~ t » b i. J Leto XVLf štev. 20 v J. i. upr.vnj.tvo) Ljudi Jana, Knafljeva ollc. — Telefon ftt. mm. 812& 8124. 8120. 8120. oseratni oddelek: Li ju bi Jana, Selen« tmrgov. Ul I. — Tel 5492, 2492. Podružnica Maribor: Goepo^ca ulic. »t 11. — Telefon St 2456. Podružnica Celje: K.ocenova ulica M. 2. — Telefon St 190. liačunl prt poŠt ček. »vodih: Ljubljana St 11.842, Praga dalo 78 J.80, VVlen St 105.241 Zagonetka poljsko-francoske zveze Poljsko-nemška zvez a praznuje prvo obletnico svojega ol>stoja. Čeprav se je svet na njo že nekoliko privadil ter evropski diplomatje pri vsem svojem de-ja dvomi, da bi bila v sedanjem položaju silnejša ravno Poljska. / lji vzroki za nastale izpremembe. Vsekakor pa kaže naglica, s katero je bila rešena vladna kriza, da je bilo vse že pripravljeno in da so poučeni in mero-dajni krogi za to že davno vedeli. Kralj Boris se je šele včeraj popoldne vrnil iz Var.e v Sofijo. Na splošno se utemeljuje ostavka vlade Georgijeva z neuspehom, ki ga je v pogledu bolgarskih financ doživela v Ženevi Kot poseben razlog pa navajajo, da je glavni namen izprememb v vladi potreba, da se dvigne ugled drugega ustavnega činitelja na primerno višino. Del prejšnje vlade se je namreč bavil z mislijo, da bi z oktroiranim zakonom osnoval Državni svet s posebnimi pravicami in pooblastili. Državni svet naj bi bil ustanova med vlado in drugim ustavnim činiteljem, toda z gotovimi ingerenca-mi krone. Močnejši del pripadnikov vlade Georgijeva pa je bil mnenja, da bi se z ustanovitvijo takega Državnega sveta okrnile prerogative krone, zaradi česar je ta poizkus propadel. V vladi so zaradi tega nastala nesoglasja, in to je bilo po-'od za nastale izpremembe. Dejstvo, da so v vladi trije zastopniki voje!:: na najvažnejših mestih, dokazuje, da gre za režim močne roke, ki naj energično vzpostavi avtoriteto države in nadaljuje politiko, ki se je pričela s prevratom 19. maja lanskega leta. akademije je bil proizveden za uflchja te ta 1910. Zadnja leta Je bil upravnik vo£ie akademije v Sofiji, od koder je sedaj prišel na položaj notranjega ministra. V vojaških in političnih krogih je na glas. odličnega organizatorja ter strogega starešino, ki zahteva brezpogojno spoštovanje zakonov. Baš zaradi tega mu je tudi bilo poverjeno notranje ministrstvo, ker upajo, da mu bo uspelo brezpogojno uvesti zakonitost v vsem javnem življenju ln tako dvigniti avtoriteto držaive. Prosvetni minister general Todor R a-dev je rojen 1887. ter Je postal general šele leta 1934. Vojno akademijo je dovršil v Petrogradu ln Parizu ter se Je po vojaških študijah posvetil reorganizaciji bolgarske vojske. Tudi on je znan kot odličen organizator in silen patriot. Zato so ura pred vsem poverili prosvetno ministrstvo, da v tem duhu preuredi vzgojo mladine. Zunanji minister Kos^a Batolov Je že starejši bolgarski politik. Rojen je bil leta 1876. ter je študiral v Parizu in ženevi. Prvotno se je posvetil odvetniškemu poklicu, bil pa je že leta 1908. izvoljen za narodnega poslanca. Pozneje je bil več let župan Sofije, zadnja leta pa bolgarski poslanik v Parizu. S tega mesta je bil lani 19. maja imenovan za zunanjega ministra v vladi Georgijeva in je to mesto obdržal tudi v novi vladi. Minister pravde Mihajlo Kalendarov je po poklicu odvetnik ter je Študiral v ženevi ln Parizu. V politiki se je udejstvoval že od leta 1913., je član izvršnega odbora mednarodne radikalske antante in vetja za osebnega prijatelja voditelja francoskih radikalov Herriota. Kmetijski minister prof. Jamaki Molov je pripadnik Demokratičeskega »govora in je sodeloval pri prevratu 9. julija 1923. V takratni vladi Je bfl prvič kmetijski minister in je pozneje sodeloval v raznih kabinetih. Prometm minister dr. Nikola z a h a r i-J e v je najmlajši član nove vlade. Star je šele 35 let in je eden izmed voditeljev zem-ljoradniškega saveza. Kot narodni poslanec Je bil do razpusta Sobranja tudi njegov podpreo soglasja med profesorji filozofske fakultete ni moglo priti in proti »tujcu« Ila- džiju (ki je skoraj od početka naše univerze eden njenih najodličnejših znanstvenih predstavnikov) je bil pri volitvah postavljen čisti Slovenec dr. Cankar. Ta pro-tikandidatura pa ni bila srečno izbrana. Jeziček na tehtnici pri volitvah so namreč profesorji teološke fakultete in kmalu se je pokazalo, da ti iz znanih razlogov niso voljni glasovati za prof. Cankarja. Kot praktičen izhod iz težkoče se je pojavila naenkrat teza, da je prav za prav filozofska fakulteta z demisijo prof. Ramovša svoje pravo konsumirala in da je sedaj na vrsti tehnična fakulteta. Tehnična fakulteta sicer službeno ni zavzela tega stališča in njen dekan prof. Samec ie smatral, da gre rektorsko mesto tudi za ostali del poslovne dobe 1934/36 filozofski fakulteti, toda agitacija, da se podere kandidatura Srba Hadžija tudi za ceno izgube rektoi-skega mesta za filozofsko fakuleteto je bila jako vneta in dobro organizirana. Tak je bil položaj, ko se je v ponedeljek sestal univerzitetni svet k rektorski volitvi. Načelno vprašanje, ali naj se vzame rektor s filozofske ali s tehniške fakultete, je ostalo nerazčiščeno, marveč so se vršile takoj volitve. Prve volitve so bile tajne in so dale naslednji rezultat: Hadži 20. Samec 18, Cankar 3, Kral 2 in Nahtiga! 1 glas. Ker nihče ni dobil absolutne večine, se je vršila ponovna volitev, sedaj javno. Njen izid je že znan. Prof. Samec je dobil 23. prof. Hadži pa 21 glasov. Za profesorja Samca so glasovali: s filozofske fakultete gg. Kidrič in Ramovš, s tehniške gg. For-ster, Hrovat, Osana, Plečnik, Vidmar, Vur-nik in Zupančič, z juridične gg. Ellcr, Ku-šej, Ogriz in Polec, z medicinske gg. Kan-Bkv, Plečnik in Serko ter vseh 7 rednih profesorjev s teološke fakultete. Za prof. Hadžija so glasovali s filozofske fakultete gg. Kelemina, Kos, Nahtigal, Oštlr. Radoi-čič, Stojičevič in Veber; s tehniške gg. Frost, Gostiša, Grudinski, Kasal, Kopilov, Kral in Samec, z juridične fakultete pa gg. Bilimovič, Dolenc, Krek, Lapajne, Makle-cov, Skumovič, Skerlj. Seveda je nemogoče pri vseh gospodih, ki so glasovali, ugotoviti, kaki motivi so bili za njihovo odločitev merodajni: ali načelno stališče, da pripada rektorsko mesto filozofski, odnosno tehniški fakulteti, ali pa naziranje, da prof. Hadži kot Srb ne more biti rektor ljubljanske univerze. Vsekakor pa menda ni dvoma, da v oni znani skupini, iz katere jc prišel predlog, naj se rektor vzame s tehnike, ni odločala želja, narediti tehniški fakulteti poklon. marveč predvsem njihovd ozkosrčno samosloven-stvo. Prav tako ni dvoma, da je bila s to demonstracijo storjena zelo »laba usluga ugledu naše univerze. Sreča v nesreči je le ta, da jc med profesorji tehnike prišla vrsta na tako odličnega znanstvenika m uglednega moža, kakršen je novi rektor g. dr. Samec. Krvav vdor nomadov v francosko Somalijo Abesinski nomadi pobili okoli sto kolonialnih vojakov in francoskega oficirja Bernarda Pariz, 23 jan. k. O incidentu, ki se je pripptii v obmejnem ozemlju francoske Somalije, je bil izdan komunike, ki navaja naslednje podrobnosti: te sredi preteklega tedna je vdrlo kakih 2000 članov nomadskega plemena Assai Maras v bližini jezera Abbe čez mejo na francosko ozemlje in pričelo pustošiti naselbine plemena Issas. Naslednjega dne so naleteli na odpravo francoskega kolonialnega upravnika Bernarda, ki je bil baš na nekem inšpekcijskem potovanju po deželi. Nomadi iz Abesinije so napadli njegovo odpravo in po hudem spopadu je bilo razen nekaj Abe«incev ubitih 80 članov issaškega plemena, 16 francoskih kolonialnih vojakov in sam kolonialni upravnik Bernard. Incident, ki se je pripetil na bregovih reke Abbe, v poslednjih letih ni osamljen že leta 1932. so člani plemena Assai Maras napadli svoje sosede na francoskem ozemlju. Tudi takrat je bilo mnogo domačinov v francoski koloniji ubitih. Incident je povzročil v francoski javnosti veliko vznemirjenje. Guverner francoske Somalije je poslal francoskemu koloni jalnemu ministrstvu že obširno poročilo o dogodkih Ob enem je odposlal iz Džl-butija na mejo posebno preiskovalno komisijo r spremstvu večjega oddelka policije. da ugotovi vse okoliščine, r katerih je prišlo do krvavega incidenta. Posebni poročevalec »Matina« javlja iz i C i ma, da so tudi italijanski politični ln diplomatski krogi močno r skrbeh zaradi najnovejšega incidenta v Abesiniji. Etiopski krogi smatrajo, da za te incidente nikakor ne odgovarja abesinska vlada. Dogodili so se na francoskem ozemlju in zato zanje odgovarja notranje redarstvo to kolonije. Razen tega gre pri teh incidentih po mnenju etiopskih krogov za navaden rop napol neodvisnih plemen. Gospodarsko prodiranje Japoncev v Abesinijo Rim, 23. jan. k. Novi japonski poslanik pri Kvirinalu Sugimura je dal poročevalcu rimske »Tribune« o italijansko-japon-skih političnih in gospodarskih odnošajiii, ki so bili še lani zaradi nekega Mus«o'' nijevega izzivalnega govora precej napeti, zanimive izjave, ki kaže.io, da se skušat« obe državi znova sporazumeti. Sugimura je poudaril, da se japonska gospodarska eKspanzlja nikakor če ni razširila na Abesinijo, kakor se je v zadnjem času v Evropi mnogo razpravljalo predvsem v zvezi z Italijo, ki bi ji naj bilo tako gospodarsko prodiranje Japoncev v Abesinijo zelo na poti. Dejansko se je uvažalo japonsko blago v Addis Abebo, toda kot posredovalci teh trgovinskih odnoSajev so nastopali židje, ki imajo svoie akclisfc« centre v Džibutlju. Popolno soglasje Anglije in Francije Vojaško sodelovanje obeh držav za primer nemškega napada — Pogoj za odpravo versajskih vojaških klavzul Pariz, 23. januarja, č. Na Quaiu d' Orsay 6e vršijo velike priprave za napovedano potovanje ministrskega predsednika Flan-dina in zunanjega ministra Lavala v London. Zunanji minister je imel včerai daljši razgovor z novim šefom francoskega generalnega štaba generalom Gamelinom. Razgovor se je nanašal na vojaške probleme, "ki jih bodo obravnavali v Londonu. Kakor poroča »L' Oeuvre«. sta se angleško in francosko stališče glede evropskega in zlasti nemškega oboroževanja tako zbližali. da od podpisa versajske mirovne pogodbe med Francijo in Anglijo v tem pogledu še nI bilo tolike skladnosti. O tem pričajo poročila, da bodo v Londonu ponudili francoskima državnikoma vsa možna jamstva za varnost. , Kar se tiče teh jamstev, jih je Francija objavila že v svoji noti z dne 17 aprila preteklega leta. Posebni odbor vrhovnega vojnega sveta je že takrat proučil vsa vprašanja, ki se tiče- jo varnosti in njenih jamstev. Predvsem je zahtevala tedaj Francija od Anglije vsestransko pomoč v primeru, da bi jo Nemčija napadla. Verjetno je, da bosta sedaj Flandin in Laval postavila v Londonu enake zahteve. Ce pa je glede jamstev načelno malone že doseženo soglasje, nadaljuje »Oeuvre«, so mišljenja glede njihovih oblik še vedno ločena. Anglija namerava Franciji ponuditi jamstva v naslednji obliki: Bivši zavezniki iz svetovne vojne, ki so podpisali versajsko mirovno pogodbo, izjavijo Društvu narodov, naj po njihovem mišljenju gotove klavzule mirovne pogodbe, naperjene proti nekaterim signatarnim državam, izgube svoje veljavo pod pogojem, če 6e signatarne države poslužijo Društva narodov za ureditev njih osvoboditve od omen jenih klavzul, za kar je potreben njihov povratek v Društvo narodov. Sijajen razmah elektrifikacije v Mariboru in okolici Maribor, 23. januarja Elektrifikacija Maribora je v zadnjih letih neverjetno napredovala, zlasti je pa ta napredek zabeležiti v preteklem letu, ko je elektrifikacija prešla malone na vso okolico. Priključeni so Studenci, Radvanje, Nova vas, Razvanje, Pivola, Tezno, Po-brežje, Košaki, del št Petra, Krčevina, Kamnica, del Rošpoha in celo Brestermca. Vsa ta elektrifikacija je speljana na ozemlju, kjer prebiva 52.000 prebivalcev. V letu 1934. je znašal konsum elektrike 17 milijonov 800.800 kilovatnih ur. Konsum je nasproti letu 1933. narasel za 30 odst., to je za 4.100.000 kilovatnih ur. V dravski banovini je torej Maribor, ▼ kolikor gre za konsum elektrike iz mestnih elektrarn, na prvem mestu. Zatem sledi Ljubljana z 8,935.000 kilovatnih ur. Celje z 1.325.000 in Ptuj s 442.000 kilovatnih ur. V vsej državi je Maribor glede konsuma električnega toka iz mestnih elektrarn na petem mestu. Pred Mariborom so Beograd, Zagreb, Split in Karlovac. Na novo sta bila priključena lani 702 odjemalca, tako da šteje Maribor 11.112 odjemalcev. Razen tega je bilo na novo priključenih 3640 žarnic in 626 električnih motorjev s 1790 PH. Sijajen razmah elektrifikacije je nadalje razviden, če primerjamo sedanje stanje z onim pred desetimi leti. Tako je znašal konsum elektrike leta 1924. 4,700.000 kilovatnih ur, leta 1924. je bilo v Mariboru 3340 odjemalcev, do leta 1934. je pa to število naraslo na 11.112 Iznos konjskih sil iz električnih motorjev je narasel od 3060 v letu 1924. na 10.700 in število žarnic od 30.727 v letu 1924. na 72.710 v letu 1934. Leta 1924. smo imeli v Mariboru 72 cestnih svetiljk, danes pa razsvetljuje mariborske ulice 860 svetiljk. Ta napredek v elektrifikaciji gre na račun razmeroma nizke cene električnega toka, pa tudi v priznanje zelo racionalnemu in odličnemu vodstvu mestnega električnega podjetja, ki mu načeluje inženjer Urši« Objava senatskih kandidatur Beograd, 23. januarja, p. Današnje »Službene Novinc« objavljajo od sodišč potrjene kandidatne Kste za senatske volit*e, med njimi tudi kandidatno listo za dravsko banovino, na kateri kandidirajo gg. minister dr. Drago Marušič. minister n. » in narodni poslanec dr. Albert Kramer in minister n. r. in narodni poslanec Ivan Pucelj. Izpremembe v kmetijskem ministrstvu Beograd, 23. januarja, p. S kraljevim ukazom sta upokojena načelnik veterinarskega oddelka kmetijskega ministrstva dr. Anton Korošec in direktor kmetijske srednje šole v Valjevu Aleksander Jovanovič. Postavljeni so za direktorja srednje kmetijske šole v Valjevu Milan Nikolič, dosedaj načelnik v kmetijskem ministrstvu, za načelnika kmetijskega oddelka pri banski upravi v Niš-u Budislav Cijanovič, dosedaj načelnik oddelka za agrarno reformo v kmetijskem ministrstvu; za načelnika oddelka za agrarno reformo in agramo^prav-ne posle Borislav Miljutinovič, dosedaj načelnik kmetijskega oddelka banske uprave v Skoplju. Obnova železniškega prometa Beograd, 23. januarja AA. Po poročilih, ki jih jc dobila generalna direkcija državnih železnic, je v vsej državi obnovlljen normalen železniški promet razen na progah Paračin-Zaječar in Gornje Skoplje-Ohrid, kjer je še zmerom prekinjen. Obe progi čistijo in je pričakovati skorajšnje obnove prometa, ker nič več ne sneži in je vreme mimo. Na področju zagrebškega železniškega ravnateljstva je na progah normalen promet razen okoK Zrmanje, kjer je snoči pihala burja Na področju ostalih direkcij je promet normalen. Napredovanje Beograd, 23. Januarja p. V višjo skupino sta napredovala podšumarja Fran Gerl v Ptuju in Robert premerstein v Radečah. Podpore onemoglim pomorščakom Beograd, 23. januarja AA. Z ministrskim odlokom je dovoljeno, da se razdeli 757.068 dinarjev iz fonda pomorskega ubožnoetne-ga zaklada za podporo potrebnim ln onemoglim pomorščakom, njihovim vdovam in sirotam. Prepovedan koledar Beograd, 23. januarja AA. Z odlokom notranjega ministra je prepovedano v naši državi uvažanje m širjenje koledarja »Volksabstimmungs Kalender 1935« in lista >Der Oesterrelcher«, ki izhaja na Dunaju. Smrt direktorja zagrebške elektrarne Zagreb, 23. januarja n. Ob 11. dopoldne je nenadoma umrl direktor zagTebšKe mestne elektrarne inž. Ante Viskovič. Davi je še spremljal na postajo svojo ženo in hčer, ki sta odpotovali v Slovenijo. Kakor poročajo, je umrl zaradi angine pectoMS, Viskovič je po rodu s Hvara in si je mnogo prizadeval za elektrifikacijo zagrebške okolice. Volitve v grški senat Atene, 23. januarja AA. Ministrski svet je na svoji anočnji aeji sklenil, da bodo volitve v grški senat najkasneje do 14. aprila tako da bi se volilna kampanja moffla začeti že prvi teden meseca marca. Izvoliti bo treba 30 senatorjev, to je četrtino vseh. Proces proti ruskim železniškim uradnikom Leningrad, 23. januarja AA. Danes se je tu začel sodni proces proti 7 železniškim uradnikom ker so v začetltu januarja a svojo malomarnostjo zakrivili veliko železniško nesrečo na progi Moskva-Leningrad. ki je terjala 27 človeških življenj in 60 ranjenih. Obtožnica zahteva za tri uradnike smrtno kazen. Uradnikom očita da so s premajhno pozornostjo in zaradi neznanja tehniških določb povzročili veliko železniško nesrečo. Na Pokljuki prost dan, toda poln dela OHcielni in podrobni rezultati ponedeljske štafete Žrebanje in priprave za današnji tek na 18 km Idealno vreme in dobre snežne razmere Pokljuka, 23. januarja. Od včerajšnjih večernih dogodkov na Pokljuki je treba omeniti še žrebanje startnih številk za 18 km tek za državno in savezno ter za drugo