73. številka.
hjnblj,ana, v ponedeljek 30. marca 1896.
XXIX. leto.
lokaj« vsak dan aveeer, isimfti nedelje in glasnike, ter velja ,po poBti prcjeman sa »Titro-ogerske dežele sa vBe leto 15 gld., na pol leta 8 gld. za četrt leta 4 :-!<l . za jeden vasaso 1 igfd. 40 kr. — Za Ljubljano brez pe>iljanja na dom ca vse leto iS gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Zu pošiljanje na dom računa ae po 10 kr.
na mesec, po ttt) kr. aa četrt leta. — Za taje dežele toliko ▼(-£, kolikor pofitnina zaa&a. Za oznanila plačuje ae od Btirietqpne petit-vrste po ♦> kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po !i kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., te ae trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj ae iavole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Urednifitvo in upravniitvo je na Kongresnem trgu '.t. U piravniatvu naj se fclagovolijo pe^iljati naročnina, reklamacije, ov.nanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na airožbo.
ivno p. n. eMtaetf* uljudno «ablno na aov« aaroehi», sure ffM»<»at anročiaike pet, ka* A ar I Mi •>« potekle a—nm tu««««« aaruftalaa, piaalaav. dat jo o prereas eatta pasovi, da aosl-ljaaaj)e ae pri »aesta ta da dobe vae Številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja M l.|a v>l)asts*ce ueaačiilk« breai posftl|a-
„.a\|d aa dam t 1 ae let* . . .   gld. IS*— I letet lesa   . m   gld. **»o lAal les* « • • *-Soj Jedca naeaee.. 1*10
aa p**lapau|e aa doaa ae raeaava lO Ur. aaa naeaee, SO kr. aa eetr« leta. « po*l|a«jeaa po pedtl velja« Vae leto • . .  sjld. 1»-— I letet leta . . . «ld. — Pasi leUa ...     „    a*— | Jrdeaa metee .    „ 1-40 Matfedinje a« lalaJka a vsebini dnevom, a n evraSn ae »era pealetl tadl aareealna, drugače ae sat* oalrane aa doticao naročile.
Upravniatve „SlBVMskega Naroda". Majhno politično slepilo.
Gospod kanonik in državni poslanec Klun je bil vedno nekoliko komedijant. Že od nekdaj ljubi spletke in posebno ga veseli, če more koga opehariti, bodi že političen nasprotnik ali prijatelj, in da doseže to, ae niti ne ustraši sesti na svojo moško besedo.
Dokazov za to je labko navesti' nebroj. Kdo ne ve, kako značajno in možato je gospod kanonik postopal v dež. zbora takrat, ko je Slo za višjo dekliško šolo? Komu ni znano, kako je svoj čas intrigira] zoper Žitnika, da bi ta ne prišel v dež. odbor? Nemci so bili takrat že obljubili glasovati za Žitnika in zoper dr. Bleiweisa, Klun pa je šel k njim in jim prigovarjal, naj glasujejo za dr. Pa peža, kar so veleposestniki brez obotavljanja oblju bili, klerikalnim svojim tovarišem pa je rekel, da Nemci nečejo Žitnika nego zahtevajo dr. Papeža. Tako je takrat dr. Papež na veliko škodo cele dežele prišel v deželni odbor. Kakor rečeno, bi se dalo takih vzgledov navesti še mnogo.
Najnovejše politično slepilo je uprizoril kanonik Klun ta mesec, in stvar je za gospoda Klana in njegovo stranko tako karakteristična, da jo moramo pribiti.
Zuano je, kako slovesno je klerikalna stranka •opetovano izjavljala, da se bodo njeni poslanci po tegovnli za splošno  volilno pravico,  in, Če te že nikakor ne bo doseči, vsaj za kolikor možno izdatno razširjenje volilne pravice.
No, kanonik Klun je svojo besedo že snedel, e tako lwbkim srcem, kakor da »;un svoje moške fceeede ne zmatra vredne piškavega lešnika.
li <di mu priznavamo, da se je vrlo potegoval za interes dežele kranjske, zahtevajoč, naj se naši kronovini do vol-ta v peti kuriji dva mandata, a da je pri razpravi o volilni reformi skušal preslepiti javno mnenje, tega odobravati ne dopuščajo naii liberalni nazori o poštenju.
Dne 15. marca se je v nK-ku za volilno reformo sprožil predlog, naj se iz vladnega načrta izloči § 9 bt določujoč, da posli, ki žive v družbinski zvezi z njih gospodarji, nimajo volilne pravice. Za ta predlog so se potegovali levičarji, češki veleposestniki, protisemitski, mladočeški in celo katoliški poslanci Dipaubjeve skupine. Vsi so opozarjali, da bi bila velika krivica, izključiti od volilne pravice zanesljive posle, dočim bi jo imeli nestalno bivajoči delavci in dninarji; vsi so bili jedini v tem, da posli secijalnemu redu niso tako nevarni kakor delavci in da nikakor ne gre prikrajšati jih za to, kar se dovoli vsakemn poletarcu. Zoper predlog so govorili samo črni reakcijonar grt f Falkenhayn, štajerski kmet Hagenbofer in romunski veleposestnik Lupul, dočim je vlada izjavila, da jej je všeč, če se vzprejme stavljeni predlog.
Pri glasovanju se je v odteka vzprejel predlog, naj imajo tudi posli v peti kuriji volilno pravico. Proti predlogu so glasovali samo poslanci Falken-hayn, Hagenbofer, Jedrzejo\vicz, Lupul in Szczepa-novvski, vsi drugi člani odseka za volilno reformo, mej njimi tudi kanonik Klun so glasovali za predlog.
V odseku je torej kanonik Klun stal na strani tistih, kateri so zahtevali, naj se da tudi poslom volilna pravica, ravual je torej v zmislu svojih in svoje stranke obljub.
Za to bi mu morali biti hvaležni, da to ni bila gola komedija. Gospod kanonik Klun je sicer glasoval  za to, da dobe posli volilno pravico, a
samo da preslepi javno muenje, zak;<j ko je posl. Ilagendorfer jel iskati pristašev za minoritetui predlog, s katerim se zahteva, naj se poslom ne da volilna pravica, je brez težav dobil grofi Falken-bayna in kanonika Kluna, katera sta podpisala njeg.,v predlog, dočim postanci Jodrzejovv'cz, Lapul in Szczepauovvski tega n so hoteli storiti.
Taka komedija je nedostojna poštenega politika, uprizoriti jo more pač samo kak katoliški poštenjak, a pribili smo jo, ne samo ker je zna« čilna za politično moralo kanonika Kluna in nje-gove stranke, nego tudi zategadelj, di se porabi pri bodočih volitvah v peti kuriji, pri katerih bodo svojo gorečo ljubezen prav poslom ponnjali tisti klerikalci, kateri se zdaj ne sramujejo uprizoriti tako komedijo, da bi javno mnenje preslepili in posle opeharili za njih voldno pravico.