kolo vseslovanskega prvenstva v smučanju. V navzočnosti zastopnikov ekip in klubov je vlekla srečo srčkana hčerka slučajno navzočega suša-škega župana dr. Kužiča. Pravo ogorčenje je vzbudila med vsemi navzočimi čudna vest po radiu, da so na Pokljuki snežne razmere obupne. Ta trditev izvira gotovo iz nepoučenega vira, ker je sneg daleč naokoli prav dober, tem bolj ker je včeraj zapadlo nekaj centimetrov novega snega. Kdor torej obupava nad ■negom, gre lahko mirno na pot. V pomir-jenje naj bo posebej omenjeno, da 6ije danes ves dan s kratkimi presledki najlepše pomladansko solnce, ki je spremenilo smučarske terene okoli doma na Pokljuki v košček prave Švice. Oficielni zaključek štafete S krat 10 km Po končani razglasitvi tehničnega vodstva JZSS je po včerajšnjem stafetnem teku stanje točk naslednje: 1. Svaz Lyžaru (CSR) 360 točk. 2. JZSS 310.5, 3. Poljski Zvviazek Narciarski ni nastopil, torej nobene točke. Podrobni rezultati pa »o: Prva proga: Musil (Č) 48.15, Jakopič Avgust (J) 51.13, Kadavv (C) 47.05, Baebler (J) 50.15, Simu-nek (O) 46.23, Joško Janša (J) 51.22. Druga proga; Inž. Novak (C) 46.07, Knap (J) 47.42, Barton (C) 44.47, Smolej (J) 47.52. Glede točk je treba pristaviti, da wo Čehoslovaki kot včerajšnji zmagovalci dobili največje število točk v tej disciplini, mi pa po razliki časa toliko manj, dočim se Poljakom oficielno ne prizna nobena točka, tako da bodo zaradi letošnjega izostanka izgubili vse šanse za morebitni placement tudi drugo leto, ko bodo slovansko prvenstvo organizirali Cehoslova-ki. Poljaki torej s svojo abstinenco niso samo škodovali športnemu glasu svojega 6mučarstva, temveč tudi svojim tekmovalcem, katerim so s tem preprečili možnost kakršnegakoli uspeha r tej morda tudi zanje dovolj važni mednarodni in samo-slovanski prireditvi. Seveda je tudi globa 150 zlatih dolarjev visok znesek, toda ta ne odtehta moralnega minusa. Žrebanje Za tek 18 km se je prijavilo 57 tekmovalcev, in sicer 9 Cehoslovakov in 48 Ju-goslovenov, med njimi 16 članov Smučarskega kluba Ljubljana, 10 članov Ilirije, po 5 članov Smučarskih klubov Dovje— Mojstrana in Bohinj, 3 člani Concordie iz Zagreba, 2 člana jeseniškega Bratstva ter po 1 član Mariborskega smučarskega kluba, Haška, jeseniške Skale in Maratona ter 3 tekmovalci iz beograjskega podsaveza, namreč iz Beograda, Skoplja in Valjeva. Med Čehoslovaki, ki so imeli v splošnem srečo s številkami, sta bila najmanj srečna Musil in Stchlik, ki bosta kot tretji in peti gazila precej kot prva. Ljubljana je prav za prav tudi močneje zastopana v ospredju, in sicer tudi večinoma s »kano-ni«. Baebler kot šesti, Brvar kot deveti in Jakopič Avgust so razvrščeni med prvimi enajstimi. Na petnajstem mestu je kot član Ljubljane zastopnik vojske podporočnik Koren. Ilirija bo imela svoje zastopnike skoraj enakomerno razvrščene med vsemi. Med prvimi bodo morali na pot Jaki kot drugi, Bleiweis kot osmi, potem pa pridejo »kanoni« včerajšnje štafete Janša kot 17. in Knap kot 22. ter šele kot 36. Jenko, ki je skoraj tradicionalni kandidat med prvimi na startu. Dobro se jc odrezal Smolej kot 37. in nato trije Čehoslovaki, Kučera, Vrana in inž. Novak, ki se bodo s številkami okoli 50 lahko skupno kratkočasili na progi. Da bo pregled popoln, imenujemo prvega vozača jutrišnjega teka edinega zastopnika Maribora Herberta Juritscha. Start je določen na 9.30. Kako se bo danes ocenjevalo Jutrišnji tek na 18 km se bo ocenjeval četvorno, in sicer kot samostojni tek za slovansko prvenstvo, kot del klasične kombinacije za slovansko prvenstvo, za državno prvenstvo v kombinaciji ter za savezno prvenstvo, ki velja samo za verificirane člane JZSS ▼ samem smuškem teku na 18 km. Med prijavljenimi 57 tekmovalci bo šlo 8 tekačev samo na tek za slovansko prvenstvo, med njimi naši: Baebler, Jakopič Avgust in Smolej, za klasično kombinacijo za slovansko prvenstvo naši: Baebler, Jakopič Albin, šramel Bogo in Dečman Tone, za državno prvenstvo pa pet Cehoslovakov in 12 naših, med njimi Baebler, Jakopič Avgust, Palme Fran, Pri-veršek Tone itd. Važno je vedeti, da se za slovansko prvenstvo tekmuje samostojno v teku na 18 km in v klasični kombinaciji za slovansko prvenstvo zase, za državno prvenstvo v kombiniranem tekmovanju in za savezno prvenstvo samo v teku. Proga na 18 km Proga, ki ima start in cilj pred smučarskim domom in ki so jo trasirali pod vodstvom g. Sile, vodi od starta do poti, ki gre od Mrzlega studenca na Rudno polje, nato krene 1 km nad potjo proti Rudnemu polju, zavije po pobočju za Javornik planino, nato proti Viševniku, kjer se obrne proti jugu, prekorači zopet pot na Rudno polje in se vrača po severnem pobočju Mesnovca nazaj k domu, kjer preseka start in kjer se bodo tekmovalci lahko še enkrat pokazali gledalcem pred domom. Proga se vzpne nato strmo na Jele, za-okrene preko spodnjega Goreljka k domu na cilj. Proga je v prvi tretjini dovolj lahka, preide nato v krasen smuk, potem pa skriva glavno težavo, velik in dolgotrajen vzpon na Vlševnik, kjer doseže tudi najvišjo točko. V ostalem je srednje težka in vodi večinoma po gozdnih tleh. Ima okrog 300 m višinske razlike. Tehnično j vodstvo je zbralo takšen manj težavni baten zaradi velikega števila tekmovalcev, ker sicer zadnji tekmovalci ne bi imeli dovolj snega. Za konkurenco ▼ tekih pa je sedanja višina snega skoraj idealna, ker zahteva največ tehničnega znanja in se prav v takšnih snežnih prilikah najbolje pokaže kakovost posameznih tekmovalcev. Marsikatera ovira izgine pod snegom, tekmovalci pa brzijo preko njih, ne da W» vedeli zanje. Včerajšnji dan Včerajšnji dan je bil po uradnem sporedu označen kot prost. JZSS seveda s to označbo ni zadel žeblja na glavi, toda izognil se je vsaki kritiki. Resnici na ljubo ugotovimo torej, kar se da objektivno, d3 je bilo danes na Pokljuki prostih prav malo ljudi. Če ne štejemo zbranih save«-nih funkcionarjev in sodelavcev aavezu, ki imajo od jutra do večera silno pobla »o so si z največjo muko ukradli nekaj hipov za prijeten smuk na vabljivih pobočjih okoli Pokljuke, vidimo tudi ostale prebivalce športnega hotela z improviziranimi dependencami zelo živahno na poslu. Predvsem hitijo skakalci v skupinah k dobro pripravljeni skakalnici, ki bo v nedeljo prizorišče odločilne bitke za vrstni red v najvažnejših disciplinah letošnjega tekmovanja. Pod izkušenim vodstvom gg. Pe-lana in Beltrama je sedaj urejena zadnja podrobnost, tako da bo tudi na njej v»<* tako, kot bi bilo na slavnejših skakalnicah. Saj je prav, da tudi pokljuška skakalnica sprejme svoj svečani krst, čeprav »e a« more skakati v večje daljave, ki bi m mogle primerjati z onimi, o katerih «n»o s takšnim navdušenjem poročali lani. Po treningu so se tckmovalci prav pohvalno izražali o njej. Najdaljši skok med nai> mi je dosegel bohinjski skakalec in laroJn rekorder v Planici Albin Novšak * 39 ni, med Čehoslovaki pa Vrana z 42 m. Mnogo preko te znamke tudi v nedeljo ne pojde. Toda za kombinacijo na točke je tudi najboljše tako, da fantje ne bodo po nepotrebnem izgubljali točk z nesrečnimi padci zaradi strasti za metre. Potem so še v rezervi slalomisti bi te* movalci v smuku. Proga za smuk je izbrisna približno 3 ure od doma na prav lepem, toda težkem terenu Okrogieža (2005 m) do pod Lipanske planine in je od dancp dalje že otvorjena za trening. Zato tudi c kandidatih za prvenstvo v slalomu in umu ku ni nobenega sledu, ker 90 na skrivaj odšli na teren, da tam spoznajo njegove težave. Edini, ki večinoma polegajo po prisojnih krajih, kjer se s solncem sveži-jo svoje okončine in krepijo mišice, so tekači na 18 km, ki so morali današnji dan posvetiti odmoru. Čehoslovaki, ki gredo razen enega, vsi na progo, so zbrani okoli radia v kmečki sobi in poslušajo prenos iz Davosa. Sicer pa se posvečajo le smučkam, namreč mazanju in so najboljša reklama, kakršen je pravi dolce far nicnte. Število takšnih gostov pa je za sedaj omejeno. V domu se kar glasno sliši tarnanje, naj se kdo ojunači in naj pojde v dolino ali kar v Ljubljano po nove ljudi, ki ne bodo vsi tako zaposleni s pisanjem, mazanjem, računanjem in * spanjem. To pa so že zahteve, ki ne spadajo ▼ športno rubriko. Športni del je bil danes kot rečeno posvečen tem zadevam, od jutri dalje pa do nedelje pa se bo razvijal spored od dneva r dan bolj napet. Ce bo vzdržalo to kras no, kot nalašč naročeno vreme, sc obeta letošnjemu prvenstvu zunanje obeležje, kakršnega že leta in leta nismo imeli, tako da je večina že pozabila na oklevanje pred dokončno odločitvijo za to krasno postojanko z divnimi gorami Triglavskega pogorja. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Da v os, 23. Januarja b. Današnji rezultati tekem so bili: Češkoslovaška : švedska 2:1, Anglija : Avstrija 4:1, Švica : **ran-cija 5:1, Kanada : Italija 9:0, Madžarska : Belgija 6:1, Rumunija : Latiška 3:2. Sneg in mraz v Italiji Rim, 23. januarja, r. Nad Rimom vso srednjo Italijo divjajo hudi snežni meteži. Tudi r Apuliji je zavladal nenavaden mraz. V Floresti, najvišji občini na Mesini, je zapadlo tri metre snega česar ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Temperatura je padla na 9 stopenj pod ničlo, tako da ljudje tudi v stanovanjih zmrzu-zejo, ker nikjer nimajo peči. V Napulju sneži že dva dni. Tudi v Palerrmi je zapadel sneg, ki pa se je v nato sledečem nalivu raztopil. V bližini Rima so se pojavili volkovi. Napadli so nekega miličnika, ki se jih je le s težavo obranil. Hudi viharji v japonskih vodah Tokio, 23. januarja AA. Blizu Horisima se je potopila neka japonska ladja ker je na morju vladala huda burja Neko drugo japonsko ladjo je burja vrgla na breg otoka Koka in jo potopila. Devet oseb pogrešajo. Peči na sarajevskih uficah Sarajevo, 23. januarja n. Davi so zaradi velikega mraza postavili v petih mestnih okrajih na ulice peči. Vremenska napoved Vremensko stanje 23. t. m.: Ciklon nad severno, visok priti6k nad južno polovico Evrope. Vedro v južni Franciji, o območju Alp in na zapadnem delu Balkana. Hud mraz na jugovzhodu. — V Jugoslaviji je bilo vedro na zapadu, oblačno drugod, hud mraz zlasti na severu. Minimum Zaječar —23, maksimum Mostar +7. Novoaadska vremenska napoved za £o trtek: Prevladovalo bo oblačno vreme, na vzhodu vedro, ponoči hud mraz. Zagrebška vremenska napoved sa danes: Stalen, zmeren mraz. Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Večinoma oblačno. *3U'jntOc K. so WrW, 24. 1 1935 Naši kra|i in Ifndje Knez Pavle Sokolstvu Zvestoba po zgleda blagopokojnega kralja Beograd, 23. januarja. Nj. VI«. knez Pavle je vpisal svoja dva sina med sokolski naraščaj, da tako pokaže svojo naklonjenost Sokolstvu. I>ne 19. L m. je knez-namestnik sprejel v daljšo avdienco g. G jura Paunkovica, namestnika starešine Saveza Sodcola kraljevine Jugoslavije. Ob tej priložnosti je g. G jura Paunksovic zaprosil Nj. Vis. kneza-namestnika, naj ljubezen in visoko naklonjenost, ki jo je blagopo-kojni Viteški kralj Aleksander L Uedi-nitelj vedno in ob vseh prilikah izkazoval Sokolstvu in sokolskemu delu, blagovoli prevzeti kot dediščino in sveto naročilo blagopokojnega Velikega kralja. Ob enem je g. Paunikovic obširno poročal knezu-namostniku o stanju in razvoju Sokolstva, še posebno pa o sokolskih četah na deželi. Informiral je Nj. Vis. kneza namestnika o nekaterih aktualnih sokolskih zadevah, tako zlasti o sokolskem stadionu v Beogradu, o sokolski tiskarni in o sokofcskean izletu so-veraih žup, ki se bo letos ob Vidovem dnevu vršil v SuboticL Nj. Vis. knez namestnik je zadovoljno poslušal celotno poročilo. Zagotovil je pvojo stalno visoko naklonjenost in podporo sokolskemu dehi. 0t> enem je Nj. Vis. knez namestnik naročil, naj vpišejo njegova dva sina princa Aleksandra in Nikolaja v sokolske vrste. Slednjič je fcnezjnamestnik zagotovil, da prevzame Nj. VeL kralj Peter IL pokroviteljstvo ircd zletoma v Subotici. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle s svojim prvorojencem princem Aleksandrom Boj j etiki med mladino Vsi 14 letni otroci okuženi s tbc — 100 odprtih tuberkuloz v razredih — Potreba smotrnejšega Skrbstva za šolski naraščaj Ljubljana, 23. januarja Dr. Josip Prodan, šef-zdravnik Protita-berkuloznega dispajrzerja je snoči pred avditorijem staršev, šolnikov in zdravnikov predaval o perečih problemih jetike na na f-ih šolah. Prav v letih zorenja, torej v šolski dobi, so okužitve s tuberkuloznim ba-» • «m prav pogoste in povzročajo tudi na-e*op pubertebne tuberkuloze. Ker v borbi roti jetiki ne smemo zaupati zdravju ni-U ogar, se je naš dispanzer odločil, da hc-te s sistematičnimi raziskavanji izslediti •se tiste, ki so povzročili, da je danes ta-orekoč sto procentov naše 14letne mladine okužene z jetiko. Pri nas je že danes tako urejeno, da nikomur ni treba ostati brez pravilnega strokovnega zdravljenja, pa čeprav spada med romake in brezposelne. Dispanzer sam je prvi vrsti namenjen prav tem najbednej-m, bolnišnica pa je prav tako po zakonu dolžna, da vsakogar, ki je potreben, sprejme na brezplačno zdravljenje. Kakor je o vsem svetu navada, tako budi pri nas otituberkulozmi dispanzer poizkuša s rogimi ukrepi predvsem preprečiti bole-en, ker je ta skrb znatno lažja kakor pa ciravljenje. A kadar že nastopi bolezen, •o je treba lečiti takoj v začetku, ker je edaj zmerom relativno hitro povsem ozdravljiva. Sistematične preiskave na ljubljanskih osnovnih in srednjih šolah ter deloma tudi ria univerzi, so pokazale rezultate, kak-kršri so znami tudi po drugih krajih v državi. Pri otrocih najnižjih razredov osnovne šole v starosti 7 do 8 let so pregledi izkazali, da je med 100 otroki okuženih s tuberkuloznim bacilom 72, v 10. letu pa, ko naši otroci prestopajo iz osnovne na srednjo šolo, jih je okuženih že nič manj kakor 90 odstotkov. Do 14. leta, torej do časa male matiure, pa zrase odstotek okuženih že na 100. Med 12.000 šolskimi otroki v Ljubljani in bližnji okolici je bik) v zadnjih štirih letrh, kar posluje dispanzer, ugotovljenih okrog 100 primerov odprte ali od časa do časa odprte tuberkuloze in pa 4 ali 5 toliko zaprtih, da bolniki še niso nevarni za svoje sošolce in učitelje. Pogosti so primeri otrok, ki z odprto tuberku-->zo, ne da bi vedeli zanjo, zahaiaio v šolo. Vsi ti so bili brez razlike takoj odstranjeni od pouka in oddani v primerno zdrav-iienje. Ena tretjina teh pacientov je med cm že toliko okrevala, da so se lahko spet vrnili v šolo kot nenevarni, druga tretjina e za šolo še vedno nesposobna in se še leči, tretjo tretjino pa tvorijo tisti mali nesrečniki, ki so v najbolj zgodnji mladosti zavoljo jetike zapadli smrti. Tisti, ki jih je dispanzer izsledil na začetku njihove bolezni, so vsi ozdraveli, medtem ko se bolnikom, ki jih je dispanzer našel že v težkem stanju, ni dalo več mnogo pomagati. Stanje okuženosti in bolezni ter umrljivosti za tuberkulozo med našo šolsko mladino se povsem krije s stanjem, ki vlada med ostalim prebivalstvom. S takimi razmerami nikakor ne moremo biti zadovoljni, ker zahtevamo od šole, da v vsakem pogledu prednjači, tako tudi v obolevanju in umrljivosti za tibe. Vzroki tako neugodnega stanja so predvsem na domu in stanovanjih, nato v šoli in pri učenju in na koncu izven šole in izven doma. Otroci so pri starših deležni pogostokrat pomanjkljive vzgoje in nege in v premnogih primerih se okuži otrok že na domu, pri bolnih sorodnikih in drugod. Da so naša šolska poslopja v Ljubljani nezadostna, pomanjkljiva in prenatrpana, je dosti znano. Šola bo morala še v veliko večji meri sodelovati pri praktičnem zatiranju tuberkuloze. Gozdne šole so pri nas še skoraj španska vas, a nujno je, da jih dobimo v najkrajšem času. Bolehni dijak je sicer lahko sposoben za pouk, toda n* v zaprtih prostorih. V splošnem pa moramo seveda reči, da kakšne posebne šolske tuberkuloze ni, temveč je tudi jetika med šolsko mladino le sestavni del celotne tuberkuloze naroda, ki zahteva enotnih protiukrepov »ocialno-higienskega in zdravstvenega značaja. Samo v strnjeni fronti skupne narodne pro-tituberkulozne borbe bomo pripravili naši mladini boljše in srečnejše čase, s tem pa bomo obenem izvrševali poslednje naročilo našega velikega kralja. — Za svoja nazorna in poučna izvajanja je g. predavatelj žel toplo odobravanje. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice neovirano lahko iztrebljenje črevesja, kar često učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED R. Golouh, „Od zore do mraka" V soboto je zaživela prvikrat na odru Gol ou hov a odrska basen »Od zore do mra-ka< v sedmih slikah s prologom. V bizaren svet je segel avtor in ga povezal v odrsko basen. S kratko vsebino smo kulturno či-tateljstvo že seznanili. Lev in Medved nastopata na deskah, Slavec in Osel, Konj in Kobila, Jastreb in Kalin, Jerebica in Pavi-ca, Sinica, Sraka in Lisica. Namesto človeškega govorjenja prihajajo z odra najraz-novrstnejši živalski zvoki, ki si jih je možno predstavljati na skali od levovega rjovenja do oslovskega riganja. Snovna svojevrstnost se podreja dvojni vodilni liniji. Predvsem pobli-skava v ospredje satirično p e r -s i f 1 a ž n a stran te čudovite basni. Ni težko potuhtati, kdo bi mogal biti za temi alegorijskimi pojavi. Oslov, kalinov, lisic je povsod dovolj. Stvar bi bila lahko zabran-Ijiva ravno tako v današnji Italiji, Nemčiji, Stalinovi Rusiji in še marsikje drugod. Ce so identificirani osli in kalini ter pohlepni jastrebi, potem je lev v naslednjem hipu zaznaten in prijemljiv. Ta ost pa ni do zadnjega odtenka izdelana, tako da je gledalec obstal pred zaveso ozadja kakor pred votlino, v katero ne more vstopiti. Nekoliko priostrena konica bi učinkovitost tega najnovejšega našega odrskega dela mogla stopnjevati. Vzporedno gre druga vodilna nit, ki jo je stkal avtor skozi romantiko simpatij in antipatij v tem pobunjenem živalskem svetu. V celi kopici strojnih trenj ia prerivanj je posebno svetla točka £8ni6kia in Slavčeva ljubezen, ki je onstran borbe za moč in oblast v gozdu. Avtor sani je označil ta moment v svoji odrski basni kot nekaj večnega ln edino lepega. Ta lirično sentimentalni element se spaja tukaj z neko mehko toploto, ki jo pokažeta Sinica in Slavec nasproti levu, potem ko je bil opeharjen in izigran kot mogočni oblastnik v živalskem gozdnem redu. Tehnično in v pogledu snovne obdelave je uveljavljen je nekakšnega revij-s k e g a oziroma reportažnega prijema, ki razvija dogajanje v obliki sledečih si slik, nedvomno pravilna, ni pa povsem dosledno izpeljana. Nedvomno hi kazalo krajšati nekatere slike z razvlečenimi živalsko romantičnimi vpletljaji, zato pa Delovanje vzorne gasilske čete Kranj, 23. jamarja Med mnogimi društvi gorenjske metropole je očitno najdelavnejša prostovoljna gasilska četa. Po moderni opremi m orodju, po -vsestranskem delu, po tradicionalnih velikih prireditvah je vsekakor na prvem mestu gasilske armade v vsej državi, aaj pa je tudi znana daleč izven banovine. Prireditve gasilcev v Kranju dobijo vedno prijazen odziv m velikodušno podporo javnosti. Disciplina in red lahko služita drugim društvom za zgled. Kranjska občina je zelo razbremenjena, ker ji je četa prostovoljcev odvzela skrb reševanja, saj ima četa tudi vzorno organizirano reševalno postajo. Nedavna skupščina čete, ki dekije že 56 let, je podala lepo in obsežno sliko človekoljubnega dela Načelnik g. podžupan Ri-ci Mayr, ki z vnemo in veseljem vrši svojo častno dolžnost, je toplo pozdravil številni zbor, posebno še nove člane, nadalje »reškega načelnika dr. Ogrina, kapetana Miljutinoviča, župana Pirca, občinske odbornike itd. Poklonil se je spominu viteškega kralja in zagotovil zvestobo mlademu vladarju. Tudi v vrste članstva je lani •mrt neusmiljeno posegla. Iztrgala je Ivana Žebreta, ki je 40 let deloval v društvu, med podpornimi člani pa so umrli: France Sifrer, Ivana Grcmanova. Alojzij Vrtov-šek, Ana Bajtova, Ivan Pravst, Ivan Štre- Wl Ateci Seat«, pcaf. Ivan Zupan, Helena špenkova in Marija Sifrerjeva. V Kranju ln okolici je bilo lani 15 požarov, pri 10 ao pomagali kranjski gasilci. Sa-maritanski odsek je izvršil 93 transportov, (42 več kakor predlanskim). Od leta 1928. je bilo že 611 transportov. Kranjski sanitetni avto služi danes vsej Gorenjski. Polovica transportov je bila brezplačna, takisto je četa pri raznih večjih prireditvah brezplačno etablirala reševalno postajo. Gasilskih vaj je bilo 17. Na veliki žaini komemoraciji 13. oktobra je članstvo priseglo kralju Petru II. Članskih sestankov je bilo 5, 6ej upravnega odbora 11, na novo sprejetih 11 članov. Med številnimi prireditvami velja zlasti omeniti blagoslovitev avtomobilske lestve in nove moderne briz-galne v maju ter veliko tombolo v septembru. Inventar se je lani zelo izpopolnil. Poleg avtomobilske lestve je zlasti važna pridobitev nove motorne brizgalne. Nabavili so tudi nekaj obleke, avto za moštvo je repariran. Društvo je bilo zastopano ob mnogih prilikah, načelnik Mavr se je udeležil v kroju 50Ietnice slovenskih gasilcev pri Sv. Jakobu na Koroškem. Izpit v višjem samaritanskem tečaju je napravilo več članov. Četa šteje tri častne, 60 izvršujo-čih in 305 podpornih članov. Blagajniško poročilo o 600.000 Din prometa je podal g. Jurij Depoli. Za častnega člana je bil izvoljen dentist Franc Holcha-ker, ki je bil ustanovitelj društva in je že 25 let član reševalnega odseka. Vzpodbudne besede sta ob zaključku ir,pregovorila gg. župan Pire in sreski načelnik dr. Ogrin. Zdaj se kranjski gasilci pridno pripravljajo za svoj običajni družabni večer, ki no na Svečnico v prostorih Narodnega doma razvedril Kranjčane in goste z vinskim sejmom in keglanjem. Huda zima — drugod južnih in vzhodnih krajih vladajo silni meteži Beograd, 23. januarja Letošnja zima se je z vso silo znesla nad jugovzhodnimi pokrajinami naše države. V Črni gori je položaj še vedno neizpreme-njen in ima Podgorica edino zvezo z železnico do Plavnice, ki pa vozi z velikimi zamudami. Preko Lovčena prihajajo samo pešci, na vozni promet pa še ni mogoče misliti. Po Sandžaku divjajo že 15 dni snežni meteži ter onemogočajo ves promet. Na cesti Rudo-Plevlje in Plevlje-Berane, ki je preko Sandžaka najvažnejša zveza Črne gore z Bosno in Srbijo, so šele v torek zjutraj za silo uredili promet, ki pa bo ostal le tedaj, Če bodo prenehali snežni zameti. Naselbinam po Sandžaku in Črni gori delajo veliko škodo tolpe volkov. Tudi Kosovo polje so pokrile velike ko-tičine snega. Od Kačanika do Kosovske Mitrovice sneži že spet nekaj dni. Promet z avtobusi na progi Uroševac-Prizren, kakor tudi na progi Uroševac-Gnjilana je popolnoma ustavljen. Na ozkotirni železniški progi Skoplje-Tetovo-Gostivar in Go-stivar-Kičevo-Oforid še vedno ni prometa. Vsa ta proga je na visoko zametena s snegom. Celo v Tetovu je snega do 130 cm, v okolici pa tudi do tri metre. 2e več dni so kraji od Skoplja do Ohrida brez vsake pošte. Pošto dovažajo le v najožji okolici Skoplja s sanmi. Zaradi visokega snega »o bile v Gostivaru in Tetovu v veliki nevarnosti strehe mnogih hiš in so morali sneg z združenimi močmi odmetati. Od nedelje zjutraj sneži močno tudi v Bitolju. Celo v mesto je sneg že dosegel višino enega metra. Ogromne količine ledu na rekah Zemun, 23. januarja Vse od leta 1929 na DUnavu ni bilo toliko ledu kakor leto«. Po zadnjih vesteh je od cele dolžine Dunava 2850 km nekaj preko 2000 km pod ledom. Tvorbo ogromnih ledenih mas pospešuje nenavadna nižina vode. Dunav je do svojega toka po iu-munsko.-bolgarski meji globoko pod normalno višino vode. Pri Dunaju n. pr. za 1.60 m, pri Bratislavi za 0.20 m, na področju naše države pa je za 030 do 0.65 m pod normalo. Tudi to je na tem področju nenavadna nlfina. Ponekod se voda še vedno znižuje in bo zaradi tega Se več ledu. V naši državi je vsa površina Dunava pod lednimi ploščami od Aljniaša do Novega Sada in Surduka, drugod pa se ledene plošče prav počasi premikajo. Mnogi rokavi Dunava ao popolnoma zamrznjeni. V Ze-munu je zamrznjeno tudi pristanišče in je bil zaradi tega tudi lokalni promet Zemun-Beograd že pred nekaj dnevi prekinjen. Pri Zemunu je Dunav do 90 odstotkov svoje površine pod ledom. Tudi na Savi je letos mnogo ledu. Se hujše je na Tisi ter je led popolnoma strnjen. Površina Tise ima videz gladke snežne ravnine. Drava je od Maribora do Barča do tričetrt metra pod normalo in je njen tok poln ledu. Led se sicer premika, pri Osjeku in Miholjcu je pa strnjen. Toliko ledu na Dravi je bilo zadnjič leta 1929. Tisa ima zelo nizko vodo. Na večini svojega toka je 1.10 m pod normalo. Sava je pod normalo za 0.80 do 0.10 m na sektorju od Krškega do Siska. Ves rečni promet je zaradi tega ustavljen že 15 dni. Huda zima dela celo preglavice zrako- pojedel Zdravnik: Za kramljajte! Bolnik: Ne morem gospod dokrtor pravkar »em bonbon IZDELEK »UNION«, ZAGREB plovnemu prometu na reirrunskem aerodromu, preko katerega vršita tudi oozimi promet nemška Lufthansa in francosko društvo Air France. Do nezgod doslej se ni prišlo. V nedeljo je velik poštni avion, ki zaradi visokega snega ni mogel pristati na zemunskem aerodromu, spustil zrako-plovno pošto za našo državo kar g pado-branom ter potem nadaljeval svojo pot na redni zračni progi Fgipt-Berlin. Veliko letalo francoske zrakoplovne družbe Air France, ki je prevažalo potnike, pa ae je lahko dvignilo šele pri četrtem startu ter potem brez zaprek odletelo v Bukarešto. Epilog pekla v družini Beograd, 28. Januarja. Pred sodiščem je bila oproščena kmetica Stamenka žmuričičeva, ki je lani novembra s sekiro ubila 6vojega moža Snre-tozara. Do krvavega dejanja Je prišlo zaradi strašnega nasilja, ki ga Je Svetozar izvajal nad svojo ženo in nad svojimi 4 otroki, od katerih ima najmlajši že 14 let. Zakon, ki je bil pravi pekel, je trajal »2 let, do vrhunca pa je priklpek* trpljenje nesrečne žene prod nekaj leti, ko je njen razuzdani m nasilni mož privedel v hišo svojo mlado ljubico, kateri Je morala trpinčena žena streči. Svetozar Je svojo ženo ln tudi otroke vsak dan pretepal ln se je nad njegovim početjem zgražala -ma. vas. Na ra-zpravi Je nesrečna žena le malo govorila, pač pa bo vsi njeni sinovi slikali ubitega očeta, kot strašnega nasilneža. Ko Je senat izrekel oprostilno razsodbo, so mnogi poslušalci zaklicali: »živel« sodišče!« Rov smrti pri Zaječarju „V vojni sem bil, a tam ni bilo tako strašno,*4 se je o rovu smrti »Srbskega Balkana" izrazil star rudar Beograd, 23. januarja Rov št. 2. rudnika »Srpski Balkan« ima mnogo žalostne sličnosti s Staro jamo ka-kanjskega rudnika, kjer je lani 21. aprila zaradi eksplozije metana našlo smrt 128 rudarjev, dočdm je prišel iz jame živ samo slovenski rojak, bedni invalid dela Ivan Stok. Tudi eksDloziia metana v rudniku »Srpski Balkan« je zadela vso posadko nesrečnega rova. V rov je šlo, kakor znano, z nadzornikom vred 24 mož. 12 je mrtvih, 12 pa poškodovanih. Najlažje poškodbe ima nadzornik. To dejstvo se nikakor ne ujema z navedbami nekaterih članov rudniške uprave, ki ao izvedencem pripovedovali, da je šel nadzornik naprej, da bi videl, kako je z ventilacijo v rovu. Polovica mrtvih rudarjev je bila doma iz Grljana, ki je od ruduika oddaljen 5 km. Ob udeležbi vse grljanske občine, ki šteje 2000 duš, so te žrtve položili k večnemu počitku. Druge žrtve so iz širše zaječarske okolice, od daleč pa sta bila samo Avgust Kne-ževič iz Imotskega in slovenski rudar Janez Ocepek, ki je bil baje doma v okolici Litije. Ta naš nesrečni ožji rojak je bil vnet Sokol. V njegovem kovčegu so našli skrbno zavito sokolsko obleko in so potem z njo pogrnili njegovo razmesarjeno in strašno ožgano truplo. Med tovariši, ki so takoj po detonaciji prihiteli v nesrečni rov, »ta se posebno izkazala a svojo požrtvovalnostjo slovenska rudarja Franc Rožanc in Karol Seško. Njun tovariš stari bosanski rudar Stepan Radoš, pa je potem pripovedoval, da je bil v vojni, a da tam ni bilo tako strašno kakor v rudniškem rovu po eksploziji metana. Tudi slovenski rudar Pavel Span, ki dela v rudniku »Vrška Čuka« in se je udeležil reševalne odprave, je zatrjeval časopisnim poročevalcem, da je bila ta nesreča najstrašnejša, kar jih je doslej preživel v rudnikih. Poročevalci beograjskih listov pišejo obširno o svojih vtiskih, ki so jih dobili na kraj« nesreče. Zaključek vseh poročil je, naj bi temeljite preiskave čimprej pojasnile vse okoliščine katastrofe m naj bi take njih število sa dve, tri slike pomnožiti, da bi bil revtjski značaj s hitrejšimi odrskimi spremembami in sceničnimi vrstitvami še izraziteje poudarjen. Ob takšni preobdela-vi bi oba viška, to je sika v levovem domovanju (razsodišče) in zaključna slika s slikovito živalsko poklonit vi jo Oslu zma- r. Golouh (portret Iv. Kom) govaloo, bila zares postavljena v središče pozornosti in odrske pomembnosti. Realizaoija tega svojevrstnega odrskega dela, ki sloni v nasprotju s siič-nim delom E. Rostanda (Chanteelaire) in Maeterhnckovo »Modro ptico« na vidiku realistične obdelavne tehnike, je bila izročena veščim rokam. Naš glavni režiser Jote Kovi« je »el na delo s Ijubemijo tn vnbtcijo ter je prezentiral vso to živalsko eh«žkx) v nekem etiliziranem okolju, s ciikuHcim omrežjem v ozadju, stOiziranim gonkiim drevjem, stiliztranirm kostumi. V tem naj bi larenprostoma in nadčasov-na poteomost odrske basni pridobila na aa-nanji veljavi in otipljivosti. V celotni in detajlni režijski izdelanosti ni bilo opaziti ottcaktee dtskrepance ter je našemu glavnemu režiserju le čestitati. Poleg režiserske brige je prevzel J. Kovič tudi prologe k poedmim slikam. Za naše igralce je bilo sodelovanje v tej basni ter nastopanje ▼ živalskih pojavih nekaka preizkušnja, prestali so jo dobro. Vsi ao ae vidno potrudili, da svoje like kedelajo čim plastične je ter jih čim bližje primaknejo verodostojnosti. Naloga m bila lahka, ker ao po režiserjevi zamisli morali na eni strani ostati igralci, na drugi strani pa prikazovati živali, nekateri z živalskimi glavami opremljeni drugi zopet samo nakazani. Mogočno rjoveč in silovit v nastopu je bil Gr«mor fcev. ugotovitve privedle do boljših varnostnih *aprav v raznih rudnikih in do ostrejše kontrole. »Pravda« je objavila daljšo izjavo bivšega upravitelja premogovnika »Srpski Balkan« Andrije Iliča. Ilič je sorodnik lastnika rudnika, bivšega mi rastra Genčiča. i katerim se je pred beograjskim sodiščem nedavno pravdal. Ilič je za svojega sorodnika dolga leta vodH rudniSko upravo, potem pa je prišlo med njima do sporov, poročevalcu »Pravde« je izjavil, da je po svojem dolgoletnem delovanju v rudniku prepričan, da so bile pri tej katastrofi popolnoma izključene vse takozvane višje sile. Po njegovem mnenju »o nesrečo zakrivile neopreznosti pri ventilaciji rovov, če bi bila rudniška uprava ventilirala rove vsaj 6 nr pred začetkom dela, bi bila vsaka nesreča preprečcr.a. Nesreča »e je pripetila v ponedeljek zjutraj, ko se prej 24 ur ni delalo. Rove v rudniku je treba večkrat prezračiti tudi med trajnim delom, zlasti pa je temeljita preizkušnja ventilacijskih naprav potrebna, kadar delo počiva, in pred nastopom dela. Ko sera jaz vodil podjetje, je dejal g. Ilid, so električne instalacije za zračenje rudnika, ki so nameščene nekaj kilometrov daleč od premogovnika, delale neprestano. Potrebni so le mali izdatki za električni tok, d» se »i rovi popolnoma prezračijo m da je tako vsaj za en šiht preprečena vsaka nevarnost. Ob zaključku svoje izjave je še navedel, da jc videl že tedaj, ko je zapustil svoje mesto, da nova uprava ne bo ko« avo>«m nalogam. So t rudnik »Politike« ima v svojem poročilu naslednji odstavek: »Prihod komisije in novinarjev je vabu-dil veliko zanimanje v rudniku. Rudarji, ki niso bili na delu, ao se zbirali, videlo pa 6e je, da ne »mejo govoriti. Kakor hitro je kdo hotel kaj povedati, se je že vmešal kak njegov nadzornik in začel ««n dajati razna pojasnila. Ljudje iz same rudniške oprave se trudijo, da bi bili ustrežljivi, dajo pa le malo stvarnih pojasnil o vsem tem, kar bi samrnalo javnost« Gorinškov Medved do slednjega giba medvedast. Ljubkost je razodevala Sinica E. Barbičeve, njej ob strani zaljubljeni Slarvec R. N a k r s t a. prevzetna in zapeljiva Paviea B. Starčeve, zvitogleda m potuhnjena Lisica E. Kraljeve, trdoživo kopitarski P. K o v i č e v zmagoslavni Osel, gosposki Skrbinšikov Jastreb, vsa srak as t a in ihtava Sraka S. Gor in-škove, potem še izdaten odrski delež M. Zakr«.jškove v vlogi Kobile, M. Furijana kot Konja, F. Blaža, ki mu je pripadla podoba Kalina ter Jerebice D. Savinove. Tempo ki razpoloženje je dvigal zbor kalinov in jerebic. Pestrost so povzdigovali tudi Slikoviti kostumi, ki jih je izdelal modni atelje O. Nerafcove v Mariboru. Krstna predstava je odRčno uspela. Avtor je moral pred z&stor in je bfl za svoje najnovejše odrsko delo deležen toplega priznanja in pohvale. V časih hude dramske literarne suše mora biti priznanje tem večje in čestitke tem iskrenejše. Nov prevod ,JFoustttit Prevajanje Goethejeve nesmrtne tragedije >Faust< je ena najtežjih nalog, kar si jih lahko zastavi kak prevajalec. Prevod te mojstrovine ni samo trda preizkušnja prevajalca, marveč je zlasti pri narodih s skromnejšo literarno tradicijo takisto trda DANES PREMIERA EPOPEJE ZRAKOPLOVCEV Sinovi NEBA Se nikdar nam niso kralji zračnih višav ustvarili večjega dela kakor Je to! življenje in ljubezen asov v zraku! — V glavnih vlogah: KICHARD BARTHEL-MESS in SALLY EILERS. Po slovitem romanu »Central Airpost« od J. Moffita Kot dopolnilo dve kratki črtani burki Merrie Melodye: »še enkrat« in »življenje sv. Miklavža« ter nov »Paramountov zvočni tednik«. Teleftm 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Domače • Nove volitve občinskega odbora za občini Kamniška Bistrica in Lukovica bodo v nedeljo 24. marca, za občino Sv Križ pri Kostanjevici pa v