Državni zbor.
l\a Dtiuaji, 28. marca.
Gospodska zbornici je imela dtt.es >ejo. t kateri je rešila državni proračun. Potrebovali je za to samo nekoliko ur, ker se je oglasilo le malo govornikov in še ti so govorili o rečeh, ki v generalno debato o proračunu sploh ne spadajo.
Bivši pravosodni minister grof Sc h o n b o r n je govoril o regulaciji dunajskega mesta, se poganjal za ohranitev starih poslopij, katera mu seveda bolj ugajajo nego nova, že k- r ga spominjajo na njemu tako priljubljeni srednji vek. Sekundiral mu je klerikalni baron Helfert, kateremu so zoperue ravne ulice. Naučni minister baron G a u t h c h je hitro obljubil, da stori za ohranitev starih poslop'j, kar bo mogoče.
Bivši češki namestnik grof Thun je porabil ugodno priliko, da pokaže svojo ljubezen za zlato Prago, za kar v dobi svojega namegtnikovanja ni imel časa, ker je imel zasledovati omladince in razkrivati zarote. Sedaj je t« nadomestil. Priporočal je visoki vladi, naj posvečuje fioandjeluim razmeram mesta Prage blagohotno pozornost.
Na drugo struno je udaril grof Zodtvvitz. Goreče se je potegoval za zdravljenje z vodo in njegov govor je bil prav za prav elavoapev Kneippu.
Slovensko sokolstvo.
,,Ttoj jo Tatajenja dan!" Brez hrupa, brez zunanjih šumečih nastopov obhajal je včeraj 29. t. m. ljubljanski „Sokol" v svojem ožjem društvenem krogu praznik, praznik prepomemben za razvoj društva. Obhajal ga je s radostjo in zadoščenjem, saj ga je pričakoval in se ga veselil 33 let. Cvetna nedelja 1. 1896. prinesla je „Sokolu" lastno telovadnico, lastno telovadno orodje. Ni sicer s cvetjem poButa pot, ki je „Sokola odmenjena, ker boriti se ima z raznovrstnimi neprijatelji in to so, kar je naročito poudarjati, v P^vi vrsti neutemeljeni predsodki gotovih krogov. Ako sedaj po poteklih 33 letih moremo konštato-tati tamo to, da poganja naše „Sokolstvo" čvrsto tretje, tolažimo se pri tem z upapolnimi nadami, d* to tretje požene plodunosno cvetje, ki naj obrodi obilega in zdravega sadu. Cvetna nedelja bodi nam dobro in ugodno znamenje, to pa tim bolj, ker se Je včeraj zapazilo nekaj, kar je moralo vsako so kolsko srce t pravim veseljem napolniti. Naše cvetje, naša nadepolna mladina, prihitela je v nebroj-
| nem številu pozdravit preporodni dan ljubljanskega „Sokola", prihitela je naslanjat svoja čutila polna žareČega rodoljubja ob iživljajočem ognji „Sokolstva. In reči moramo: Mladina ti slovenska, ti si nam bila včeraj v telovadnici najljubši gost t Saj za te delamo, tebi pripravljamo pot k tistemu pouku, da boš koda j čvrst iu odločen bojevnik v službi domovinski. Z veseljem pa tudi konštatujemo, da se je narodno prebivalstvo bele Ljubljane prijazno in mnogobrojno odzvalo povabilu ter zanimaje motrilo prerodno delo svojega „Sokola". Osobito iifs je razveselil poset slovenskih žena in deklet, pri čemur smo iskreno želeli, naj bi se slednje tudi v istini osokolile iu tako za bodoče preprečile žalostno prikazen, da se namreč — deca slovenskih roditeljev sramuje tistega jezika, kojega govorita oče in mati.
Ob določeni url naznanil nam je glas sokolskega rogu pričetek alavnosti. Duri se odpro in prikaže se društvena zastava, katero je natlačeno zbrano občinstvo burno pozdravilo. Sokoli v društveni in telovadni opravi prikorakajo v dvorano in kakor na mah razvrate se v 4 Čete. Nastopili so telovadci v treh vrstah, vsaka pri svojem orodji, čtrta četa pa je stala pri svoji zastavi, pri zastavi, ki je videla  mnogo žalostnih  pa tudi veselih dogodkov v
društvenem življenji ; smelo pa trdim, da je bil včerajšnji dan najbrže najveselejši pripetljaj, kojemu je naša trobojnica prisostovala. — Vse pričakuje, vse je tiho, vso zre tja, kjer stoji društveni starosta. Videč, da je vso v redu, pozdravi starosta brat dr. Ivau Tavčar nastopivše sokole, razloži z jedrnatimi besedami pomen obavljajorega se slavlja ter konečno izroči telovadnico in telovadno orodje tistemu društvenemu faktorju, kati remu je name-njeua, društvenim telovadcem. Že-li iskreno, naj bi se telovadno vrste čim bolj popolni le in naj bi se čim najtemeljteje iu marljivo gojila telovadba, prvi pogoj in najboljša podloga zdravemu so kol s t vu. Da bi se vse nade, katere gojimo ob preporodu našega društva obistinile na korist slednjemu in celemu sokolstvu v obče, da bi bratje Sokoli čuvali zvesto svoje ognjišče, lastno telovadnico, v to ime kliče vsem zbranim Sokolom krepak, iskren na zdarl
Zionli so na zdar in živio klici in čitalo se je Sokolom na obrazu, da jim ir< e igra v apapolnih nadah in svetem navdušenji. In uverjeni smo vsltd obilega poseta, da je tudi rodoljubno občinstvo to-itto želelo Sokolu, kar mu je sporočil brat starost i.
Bratje tamburaši udarijo „sokolsko* in že so
Morda je hotel govornik na ta diskretni način svojim perskira tovarišem povedati, da se nekateri iz njili zdravljenja prav potrebi.
Pri specijalni debati se ni nihče oglasil in se e   proračun soglasno vzprejel.
Z isto naglostjo in brez debate eta se vzpre-jela še dva druga zakonska načrta, na kar so se visoki gospodje razšli, zadovoljni, da eo v tako kratkem času in s tako majhnim naporom storili državi toliko dobrega.
Naše železnice.
m.
(Govor posl. I. Nabergoja v seji poslanske zbornice dne 17. marca t 1)
Da sem vpisan mej protigovormki k temu po glavju, zgodilo se je iz tega vzroka, da sem na ta način gotovoj e prišel do besede, nikakor pa radi opozicijo proti sedanjemu gospodu železniškemu ministra, do kojega gojim popolno zaupanje v trdni nadi, da zasnuj i srečuejso železniško politiko, so sebno glede Trsta, (Dobro !), nego so jo imeli prejšnji trgovski in železniški ministri.
To je že stara pritožba, kojo smo čuli že mno gokrati, ki sem jo prisiljen povedati o tem poglavju drž. prora una kakor zastopnik mesta tržaškega. V letošnji proračunski raspravi imam v to temveč povoda, ko ju državna važnost žtlezuištva dovela do novega zasuutja posebni ga c ntralu.ga mesta in ko v prvič vidimo na ministerski klopi posebnega železu, nkega ministra, o katerem smemo misliti, da bode posvečal posebno zmitoanja stvarem svoje^ področja. Neprijazno položenja, v kojem se nahaja Trst, to jedioo znamenito pristauišče v tej dravni polovici, je t;,ko »nano, da se mi ni treba truditi s podrobnejim poj;.šojev.vnj«'in. Tr.it je v otrplosti, spoštovana g os| 6ia moja, a na polja trgoviu-skega gibanja je preiudilj.ij toliko kakor nazadovanje. (Prav res!;
Dasi je Trs^, odkar se je presekala zerneliska ožina pri Suecu, ono pristanišče, ki je najbližje tej veliki prevozui cesti, po koji mora Lediti evropsko-azijatska trgovina, vt ndar si ni moglo pridobiti ni kak ga znatnega dobička iz tega ugodnega položenja. l«o.-,<Vli moja!   Nočem uavajati, koli velikanski so 8*» povidig lila druga pristanišča ob Srednjem morju, odkar ne je odprl HUcAki kanal.  Le Reko bi hotel navesti za vzgled, in tu moram reči le to, da mi v Trstu gledamo z lahko umevno zavistjo ni velikan sko pomnoženje, ki jo jo douts'a dalekosežna trgovinska politika ogrska trgovini Reke.   Kaj je bila Reka med 25 Isti?
Gospoda moja! V letu 1871. predstavljal je ves uvoz na Reko po morju trgovinsko vrednoot devetih milijonov 1 (Čujte!), izvoz pa vrednost od h (> milijonov, nknpno torej 14 6 milijonov, V letu 1892. pa je zna.", ni a trgovinska vrednost uvoza na Reko po motjn 41 5 milijonov, izvoz* 51 milijonov, ttkapno tor* j "> milijonov, to se pravi, da ee je vrednost pomorske trgovine r<£k'! v dobi 2f> let več kaker poieatortla (Cujte!) Kako malenkostna je tomu nasproti povsdiga Trsta! Vrednoti uvoza v Trst po
morja povzdignila se je od 128 4 milijonov v leta 1874. na 189 milijonov v leta 1893., izvoza pa od 92 6 milijona na 149 milijonov. Pomnoženje znaša torej na Reki 600 odstotkov, v Trsta komaj 50 odstotkov. In tudi treba še pripomniti, da številke za tržaško trgovino ravno v poslednjih letih ne kažejo skoro nikake premembe. Kje tiče torej vzroki, da Trst ne more napredovati vzlic vsej ugodnosti zemlje* pisnega položenja svojega? Gospoda moja! V glavni stvari je vendar krivda v izvestaih nesrečnih odredbah in zamudah avstrijskih vlad. Zgradnja črte Trviž Ponteba je bila na očitno škodo Trstu v prilog njega staremu tekmecu, Benetkam. Ni bilo dobro premišljeno z avstrijskega stališča, da se je poprej dozidala železnica čez Pontebo, nego so se primerno zavarovale pomorske koristi Trsta po popolnjenju naše železniške mreže. (Konec prih.)
V IJiiblJttill« 30. marca.
nVaterlandu proti češkemu državnemu zboru. Pomeuljivo za razvoj stvarij v Avstr:ji je, da je „Vaterland", ki vendar hoče biti glasilo češkega velepo8estva, se oglasil proti obnovljenju češkega državnega prava. „Vaterland" naravnost pravi, da so češkega državnega prava le nekateri konser* vativni veleposestniki se poslužili, da so mogli delati opozicijo februvarski ustavi in dualizmu, da pa za pozitivno pravo veljati ne more. Potem pripoveduje, da državnopravdna stranke samo niso prav jasne o vsej stvari in zlasti niso jedine, če jo sedaj potreba začeti kako državnopravno akcijo, ko so stvar pogreli manj poklicani faktorji. Praska »Politik* misli, da je „Vaterland" sedaj slabj poučVn o mišljenju češkega veleposestva, nam se pa zdi, da mora dotični članek prihajati baž iz peresa kacoga glavnih vedij konservativnega veleposestva. Potrjuje, kar smo že mi večkrat rekli, da češkim veleposestnikom je šlo le za svoje koristi. Sjdaj, ko previdno, da 80 jim po volji češko drž.wuo pravo izvršiti ne bede dalo, pa sploh nasprotujejo temu pravu. Z v narodne pravico jim tako ni nič.
Pameten ukaz ministra Gautscha Uini minister je poslal vsem srednješolskim ravnateljstvom in deželnim šolskim oblastvom neki ukaz, v kate rem doleča, da se ne smejo preveč prem njati sjlske knjige pri novih natisih, tako da so potem starejši natisi nerabljivi. Yn Aerabe v tek;.tu naj se orneje le na najpotrebnejše. — Ta ukaz jo bil potr* bon, ker sedaj so m kateri izdajatelji knjig jih pri vsaki izdaji toliko predelali, di učenci prejšnjih izdaj rabiti niso mogli, da se je Is več kuj g razprodalo. Posebno pri jezikoslovnih predmetih, kjer o kakem naglem n >prrdku znanosti ni govora, je tako pre> minjevanje bilo povasm neopravičeno. Litinsko in grške slovnice, ki so se rabile pred dvajsetimi leti še niso prav nič zgubile na svoji vivdnosti, a von-dar so upeljali popolnoma nove Ifdajt, ki prejšnjim skoro nič pedobao niso.
Rusini eo se obrnili do učnega ministarstva, da se v Lvovu osnuje rusinska deki ška lota« Povsod torej spoznavajo potrebo dobrega ženskega višjega izobražeuja, le naši klerikalci o tom nočejo ničesa slišati. — V Starem Mastu bi bil  moral   biti te
telovadci na oicdji. Vse se divi težkim vajam, koje izvajajo sokoli in radus! no gleda njili zdrava gib na iu čvrsta h lesa. Dasi je t.lovadba počivala več nego pol lota, vendar sm^jo marljivi predtelovadci bratje Vernik, Škof in M.unik zadovoljni biti s svojimi dosedaj lal I" 28 t lovadci. A to je bilo prvi dan. Vodno in Vfdno oglaiajo se novi bratje k pristopu „Sok< In* in bal mtj novimi opažamo močno število telovadcev, do^az, da n a rod sam čuti potrebo in čisla korist telesnega vežbanja. Torej le krepko ua.»rej, nav/gor leti Sokol proti jasnim višinam!
Ob polnodonečem udarjanji bratov tamburaŠev pod vodstvom br. Barborit'a pro izvajal i so naši telovadci vaje, osobito na drogu, o katerih se mora reči, da se čim bolje bližajo doviš-nosii. Občinstvo je pazuo zasledovalo posamezne vaje ter imelo zadoščenje, da je „Sokol" društvo delu iu napredka.