nedeljo 3 marca. • Udruženje javnih notarjev kraljevine Jugoslavije ima svoj redni letni občni zbor 27. t. m. ob pol 11. v justični palači v Ljubljani z običajnim dnevnim redom Predmet diskusije bo razen stanovskih vprašanj tudi novi zakon o nespornem po stopanju. Udeležencem je dovoljena ugod nost polovične vožnje na železnicah. Vsa druga dosedanja tozadevna poročila so bila netočna glede časa in kraja občnega zbora. • Bivši veleposestniki so se organizirali. V Sarajevu se je ustanovilo društvo nekdanjih veleposestnikov, čijih zemljišča so prišla pod agrarno reformo. Pravila novega društva so že odobrena in takoj po odobritvi je bila izvoljena delegacija, ki bo odpotovala v Beograd, da bi izposlovala izplačila odkupnin za zemljišča, ki so bila razlaščena po agrarni reformi. Pride Martha Eggerth v veleopereti KNEGINJA ČARDAŠA Pavel Kemp — Pavel Ilorbiger • Mornariška šola v Korčuli. V Korčulo je prispelo odposlanstvo direkcije pomorskega prometa iz bplita. da od uprave zagrebške Narodne zaščite prevzame zemljišče in poslopja, ki so bila kupljena za šolo, ▼ kateri se bo zgajal mornariški naraščaj. ?W>la bo otvorjena takoj, ko bodo izvršili preureditev poslopja. Ime šole bo »Murna- ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 7 z dne 23. t., m. objavlja pravilnik o odvračanju in zatiranju nalezljivih bolezn pri čebelah (z navodili); razpisa: pojasnilo o carinjenju riža pri uvozu; dopolnitev postopnikov glede suhozemskih motornih vozil v mednarodnem potniškem prometu, odkup koncesijonirane železniške proge Velenje — Dravograd — Meža, novo izdajo kolkov, telefonski promet, razglas o novih volitvah občinskega odbora v občinah Kamniška Bistrica, Lukovica in Sv. Križ pri Kostanjevici, kandidatno listo za volitve v senat za volilno enoto dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«. * V Zagrebu uvajajo cepljenje proti je-tlkl. Pri banpk! upravii v Zagrebu se je vršila v četrtek popoldne konferenca, kateri so prisostvovali zastopniki vseh zagrebških zdravstvenih ustanov. Glavna točka te konference je bila razprava o pobijanju jetike r savski bauovini. Udeleženci ference so sklenili, naj se kot sredstvo prot.ituberkulozne borbe uvede tudi Cal-mettovo cepivo, imenovano BOG. Cepljenje proti jetiki na ta način in s tem sredstvom bodo uvedli najprej v Zagrebu, pozneje pa razširili tudi po vsej banovini Calmettova metoda se je v zadnjih 10 letih razširila po vseh kulturnih državah in eo se za njo zavzeli tudi naši socialno-medicinski zavodi. ♦ Cesta preko otoka Korčule, ki je bila kakor znano, v nedeljo slovesno izročena prometu, je bila projektirana že davno. Prav za prav se je o njej razpravljalo že leta 1815., ko so Angleži Korčuli kakor tudi drugim dalmatinskim otokom povrnili staro avtonomijo. Ohranjene so iz tega leta stare listine upravnega sveta mesta in otoka Korčule o tej cesti. Po dunajskem kongresu pa je Korčula z ostalo Dalmacijo pripadla Avstriji in tako so bili načrti o gradbi važne ceste pokopani za dolgo dobo. šele leta 1875. so avstrijska oblastva sprejela predlog dalmatinskega :sbora o graditvi vozne poti preko otoka, vse pa je ostalo na papirju do leta 1910 ♦ O regulaciji Boke Kotorske je te dni predava! bokeljski rojak arhitekt Milan Zlokovič, ki je docent beograjskega vseučilišča. Arhitekt Zlokovič je izdelal velik natrt za regulacijo Boke ter je med svojim predavanjem obrazložil najvažnejša njegova poglavja. Mestnemu odboru v Ko-toru je poslal tudi načrt za zgradbo nove carinarnice. V to svrho ima mesto zago tovijen že kredit in bodo z delom pričeli spomladi. ♦ Požarna nesreča velikega parnega mlina. Veliki parni mlin Lazinac na Peku v golubaškem srezu, ki je bil last nekega delničarskega društva iz Beograda, je postal v torek žrtev požara. Ogenj je izbruhnil pozno zvečer v skladišču ter se kmalu razširil na vse objekte. Nesreča je nastala zaradi defekta pri električnih napravah in vsa vnema alarmiranih delavcev in gasilcev je bila brezuspešna. Mlin Je pogorel do temelja in znaša škoda poldrugi milijon dinarjev. ♦ Novi grobovi. Umrla je v Ljubljani 22. t. m. v visoki starosti 84 let gospa Amalija S a v i r š e k, rojena Merlak, sestra umrlega zaslužnega bivšega tajnika Rdečega križa g. Alojzija Merlaka in g. Viktorja Merlaka, kraljevega borca bla-gopokojnega vladarja Petra I. Osvoboditelja. Pogreb blagopokojne se bo vršil danes v četrtek ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Gosposka ulica 10. Počivaj v miru! — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Cecilija Kosirnikova, mestna babica. K večnemu počitku jo bodo spremili jutri ob pol 16. — V Podjunski ulici 18, Ljubljana VII. je umrla gospa Katarina S v o b o-d a. Pogreb bo danes ob 16. •— Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vi še niste videli! Vi še niste slišali boljše operete kot je PASTIR KOSTJA To je originalna rnska opereta. Največje delo, kar smo jih dosedaj videli. Ne zamudite prilike! Oglejte si ga še danes! ZVOČNI KINO DVOR. telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din ♦ Namesto venca na krsto nadučitelja Skubica Antona, častnega občana bizelj-ske občine sta darovali ravnateljstvo in uslužbenstvo tekstilne tvornice sukna v Kočevju 500 Din v korist slepim otrokom • Dediči milijonov se pravdajo z občin-skimj reveži, ki so podedovali 30 tisočakov. Vsa Velika Kikinda in okolica se razburja zaradi tožb, ki so bile vložene pri sodišču zaradi oporoke znane milijonante Eleonore Indrikovič, ki je lani umrla ter zapustila svojim številnim sorodnikom Bilijone, v svoji oporoki pa določila tudi za občinske reveže 30.000 Din. Dediči so večinoma iz Rumunije in Madžarske, samo nekaj jih je iz okolice Kikinde. Vei pa so se sedaj združili v nastopu proti občinskim revežem, katerim nikakor nečejo prepustiti dedščine od 30.000 Din. Proti temu določilu oporoke svoje bogate sorodnlce so vložili razne ugovore, revežem pa ponujajo namesto gotovine tudi vložno knjižico, ki se glasi na isti znese*. * Krvava bitka s kmeti, ki so izkoriščali tuje gozdove. V gozdovih Jelova gorica blizu Tuzle je prišlo do krvavega spopada med kmeti, ki so si lastili gozdove, in med uslužbenci pravega lastnika. Gozdovi so bili nekdaj last bogatega veleposestnika Huseinbegoviča iz Maglaja, ki je moral precej svoje posesti odstopiti agrarni reformi. Okoliški revni kmetje pa so hoteli na vsak način dobiti tudi gozdove na Je-lovi gorici, ki niso prišli pod agrarno reformo. 2e nekajkrat je imel posestnik hude spore s kmeti in je zaradi tega pred nekaj meseci vse gozdove rajši prodal neki lesni industriji. Kmetje so tudi novim posestnikom delali veliko škodo. Uslužbenci lesnega podjetja so imeli že večkrat hude spopade s kmeti. Te dni se je spet zbralo v gozdovih okrog 60 kmetov in je logar poklical orožnike na pomoč. Uslužbencem podjetja in orožnikom so se kmetje uprli ■ sekirami in tako je priflo do prave bitke, med katero so štirje obležali mrtvi, okrog 20 pa jih je ranjenih. Mrtvi so trije kmetje in neki uslužbenec lesnega podjetja. • Umor strogega logarja. 2e na prvi dan pravoslavnega božiča je odšel od doma državni logar Fran Bašan iz Široke kulc v srezu Go6piču ter se ni več vrnil. Doma je dejal, da gre pogledat v revir. Odšel je brez puške in spremljal ga je njegov pes. Pes se je vrnil tretji dan ves sestradan in premražen. Domačini, ki so prej mislili, da so logarja kam povabili na božično praznovanje, so takoj slutili zlo. Na pravo sled jih je naposled spravil pes, ki je v bližnjem gozdu lajal vedno na istem mestu in gre-bel visok sneg. Sneg so odkopali in pod njem našli truplo nesrečnega logarja. Glavo je imel vso razbito s sekiro. Orožniki so kmalu našli morilca. To je neki mladenič iz sosednje vasi, ki je priznal, da jc usmrtil logarja iz maščevanja, ker ga jc bil nekajkrat ovadil zaradi kraje lesa. Umorjeni logar Bašan je bil zelo strog in vesten v službi. Pred 10 leti je bil v preiskavi. ker je ustrelil nekega lovskega tatu. TEK Najboljše od najboljšega dijo Brona Franka »Vihar v kozarcu«. Komedija je pisana z dobrim humorjem in posrečeno satiro. Snov iz vsakdanjega življenja fr> obdelana odkritosrčno in s nčlnkovlthni zapletljajl, ne manjka pa naivnosti in t» di nekateri dialogi so predolgi. Režiser g. Danes premiera! MAGDA SCHNEIDER v prekrasni opereti Amor na povodcu Smeh, petje in veselje Otto Walburg, Julius Falkenstein ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9. % zvečer. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 dinarjev. cev, ki so po večini želeli podpore v kurjavi. čeprav Je stanovanjska 6tiska t Ljubljani zadnja leta precej popustila, vendar žive še cele kolonije barakarjev na periferijah mesta, ki jim malo ostrejši mraz prepiha vse špranje, da družine s celimi kupi otrok dobesedno zmrzujejo. Tudi sredi mesta samega so znani primeri, da stanujejo ljudje kar na nezavarovanih hodnikih m po drvarnicah. Mestna občina Je pred dnevi naročila pet vagonov premoga in drv, da jih razdeli med najbed-nejše občane. Vsaka stranka, ki je potrebna pomoči je prejela po 100 kg premoga ali 50 kosov drv. Potreba pa je seveda mnogo večja, kakor so sredstva na razpolago. Ker so se morala tudi zasilna dela skoraj povsem ustaviti, kar bedo še povečuje, občina upravičeno pričakuje, da bo od banske uprave v najkrajšem času prejela novo nakazilo iz bednostnega fonda. u— Stokglajzar In kolo neznanega lastnika. V ponedeljek je stražnik aretiral 32 letnega Ivana Nahtigala, priložnostnega delavca s »štokglajza«, ki je malo precej dobre volje v Metelkovi ulici ponujal pa-santom za vsako ceno na prodaj malo zarjavelo, sicer pa precej dobro ohranjeno kolo. Nihtigal ima precej pestro zgodovino za seboj. Bil je devetkrat ie kaznovan zaradi vlačuganja in kraje in je bil nazadnje za 3 leta izgnan iz Ljubljane. Toda nikomur drugemu ni danes tako lahko obiti paragrafa kakor ljubljanskim izgnancem. če se povrnejo, preden jim je potokel odmerjeni čas, mora policija mnogokrat zatisniti eno oko, ker banska uprava, ki ji pripada ta skrb, nima dovolj sredstev za odgon. Tako ee med ljubljanskimi brezdomci zmerom nahaja precej ljudi, ki se lahko samo zaradi pomanjkanja kreditov še izprehajajo po ulicah. — Na policiji se je Nahtigal izgovarjal, da sam nima pojma, odkod mu je prišlo kolo Pride Martha Eggerth v veleopereti KNEGINJA ČARDAŠA Pavel Kemp — Pavel Horbiger Lipah je sioer skrbno opravil svoj« delo, vendar pa Je bil tempo igre pretnalo *i-vahen in tudi zasedba vlog ni bila veesfco i zi posrečena. Zlasti drugo dejanje je mo*-; no šepalo. Originalno vlogo cvetličar** gospe Voglove je podala ga. P. Juvanova z naturno komiko in temperamentom. V splošnem sta ugajala tudi gdč. Mira Danilova kot Thossova žena ln g. Jan kot časnikar. Za dober humor so skrbeli gg. Da-neš (mestni sluga). Plut (sodni shiga) ln Sancin (živinozdravnik). Gg. Cesarju bi Drenovcu se je poznalo, da se v svojih vlogah niso počutili posebno dobro. Občinstvo se je sicer zabavalo, Je pa pričakovalo več od igre in igralcev. Drugič torej kaj boljšega! — R. P. e— Kajenje v gledalliču. Uprsva Mes' nega gledališča je prosila predstoJn»tv[> mestne policije, da bi dovolilo kajenje občinstva v odmorih ln sicer v veetibuhi ali pa poleg na hodniku, ki vodi iz pritličja na galerijo. Predstojništvo mestne policije pa je to dovoljenje odklonilo, češ da bi lahko t tem primeru nastala nevarnost požara. Ker sta oba omenjena prostora tako zidana, da Je taka nevarnost izključena, ln ker imajo tndl v drugih gledališčih kadilci svoj prostor za kajenje, priča knjemo, da bo predstojništvo mostne policije svojo prepoved umaknilo, ker vendar ne more zahtevati, da bi hodili kadilci m odmorih kadit v mrazu pre*i gledališko poslopje in tvegat svoje zdravje. e— čiščenje in posipanje zamrzllh hodnikov pred hišami je nekaterim bišnlm lastnikom oziroma oskrbnikom deveta briga. Ker so pasanti na takih hodnikih stalno v nevarnosti, da se ponesrečijo, prosimo policijo, da napravi red bre« o®ira ns levo Id desno. e— Brezposelnost v preteklem let« ta sedaj. Pri ekspozituri borze dela se Je lani na novo prijavilo 2426 brezposelnlh-Dne 31. decembra 1934 je ostalo v evidenci 588 brezposelnih napram 985 dne tt decembra 1933. Lani so bile izplačane 1192 brezposelnim podpore v skupnena znesku 151.272 Din. Dne 20. t. m. Je ostalo v evidenci 649 brezposelnih. Število vedno narašča. e— Tudi volovske podkve kradejo. V nedeljo okrog 18. Je nekdo ukradel šoferju Francu Pipanu iz Vitanja iz nezaklenjenega vitan;skega avtobusa pred gostilno »Branibor« na Kralja Petra cesti M kilogramov rolovskih podkev v vrednosti 400 Din. e— Kino Union. Danes ob 16.30 ln 10.20 zvočna komedija »Zakonski četverokot« ia tri zvočne predigre. vi m verzom nedostaja tiste pretresljive pesniške sile, ki jo more dati prevodu samo kongenialen pesnik. Primerov te vrste je v vsaki literaluri dovolj. (Prim. n. pr. pri nas spev iz Dantejevega »fnferna« v prevodu .1. Debevca iu Otona Zupančiča.) Za uspeh prevoda pa jc in ostane odločilna samo pe-sniško-krealivna sila in sicer po skrivnostni, racionalno nedosegljivi nolranji skali svoje osebnostne intenzivnosti. Za primer pesniško - umetnostne nedo-gnanosti Markuševega prevoda navedimo iz znamenitega Marjetičinega speva prvi dve kitici v izvirniku in v novem hrvaškem prevodu: Meine Rnhe iiit hin Mein Hert i»t •<-hwer, leb find« (ie nimmer l'nd ninimcrmehr. Wo irb iho oi<-ht bab* Ut mir du G rab, »ie ir»nre Welt lat mir TergXllt. Mog mira ncate U >rcu plač 1 nikad ga n« ta Nifcad ve«, nai*. Bet njega ua Js Ah, oesretna sva. Tad e'jeli mi «v'jet Ko otrovaa ev'jet. Samo pesnik, ki ima za seboj dolgoletne borbe za pesniški izraz, ki je prodrl do skrajnih odtenkov jezika in spoznal, kako težavna je pot do popolnega verza, bi bil mogel res kongenialno prevesti »Fausta«. V zagrebškem kulturnem krogu ne poznamo za tak prevod večjega mojstra kakor fi prevajalec Goethejevih »Rimskih elegij« in Heinejeve lirike — Vladimir Nazor. Ponavljamo pa; tudi poizkus prof Stjepana Markuša je zaslužno deianie Vzlic vsej nepopolnosti ni bilo storjeno zaman 1 Nov ivezek »Vala«. Pravkar je izšla 6.-7. številka mladinske revije >V a 1«, ki jo izdaja v glavui redakciji Boleslava Hitra naša napredno in nacionalno usmerjena akademska mladina. V času, ko si skušajo osvojiti naš inteligenčni naraščaj razne podtalne struje, ki s svojimi razdiralnimi gesli odvračajo mladiuo od konkretnih in pozitivnih problemov jugoslovenske sodobnosti, je »Val« revialno središče tiste mladine, ki je brezpogojno zvesta domovinskim idealom in jugoslovenski državni ideji. O tem priča tudi nova številka »Vala<. V uvodnem članku poudarja Andrej S. U r Š i č pomen oplenske resolucije, ki pomeni mejnik v življenju naše akademske mladine. Obenem je ta članek uvod v priprave za kongres jugoslovenske nacionalne akademske mladine, ki bo od 4.—6. maja v Ljubljani. Dušan Vargazon opisuje romanje akademske mladine na Oplenac in končuje svoj sestavek z besedami: »Z Oplenca smo se vračali poglobljeni. Iz Beograda prežeti živega edinstva.« S tem v zvezi je tudi kratko razmišljanje Branke Z u I j e v i č »Sveti grobovi«. Franjo Bradač podrobno poroča o nedavnem boju češke Karlove univerze za insignije. o boju za znake »uma svitlih mečevc. France A r t n a k je prispeval pesem »Današnji človek«, a Zivojin Cv e t k o-v i č dramatični prizor »Slavujeva ljubav« Boleslav Hiter piše o Domu visokošolk v Ljubljani, medtem ko Eleonora V i d i e razglablja iensko vprašanje v članku »Čemu vse to. saj smo tudi mi brez tega osiveli .« Rikard Mar uši č piše v daljšem članku o Iz Maribora a— Za mariborski spomenik kralju Ue- dimtelju. Po 100 Din so prispevali dr. L* Miihleisen, odvetnik, Albin Novak, trgo-vee, Franc Božičok, trgovec in gostilničar, l.udovik Hlade, trgovina z lesom, Maren-bere. dr. Rudolf Ivan, Konjice. Po 50 Din: SI'D podružnica Boč, hotel Ozom, Rogaška Matina, A. Rečnik, a. Platzer in S. Vidmar Maribor, Josip Zmavc, Ljutomer, Franc Novak 30 Din, Ivan Trpin 25 Din, oba .Maribor. a— Literarni večer bo dne 1. febru&ija v tukajšnji Ljudski univerzi. Sodelujejo dr. Gradnik, M. Kranjec, Pavel Golia, di Kraigher, F. Albreht in F. Koblar. — Ju-tri nadaljnje svoje predavanje univ. prof dr Veber, v ponedeljek predava prof dr. Brežnik Is Ljubljane o svetovni razstavi v Chicagu. a— Maribor v filmu. Včeraj v sredo popoldne je bilo v tukajšnjem Grajskem kinu zaključeno poizkueno predvajanje nagega mariborskega filma. Navzoči so bili predstavniki mariborskega javnega življe nja in drugI povabljeni gostje. Film prikazuje zgodovinski Maribor, industrijo Maribora mest»*> življenje, Mariborski otok, okolico ter nekaj zimskih motivov, ki pa so pomanjkljivi. Uvodno pojasnilno besedo je spregovoril prof. Franjo Baš. Predvajanje filma je trajalo skoro dobre pol nre Film, ki je zvočen, se je po predvajanju predal lastniku kina. a— Koliko vržejo najemnino. Iz novega proračuna MP povzemamo, da vržejo mestni občini najemnine v stanovanjskih hišah 2,228.000 Din, restavracija na Mariborskem ctoku 19.500 Din. trafika na Glavnem trgu 20.700 Din, hladilne celico v mestni klavnici 226.760 Din, skupno 2,494.960 Din. Seveda niso v tem vračunani vzdrževalni stroški in odplačevanj«' anuitet na račun svoječasnih posojil (stanovanjske hiše). a— Brezposelnost — podpore. Dne 93. t. m. Je bilo stanje pri tukajšnji Borzi dela: 1169 brezposelnih, podpore «o znašale «1.892 Din in sicer redne 53.832, izredne pa 8.030 Din. Zaposlitev je dobilo 551 brez poselnlh oseb. a— V visoki starosti 82 let Jc preminil v tukajšnji splošni bolnišnici zasebnik Jožef Donko. žalujočim naše iskreno sožalje! a— Na zastrupljenju krvi je nmrla r rtarorti 32 let posestnica Lizika Nežmano va i* Jablane pri Mariboru. a— Verodostojne številke. Na občnem zboru mariborskih gostilničarjev in ks-vamarjev je poročal tajnik Jenko, da se je v preteklem letu iztočilo v mariborskih gostilnah 14.86.19 hI vina, 3543 hI piva !n 793.47 hI žganja. a— V štirih mesecih šest prelomov. Na križiščn Levstikove in Jože Kostanjevčeve nlice Je voznik neke mariborske pekarne prelomil železniško zatvornico. Prisebnosti ?