Po koučanih vajah, r katerimi so stopili telovadci v posest izročenega orodja, izvršil se je sprevod vseh Sokolov, deiilovaje pred bratom starosto v znak bratskega pozdrava celega društva.
S tem je bil ilioijelni dvl /avišon. Občinstvo privrelo je v telovadnico, ogledovalo elegantno, a vendar močno orodje iu mladina poskušala je tudi proizvajuti par vaj na orodji. Le tako n-iprej l Mladina ti imaš v Sokolu prijatelja, nve
dni rusinski ljudski shod, a ga je vlada prepoveJ dala, ker legar razsaja v tem okraja. Čudno je pj pri tem, da semnji se pa ne prepovedo, dasi se na njih shaja veliko več ljudij, nego bi se jih bilo sešlo na napovedani rusinski shod. Naravno je, ja ljudje govore, da je bolezen bila le pretveza pro, povedi. Vlada ne mara dopustiti nobenih ljudskih shodov, ker se boji, da bi se narod toliko ne zavedel, da bi se postavil na svoje noge in se ne dal od poljske šlahte več voditi za nos. Že pri zadnji dežel nozborski volit vi poljski šlahti ni šlo več vse po volji.
Zmaga francoske vlade. Vsa opozicija je bila napela vse sde, da vržo še pred Velikonojjo radikalno vlado, pa se jej ni posrečilo. V maju eo departementne in občinske volitve v Franciji in vse zmerne stranke se boje, di bi jih ne vodila radi. kalna vlada, kajti če radikalci zmagajo pri teb volitvah, utrdijo si svoje stališče v deželi in imajo mnogo upanja, da zmagajo pri volitvah za zbornice. Vladni nasprotniki imajo večino v budgetni komisiji in to so hoteli izkoristiti. Komisija je prišla pred zbornico s predlogom, da se naj ve« predloženi proračun odkloni in predloži nov, v ka« terem ne bode progresivnega davka. Oa bi so bila zbornica za to izrekla, bi bila vlada odstopila. Zbornica je odafkov predlog zavrgla in nar čila odseku, naj le o predloženem predlogu razpravlja.
stega in močnega, ki te na bode varal. S tj je „Sokol" nesebičen in mari so mu zgolj koristi mile nam domovine, katero nam je ljubiti in zanjo se žrtvovati do zadnjega izdiha!
Po cfijij«dnem delu zbrala se je sokolska družba na prostorni galeriji in slavnostni stol sogel je od jednega konca do druzega.   V kake pol ure traja-jočem prijateljskem razgovoru,  nazdravilo se je So kolstvu v obče, našemu „Sokolu" in njegovemu sta rosti ter čvrsti atari gardi, koje nekateri navzoči od prvega početka do danes krepko nastopajo v rudečih srajcah ter tako dokuraantujejo,  <i v jim še vedno, kakor pred 33 leti srce gorko in neustrašeno bije za sokolstvo.   V tem se pa tudi vidi, da prebiva v zdravem telesu zdrav duh!   Opoludne razšla se je družba z zavestjo, da je bila cvetna nedelja I. 18 9 G. obratna točka v društvenem življenji ljubljanskega Sokola in sicer v obrat na boljše in VBpešnejše delo-lovauje, ki naj koristi slovenskemu Sokolstvu v obče in tako tudi celemu Slovenstvu.   Sokolstvo in eloveustvo zvezano je tako trdno, da si jednega brez druzega misliti ue moremo. Zatorej trdno upamo, da se bode i pri nas izpolnilo, kar so severni naši bratje malone že dosegli, namreč dejstvo: kar Slovenec to Sokol! V to ime srčni: Na zdar I —Šč—
Dopisi.
■ /. Železnikov, 28. marca.   Z tdnji dopis iz Železnikov je veljal kot zahvala o mu. kateri so 25. februvarja izvolili državnim poslancem kandidata narodno stranke g. Koblarja, dasiravno je bila klerikalna stranka nastopila s tako osornostjo zoper njega.    Da  so   prav volili, spričuje že prvi n; govor v državnem zboru, spričujejo  resolucije njegove, katere je storil ; kako je povzdignil svoj glas za svoje voiilce v Idriji, a tudi nas, svojih rojakov, ni pozabil.   Iz iskonega srca srno hvaležni ujema na njegovem prizadevanju, na  njegovi   ljubezni do nas bednih, pomoči potrebnih Ž^leznikarjev. No bom opisoval, ker  bi bilo   meni nemogoče  natanko to storiti, reve in bede, ki n*s tare in mori že toliko let;  kdor  vidi  z  lastnimi očmi naše sedanje razmere in pozna tudi ra&uiore iz prejšnjih let, ko je bila sreča  tudi še dorna pri nas, le t* mogril bi, ako bi irael  vešče,  izurjeno pero, to približno načrpati.  Zato pa je že marsikdo dejal izmej nas, da si rajši len   nazaj tisto egiptovsko  našo Bužmut, n**go da trpi pomanjkanje! . . .    Vsled tega si je lahko raisbti,   kako  smo  bili veseli, ko smo čitili govor g. A. Koblarja,   in   „SI. Narod" je romal od hiše do  hiše,  iz roke v roko;  ko pa smo gi mi revnejši dobili v roke, je bil že porabljen tako. da je   nekdo  ga   primerjal   našemu   položaju rekoč: „Z lo je „Narod" razdejan, a tako reven in raa-dejan  pa  še  ne  bo  kmalu   kakor — Železniki!" Čestitamo le onim, ki imajo tako vrlega zastopnika v drla Vnem zboru.   Č. g. Koblar je govoril dobro, in eedaj je dolžnost vlade, da se ozira na prošnje naše in g. poslanca, da upošteva naše žalostne od-nošaje v primeri z odnošaji prejšnjih časov, ko s no živeli Ž I /.nilvarn Se v tako zvaui — „zlati d<»biu! £ \\ da nam od nje ni ostalo druzega nego — spomin na neUd.mje blagostanje! Sicer pa so je stm ilo že mnogo potov,  mnogo se je moledovalo pri dsi vladi, pri g deželnem   glavarju   za pomoč; obljubilo se je povsodi, beseda se je dala — dejanj» pa pričakujemo že dolgo, in težko a še vedno zaminl S"daj  se  pripravlja  tu  mnogo   ljudij, da pridejo iskat zaslužka  v  Ljubljano,   kjer   bodo podirali, dočim — bojimo se — da se bo  doma vse samo podrlo ! . . .
Iz Orelika, 24. marca.   Pri  nas je pred kratkim umrla obče   spoštovana,   btag*  in dobra gospa. Z belka ji je tekla tu, a še kot mlada deklica prišla je v Trst,.   Na svoja stara leta vrnil* so jo po smrti soproga v rojstno vas in v njim živela do smrti. Rajnka gospa bila je pravi blagoslov božji za celo vas. Rsveži in ubogi dobivali 90 pri njej podpore, nesrečni in obupani ljudje tolažbe, vsacemu  bila je gostoljubna hiša odprta. Svojil priprostih sorodnikov, največ kmetov, is domačega kraja ni so, akoravno precej imovita, sramovala, rada je občevala ž njimi in jim izkazovala svojo naklonjenost pri različnih priložnostih. Bili so ji ti sorodniki in cela vas nekako  zadoščenje  za ono nsbvaleinost in žalost,  katero  so ji delali butni otr< oi, odtujivši se materinemu srca in naši veri. Da ee je tedaj hotela spominjati domač h sorodnikov tudi v oporoki, bilo je naravno; kajti bih so ji dragi in bili bi zelo potrebni male podpore pridni in pošteni, a resni Pivčani. Res je naredila oporoko še pred nekaj leti in v tej razdelila celo premoženje na dva dela, prvi del naj bi dobili deseett* deuti,  drugi del   pa bratje  sestre,   oziroma nj'n ctroci. Ali žnlibog, cela oporoka je neveljavua. lo* sledica tega je, da  podedujejo nmrlo  gospo postavni dediči, in sicer otroci in vnoki; lahoni, M* teri ae za mater, oziroma staro mater, dokler j živela, nikdar is zmenili niso.   Žalostno zares, »
ae pomisli, da pride celo premoženje popolnoma v taje roke, namreč v roke nadim vaščanom popolnoma tnjih ljudij.   Kako bi se prileglo ubogemu Pivčanu, ki se trudi dan na dan, da preživi sebe in svojo družino, le mali del one dedščine. Rajnka gospa bi se gotovo obrnila v grobu, če bi vedela, kaj se je zgodilo z njenim premoženjem. Prepričana je bila gotovo do zadnjega vzdihleja, da se bode vršila nje zadnja  volja kakor je bila zapisana v oporoki.   A temu  ni bila ona kriva!   Revica je, reči moramo žali bog, najbolj le zaupala duhovnim gospodom;  tudi pri oporoki iskala je pomoči pri njih in  naletela na tistega gospoda župnika sedaj dekana, ki je ob jeđnem tudi doktor juris, te vede pa toliko vešč, da niti pravilne oporoke narediti ne zna. Mi sodimo, da je doktor-dekan v svoji nevednosti  naredil  tako  oporoko,   ljudje pa govore, da je morda naredil   neveljavno oporoko namenoma,    ker   se   ni   ona   gospa   spominjala s kako izdatno svotico gospodov   in cerkve, kakor je to  na Kranjskem navada  pri  takih pobožnih ženah, in Ricer večkrat žahbog v tako obilni meri, da dediči potem sami ne vedo, kako da bodo iz plačali oni denar, ki pride povrh tega še iz domovine v Rim. Bodisi pa, da ni imel nobenega slabega nam« na iu da je to storil le iz graje vredno ne vednosti, naj se g. dekan vender jasno izjavi, kako je s to rečjo, kajti odkritosrčna izjava bode njemu in celemu duhovnemu stanu le v korist.   Misliti tu morate namreč,  proč. g. dekan,  kako razjarjeni so oni ljudje,  katere je zadela posledica Vaše nevednosti ali lahkomišljenosti in da izražanje one opravičene jeze ni nikakor prav prijazno za Vas iu celi Vaš stan !   Posledice tega žalostnega slučaja, ki je vreden, da so ga bilježi z debelimi črkami v „Crne bukve kmečkega   Htanu",  pa  si  pripišite  le s«-bi, preč. g. dekan, v krivdo! — Pivski rodoljub. — Opomba uredništva:    Kolikor nam znano, ni to jedini slučaj, ko se je ta gospod doktor, tedaj župnik eedaj dekan, debelo blamiral s svojo vedo v jnrididnih rečeh.
Dnoviitt vesti,
V Ljublj&ni, 30. marca.
— (Antona Dvoraka priznanje „Glasbeni Matici".) Anton Dve rak, slavni skladatelj, izrazil je dunajskemu konoc rtnemu odboru telegiafično v zelo laskavih izrazih svojo zahvalo za izvajanje „ Mrtvaške ga ženina" na Dunaju, ter naročil sporočiti in izraziti pevskemu zboru »Glasbeno Matice" svojo najpopolnejšo za do vol j-nost, dirigentu „Glasbene Matice*4 g. Hubadu pa svoje visoko prizuanje. Nadalje izrazil je društvu svojo iskreno zahvalo in veselje, da je njegovo delo, »Mrtlaškega ženina", izvajalo na Dunaju.
— (Cerkveni obredi velioega tedna) V srelo popoludne ob 4. uri pnčuo po ljubljanskih župnih cerkvah običajne velikonočne lamentacije, v Četrtek in petek bode obiskanje Božjih grobov. V soboto popoiuine mej 4. iu polu 7. uro vršilo ue bo po razn h cerkvah ustajenje.
— (Žurnalisticni zmikavt ) V svoji pole miki zaradi volitve v deželni šolski svet UHO vedno povdarjali, da jo minister Gautsch še za čaaa TaafiVa zahteval, naj se voli jedeu nemški zastopnik v dež. zbor kranjski in takrat rekel, da bi bilo potem laglje Isposlovati zastopnika Slovencev v štajerskem dež. šol. svitu. Takrat so se tudi vrAila poganjanja z litim. Jiuicvviciem in W«lluorjem. Vzlic temu je „Slovenec" v soboto trdil, da smo mi pekli, da se je vbo to zgodilo pred letomjo volitvijo v deželni šolski svet. Tako zavijanje se imenuje zdaj na Kranjskem »katoliško".
— (Repertoir slovenskega gledališča) Opozarjamo na jutrišnjo premijere Guetbejevega „Egmonta" na korist g. Danila. Igro je preložil g. £. Gangl. Za to preJstavo se je preskrbelo mnogo novih, jako elegantnih kostumov.
— i Slovensko glodališče.) Mej vsemi operami, kar se jih je doslej pri nas pelo, se je občinstvu najbolj prikupil „Trubadur14. Pričakovati jo bilo, da napolni gledališče tudi v soboto. Žal, da se to ni zgodilo. Zbor bi bil gotovo zaslužil obilnejši obisk, saj se je vso sezono pošteno trudil. Predelava je bila prav dobra.
— (»Glasbene Matice" tretji letošnji kon-oert v Ljubljani) bode, kakor se nam javlja, kmalu po Veliki noči. Ponavljal se bode ves vzpored prvega dunajskega koncerta in se bode tako ustreglo od mnogih strani izrečeni želji. Kar bode temu koncertu dajalo posebno iuičnost je, da bodo dame i e n s k e g a z b o r a n a s t o p i le vnarodnih nošah, s katerimi so na Dunaju vzbujale toliko sanimanje. Tako ee bole ponudila tudi onemu delu prijateljev „Glasbene Matice", ki se niso mogli udeležiti dunajskih koncertov, prilika, da poleg
glasbenega užitka vidijo tudi slikovito skupino im-pozantnega zbora, ki je že s svojim nastopom im-poniral celo razvajenim očem velikomestnega dunajskega občinstva. Dan koncerta prijavimo prihodnjič. Že zdaj pa opozarjamo posebno unanje rodoljube, naj se pravočasno oglase za sedeže pri g. Češarku v Šelenburgovih ulicah (v stari čitaluiški trafiki).