>■> Ima voznik zahvaliti, da si nI razklal glave. V teku štirih mesecev Je to Sesti prelom te zatvornice. a— Krava In telica brez gospodarja. V gozdu pri šmiklavžu je posestnik Frane Sredona iz šmiklavža našel v gozdu kravo 'n telico, ki sta bili brez nadzorstva in astnika. Vse poizvedbe po lastništvu so loslej ostale brezuspešne. Krava je rjave barve, precej velika, dobro rejena in stara osem let. Telica je bolj majhna in stara 1 in po! leta. Zanimivo je, da nI nobenem« posestniku 'z bližnjega šmiklavža ali Da ? štirih zjutraj podal v službo mimo Treh ribnikov. Izza drevesa sta hušknila predenj moški in ženska ter ga hotela pograbiti Maček se je iztrgal in bežal proti Tomšičevemu drevoredu. Ko sta neznani moški in ženska videla, da je bil njun po izkus roparskega napada zaman, sta izgi nila v gozdu za Tremi ribniki. Ta primer, ki ni osamljen, dokazuje, da bi bilo i eba temu kotu posvečati posebno varnostno pažnjo. Sumljivi elementi si že nekaj let sem v tem temnem kotu snujejo svoje nakane. Fantovska bitka s smrtnim rzldom. Med fanti iz Stojncev na eni strani ter Male vasi in Gajevc na drugi strani je ttola dolgotrajna mrtnja. MafovaSčanl ta Oajevčani so se dogovorili, kako bodo neke noči v novembru lanskega leta navalili na Stojnčane, ki so napovedali, da pridejo omenjene noči v Malo vas vasovat. Ko so zaslišali bližajoče se in pojoče Stojnčane, so se Malovaščani oborožili s koli, noži, ročicami In drugimi takimi sredstvi, ki so jim prišla v roke. Gajevčani pa so bili pripravljeni, ako bo treba Malovaščanom pomagati. Na mah so bili Stojnčani obkoljeni. Vnela se je srdita bitka, udarci s koli in pestmi ter sunki z nožem so padali vsevprek. Na mestu vroče in krvave bitke sta obležala v krvi Stojnčan Franc Cuš, posestnikov sin, ob njem drugi Stojnčan Jakob Kodrič. Ouš je nekaj dni zatem podlegel poškodbam. Pri zaslišanju je prevzel nase krivdo Janez Svenšek, ki pa je pozneje izpovedal, da so se fantje med seboj dogovoril, da naj bi on prevzel krivdo nase, češ, da še ni bil kaznovan. Izdal je tri druge fante Vsi štirje so včeraj sedel-na zatožni klopi pred mariborskim malim senatom. Jane« Svenšek je bil obsojen na šest let tn dva meseca robije, Martin Jan-žekovič na pet let in osem mesecev robije. Alojz Janžekovič in Franc Fošnarič na pet let strogega zapora. Iz Kamnika ka—- Vinko Možina na zadnji poti. V torek popoldne je Kamnik izkazal zadnjo čast agilnemu javnemu delavcu posestniku g. Vinku Možini. Iz Maistrove ulice se je razvil proti pokopališču na žalah dolg sprevod, kafceiega •© otrafll gasilcev. Sokola in pevsko društvo »lira«, ki je zapela svojemu članu v slovo žalo-stinke pred hišo, v cerkvi in ob odprtem gTobu. Pred krsto so nosi H dolgo vrsto vencev, ki so jih poklonili pokojnikovi sorodniki in prijatelji, dalje mestna občina, Hranilnica, Obrtno društvo, Obrtna zadruga, kjer je pokojnik vneto delova' kot odbornik, Tujsko-prometno društvo in drugi. Posebno lep venec jc poklonila svojemu pre ran o umrlemu načelniku Meščanska korporacija, korporacijski delavci pa so se v polnem številu udeležili pogreba tn poklonili lep planinski venec. V žalnem sprevodu je bil zastopan ves Kamnik. Pogreba se je udeležil občinski odbor z županom g. Kratnarjem, odbor Meščanske korporacije, zastopniki uradov s sreskim načelnikom g. Vouškom. zastopniki društev, športniki in dolga vrsta občinstva. Nesebičnemu in požrtvovalnemu javnemu delavcu g. Vinku Možini bomo ohranili trajen spomin! Iz Litiie 1— Ljudska univerza ZKD. Drevi ob 20. uri bo predava) notar g. dr. Ivan Grašič o Erjavcu, Biehmu in naših ptičkih. K predavanju, ki bo na litijski šoli, ni nikake vstopnine. i— JUU, sre.sko društvo v Litiji pre- klicuje zborovanje, sklicano za soboto 26. t. m. na Polž.-vem pri Višnji gori zaradi semestra in svetosavske proslave. Zborovanje je prenešeno na 9. februarja. — Odbor. <2a firnsUi »petfNIVEA -<£*«»« Zlasti v mrzlih zimskih dnevih je potrebna Vaši koži — da ne razpoka in da ne postane raskava, — močna zaščita proti vplivom vremena. Nadrgnite zatorej vsak večer, a tudi čez dan, obraz in roke dobro z NIVEA-kremoJ Potem tudi oster in mrzel zrak ne bo škodil Vaši koži; ona ostane nežna in elastična. Odkod ta učinek? Od eucerita! Ravno on dela Nivea-kremo tako učinku jočo. Goipodar§fvo K vprašanju razdolžitve dolžnikov V zadnjem času 6e z naglico širi v raznih krajih naše države pokret za razdolži-iev dolžnikov. Parola, ki je bila vržena v javnost, je v krogu dolžnikov hitro vžgala in že opažamo povsod snovanje raznih organizacij dolžnikov, ki jim je namen doseči delno črtanje dolgov. Objavljene so bile že razne resolucije dolžnikov, ki so jim kmalu sledili odgovori od drugih gospodarskih organizacij in korporacij. Priznati je treba, da je danes dolžnik v sila težavnem položaju. Dočim je povojna doba inflacije in zmanjšanja kupne moči denarja omogočila dolžniku, da se je poceni rešil svojih dolgov, ker je pri sicer nespremenjenem nominalnem znesku povračila dejansko povrnil upniku mnogo manj, nefo si je izposodil, saj je bila kupna moč in vrednost denarja v času povračilo dolga mnogo manjša nego v času zadolžitve — je danes stanje obratno. Povečanje dolgov zaradi porečane vrednosti dinarja Deflacija zadnjih let in občuten padec cen sta povzročila, da se je kupna moč in s tem prava vrednost našega dinarja precej dvignila. Naš s>po5ni indeks cen v trgovini na debelo nam kaže. da je danes trebi plačati za blacpo, ki je še pred 5 leti stalo povprečno 100 Din, le še 62 do 63 Din-Dolžnik, ki je dan« primoran vra?aM dol", povrne v resnici 50 odstotkov več nego je prejel, kajt^j upnik si za povrnjeni denar navzlic nespremenjenemu nominalnemu znesku lahko kupi za 50°/n več blaga ne?o pred leti. V mnogih primerih je razlika Se n>nftjo večja. To vel ia ztastri za nepremičnine in posestva, ki se danes pogosto dobe za polovico c«ne, ki je veljala p-ed kr:«>. Ker je dolžn:ik običajno gospodarsko šibkejši od unnika. zato šp težje občuti lo krivico. Stanje, ki gre nn škodo dolžnika (povečani? vrednosti in kupne mož! denarja) je tudi za splošni razvoj gospodarstva mnogo nevarnejše, ne0 tehnokraciji — problem člove ka in stroja c. Andrej Gabršček je mladino opozoril na Knafljevo štipendije. V Študentskem obzorniku in Naših zapisih je izšla vrsta zanimivih beležk in poročil. Videti je, da se izdajatelji in uredniki trudijo za vsebinsko povzdigo časopisa in jim to v okviru razpoložljivih sredstev ludi uspeva. Zato je tem bolj simptoinalično po »Lovčev-skeni Odjeku« posneto smrtno naznanilo, ki velja tudi za »Val«, če se ob pravem času ne zganejo vsi, ki jim je do tega, da se obrani glasilo jugoslovensko usmerjene aka-„ deniske mladine v Ljubljani. »Val« stane letno za nedijake samo 30 Din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Toinanova ulica 3 Kajmimd Ilahrina. »Legendy vzpouryt »Družstvo Moravskeho kola spisovatelu« v Brnu je izdalo v opremi slikarja Fr. Bilkov skega novo zbirko lirike Raimunda Hab fine »Legendy vzpoury« (Legende upora) Avtorievo ime |e pri nas znano vsem. ki se zanimajo za jugoslov. češko slovaške kulturne stike Prizadevni proučt-valec Cankarja in referent o slovenskih knjigah v brnskib »Lldovih Novinah« ie tu di fin lirik, kakor smo še nedavno pouda rili na tem mestu v zvezi z njegovo »Panv-rhido za krale Aleksandra« Od prve .oesni ške zbirke »Marnv smh-h k večnosti«, ki je izšla L 1930., do »Legend upora« je Habfi- nov pesniški talent prehodil precejšnji del tiste, največkrat vegaste poti, ki vodi pesnika k dokončnemu spoznanju lastnega bistva in obvladanju najobsežnejšega izraza. Medtem ko v prvi llabrinovi zbirki zaznavamo, kako je njegov pesniško - kreativni pogled zaslepilo umetnostno solnce Brezinove lirike, kako se mu ponavljajo njegove podobe in se vplelajo v pesniško doživljanje, čutimo iz najnovejše zbirke že Ilabrinov svojstveni izraz, spoznavamo zrelejše poteze njegov« ga pesniškega obličja, llabfina jemlje poezijo resno; iz njegovih pesmi čutimo prizadevanje, da svojo pesniško besedo in formo čim bolj izbrusi in jo prilagodi notranji vsebini in vidoviti simboliki svojih niu-zikalično tekočih verzov. Upor njegove lirike je star upor vseh pravih pesnikov: boj z usodo, z življenjem, s smrtjo. Zato je Habrinova lirika pretežno izpovednega značaja. Je kos lirične biografije sodobnega človeka, ki ob robu viharne dobe in njenih usodnih problemov pesniško doživlja večni nemir in metafizično hrepenenje rahločutnega duha Habrina se razvija v enega vodilnih sodobnih pesnikov Moravske, ki je dala češki literaturi že mnogo dragocenih imen. To pa kakor sploh dobršen kos dela Moravskega pisateljskega kola — ne pomeni province v kvaliteti, marveč kvaliteto v provinci. Pesnik »Legend upora« ima že sedaj vidno mesto v literarnem življenju Brna: ne dvomimo, da mu bo nova knjiga izhodišče novih osvajanj in zmag. Kupujte domače blago! šeo 390 in 388). za januar je bil promet po 38o in 391», za februar po 386 in 387 in ra uiarc po 390. 7°/« Blairovo posojilo je ostalo skoraj na včerajšnji višini in je bilo zaključeno po 66 in 66.50 (v Beogradu po 66.25 in (35.50), 8"/'• Blairovo posojilo po 77 in ?•/• Seligmanovo posojilo po 72 in 74. Za malenkost so popustile 6"/» begluške obveznice, ki so se trgovale po 69 in 70 in za april po 70. Promet je bil še v delnicah Priv. agrarne banke po 260. Devizs. Ljubljana. (Z všteto premijo 285 odstot): Amsterdam ^!»t.t>.44 — 2!«il.lH, Beri u 1756.08 — 1769.99, Bruselj 102S.98 — 1031.04, Curih 1421.01 — 1428.08. London 214.50 — 216.56, Newyork 4367.89—4404.20 Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.42 — 184.52, Trst 374.38-377.46 Avstr. šil. v priv. kliringu 8.1o — 8.20. Zagreb. Amsterdam 2966.44 — 2981.04, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1026 do 1031.07, London 214.50—216.56, Milan 374.3* do 377.46, Newyork kabel 43<59.89^42fi.20, ček 4367.89 — 4404.20, Pariz 289.60—291.Ott, Praga 183.42 — 184.52, Curih 1421.01 do 1428.08. Curih. Beograd 7.02, Pariz 20.38. London 15.14, Newvork 310, Bruselj 72.10, Milan 36.3950, Madrid 42.2250, Amsterdam 308.725i., Beriin 123.95, Dunaj 57.35. Stockholm 78.0".. Oslo 76.05, Kobenhavn 67.60, Praga 12.9150, Dunaj, (iečan v priv Kliringu.) beograa —, London 26.31, Milan 45.85, Newvork 537.56, Pariz 35.45, Praga 21.80. Curih 173.70. 100 S v zlatu 128 S pau. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 385 _ 390, investicijsko 74 — 76, 8V0 Blair 73. — 75, 7°/» Blair 66 — 67, 7"/» Drž. hipotekama banka 73 — 75, 4®/o agrarne 45 — 48. «•'• begluške 67 — 6» Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod:1 386 — 388, za januar 386 — 3S8, za februar 386 — 389, za marc 386 — 389, za april 385 do 388, za maj 387 — 389, za junij 388 bi., T9/« investicijsko 75 — 77.50, 40« po 205.50—228.50, baška »2« po 190.50—208.50, baška »5« pa po 170.50 — 188.50; otrobi: baški debeli 100 - 105, drobni 85 — 90. -f Nnvosadska blagovna borza (23. t m.) Tendenca je bila prijazna. Promet srednji. + Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) Tendenca stalna. Promet srednji. ___ Pšenica: za marc 16.59 — 16.60, za maj 16.97 — 16.99; koruza: za maj 11.90—11.92. SOKOL Sokolsko društvo Moste priredi drevi ob 30. namesto v petek predavanje o temi: »Dolina gradov«. Predava predavatelj ZKD g. Viktor Pirnat. Po predavanju se predvajata dva kulturna filma. Vstop prost. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo L Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo. 4. relativno vlago v odstotkih. 5 smer In brzino vetra. 6. oblačnost 0—10 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. — Temperatura: prve številke Domenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 23. januarja Ljubljana 7. 774.3. —9.6, 80. 0. 0, —, —; Ljubljana 13, 773.2, —3.8, 71, S6E1, 0, —; Maribor 7, 773.0, —9.0, 90, NW1, 6, —, —; Zagreb 7. 774.2, —11.0, 90, 0, 6, —, —; Beograd 7, 773.6, —5.0, 80, WSW1, 10, —, Sarajevo 7, 776.7, —10.0, 99. 0, M, —, —j Skoplje 7, 773.3, —8.0, 90, 0, 10, —, —; Kumbor 7, 768.5, 4.0, 70, 0, 0, —, —; Split 7. 768.6, 4.0, 60, NB2, 0, —, —; Rab 7. 769.4. 4.0, 40. NI, 0. —, —; Rogaška Slatina 7, —, —16.0, 92, NI, 8. —, —. Temperatura: LJubljana —3.0, —11.0; Maribor 1.0, —9.0; Zagreb 0.0, —H.O; Beograd —6.0, —6.0; Sarajevo —7.0, —17.0; Skoplje 2.0, —11.0; Kumbor —, 2.0 SpFt 8.0, 2.0; Rab —, 3 0; Rogaška Slatina 1.0, —17.0. »JUTRO« IL 99 šiBi OrfrMk, 2t i. X0uu Brzina pri živalih Med najhitrejšimi sesalci je hrt, najhitrejša ptica brkati ser, naj- nrnejša riba pa sabljača V zadnjem času so raziskali brzino živali s pomočjo najmodernejših aparatov s točnostjo, kakršne prej aiso poznali. Pri tem so spoznali, kako veliko vlogo ima oblika telesa, živali, ki so zgrajene po tako zvani »tok*rai liniji«, so nedvomno hitrejše nego živali nerodnejših oblik. Tudi če bi povodni konj dobil lahkotnost antilope, bi je s svojo postavo nikoli ne mogel dohiteti, in kenguruj, ki se premika s čudovito hitrimi in velikimi skoki, se vendar ne more meriti z vitko zgrajenimi konji, jaguarji ali psi. Hrt je po današnjih ugotovitvah z lovskim leopardom Indije in Afrike najhitrejši med sesalci. Oba napravita po 100 km na »ro. Najhitrejša gazela, Thompsonova ga-eela, se postavi z 80 km na uro in to brzino drži dalj časa; žirafe, bivoli in noji zdržijo razmeroma kratek čas 56 km na uro. Slon, ki koraka običajno v zložnem tempu 5 in pol kilometra, utegne v atti opraviti tudi 30 km na uro. še dosti hitrejše so ptice. Po podatkih ornitologa Richarda Meinertzhagna jim stoji na čelu brkasti ser s 175 km na uro, menda najhitrejša žival na svetu sploh. Sledijo lastovke s 170 km, pribe s 130 km, divje race (95 km), divje gosi (88 km), pelikani (82 km), škorci in štorklje (77 lcm), sokoli (69 km), jerebice (64 km), krokarji (62 km), golobi (57 km), ščin-kavci in fazani (53 km). Ce upoštevamo trajanje poleta, pa bi pripadel »sinji trak ozračja« nedvomno pribi, kajti pri zaznamovanih pticah te vrste so ugotovili, da zmorejc na svojih potovanjih z vetrom dalj časa tudi 160 km na uro. Vodnim živalim so postavljene seveda večje ovire na pot nego letalcem, zato ribe nikakor ne dosegajo takšnih brzin, kakršne so vsaj nekaterim med njimi nekoč pripisovan. Točnih podatkov sicer nimamo za večino rib, vendar je gotovo, da Je najhitrejše plavače iskati med sabljačami in njihovimi sorodnicamt Tudi tuna je prištevati sem. ščuke pa zmorejo 14 do 16 km na uro, lososi 11 km (v nevarnosti pa znatno več), o kitih, ki so se razvili bržkone iz kakšnega kopnega sesalca ki je ušel v vodo pred sovražniki in zaradi obilnejše hrane ter prilagodil svojo obliko obliki, rib, pa pravijo, da napravijo na uro 20 vozlov m več. Zanimivo je, da se je tokovna linija pri vodnem živalstvu, dasi življenje izvira iz vode, razvila razmeroma pozno. Najdbe najstarejših živali je vsaj ne kažejo. Zato pa se je baš med njimi razvila do najpopolnejših oblik. O tem nas prepriča že površen pogled na ribje telo, ki je zgTajeno tako, da mu more mokri element pri gibanju postavljati le najmanjšo, v tem elementu možno oviro. Na dnu morja FDmska igralka miss Eileen Perry nabira morsko floro na morskem dnu (Prizor je posnet iz filma) Junaška mati Rešila je iz ognja svoje tri otroke, tasta in sebe V majhni holandski vasi je živela v podstrešju trinadstropne najemne hiše družina nekega delavca. Te dni, ko je bil mož na nočnem posadu, je ženo iz spanja prebudil hud trušč in prasketanje. Vstala je, odprla vrata in opazila v svojo grozo, da je hiša v ognju. Stopnice so bile žc vse v plamenih, beg po njih je bil nemogoč. Ne da bi dolgo