— (Jour fixe „Sokola4.)   0 včerajšnji do-poludanski telovadski  slavnosti ljubljanskega nSo-kola* govorimo na drugem mestu.   Zvečer zbrala ee je lepa družba Sokolov na stranski galeriji telovadnice v bratski jour fix i. Poslal je k temu večeru svojo deputacijo tudi „Gorenjski Sokol", ki je po br. Franu Omersi ml. sporočila veselo vest, da so zadnje zapreke premagano in da se bode vrš>l prvi občni zbor že 19. aprila 18'J6.   Ljubljanski Sokoli vzprejeli so najbližje svoje sobrate navdušeno ia to tudi v posebni napitnici izrazili.   Večer otvoril je starosta dr.  Ivau  Tavčar,   ki   je  razložil pomen ovršene slavnosti dopoiudansko ter gorko pokladal na orce zbranim S kolom, naj zvesto gojijo idtjo sokolsko ter točni in samega nebe zatajovalni v izvrševanji svojih dolžnosti). Bratje tamburaši sviraii so pod vodstvom svojega zborov.idje br. Barboiiča prav pohvalno.   Glavna to";ki  bilo pa je izborno sestavljeno in temeljito proučeno preiavanje tajnika V. Marnika o pomenu, namenu in cilju Sokolstva. To poučno In zanimivo berilo priobčimo v jedni prihodnjih žtevilk kot samostojen odstavek,  da bo imelo  si. občinstvo   priliko spoznati,  da  je burna pohvala,  ki je  sledila  predavanju,   bila zaslužeu zt-ak polnega priznanja. Mej petjem in lamburaujem vršile so so i-*krone napitnine, tako prej imenovana „Gonnjskemu Sokolu", bratski vzajemnosti, Sokol stvu  v obče in  slovenski domovini  ter od strani „Gorenj. Sokola" ljubljanskemu „S)kolua. Vrne* pa se je vršil razpovor o telovadbi in sa ja sklenilo osobito od strani starejših članov na s-.edo določeni pouk o kretanji in prostih vijah marljivo pohajati. Ob polu 12. uri trebilo so jo ločiti od gorenjskih Sokolov,  ki so ponesli saboj  zavest  oake  zveze z ljubljanskim Sokolom.    Pa tudi člani ljubljanske.^ „Sokola" uvideli so v njih drage prijatelje in I-žebti je, da bo le skuouo delovanje plodonosno. Vdi pa, ki eo preživeli včerajšnji dan, vsi obdržali bodo cvetno   nede'jo   1, 189G   v  najlepšem  spominu, v svosti   ni,  da je  storilo 8 tem dnevom slovensko Sokolstvo trden korak naprej.    Dal  B>g  in sreči ■okolskal   ta Dima je pozdrivil  bivši starosta Hl i b a r „Sokola".
— (Velikonočne počitnice) Na srednjih, mestnih in javnih ljudskih iolah ljubljanskih tet na obeh c. kr. učiteljiščih pnčno se velikonočne podit« nioo v torek pcpoludne oziroma sr^do dopoludae, ter trajejo do prihodnje srede.
— (S steklenico — po glavi.) Ob sobotah večer imajo delavski krogi denar, in „denar je — sveta vladar." V soboto večer vnel sa jo v Kerz ■ tovi hiši na Opekarski cesti prepir, in pri tej priliki udaril je hišni gospodar svojega lina s steklenico po glftvi, ter pa precej ranil.
— (Vreme.) Sobotno deževno vreme nam je po lepih pomladnih dneh prineslo dokaj — prevale, kajti vsled burje se je temperatura čutno zni. a, po visokem hribovju okolo Ljubljane in po Notranjskimi in v kamniških planinah pa je pobelil vrhove in planjave dva palca visok sneg ter nas zspodd za par dni zopel v — Rimske sukuje. Prognoza dunajske centrale naoi oh« ta za prihodnje: sicer nestanovitno pa iii d* i še dneve«
— (Celjsko pevsko društvo) sklenilo je prirediti dne 31. ruajmka t. 1. odnosno za slučaj, da jo ta dan neugodno vrtine, dne 7. junija t. 1. na vrtu hotela pri kroni veliko pevsko sla v n ost
s prijavnim sodelovanjem telovadcev in tamburaži v
„Celjskega Sokola" in „Šinarske godbe„. Za to slavnost delajo se obširne priprave ter se smelo nadejamo, da bodo rešdi vrli pevci tega mladega društva ta dan prevzeto nalogo častno Nadejamo se pa ob jedneui, da ee bode udeležila te slavnosti vsa celjska m okoličanska narodna inteligenca ter izkazala s svojim posetom mlademu, vrlo delujočemu društvu svoje simpatije. Res je bila skrajna potreba, da se je ustanovilo to društvo, ker bi bila inače slovenska pesem v Celju morebiti popolnoma zaspala, česar se nam hvala 11'»gu ni več bati. Društvo vodi spreten, previden in marljiv odbor, kateremu stoji kot zaščitnik na strani vso celjsko Slovenstvo izvzemši dvojico nadutih domišljavoev, katera preskrbujeta „Slovenskomu Gospodarju" strupene pusice naperjene proti društvenem odboru, česnr so ta vendar ne straši in nanje tudi ne reagira. Društvo ima trdno podlugo, ter odbor dobro in trdno voljo; vzlic napadom „Slov. Gosp." ne spremeni društvo svojega programa ter se ue oddalji niti za pičico
od svojega stališča. Zaradi tega pa kličemo zdravemu in vrlo delujočemu mlademu .Celjskemu pevskemu društvu": „Le tako naprej, na svidenje pri slavnosti"!
— (Šolsko nadzor niš t vo v Gorici.) Naučno ministerstvo je razdelilo šolsko nadzorstvo za ljudske šole v Gorici. Doslej jo vse šole v mestu nadzoroval laški nadzornik, odslej pa bode slovenske šole v mestu nadzoroval za slovensko okolico imenovani okr. šolski nadzornik.
Darila.:
Uredništvu  našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod D.agotm  Žagar,  deželni  blagajnik  v Ljubljani, 5 kron  za  piruhe naši  dični  družbi. — Zivio rodoljnbni darovalec in njega nasledniki!
Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je darovala si. „kmetska posojilnica" na Vrhniki 2 0 kron. Zi ta blagodušni dar so ji v imenn odbora najtopleje zahvaljuj? J.»kob Dimnik, blagajnik.
3S3ra5©3 st <cns:e. Dunaj 30. marci. Protisemitska stranka je preprečila na dan 8. aprila določeno volitev župana. Mnogo protisomitskih občinskih svetnikov je nalašč odpotovalo z Dunaja, tako da se jim niso mogla dostaviti vabila k doti >',ni seji.
Dunrj.j 30. marca. Iz gimnazije v Kronisti so bili izključeni štirje dijaki zaradi prus diislcili in protidinastičnih agitacij.
Lvov 30. nmrca. Stnolka se počuti jako slabo. Noge so mu otrpnile.
Pari a 30. marca. V Gilleu je zgorela zaradi svoje kras >te slavna Izveličarjeva cerkev, veter pa je zanesel ogenj tudi v sisedno bolnici, ki je bila hipoma v plamenu, Vojaki so deložirall 200 bolnikov, od katerih jih je pri prenašanju umrlo 16. Vojaki so pri tej priliki v bolnici vzeli iz lekarne nekaj steklenic, misleč, d.i je v njih žganje, a bil je strup. 25 vo-ji kov je bilo (»trovanih ; 7 vojakov j j že umrlo, drugi so v največji nevarnosti.
Hdrcdns-guspoudrsKu stvari.
— Mestna hranilnica v Radovljici (Dalje.)
Ziradi teg* p t tuli posojilnice nikakor mso mogle (shajati z lastnimi Bvojimi sredstvi t. j deleži in nabranimi reservaffli in morale so ukibeti za to, da so jim d ihajala sredstva tudi iz drasih krogov iz/an svojih ilanov in Bioer ne le iz lastnega svojega okrožja, ampak tuđi od drugod — iač le SO delati s tujimi denarnimi sred si i, t j. z ulog oni in z ilOOBOJili. Ztčn!e so denar vabiti n i se. Da je pa tak d nar dražji, ko tak, ki prihaja iz lastnega n.igba, je očividno. To se pojavlja po.sod v živ-Ijeuji. Ue imam kaj odveo* denarja, nalagam ga sicer za kolikor mogoče vis k^ obresti, toda tako, da varnost ne trp-, in m »ram se toraj zadovoljiti s takimi obrestmi, kakeršne mi ponuja s gturan denarni z:.vod, ali pa kal srine mi hoče dajati zasebnik, kateremu sem pripravljen denar aaupati, in kateremu ga ponudim, će pa pride aasebnik k meni m m isč' d-m.u;a na posodo, si mislim (lasi ni to prava bratovaka Ijubesan) da bj, k^r je v zadregi gotovo pripravljen tudi nekoliko všje obre-štovati denar in zahtevam torej nekoliko višje obresti, kar je d loma pao" opravičeno s tem, da dobim iz denarnega tavoda denar v slučaji lastne p treba vselej takoj ali vmj pri v - ..i zurili po kratki i.dpovrdi nazaj, zasebniku )>.i «i> m vam in pol lt-ta odpovedati, iu še ga časih ue dob m brez tožbe nizaj, časih pa š * s to ne In če ga o pravem ranu ne dobim, mi odide dobiček, ki bi gi sicer z denarjem lahko drugod naredil, ali pa si moram denar, če ga sdno potrebujem t asih sam za drage obresti iskati, čega pa celo izgubim, ali tudi le deloma izgubim, imun tako škodo, da je opravičena za tiiko pretečo škodo majhni premija, katero si dam z nekoliko višjimi obrestmi plačat'. Sicer je to časih le opravičevanje svoje sebičnosti, kakor so ga oderuhi navajeni, katerim manjka do oela bratovaka ljubezen do svojega bližnjega, katerega položaj iakorižčajo In gi iisaea vajo kakor pijavk". Iu t:iko tudi dffioujs moderno pravo oderužtVO. Opustila se je omejitev obrestij po njih absolutni visokosti, kar je do oels pravilno. 8°/0 obresti n. pr., ki so za kmeta t »ko visoke, da jdi ne more plačati, da ga uničijo, so jako nizke za trgovca, ki z denarjem kupi po ceni blago in napravi lep dobiček, ali pa, ki se, recimo s posojilom, reši sicer neizogibnega konkurza. Če mi preti dražba mojega imetja, če ne poravnam dolg t in dobim posojilo za nekoliko višje obrtati, nisem še uničen, ker sem za sedaj svoje imetje rešil za se iu se otet velicih troškov, v bodoJo pa mi bo ložje mogoče posojilo I obrestmi vred poravnati, kakor tedaj, ko nimam gotovine — ako mi je dovoljeno, poravnuti dolg v tako majhnih obrokih, da jih morem pnštediti. In v tem obziru je morebiti zakon še pomankljiv — prem ilo oderuštvo omejujoč — ker ne dopuš-a bree upnikove dovolitve vračilo dolga v delnih znuskih. ^ (Daljo prih.)
Poslano.*)
„Siovenrc* priobčil je v št. 20 z'doo 5. tVbr. I89f> „Zahvale", h katero „občinaki zn*top Me-kiuje" javno rhbvali odvetniku g. dra. Suslerfiiču, ker '}*-. njih „interese v prepotni zadevi zaradi tako• svanega SuSeve^a mostu preko Neveljca nasproti cbčinskernu zastopa kauiniskerau pii najvišjem upravnem sodišču na Dunaju tako racdro in vrlo zastopal ter jim do pravičnega izidi pomagat."
Da ae izve resnica, opomni se to, da sa občina Kamnik v zadevi Sufiovega mostu z občino Mekinje nikdar prepirala ni, temveč da se je praeanJH zar. di poprave tega mostu rešilo pri si. deželnem odboru in da je občina Mekinje pri upravnem sodišču tožila al. deželni odbor, ne pa kamniški občinski z a sto p. —
Kako „modre in vrlo" je g dr. Šusteršič občino Mekinje zastopal ter do „pravičnoga izida pomagal", sledi iz razsodba npravnega sodišča z dne 15. januvarja 1896, št. 275 ex 189(5, dostavljene dne 20. t. m, katera se glasi: „Die angefochtenen Entscbeidungen vverden nach § G des Gesetzes vom 22. Oktobir 189.». R. G. BI. Nr. 36 ex 1876 vregen tnangelhaften Verfahrens aufgeboben "
Iz tega se razvidi, da občina Mekinje še vsled tega razsodila prav nič dosegla ni, ker bo glasom omenjene postavne odločbe si. deželni odbor to stvar vnovič razsoditi priliko imel.
V „Zahvali* podpisanim zastopnikom občine Mekinje pa kličemo v spomin pregovor: „Si tacuisses, philoAophus mansisses". Več Kamnioanov.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor doloma zakon
fitev. 65.    Gožolno gledališče v Ljubljar II.  Ur.pr. 725.
Zadnja gledališka predstava v tej ■•»oni.
V toi-ol«. due 81. iuiircu l«uo.
Na korist prvemu ljubimcu slov. drame gospodu
Danilu.
EGIHONT.
Žaloigra v prtili dejanjih. Spisal W. pl. Goethe. Poslovenil
'i iii:'!    Godba Beetlioveuova.   Režiser Rudolf Inemau. Blagajna se odpre ob 7i uri. — Začetek točno oh ' ,8. ari. Konec ob 10. uri zvečer. Vstopnino "lej na gledaliAk«wn listu. Pri pretluttiTi svira orkester slav. c. in kr. pefipolka št. 27.