pomišljala, je žena zaloputnila vrata in začela iz rjuh zvijati vrv, da bi po njej rešila skozi okno svoje tri otroke, sivolasega tasta in sebe. Toda kmalu je morala to namero opustiti, kajti preden bi bila vrv pripravljena, bi v hiši z vsemi svojimi zgorela. Stanovanje je bilo že polno dima. Z vso naglico je tedaj planila k posteljam, pobrala žimnice in jih vrgla skozi okno. Nato je pograbila enoletnega dečka in stopila t njim k oknu. Spodaj so bili ljudje, ki so takoj razumeli, kaj hoče in so žimnice razprostrli po tleh. Mati je otroka vrgla v 2»ims(ee oblefie za gospode, suknje, smučarske kroje, blago za kroje modernih vzorcev kupite po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Ljubljana. šaljapin poje za , preproge Nedavno je gostoval v sofijskem gledališču sloviti ruski baeist šaljapin. Dosegel je ogromen uspeh in gfledališče je bilo navzlic visoki vstopnini vedno razprodano. Ko pa je gledališka uprava umetnika na koncu izplačala, je izjavila bolgarska Narodna banka da ne dovoljuje zaradi deviznih predpisov izvoziti denarja iz Bolgarije. Pevec je zašel v zelo neprijeten položaj. Protestiral je, toda brez uspeha Slednjič je dovolila. Nar. banka šaljapinu koncesijo. Potem, ko je pel na javnem koncertu v prid siromakom, je smel šaljapin za bolgarske leve kupiti nekaj preprog ,ki so mu jih dovolili vzeti s seboj brez carinskih sitnosti. Tako se je šaljapin poslovil od Sofije namestu z denarjem, s preprogami in pravijo, da je bil s svojim uspehom vseeno zadovoljen. Bolezen med švicarskimi 1i$igayni Že pred dvema letoma se Je začela pojavljati med lisicami v švicarskem kantonu Schaffhausnu neka kuga ki je bila kriva, da se ulovljene živali niso dale porabiti. Takrat so mislili, da bo Ren bolezen lokaliziral na ta kanton, toda sedaj se širi že na obeh straneh reke čedalje bolj. Od kod ta bolezen, ni še znano. Nekateri menijo, da izvira morda od jazbeca, ki prebiva običajno skupaj z lisico in mu v Švici zdaj dado precej miru. Bolezen je pa zelo huda in morajo živali zaradi nje gotovo zelo trpeti. Vezuv bljuva Iz Napolija poročajo, da je začel Vezuv v zadnjih dneh živahno delovati. V zvezi 8 tem je nastalo v žveplenih jamah pri Poz-zuoliju novo, veliko ognjeniško žrelo. Sredi močnega podzemeljskega bobnenja se je odprlo to žrelo eliptične oblike in začelo globino. Padel pa ni na žimnico, temveč na tla in si težko poškodoval lobanjo. Žena je stopila nemudoma po oba ostala otroka dvojčka. Sedaj so ljudje spodaj bolje pristavili žimnice in otroka sta brez škode priletela nanje. Sedaj je žena stekla v tastovo sobo, toda starec je bil od dima že onesveščen in ga je morala zvleči do okna njegove sobe in ga spustiti v globino. Pod oknom je bil kup peska, ki je nekoliko ublažil padec, da si je mož zlomil samo roko. Brez pomišljanja je pogumna žena skočila nato še sama skozi okno in se ni pri padcu prav nič poškodovala. Med tem so bili pozvali zdravnika, ki je ponesrečenemu otroku in tastu nudil prvo pomoč ter ju dal odpraviti v bolnišnico. Upati je, da bo tudi otrok ostal živ. Ko so dospeli gasilci, se je bila hiša sesula na kup. Buda je velik!.. • r. ■ p i fp *. < iti >y •-> .X® gs^ : * t * u* ♦ .v s <>. >• . * .V.^*' Japonska bo Imela največfl Budov kip na svetn. Blizu Tokija so izsekall iz skale mo-drijanovo glavo, ki meri 10 m v višino, dočim bo imel celoten kip 40 m aH toliko, kolikor Je visoka desetnadstropna hiša Zakaj so nosile krinke Krinke so že zelo star izum, a ▼ 16. stol., v času Henrika II„ so postale iz blaga izrezane maske, ki so v mrazu in neugodnem vremenu ščitile obraz, prava moda. Običajno so jih nosile ženske, posebno takšne, ki so si hotele zakriti nelep obraz. A ker so možje za vsako krinko začeli sumiti takšne obraze, je kmalu nastala navada, da so si lepe dame, če jih je kakšen moški pozdravil na cesti, takoj snele masko, da jim je mogel v obraz pogledati. Iz čisto drugih razlogov so začele ženske nositi krinke pod kraljico Elizabeto na Angleškem. Nosile so jih samo v gledališčih. Obiskovale so namreč najrajši igre, v katerih je bilo največ prostaštev in opolzkosti, a takšnih iger v tistem času ni nedostajalo. Odlične dame, med njimi sama kraljica s svojimi dvorjankami, so sicer rade poslušale nespodobnosti, niso pa hotele, da bi jih ljudje pri tem gledali in spoznali . Zbogom, uniforma! Sef francoskega gen. štaba, general W e y-g a n d, Je moral zaradi dosežene starostne meje oditi v pokoj. Na njegovo mesto je prišel general Gamelln se ne smejo lišpati Newyoršika policija ima v svojih vrstah 115 policistk. Razne pritožbe proti njim so pripravile policijskega predsednika do tega, da je izdal zanje štiri stroge zapovedi, Ki kažejo najbolje, kakšna je bila vsebina pritožb. 1. V stožbi morajo nositi poMeistfce samo modro uniformo s klobukom, pasom in samokresom. Civilna obleka je strog« prepovedana 2. Vsakdanjo patruljno službo morajo opravljati kakor moški 8 ur, vsako uro pa morajo podati telefonsko poročilo svojemu pristojnemu uradu. 3. Raba pudra lepotna te črtala za ustnice, kakor tudi vseh kozmetičnih olepševalnih sredstev med službo je prepovedana 4. T nočni Službi morajo poHcttke nositi s seboj predpisano gumovko. Najhuje je newyorško žensko policijo zadela 3. točka tn so vložile proti njej pritožbo. Ni kakšna sredstva uporabljate za pranje perila. Pred vsem morajo biti dobra ln počen L »Hubertus« milo in »Perlon« pralni prašek sta taka. In domača sta! SVOJI K SVOJIM ! V treh dneh Is Pariza na Madagaskar Francoski letalec Genin (drugI od leve proti desni), ki is Pariza v treh toefc ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDBNSKK fUCVIJM »ŽIVLJENJE IN SVET4* PRIOBČUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: VODJA SAHARSKE KARAVANE (Foto C. StrOve) Naslovna slika: JOS. KLADNIK: ZIMA (lesorez) DELO VETROV (Kako spreminjajo vetrovi zemeljsko lice - dr. EL Graf - kk) — NESKROMNOST PREPROSTIH LJUDSTEV (A) — BORBA ZA TIHI OCEAN (btk) — IZPUŠNI PLENI — Dr. Anton Debeljak: SKOZI ČRNO GORO IN CRNO-GCRICO (5) — MAJHNE IZNAJDBE, VELIK DOBIČEK — Cvetko G o 1 a r: ZGODBA O KREVSOVEM JURJU (konec) — JANKO PONEBŠEK f — Essad beg: ZAROTA ZOPER SVET (5) — OAZA EL WED (C. Strtive - rj) — SEDEMSTO LETNICA HOSPICA NA SIMPLONU (D) — OB PETLETNICI ZVOČNEGA FILMA (trna) — IZ LITERARNEGA SVETA (Prvi javni nastop pesnika Simona Gregorčiča - dr. Alojz Turk — Restif de la Bretonne - A. D. — Propagator re to romanskega jezika in kulture - D.) — TEHNIČNI OBZORNIK (Moderne varnostne naprave na ladjah - tma — Kratke tehniške novosti) — ČLOVEK EN DOM (Kuhinja - družinska soba) — IZ KULTURNE ZGODOVINE DEŽNIKA (D. B.) — ŠAH — ZA BISTRE GLAVE — Na platnicah: HUMOR — KRIŽALJKA Z OBRATNIOAMI (Crassus) »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ln stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din. Posamezni zvezki se dobijo po 2 Din. TELEFON štev.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Alibi je omajan Na dan ugrabljen ja Lindbergha mL Hauptmanna nI bilo na delo — Špekulacije na borzi — Obtoženec se bori za resnico .. • V flemmgtonskem procesu je bil na predlog državnega tožilca zaslišan stavbeni polir, pod katerim je Hauptmann delal pred ugrabljenjem Lindberghovega sinčka. Proti Hauptmannovi trditvi, da je bil obtoženec 1. marca 1932 na delu, je polir izjavil, da je bil tiste čase Hauptmann pač zaposlen pod njim pri gradbenih delih Majesticove palače. 1. marca pa ga ni bilo na delo. Izostal je tudi 2. marca Polirjeva izpoved je zbudila največjo pozornost zaradi tega, ker je Lindbcrghov zaupnik dr. Condon tega dne izročil odkupnino izsiljevalcem na pokopališču v Bronxu. Ta izpoved je še bolj strnila verigo indicijev proti Hauptmannu in lahko se reče, da se je položaj za obtoženca v zadnjih dneh poslabšal. Močno obremenjuje Hauptmanna tudi izjava nekega finančnega izvedenca, ki je pregledal obto-ženčeve razmere pred ugrabljenjem pol-kovnikovega otroka in po njeni. Ta mož je ugotovil in poročal sodišču, da je Hauptmann do agrabljenja živel v zelo skromnih razmerah. Po ugrabljenju pa se je njegov denarni položaj nenadoma izboljšal in je tudi špekuliral na borzi. Vsota njegovih špekulacij ▼ tem času je dosegla 250.000 dolarjev. V nadaljnji obravnavi je skušal Haupt-vutnnov branitelj Reilly dokazati, da so priče, ki hočejo izpovedati v prilog njegovem« kCjentu, izpostavljene hudemu Eritiakn. Osemnajstletni Robert Grat iz laatingsa ob Hudsonu je prosil Reillyja, naj mu preskrbi policijsko zaščito, ker je prejel grozilna pisma, ie se bo pojavil pred sodiščem kot priča ca Hauptmanna. lWa moška iz New Yor-ka sta mn baje zažugala, da ga bosta odvedla če se ne odpove pričevanju. Neki drugi moški pa je bil po telefonu opozorjen, da bodo odvedli njegovo ženo in otroke, če odpotuje v Flemington. Vse to skupaj nazorno Ilustrira, kakšne razmere vladajo v Ameriki in kolikšna je tam sigurnost prebivalstva Hauptmann, ki čuti. da prihaja zdaj trenutek, ki ga lahko izrabi v svoj prid, je na koijcu razpravnega dneva s posredova- • TMMKBBBBr v Hauptmann (detmo) tn njegov braurt-tclj, advokat Reilly (na levT) njem svojega advokata izročil poročevalcem ameriških listov izjavo, v kateri poudarja, da nestrpno čaka trenutka, ko mc bo sodišče dalo priliko, da ee izjavi o svoji vlogi. Slišal sem, se glasi izjava doslej tolfko teži. da moram z resnico na dan. Povedai bom, da nisem morilec Lindberghovega sina in upam, da mi bo sodišče verjelo. Doslej se državnemu tožilstvu ni posrečilo dokazati, da bi bil kriv. Hauptmann se nadalje pritožuje proti paznikom m proti detektivu Sisku, ki ga je pred dnevi med zasliševanjem označil za lažnika. Ta detektiv je po sodbi obtoženca največji lažnivec, in sicer samo zategadelj, ker računa s tem, da mu bo lažnivo pričevanje prineslo gmotno korist. Mazač »Holler-Hansl" Mož, ki je „čital" bolezni iz urina — Njegov procvit in propad V Rachlingu pri Stainzu na Štajerskem je umrl znani »čudodelni doktor« Johann Reinbacher, ki so ga poznali domačini in bolniki pod imenom »Holler-Hansl«. Mož je učakal starost okolu 70 let, po nekaterih poročilih jih je imel nekaj manj, po drugih zopet več. Končno je to postranskega pomena. Važnejše je to, da je trajala konjunktura tega mazača od leta 1925 do 1930, nakar je začela rapidno padati, dokler ni dokončno popolnoma propadla. Po vojni, ko so imeli ljudje na kmetih precej denarja je začel »Holler-Hansl« svojo prakso izvajati na debelo. Mazač si je olajšal svoje diagnoze s tem, da je či-tal »bolezni« enostavno iz urina. To je med drugim tudi bil vzrok, da so se ljudje v množicah zatekali k njemu. Lokalni vlak v Stainz je bil vedno nabito poln, posebno spomladi se je ▼ njem kar trlo »stekleni-čarjev«, kakor so imenovali njegove paciente, ki so prinašali v Stainz steklenice urina »čudodelnega doktorja« pa so zapuščali z drugimi, večjimi steklenicami tekočin, ki jih je mož kuhal iz raznih zelišč. Sloves »HoIIer-Hansla« je povzročil, da so dobro služili tudi posredovalci. Kdor ni mogel osebno k mazaču, je lahko napolnil steklenico s svojo vodo in jo izročil meše-tarju, ki jo je odnesel v Stainz, kjer je proti primerni odškodnini dobil »zdravila«, ki mu jih je »Holler-Hansl« natočil iz dveh kotlov, v katerih je kuhal leke za vse svoje paciente. V dobi največje konjunkture je bil naval k mazaču tolikšen, da so morali urediti poseben vozovni promet proti Stainzu, »Holler-Hansl« pa je sprejemal tedaj bolnike le s posebnimi numeriranimi vstopnicami Primerilo se je, da so lahkoverni pacienti čakali na mazača od zore do mraka in ko niso prišli na vrsto, jih ni minilo potrpljenje čakati še do drugega dne. ie je bilo treba Mazač je od svojega zaslužka dobro živel. Prodajal je steklenice svojih zdravil po 120 Din. Ker si je vsak bolnik kupil dve ali več steklenic, je kupčija dobro cvetela. »Holler-Hansl« si je s temi novci sezidal lepo hišo. Potem pa je začel rapidno propadati. Med ljudmi se je razširil glas, da mož ne zna pomagati bolnikom in šaljivo! s kmetov so si privoščili z mazačem krute šale, ko so mu prinašali hruškovca ali jabolčnika namestu urina. on pa je sestavljal diagnoze in natakal leke v svoje steklenice. Zaradi razočaranj pacientov je seveda imel večkrat opraviti tudi s sodiščeu. To ga je slednjič spravilo ob dober sloves. Vendar se je do zadnjega skušal držati nad vodo in je dal, da bi si zopet pridobil ljudsko zaupanje, prenoviti cerkev v Stainzu na lastne stroške, stvar pa se mu nazadnje le ni izplačala A NEKDO T A Jack Dempeey je prišel nekoč k zobozdravniku, češ da ga zob strašno bofL »Izdreti ga bo treba.« je dejal zdravnik, ko mu je zob pregledal. »Prosim,« je dejal boksač. »Ali naj ga izderem brez bolečin ?c 1® vprašal zdravnik. »Zakaj vprašate?« je menil Dempsev. »Ker drugače boli,« je odsrovorll zdravnik. Dempsey ga je grdo pogledal in dejal: »Izdertte ga brez bolečin — v srojo lastno korist...« Kupujte damnft HageJ VSAK DAN ENA »Vi imate zelo nervozno srce. Priporočam vam, da se štedite! Kakšen pa je vaš poklic?« »Anarhist sem —« »Tedaj vam priporočam, da v bližnji prihodnosti ne polagate nobenih bocnb in se tadi ne adetačajete arooruvt« Potrebe našega obmejnega kmetijstva Delo sreskega kmetijskega odbora za Maribor desni breg — 125.373.19 Din za kmetijski napredek — Snovanje skladišč za skupno orodje Radi* Maribor, 23. januarja Pred dnevi smo podrobno poročali o ži-vah nem in plodonosnem delovanju sreskega kmetijskega odbora za Maribor levi breg. ki se je z izdatki 178.258 Din za pereče kmetijske potrebe ob naši meji. uvrstil v prve vrste kmetijsko obnovitvenega dela. Vzporedno s tem gre delovanje sre--25. za pobijanje sadnih škodljivcev 46-k>, za dTevesniške škropilnice 1110, za sadno drevje 250^, za kmetijski pouk in šolstvo 16.&33, ra razne kmetijske tečaje, razstave in predavanja 7950, za nakup krompirja poplavljencem 8688 Din. Vsi ti rzdafcki dokazujejo, da se je vršilo pospeševanje kmetijstva v okviru možnih podpornih sredstev. Potrebno je pojasniti, da so se v preteklem proračunskem letu S 1» Hokej na ledu V Davosu sc vrši te dni impozanten turnir za svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, na katerem sodeluje 16 držav. V tem turnirju doseza češkoslovaško moštvo zaporedoma presenetljive uspehe, ki dokazujejo visoko kvaliteto te vrste .športa pri bratskem češkoslovaškem narodu. V kolikor ni v igri sreča opoteča, pričakujemo zanesljivo, da si osvoji Češkoslovaška letos zopet ponosen naslov evropskega prvenstva v tej najlepši ter najhitrejši vseh borbenih iger. A. C. .Nparta, drugoplacirano moštvo v oškoslov. drž. prvenstvu, je brez dvoma den najjačjih predstavnikov kontinental-ega razreda v hokeju na ledu. V nameri, pospešiti čim bolj razvoj te, danes najpopularnejše športne igre, tudi v naši mladi državi, jc pridobila Ilirija to slovito moštvo za dvodnevno gostovanje. A. C. Sparta nastopi na povratku iz Davosa r Ljubljani dne 6. in 7. februarja. Pred tem bo skušala Ilirija pridobiti za dvodnevno gostovanje graškega prvaka KSK G raz, s katerim jc žc tik pred zaključkom pogajanj. Naši nadebudni fant-e bodo naleteli že pri tej priliki na do-aj močnejšega nasprotnika in bodo pri-viljeni, »la končno pokažejo poleg svoje-i znanja tudi vso ono borbenost, ki oino-coča častne rezultate. kSK Graz nastopi proti Iliriji prvič že v soboto, 2<». t. m. ob 20. zvečer. Revanž- tekma se odigra takoj naslednje dopoldne, v nedeljo ob 11. Smučarski klub Guštanj—Kotlje razpisuje medklubske alpinske tekme za pr-x cnstvo Koroškega zimskosportnega pod-saveza v smuku. Tekma se vrši 27. t. m. z vrha Uršljc gore (1696 m) s ciljem v Kotljah. Start na vrhu Uršlje gore ob 9. zjutraj. Tekmuje se po pravilih JZSS in je k tekmovanju dopuščen samo oni tekmovalec, ki se na startu izkaže z verifika-eijsko legitimacijo. Cilj je v vasi Kotlje pod Uršljo goro. Proga vodi v vsem poteku v smuku in je izpeljana po lepih tereni !i vznožja gore. Prvi tekmovalec prejme naslov prvaka KZSP v smuku in častno darilo. Darila prejmejo nadaljnji dobri tekmovalci. Razdelitev na cilju. Prijava za tekmo 15 Din, za člane Smuč. kluba GK polovična. Prijave sprejema klub do 25. tega meseca. Odhod tekmovalcev in izletnikov v soboto od vlaka 15J0 iz Guštanja. Na Urši ji gori je preskrbljeno za prenočišče in uij, dočim si morajo smučarji jest-vine prinesti seboj. Žrebanje številk bo v soboto zvečer v turistovskem domu na : ršlji gori, kjer se bo tudi razglasila pro-ja. Snežne razmere so tačas jako ugodne in bo tekmovanje zadovoljilo vsakega tekmovalca. Vabljeni so tudi izletniki, ki se ločejo udeležiti izleta na Uršljo goro. Iz luštanja vodijo skupine vodniki od vsa-ega vlaka. Zaradi ureditve prenočišč pa je potrebno, da se vsak izletnik, kakor .tekmovalec preje prijavi. SK Reka. Drevi ob 20. občni zbor ▼ telovadnici ljudske šole na Viču. Situacija na Pohorju. Putnikovo vremensko poročilo; Pohorski dom in Mariborska koča —10, mirno, jasno, 30 cm pršita, sankališče dobro. Ruška koča —9, mirno, jasno, 35 cm pršiča, sankališče dobro. Klopni vrh —11, mirno, jasno, 40 cm pršiča. Koča na Pesku —12, mirno, jasno, 50 cm pršiča. Senjorjev dom —15, mirno, jasno, 60 cm pršiča. Sv. Lovrenc na' Pohorju —9. mirno, jasno, 30 cm pršiča. Skakalnica uporabljiva. Rimski vrelec —13, mirno, jasno, 18 cm pršiča. Peca —16, nekoliko vetrovno, 110 cm snega. Smuka povsod jako dobra razen na odprtih grebenih. kjer je sneg poledenel. Tekma v smuku nad Celjsko kočo. SK Olimp v Celju bo priredil v nedeljo 27. t. m. ob 10.30 tekmo v smuku na Tov-stu nad Celjsko kočo. Višinska razlika 2.50 m, dolžina proge 2500 m. Prijavnina za tekmovalca 10 Din. Slalom klub 34. (Teh. odsek). Oni. ki žele startati na podsaveznem prvenstvu na Kofcah in še niso verificirani, naj do konca tega tedna predlože eno sliko in izpolnijo prijavnico v klubovem lokalu. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekciji.) Danes od 19JO naprej gimnastični trening v telovadnici učiteljišča na Res-ljevi cesti, vhod iz ženskega učiteljišča Topli tuši. Udeležba obvezna za vse lah-koatlete. omejili izdatki za nabavo poljedelskih strojev, ki pridejo v poštev samo za skupine, ne pa za poedince. Mišljeni so tukaj predvsem trierji, travniške brane, škropilnice, sejalni stroji itd. Hvalevredno je, da so se ponekod pričela graditi posebna skladišča za te skupne stroje kakor na primer v Hočah, Cigoncih, Račah, Rušah in Lim-bušu. Tudi v pogledu izmenjave semen se ni izrabil kredit od banske uprave v naprej naročene pšenice, ker so se selekcionirana semena že oddala. Akcija za zboljšanje žitaric lani ni bila nič kaj ugodna, ker so bile vremenske prilike za to sila neugodne. Glavna pažnja pa se je posve čala bikoreji in svinjereji ter so se izdale lepe vsote zlasti za nakup plemenskih merjascev. Kakor v vseh ostal;h panogah, tako se je tudi glede sadnega drevja ravnalo točno po navodilih in predpisih banske uprave. Iz lastnega nagiba pa so se nakupila sadna drevesa in oddala v kraje, kjer je sadjarstvo najbolj zanemarjeno oziroma še ni v razvoju. To velja zlasti za Pohorje in Dravsko polje. Vsem številnim prošnjam, ki so prihajale na sreski kmetijski odbor za Maribor desni breg, seveda ni bilo mogoče ustreči, ker je bilo treba postopati v okviru proračunskih možnosti. Toplo priznanje gre sreskemu kmetijskemu odboru za Maribor desni breg, za hvalevredna prizadevanja pri pospeševanju kmetijstva na naših obmejnih tleh. Naj bi skupno s sreskim kmetijskim odborom za Maribor levi breg tudi v novem proračunskem letu častno in uspešno delovala za kmetijski napredek ter si s tem še utrdila sloi^es svoje živahne dela\'nosti in hvalevredne iniciativnosti. R T ASK Primorje. (Nogometna sekcija). Opozarjajo se igralci liginega in prvega moštva, ki so bili navedeni v torkovi številki »Jutra«, da morajo gotovo priti danes ob 19.30 v garderobo zaradi cross-countrva. SK Ilirija. (Lahkoatletska sekcija.) Drevi ob 19. je v telovadnici na Grabnu redni gimnastični trening. Udeležba je za vse atlete obvezna. Na trening se opozarjajo predvsem Slapar, Orehek. Jeglič I. in II., Dolhar, Starman, Sodnik, Križman, Tavčar, Ilabič in Ostcrman. Jutri ob 20.30 v Evropi redna seja sekcijskega načelstva. — (Smučarska sekcija). Jutri je ob 18.30 v telovadnici na Grabnu plenarni članski sestanek za dame. Istočasno so tam gim-nastične vaje. Za nedeljo 27. t. m. ni določen skupni izlet, pač pa priporoča sek-cijsko vodstvo vsemu članstvu poset skakalnih tekem na Pokljuki odnosno na Bledu. — (Hazenska sekcija). Jutri ob 18.30 v telovadnici na Grabnu redne gimnastič-ne vaje obvezne za vse članice. Nogometna sekcija ŽSK Hermes sklicuje za danes ob 20. sejo pri Beliču, na katero se vabijo: Prešeren, Lavš, Rot, Fel-ber, Kranc I., Erlich, Lukežič in Bergant. SK Dobrna—Trbovlje vabi vse svoje prijatelje in člane na redni letni občni zbor, ki bo 27. t. m. ob 9. v salonu g. Ku-kenberga. JASO. Danes ob IS. seja odbora na tehniki (I. nadstropje). Zlasti naj pridejo Krevlj, Skaberne in Reicher. V nedeljo bo ekskurzija predvidoma na Sv. Planino nad Trbovljami. SK Jadran vabi celokupno članstvo na informativni sestanek, ki bo jutri ▼ petek ob 20. pri M. Sokliču, Pred konjušnico 4. Poročal bo klubov predsednik o dosedanjem in o smernicah bodočega klubo-vega dela. Aktivno članstvo nog. sek. naj se strogo obvezno javi pol ure pred sestankom v tajništvu zaradi reformacije sekcije. Kolesarska sekcija 2SK Hermes ima danes ob 19. pri Kočarju odborovo sejo, na katero so zaradi občnega zbora matičnega kluba vabljeni vsi odborniki. Ljubljanski table-tenis podsavez. Danes ob 19. važna seja upravnega odbora Na sejo naj pridejo tudi opolnomočeni delegati ljubljanskih klubov. Več prostora za alpinistično šolo! Ljubljana, 23. januarja Alpinistična šola TK Skale se je včeraj nadaljevala z drugim predavanjem, pri katerem je g. dr. Valter Bohinjec točno ponazoril v besedi in sliki zemljepisni položaj naših gorovij. V uvodu je obrazložil geološki nastanek naših Alp, ko je višja sila poglabljala in dvigala zemeljsko površino. Iz onega časa obstoja zanimiva najdba na Prisanku, ko so ob nadelavi nove poti, odkrili v skali okamenele kosti rib. V davnini je poginila rib^v morju, obležala na dnu, okostje se je zajedlo v skalo. V času dviganja zemeljske površine iz morja je tako to kamenje prišlo v višino 2000 metrov, kjer so ga razkrili po tolikih stotisočih let na Prisanku Lepo je opisal ledeno dobo in njene vzroke. Ledeniki, ki so ostanki te dobe ,se pojavljajo šele v višini 2800 metrov Naše triglavsko sneži-šče, torej ne spada v vrsto ledenikov, ampak mu pritiče prav skromen naziv »sne-žišče«. Visokogorski ledeniki, ki dosegajo dolžino 24 km in so tudi 250 m debeli, potujejo v dolino z letno hitrostjo 100 do 200 metrov Zanimive tvorbe ledeniskih časov so v dokaz naši slapovi, n. pr. Perič-nik, kateremu je ledenik s Triglava v tolikih tisočletjih spodjedel izliv v Bistrico, s tem, da je poglobil dolino in prisilil tok Peričnika do padca. Z bogatimi in lepimi izvajanji je obrazložil obsežno možnost udejstvovanja geografa, ki ima najširši delokrog v alpskih skupinah V drugem delu predavanja je podal sliko raznredelitve naših Alp. Triglavska skupina, ki je imela v davnem času obliko plošče, je v pretvarjanju zapustila sledove, kakršne imamo v izrazitih planotah, n. pr. Komna. Ob opisu gorskih prehodov je predavatelj opozoril na napačni naziv, ki se uporablja, namreč »sedlo«, ki je točna prestava nemškega »der Sattel«. Domačini uporabljajo le oznako: prevala, škrbina, presedljaj ali sliSno. Twfl Kamniško sedlo te napačno imenovanje, ker pravilen naziv je: »Jermanova vrata«. Ob koncu predavanja ]e opisal tudi geografski položaj naših južnih Alp ter sličnost Sar-planine t Pohorjem. Številne diapozitive je dala na razpolago Prosvetna zveza. Predavanje se je vršilo ob nabito polni učilnici šole na Ledini. Številni slušatelji so morali kljub temu, da so Skalaši prinesli še večje število drugih stolov, stati ob strani in zadaj učilnice, tako na gosto, da je en del celo zavzemal pri odprtih vratih prostor hodnika. Res izredna škoda, da nima Skala večjih prostorov na razpolago, ker kakor smo slišali od funkcionarja-od-bomika pred predavanjem, da mora Skala vse nadaljnje prijave v to alpinistično šolo, zaradi pretesnih prostorov odkloniti. Zanimanje za to šolo, za katero sta pri6top in udeležba popolnoma brezplačna, pa stopnjuje in bi bilo v splošnem interesu, da se Skali odstopi večja predavalnica, kjerkoli v mestu, kjer bi vsi številni reflek-tantje prišli do primernega prostora. Alpinistična šola Skale je šola nas vseh, zato naj ne ostanejo te vrste brez prave in ugodne rešitve. Iz živlienfa na deželi Iz Gornjega grada gg— Glavna skupščina občinske organizacije JNS v Bočni pri Gornjem gradu je bila v Štigličevi gostilni v nedeljo 20- t- m. Vodil je zbor predsednik g. Zehelj Anton. Poročali 60 posamezni funkcionarji o delu v organizaciji v preteklem poslovnem letu in je iz poročil razvidno, da je organizacija dosegla lepe uspehe- Pri volitvah »o bili izvoljeni po večini stari odborniki s predsednikom občine s. Antonom Žebljem na čelu. Po volitvah je obširno poročal o političnem položaju delegat sreske organizacije dr. Ervin Mejak, posebej še o najnovejših gospodarskih ukrepih vlade, objasnil je stališče JNS nasproti vladi in podal na koncu zbora pojasnila v raznih zadevah. Zboru je prisostvoval tudi sreski tajnik g. Zehelj Alfred- Po zboru je domače pevsko društvo priredtilo igro v Zmavčavi g*wtilni in je nastopilo tudi z nekaj pevskimi točkami-Odkar je prišel k nam kot šolski nor« vi tel j g. Vičič s soprogo, se je pri nas pričelo zopet živahno društveno življenje in je pričakovati, da ss bodo dosegli med našo mladino, ki je dobra in dela voljna, lepi uspehi gg— Poroka- V nedelio sta se poročila v župni cerkvi g. Zigart Janez in gdč. Roza Trepljeva. Zigart je davčni uradnik in marljiv delavec v vseh tukajšniih nao;onal* nib organizacijah, posebej še pri Sokol-skem društvu. Priči sta bila gg. inšpektor Ribič Alfonz in sreski tajnik Fendre Franc-Želimo vrlemu rv»m mno?o snjč«! Iz Ptuja j— Odbor za postavitev Kulturnega doma Aleksandra I. v Ptuju je začel razpošiljati vabila za prispevke. Upamo, da ne bo nikogar, ki ne bi žrtvoval primernega zneska za ta trajen spomenik našemu bla-gopokojnemu kralju. V domu bodo imela vsa društva svojo streho. j— Ponarejalec denarja prijet. V Ptuju in okolici so se že večkrat pojavili v prometu ponarejeni 20 dinarski novci. Ptujskemu orožništvu se je zda j posrečilo izslediti ponarejevalca. Pri D. r Hajdini se je zgla-sil berač Fajt in mu je l). ponudil v prodajo dva ponarejena 10 dinarska kovanca za enega pravega kovača. Fajt je na to pristal. To kupčijo pa je opazil neki moški, ki je zadevo ovadil orožnikom. Na podlagi te prijave so orožniki D. aretirali. D. zanika, da bi sam ponarejal denar. Preiskava se nadaljuje . j— Nove uradne ure pri sreskem sodišču so do nadaljnjega dnevno od 8. do 12. in od 13. do 16. Ob sobotah ostanejo uradne ure neirpremenjene. j— Zaradi amnestije je bilo pri sreskem sodišču v Ptuju 80 oseb izpuščenih, odnosno jim ni bilo treba nastopiti kazni. * LOKE - IZLAKE. Redni občni zbor občinske organizacije JNS bo v nedeljo, 27. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih občine na Lokah pri Zagorju. Člani naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. MOKRONOG. Podružnica KJS v Mokronogu je tudi letos za zimo obdarovala otroke s toplim perilom. Obdarova-nih je bilo 151 otrok. Da se je moglo obdarovati toliko število, gre zahvala denarnim prispevkom dobrotnih domačinov in pa zlasti banski upravi. Iskrena hvala! RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Te dni nas zapusti splošno priljubljeni sodnik g. Franjo Rupar, ki je premeščen v Pre-valje. želimo mu na njegovem službenem mestu vse najboljše in se pridružujemo njegovi želji, da bi se čim prej povrnil nazaj v Radeče — Te dni je nastopila pri nas učiteljsko službo gdč. Stanislava Zem-ljakova, ki je bila premeščena iz Podkra-ja. v Podkraj je imenovan g. Skalin iz Doba pri Domžalah. — Kakor smo že poročali, je bila otvorjena v Podkraju nova Šolska stavba. Pred kratkim se je vršil ko-lavdacijski ogled te en.orazredne šole, ki se je iz kmečke hiše preuredila v šolske namene. Zgoraj je obsežna učilnica, spodaj pa stanovanje za šolskega upravitelja. Za šolo je obsežen vrt, kjer bo tudi prostor za drevesnico. Komisija se je Izjavila zelo laskavo o praktični ureditvi šole ter izjavila vse priznanje krajevnemu šolskemu odboru ln njega predsedniku g. Kaji-ču Francu. Na dan kolavdacije je šolski upravitelj iz nadeč g. Ivo Pečnik vsadil pred šolskim poslopjem spominsko lipo v spomin na biagopokojnega kralja Uedinitelja in v spomin na nastop mladega kralja, Petra IT. Pergamemt, na katerem je na kratko popisana zgodovina šole, so podpisali vsi navzočni, nato pa listino zakopali pod lipo. — Pred kratkim se je vršilo v naši sokolski telovadnici predavanje o naših bratih ln sestrah onstran mej. Predaval je učitelj br. Franjo čuk tn bil deležen splošnega odobravanja. — v nedeljo 27. t. m. bo občni zbor Sokola. Udeležba za člane obvezna ŠOŠTANJ. Mizarski mojster g. Vinko Perovec je prodal hišo z mizarsko delavnico mizarskemu mojstru g. Rudolfu Kralju iz Slovenjgradca. — Velenjska elektrarna si je nabavila moderno oddajno in sprejemno postajo za brezžično telefonsko službo s transformatorsko postajo v Črnučah. Aparate je montirala tvrdka Siemens. Za anteno služi daljnovod Velenje—Črnuče. Vršili so se že poizkusni pogovori, ki so se dobro obnesli. V kratkem bo postaja izročena namenu. — 13. t, m. so se vršili pri Združenju obrtnikov, lesnih, kovinarskih in sorodnih strok v Šoštanju pomočniški izpiti. Izpit so opravili naslednji kan- j didati: Speh Franc, Canč Jožef in Turinek Franc. hS&aiEViiiHifr BCPCBT0AJR DRAMA Začetek ob 20. url. Četrtek. 24.: Zaprto. Fetek, 25.: Matiček se ženi. Četrtek. Sobota, 26.: Vihar v kozarcu. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA Četrtek, 24.: Manon. Gostovanje znamenitega tenorista Alfreda Piccaveria. Izven. Petek, 26.: Zaprto. Danes popoldne odpade predstava >Illapci«. Tenorist Alfred Pircaver je vzbudil s svojim prvim gostovanjem tolikšno zanima nje pri ljubljanskem občinstvu, da ga je uprava morala povabiti na ponovno gostovanje, ki je določeno za soboto 26. t. m. Tudi tokrat se uprizori ,Manon«. Vstopnire so občinstvu na razpolago v dnevni blagajni v operi. Znameniti režiser in dolgoletni inten-dant gledališč v Hamburgu, Frankfurtu in \Viesbadnu, sedaj režiser berlinske Državne opere in profesor berlinske univerze, dr. Kari liagemann, je prispel v Ljubljano, da bo režiral v operi Straussovo opereto »Netopir«. Skušnje so pod njegovim vodstvom v polnem teku. •»ENTJ4KOBSKO GLEDALIŠČ R. Začetek ob 20.15. Sobota, 26.: Matajev Matija. Nedelja, 27.: Matajev Matija. MARIBORSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20 I Četrtek. 24.: Izgubljeni valček. D. Petek, 25 ob 15.: Idealni soprog. Dijaška predstava. Dijaška predstava bo v petek 26. t m. ob 15. Uprizore VVildeovo komedijo »Idealen soprog, zelo duhovito in napeto delo, ki je obšlo vse odre ter tudi v Mariboru doseglo v Skrbinškevi režiji popoln uspeh. V večjih ulogali: Severjeva, Starčeva, Barbi-čeva. Grom, Skrbinšek in Furijan. Vstopnice od 7 Din navzdol. Po možnosti se naj vstopnice naroče skupno do četrtka 24. t. m. zvečer. Gorjuše, ljubka planinska vas na Gorenjskem, so znane že iz Vodnikovih časov. Saj vemo, da je moral naš prvi poet gori v Gorjuše v prognanstvo zaradi svoje puntarske pesmi: »Ilirija oživljena!« V učenih bukvah čitamo, da je stopil na gor-juška tla na dan Treh kraljev leta 1793. Popotniku današnjih dni, ki so ga privabile Gorjuše zaradi bele opojnosti, pa je nad vse čudno, da v Gorjušah sploh — nimajo cerkve... Z Vodnikovim prihodom so namreč postavili šele temelje gorjuški fari, ki naj bi jo organiziral sam čestiti šiškarski Tine. Medtem ko so že udarjale lopate za gorjuško cerkev, so se farani bodoče cerkvene edinice spoprijeli in skregali. Vaščani iz naselja Podele so bili kakor živ ogenj. Dejali so, da ne bodo hodili k maši v Gorjuše, ki so se jim nekaj zamerile. Za seboj so potegnili še druge in punt jim je uspel Novo cerkev pa so gradili potem na sosednjem Koprivniku, kjer stoji še danes. Spomin na tiste čase živi še med Gorjušci ves živ. V te odročne planinske kraje ljudje do zadnjega časa niso nič kaj preveč zahajali. Gorjušci so živeli lepo in spokojno v svojem planinskem kraljestvu, redili so se od mastnega mleka svojih krav in siromašnega pridelka svojih njivic, še največ zaslužka ka sta jim dala gozd in pa skromna domača obrt. Tobakarji cenijo namreč na vso moč odlične gorjuške čedre, ki so postale zdaj celo nekak simbolček Gorenjske. V trdem boju s planinsko naravo so ljudje ojekleneli, planinski zrak pa ohrani večino prebivalcev prav v visoka leta. Pravijo pa seveda sami, da jih držita najdlje pri življenju revščina in skromnost. Kakor v svarilen zgled pripovedujejo šegavi domačini žalostno življenjsko storijo o starem Gorjušcu Franceljnu. Junaško se je ta ob skromnem kosu kruha pretolkel v devetdeseto leto. Bil je vsej okolici zgled skromnega, ponižnega človeka. Ko pa je prešel v 9. življenjski križ in se je bližal starosti, ki jo pišemo s tremi številkami, je zmotil vrag nekatere njegove rojake, ki so se preselili pred desetletjem v dolino in se jim je sreča tam prijazno nasmejala. Očancu Franceljnu so pričeli pošiljati na Gorjuše drobiž za priboljšek, ki mu ga je kuhala njegova stara gospodinja. Pa menite, da je Franceljnu kaj pomagala dobra volja tistih petičnib dolincev? Na vesti imajo njegovo dušo! Komaj je pričel stari FTancelj uživati nevajene pri-boljške, se mu je zdravje spreobrnilo. Pričel je bolehati. Bolezen ga je spodjedala na vso moč — in v kratkem ga je stisnila bela žeina za vrat, štirje fantje pa so ga nesli tja, od koder Gorjušcev ni več nazaj... Tole storijo nesrečnega Franceljna, ki *e je pričel na stara leta preobjedati, pripovedujejo hudomušni hribovci še danes prav radi vsakemu, ki posedi pri njih v družbi. Za pouk in vsem za svarilo, sebi pa v pohvalo. Gorjuše z ostalimi kraji v soseski, kakor so Mrzli studenec, Koprivnik, Gore-ljek, kjer stoji ponosni dom Smučarskega kluoa Ljubljane, so zdaj znani vsem tistim, ki jim je polzanje po plohih največja radost ob beli sezoni. Saj ta del Gorenjske, kamor pada senca očaka Triglava, je prekrit skoraj pol leta s snežnim pregrinjalom. Zato je nastop zime v teh krajih važen delovni mejnik. Odpre se promet v dolino, kamor vodijo strmi, ozki kolovozi. Takrat drče k dolinskim postajam dnevno Četrtek, 24. jannarja. L''. ELJ/NA 12.15: Plošče — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Vojni plini (inž. Baltič Franjo). — 18.20: Smuška u*a ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. — lei.50: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. — 19.30: Nacionalna ura: Ustasovitev vojnega ministrstva v Srbiji L 1811. (iz Beograda). — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila, Radio - orkester. Petek, 25. januarja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Naša soseda Bolgarija (dr. V. Bohinec). — 12: Plošč«. —12.5o: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Duševni obraz naše dobe (dr. Veber). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Slavko Jan recitira Klopčičeve »Preproste pesmic. — 19: Gledališče v sodobni Nemčiji (režiser prof. liagemann). — 19.30. Rau'io - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: Narodna Odbrana (iz Beograda). — 20: Preno3 Bachovega koncerta iz Hubado-ve dvorane, vmes čas, poročila. — 21.50: Radio - orkester. BEOGRAD 16: Klarinet. _ 20.»: Pevski koncert. — 22: Lahka glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Pevski kvartet — 20: Pesmi. _ 22.15: Lahka glasba, j _ PRAGA 19.10: Skladbe Joh. Straussa. — j 20.06 Klavirske skladbe. — 21: Koncert 8e-i Ske filharmonije. — 22.15: Plošče. — BRNO 20.05: Lahka glasba. _ 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Plošče. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Lahka in plesna mtizika. — DUNAJ 12: Plošče. — 15.40: Mladinski koncert. — 16.10: Plošče. — 17.35: Ples. _ 19.30: Orkester. — 20.40: NadaPevaiije koncerta. — 21.40: Regerjev koncert. _ 23.20: Plošče. — 24: Godalni kvartet. — BERLIN 20.15: Operna glasba. — 21: Lahka in plesna glasba. _ KoNIGS-BERG 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Glasbeniki naše dobe. — 22.46: Ples. — STUTT-GART 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Or kestralen koncert. _ 22.30: Ples. — 2*: Nočni koncert. — RIM 17.10: Vokalen In instrumentalen koncert. številne sani, Id prevažajo les na jrojtti posebnih vozilih. Le po en vol je vpreteo v njih sani. Zadnji konec, ki je namesto zavore, drši kar po tleh. Na poti, ki ima gaz globoko izgrebeno in se na večini mest ne moreta srečati dva voznika, se čuje od časa do časa odsekano ukanje Vozniki si naznanjajo s tem že v naprej, naj bo vsakdo previden in naj tisti, ki seže vrača s praznim vozom, stopi s tira ter prepusti progo drugemu. Smučarji so za dolgo pot, ko se morajo pehati v hrib, bogato poplačani. Saj se jim odpre na vrhu svet, ki je tak, kakor ga bi izstrigli iz kakega smučarskega albuma. Razveseljivo je, da zaradi težarvnega dostopa novodobna civilizacija še ni skvariJa tega mičnega planinskega raja Tu so doma še stari običaji in navade, kakor so bili svoj čas vpeljani povsod po naših krajih. Domači fantje in dekleta še vneto čuvajo. da ne gre v pozabo, kar je bilo sveto staršem in prejšnjim prednikom. V času okrog novega leta mladina prav veselo koleduje. četudi se nakopiči snega, da ni med redkimi in samotnimi hišami nikake gazi, se mladina spravi na koledo-vanje. če je še tak mraz, ji kar ne pride do živega. Saj dobra volja in harmonika ogrejeta vse. Prav pred vsako hišo se ustavi vesela tovarišija. Fantje imajo na ramenih vreče, kamor spravljajo darove iz darežljivih rok. Pred vsakimi vrati raztegnejo harmoniko in koledniki pritisnejo s staro znano gorjuško kolednico. Od visokih gora pa odjekajo ubrani glasovi, ko se gnetejo na zamrznjenih oknih stanovalci, ki poslušajo z vso pobožnostjo staro popevko: Je zopet novo leto. Premisli moj krisfjan. da pride kmalu žetev . . . in hitro zadnji dan. Zatorej se pripravi, se k pokori spravi, da prideš v dober stan. Mi smo prišli semkaj k vam. da bi vi kaj dali nam. nas je sedem opajdaš', ta osmi je pa trogar naš. Mam'ca hišna gospodinj'ca dajte nam en m al' predivca, naj bo pražnje al hodnik, al* pa ajde en »pomnik« (polovnjak) Očka hišni gospodar, dajte nam en dober dar, naj bo ajda al' prosč, samo da je z voljno roko. če pa tega nimate, dajte nam pa d'narcev kej. en grošiček al' pa dva, al* pa cela cvancgarca... Kolednike povabijo nato gostoljubno v hišo, fantje odpro svoje bisage in takrat se odrežeta mati hišna gospodinja in oče hišni gospodar. Koder zmorejo, jim postrežejo tudi z jedačo in pijačo. Harmonike se spet raztegnejo in če je v hiši kaj mladih poskočnih deklet, se zavrte tudi pari... mladina mora biti vesela! Potem pa se družba poslovi in koledniki zavijejo skozi visoke snežne sklade k sosedu, čas koledovanja, ko leže Gorjuše pod snegom, je najlepši, kar ga pozna pratika jedrih in vedrih hribovskih mladcev. Jote Župančič. Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno Test, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa CECILIJA KOSIRNIK roj. ZORMAN mestna babica danes, dne 23. t. m., ob 4. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni, prevldena a tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojntce bo ▼ petek, dne 25. jannarja 1935., ob >/24. url popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k St. Križu. V LJubljani, dne 23. januarja 1935. ObStn« LjflMjana Heatof pogreta! mit od Žalujoči ostali. o Koledniki v Gorjušah fcJLUKT* fe. M 9L 1 L. W&L&f 4 Pokonci slavo knj« h * ?ri«Ma_ cnie. juuct oco» zan-e» uoait- nat ČHOTiuc srecaz i-k. T zrost "> k >nl. it i«! v i t&šrr moram on. can c st- >.ni aar?9 z- ven*. * zatzrer zazz-rzr&.Ksc: r*>ie~ si- TSKf-vil : gospocoz eorrazoEj - Te^e»- vr?r&sa I: ur. nzrsz —~t . v imecmdi za"e;:"u:.. č- v imzaaietiviT nasmeuuL >.£. -r«'- : ne- K- meča; nalll - •i**- n v banoii — i-sar.ov _ "*» &=•:• -- rrrreT>etaK n coa--!: v zainiei^. »k- zazz?:r.:- rrosir. pozazii. e. v "0- Jvšiz-e t* z&czz: :r:oocrK' vzngminenegv. :oj =- n. * zrav. lasi: ^iz, rm- - zi.iZ- zrc*srz_ z.^a z- "•'"ž:7'- iz:;osttt„...' v zinoaen za :e;! Jc b "reoieze. solLio •- cl "zra.- " ~>rrn. B-as-oaj a»K>: -►irrzjr^ r- Trot. v rem. sai.ot, zv:? ezza rr ?e o r; zsrTrz2-ri. n re.-:-. > irvrz. z. > zrna:* niz.::-. *- v Brrt.'?. dni: :;--«t„ &ec. s.-:asa^ z^eda"- zsfz ~ TT. rr_ T z-*?-. »»I T'lil. >L-a aa caa «onzL.V< >Irec. ve-n si- oorrwn mi 1 miKj«tTvj_ >ioji. zis. t as. h voijt ^osafiTiu t 1 »staz-et- » ctz gos. ^otsc dot« Tfcieii. * U*-< vi/e: oozr..< »laiUK » »d ocro-rt » Kaccecn Krra-mfe. ©> ▼ar v rnr .< >L.OiiK' ffitEOS; I IEW>..< >-T< n »azil vee»e.K mi.osnv,^. Srizi > sentri - ert> ir saziMai. o. rei tmaro. z^nt r i Bnz^o^ozi S.zz. --zroi ? : r-. Ln^riiac: L->> •■ zr itiermi.'' •^oi-rz r-?j"i na ~--^nr: sar rrrra- - zzz zz zraT.;z. odse. Ai " 5 „oi-rl oz.rtiar tt: ru-osnv« • v usireiiv.v r - r,-Ša I izot ■ _ STO^T* ■ 0 ?zn v navaa. zjTor zrec- 1 -oa- r?»: 1? iese25.-:?r mit. ?V TV.: ~ ur-^. * - _ t ".a V i; i. jH o: ?zz- n .j- laarz^- »nrmnrt jt "-ir t star l/vroo no?**> TM« uan i^-^iimK n cuao-rm ><9xk ir: Liaaa- '< J" raz.. Iznaa- & y arzz a. iMiff 20^»* aas? Tociaaa d icorad K a ' »» "rar zj. zci^r^azu craar,. v.tttttl z. na t»; ae.- Not^net t Imž. C.^vsi p » z^za: ieli- srran. -.t-ov 7.a » n ic-or- zg-.-zu T.zzre: nieza- _ » k ol r t . raz J* ir- -a. !T*»Za: 2: J •«-•■ ai teža- siraz...' . © occničli T raz-: I rrraa* rza «ac z ni *»*xai z.- G-iii. o^zi; aai.oi. v ■sii. it n-ee* --— 2 i:uiz - iz: zareizz. t^Tii- w v^-i. e ist v*« "Z". - zre-^^: ~ v ziezzu. raz-vas-.. v-- zl:t. znat ez:-- at. h: 1'Tans. r>ieea* h zr-: - r- «zeh " - szr:"vt:rt"v:"»«m— T , . Z i a. f^a . J - ^ }■ .i^i' iB trm . — A e c i; Žile.: Pili JIV. gt u. z; 1 >N iZ iiiS ' - r. ii: Iznaa. Z Vj,Z. t -' ^ v. ^azz- za K -"'e t ▼a •prveaar. zr raz »rr*. ir. Mars:-.-. v Dozrazu. Z L * l A A L 1 m Z Z- i k S Z tt ^ f» aa a I>r -— as-nt. z. vaj. aria r cn^raoa rr L t ^ — z terr £_ oii^j: > aasjTro utesa.} ot. z aiEž. Nairaii it a »mm or»jsv oruta t>n _ »,k»du z teut* b tiremnj s » l^r s vaa>: oeeea^ E»r ^_ a^vit z. rej. oria r erii-rE-r- msr-inm te z. Sirr £. 02ie.-r aafr^n-T- N a 1 n * en^raco (hht onas l>r S.._ »i ma. «»r»a* e tsrar^sna* *» l>i! .— a Dr asrr z Dna r mstr'ftrrc Zrz ^— a fcrr aB.ua> -to. -rr-r S n —n—-t H !.,'■»■• x »T.1 wr.B f>r V._ ^—'"fi-r z r>--—:T— — — j-r.- I? mZZ^" i.-. C" O 1 ^ * * zcamicaL s- mrz^-rzs- z naj« ozzae- > cticst zr prtaa^l "ž. ■» rr>oji2t * zizzz z^enez ; -r"—^-fn a* 01 0 -orrz - 2zz:r z. -- — i.-rr11S41 secr - Z2.ra.ctrz. : zrzrz zz.vezrzzz r*!r'":zir e- T si mi-nčlii u »Tirašan«. tičtn* K opaspT «« nas4TT'liat. na ^.'»trrrr4 Lmblmiu. o*«a ln. s?"? tn. » a a: art- c. -n. hainiani ic?« I Du. '.m- -noŽH- * - 1- t- I AOUM*' i,- ■»metre n..i. -i - trO«^* — SaZ??e> —ISO S"*::R!ltt I« itiLariv —>—£ r^ v z ' Š5 L** ono:. Hi z. a«. < it mioi- z. etra. oda-ie. •jnrt w io-.?FTa S« 161»»- *It> zroa»jabp ea ui. i?ve .n. s fcrr o aaiar in. iee« : uu Diiai ! Cn Kcivrr^;: doiu Tfcv t -— "no » Doc cr-i aiu M'.). t ari Trr'—!3 st K-na.T.a j3T" oes pes.; r OO'3» r rr-TK »r>- -r!>"r gt?i" ir> «-T«incr s-r* T' £ '' O- m"- B rt^r^.i- hira« 31-7 ^jecoo O- v cca. ' -' .^r ■» '« na r "»rr-oirfs .. """-^v T tjt:IT»» L -n. rsar — tj« m r.' 't _ -v. > 'lBo btt s aaian> ln. M!!xaoi' ! J i. n. a aaian->nrrrai;. Tn. - "r. 5SSS r»». m. 1 ii-r a BJtiar?. atstrT Cn. mec r ou "eieioi '-rfaTMj' r EOK * * EUt ' - ~" -r'"1 v i. 1 t *ur r • t r^ooar a -a. 1 a t PttEBfTjr» t. 135- liarz *V'Z|ŠTFT. Errazlin- zožijo if^ic rTa:.::n ' a iuii'? • iti-.T. ?--!—'»• Ii. eni:: tTO i»Cl iT ii. .-on 3 a t- 00 d" t Z. - ii' pocrumc >jira> ltntmr. t"kkt* oorr-. oeec^Tri unreiD r»T<> lAE^-n-.^tn DiiČUi. ^ociat- E s^ Ljo: ..ar.. >fi J5T. _ al w aziSr: i^inn rTannn>» rrn t ■ se r o £ciii'd 1 TT* - r \ s^1 v* - r-Tairr »jetr«. 16e—1f> mao^fii. - Lm- <> »' »'t Q- — ".V rr —• - nor>- ni-^er r-v - nia E Mo«!? ..T TITI* » r* r raj r >rrirvr ~ rnn:& 1 >, ■ -fr cnrt'«r r r>..i-1 »r e; -•" - kam r»»f r- tr^lrTj, .j TJ Ti*- ruin^i«- ».fnr?« T*" "i KM* jiVk -"»in - i,vj■ ta? 71« f»i- a mar -^"".ar B «r,*»T JTT3 . ---v *> -t- 3Z12Ž?« >-•«»»> Bamniir-' l.io-.-at. f T«r B-- -*r -KU - cr r 3ca n ^ T-^fni — "*rr. --"TlTiarjtlT: — B . -rr,*. ►.•mi --- fc Ou a?*e Tn. 1 ši-t a aaiati- omr-v rn. Šaman; totse *' r«. aTgOVSi K-lii p 11»»»« 1 **iac r --E lT rr -f?' »i^a: "rn.:- »t rcnaar- E CL".*-«- odo € J ts»«c fn. or^-e tn. z l:-T n aasan! B»n»». TtKlOT 1- -1€- v.k -«r.-r > car VM »Jtnr« Iffi-J SOW 'i j-. Koi«in'» •»■ oar *tvrx "> »jrTt«- nac r^orenrijen« eoo< "TI j -P n?* f/ r. ^r . A^CST W S 'rirrrn: 4T -f ^ rfcnra^ » ? Tr?"*^ r GOSTI L KI ČAR J T r- zžzz rortrr. a-irri^-is Taros:~Tcns.-: BESM I 7 - v I X C crr.in r rn<>> rrr RAZ u KI H r R'Q'Q W|n Ml UOilliM I Bc: o 5 zrr-r nzrr T>0L. 1. O 0-13P«—^ ~ o; -.r- •" •»». a. m, > z zaae '—- Jfrecasa I^ncrrc. T"mkz. rrr_ KUPt.TEMC -- viasJd kamen (z:r& - nrssiA? l zzecn- crozi 2AGKEL Et T. . I- i B^rrUJMT: • ha fe. L. » m* > ret. oi-ir-rra 1 ortKirfin. * r i . lili' ki" »j»r> r tan tam 3 tj-™ £• r 'ni1" Trc't Th: Tn. 1 5 -r a antan- »mrr in. sfitrnanii zimm r Ca. hr * r. au*.— oo?; 1 ""-fcai. »»-T.B OO UB - rr.H. lsnr-r T * ■ aru " - n r o— - • -— • . rs- "Jarte.-^*- t. 2' irwi. fn'itmlw» so**, woninr »VJinr mri 1*.- » V-V'^-«" \ s - —^ - t. . I Tlii n' ra »JTTS«. 1«r • - J ir!. ff*t Tn: t It-r a oniai" Oii ^niauV r D f I- r-1 J i rt 11 i t »esrsras- ii rv^Tm- var —»n- a -1— ^-'nHr. r cr-—^ j.rr-rrr -yv - .z 20- OLLA TKOPIC Knriir 1 fflito irvnfiu homiK^oi rzuelKf ♦ s accrrr.fer": aarrc s^tsttrtjs prodajalca • aa -—-- — r 30 X-tc-?^Z: i. errn-r' Lzini«*' «a "n. » rostiip IT r>f>r-i- ■■ TT" ■ "rr — i* - r pn n. H *rr—r? ► r--sarrr j,- EltM r ( P r-rr r. i.-» HK:? - 0 —' -^PT VtP" 1B AIrtr "v '—sir. a ~ lili- k jdr-—« } rw, i r««»njiii 2ia' 0 IB«TK b "'A® TT ta-^^T-iar J Krfir"-, nranrin— i/rab:,ai. — >ia«ir- -T* :«»*>TaTTrca - Jir-mll!'- 'vinar: S ar> ^ > •wT«iTnra ..itra« jfti-i ^T«! «. • K". y »l/ r-ifctm miiai. r--?- wr 1 T?»crt> .^a^tr- v—- ""TH11 ia ..'ta. h.lodov : orrrzr aac. 1-t.rf *»*_ st. mer. tet vež * rosi-**^.-t r-Liur r azr-^jci--?« o">irz-f_ zrrrreeecv r. a Z df L£_ - BCT. - TTE—rrznz- r noJ -eKEtžrD€~ DI^ZU mr^i -—^-nnr irrrijzt«- w» 3, oz oc. -rrr 0l» 3F»« Dl t. ii-t a a::tart' »a««-* C»tl NBTTEaDl' If!fW * OtL Žt ff^TB 1 MQuo 0 i tr f>; - r ^jaCii 3: r>or-_- . \ nosu.: n. JJ»SI? Vhh.UK Suš al -I»elii 1 nr.aiits r--ojcer uj»<*»ar. tairrm«- — t ir.api»—r. t—* liep- iiTT2 aacrait--Di JI. r.. »r« • ^nr- 3--In. — » » r«7;7« r;ji* r t - rwr Sthi x r. «. ncirir -^ra- —. r r--- * an—-r*rrr,r- a o t r cr->nr> ia - tn. * It-r a (teran' ju t- m. SW I>r išore tirt^n^r« -"naot* s 'ta '..icn* >1 «irr frrir«;-. jf" . -i r Kncrnan z. T*6K3rn- »"t"— hib! — ""nacr- E r^rrr IT— ».TOTT* f* " IV) Brate Smuk£ ut! s o tn. 1 ii~t n ar.iam tu. Namrap S T' rw. LTVT*Q5: TiaiOŽlIC oeaan: O B BP' TT' »trn ver t: t mit: &aciJtw>! t:i -p 1 ir^tcvc-u. 1*1» -!H pctr" t e*v.T. — • od sar rrr^—in v c • n;. imrraj-" odoeis »jinr» s e Tiiaop fr- >~: b «r.a o- o-te Mtnri fi?'-?1 V fclij rrami Ff-"- 'h!T»- !HTTT'>»< B- a; -«- T «>» o p»r » Kar-v - P- b otrtaat Mo—c »jnrr« pr i7nn:i w*eo rn. or»e Ot. t 4i-t a SLiapt aaM>or th. •*p*-?!ani • Di. Jtrc Sts » prnoori "si. -onaop a ■ 'd. od o—t >jnrr» pc MSfv^-S-r i t>y>pol ar? j trithiiB«x - m-n r-r laseir f*: ^ 'r 1 ssKf a zzr *z. •rmuop b otr.aj: -dn-■r .jim« r>-> Si-r »rti K?---iT:;.. »MO 5 bet. am tn. t ii*? a aaiar' ca^ior (n. Naitcan" T. t*ii >"oza,D! im- senu? »■ «r.s o-"«' ef.s1? -.air-ra >jutia I9M MM3 tn. BT~t tn. t li*i a aciaii' as.ac-f&D- SP"-S Fvra-f^; crr iuti' i -'StTirifite arr * ee csamt. - t-i oorn* »vam tar' p? icr- r.-TCinCT. I. p- «jr- - »u aa. 33. .3"* 1 -D33* 2izrarZ-i na * k asa »»»sr eerrr^. rt^ r rora Ml— Dt;. ti*»: Di. x Rn a saiani aastrr ! tn. *Rnnatm iti« r Du Vs»jf*>vr$n> riaf I trrv- p nr—ibti psta CEFNT - mvei» ;.iob:iaiu fvoltrT oce 3 tr < v «»ete- nasiooiier rrenutic. zsic: ma*« »rooi k : ">K vret oo»«- teu tu c »K2ti£ t Dre»e»»fr. orivKg- ns- lov t?-— r:oB— Ve- »eze' tf &ete* vst= i- oas; oomov Hewo IHL ure t tn. a Si-1 a oaiatii iwin I Di: Naimank xee«c T Di; ItrascoTM jediiaio i Z cpsot nr» poc«. proa . tac-4. ^.oupt., ' nr.c 11 l^i— ti—ta Di; irri Du k Jft ■ oaianv ukipt ! 5 Du NanaanP iscm r Du hoš£( swm> ero, nrooai Saaio- r posirrainjca »jnm ijcraiffi :rp*i'n!i frtr Barrar. - k - - »OflSffiz!® Mwe Dil BT»e Di. »: il»T a OKiaiii «a.-!>r\ Du. Sniniani^ aoete r Du. Ijsvcic nriiav* vroarv z o ioo; l>.FJ~f.~ 1. •Q=I jL»9~CTL rxwi"vurr: • ca i rut _}eji. !z:tiof-: ce?. cesv ' H aocfT: d M btMO OlI Bl»»t T Dn i #T-T a aaian' B»«rpT Du ■>nrn:atiu m« r Du i^HMHHMHHMMiniBI recite Zbogom I Kata ri na Svoboda ro, ^sacr^et 2; . r. —t— ->m. —»r. ^orre i»rf»?zat»»»- »OE1 ■»?>*»■ r» - prr«^, a» uraiI9Z.. O' irr ooookj^ r ^-o. nnsK. 1 r^rrr iaru 'T. a ittrKfaaiieo- 1 Krtr-. T ^tnr»iar. an- SL Laluioči Mala is Mana ^onou« bc r . 3 mmim 7f>e:o: 2 O § f PREMOG DRI A it KARBO-PARKETI n fscHmr iKMeniBK. cest: mjrmjTrTL Dl: ottt r Oii t; irr a aaiani-Du šamani; r Du. Soor ipr or>?»n -en. nn in ->oar r-doar uci a. ?»pmr-'«r — ntTk'- *» ocrrp jozicj m«. &i«aaHia: uiic; '. -i*ok rr-itl:rjf q«o m i CTTa.TTI 2MJEKJI IN SVET TEDENSK^ nri^j. : Dv STEVELfcr, PoiZKUSlZC u cnoszairu: ODTtldZC s~coszvr •ztc ezor:3Tiie2. n ceasnes^ zrtn-rreai^i. a. f z. Tctr rct:u nitz-iiz teza' r ooiečrt uoptz u -cor.tf e-^bi •» tODic to:. xzier rt tolike Si:rr» Kosili, a: v. z'-c_u nas: nrzDraeiež;. r.ifej£_ Sa: t"i Roztl TBenait 1 razzzzz: zaraTiaur r-d^ a St ra- tnezr-i: sr£:aTaz- raa:aaxrrm;; rre ■ c:z . iccza: czr3T icras ozT?r> T-u - annutai a*-ztns( -:'ier:n«. to, tznaetc i: rzz^ec:; t: meu: ra izirm metK tajcz C/ze::=i£ n: ve. m r -a* te s asi. ZEcebjt li « S*:tr2:zr aas:cea: to3» r>oz r za: tiiex-_ ozrraT ddicčuk a. rzztrr: acžr te- omezc: tu z r:n ocea: a ta.-c: a: i:: i--.i ic-:- rerma.Tr Tre: oastrajr-.ti. Sa: rra Koatl rroas.1. o- irnrrr. Tae: strojcmil- rroaai^at: Lrrsjajt Uarcnt Earl3&. — hnajr k »iBinint; Airt bmbl — 2a. Nsrocmc u c. bo' tnunznsrsL firsac ae. j t -Sil