UllirIB so ▼* I*HibIjAni:
21. marca: Adela Nick, računskega podčastnika hči, 2 dni, Pred kosamo at 4, Asphvzie.
85, marca: Janez Svigelj, ftol.a*, 7 let, ITradeckega ▼as it. 21, \oder ica pri fikarlatici. — Jožef i-Julc, knjigovodja, f>2 let, Poljanski trg st. 5, jetika.
V hiralnici:
24. marca: Iledvika Jerman, vrtnaijeva hči, Ki let. ■ulica možganov.
Meteorologično poročilo
Marec	Čas opa-so vanj a	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 21 urah
28.	i>. avećer	72lil*	l B	sr. jvzh.	pol 01)1.	
2». •	7. ajutraj 2. popol.	721-8 uri	0-9 89	Hr. svzhod tu. vzjvzh.	pol obl. pol obl.	1-7
R	S>. zvečer	72 it	62	p. m. sziih	oblačno	
30. ■	7. zjutraj 2. popol.	720H 721 ti	52 10 ti	si. svzhod si. sever	pol obl skoro obl.	00
Srednja temporatura sobote in nedelja 3'2° in 6 8% oziroma za B'8 in O0B p. d uorina'om — V noči od sobote na nedeljo videl se je obroč okoli lune. V nedeljo zjutraj slana.
Potrtega srca javljamo vsem »orodnikom, pri-r jateljern in znancem, da je nas preljubljeni soprog,' oziroma last in očem, gOBpod
Anton Tratnik
prAt. zdravnik
v nedeljo dne 29. t m. zjutraj ob '/,7. uri, previden s svetotajstvi za umirajoče, v 89. letu BVoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb drugega rajnkega bode v ponedeljek dne hO. t. m. ob '/«6. uri popoladne.
Šmartno pri Litiji, dne 29. auftca 1896.
2162, Žalujoči ostali.
Me« t o vuacega posebnega naznanila.)
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja mej boleznijo in ob smrti natega pretjubljenega očeta,
gospoda
Ivana Kordisch-a <
najemnika u£itninskega davka
za lepe vence in aa spremstvo k poslednjemu počitku zahvaljujemo se na;prisrfineje vsem sorodnikom, prijateljem in auancem.
V Ljubljani, dne 30. sufica 1896.
Terezija in Marija Kordisch
(2161) hčeri.
lir. Friderika I.eiiglel-a
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se nav Kanj- no deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejfie lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudivit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo m*s še <lruKi cImm ue* auMlne luakine od polti, ki poaiaue v»l««l lt«i» bel« In «eioa.
Ta balzam zglsdi na obrazu uastale guhe in ko-z;We pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost In čvrstost; odstrani kaj nago pege, žoKavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Ona vrču z navodom vred gld. 1.50.
lir. Friderika I^eng:U*l-a
ĐENZOE-MILO.
Najnnlrj:',.- in naj dobro dejuejSe milo za kožo nalaftč pripravljeno, 1 komad 60 kr. (18-19—5)
Dobiva se v LJubljani   v 1 b. Trnb6e«jr-|w lekarni in v v«eta  večjih lekarnah. — Pofitna naročila vzprejema W. Henn, Uimaj, X.
E It. plavno ravnateljstvo m\i. tel, želenih Izvod iz voznega reda ^
' - * _ ^ ^rxx «(& odL   1. oktobra 16^5
jrariooaa matu* jtd  prIki.J«Jal   In oahajalol ćul or:i»., Ss\as3SMS»SH tjjttmm ^v«.
Odhr.d U LJubUauo (jut. kol.)
OS MM. mi 0 m*1m* po mm* amthai »Uk v TrbU,  eouUbol, Iteu.k, (k.
INM. bNMUtSia,  bjoblM,   oaa   BalathU   T  AHHM,   I.ohl. Hr.-an
Sa«. SotMCn«, «Uj», Uao, »aaajavl&a, Flaaaj, Martilna »ar«, \u£
K*rla-r«  «in,  flMim« w*. Prago, Upalo, Uunaj tU Ann,iU, U>  O. wrf M mUm. mjkttmi VMtaBl vlfck v K»o«v)r, JU.ito amato. OS 7. Mri JO «n4m. wt«*rui omIniI vlak v Trbti,  PoiiUhsJ, B«lj»a, o*.
tofM, FnuiUJfMt*, UJobnu, r?«n*J, 6«m M«UUiikl v Bolaograd, D-„,
Ti* AjMterUn.
OS 1». ari M min pmpotn*— m«4»nl vlak v Noto m«»to, Kočarja, rt* 31. »M-i tO SSSSS.J$*t*h¥h* o«*l..il vlak v Trl-ia, Ponl>bal,
Oalora«, Ljubno, S«UUi«J, DauaJ. ^ OS 4. aari vpmHttn*  oaabnl vlak v TrbU,  »alj»k, Oalovao, Ljabna.
0*» SaUlhaJ v Bo In ograd, UuJ - (**aU»in, ZaU  n* jasam ,   1 n,, . „u'
Braaan«, Onrlh, OatMVO, Pari«, Si«yr, !Jno, Ortmndan, laolil, Bada. . Jevfoa,  fLaanJ,   Mikrljlua vara,   11 ab, Fr*noo*o  vara.  SUrlova vatt>
Prago, Iilpako, Dunaj vla AnaMkica. .OS t. ««ri M anln. vtNVMr raaaanl vlak v Kooa>v|ar No\d maato. ktaaua Uga ob aadaljab (n praaalkih ob S. aari V« atUma* popolndia
oaabnl vlak v -eaoa-Bled.
Prihod ▼ XaJnbU«uo (ju*, kol).
US #. tari 9» rum. S/*air<aJ oaabnl vlak a Dunaja vla Amalaltao,
•kaMja Prag«, Pranoovlh varov, Kar loti Ji tuj-ot, Ilabo, MarUtnlh it.«, Planja, Bodajavto, Solnojrrada, Llaoa, B|ajra, Oraitindana, Iaonla, Aoa! aoaa, LJnhna, Oalovoa, Baljaka, Frknaana/aii«, Trblia
m M. aari 19 anaa*. aMartU naSaol vlak ta Slooavja, Novaga niaaU.
OS ti. Mri VS m*n.,4op*4u**» oaabnl vltk a Panama rla AjnnletUn, Upakaga Praga, FraBoorlh varov, at»rlovlb varov, Haba, Sfarijmib ■arov, Planja, Hnilaja>t«, Balaugrada, Uaea, t»»oj.-a, Pariaa, Ganir«, Oorlba, Braganr«, Inomoata, Ealla Da laaaru, L«uJ tlmalim, I.-:. . * Oalovoa, PonUbla, Trblaa
OS B. aari 8» "*»*». |iatiahia>m naaanl vlak ta Koaavja, Novaga m-.it,
OS 4. aari 18 tM». popa**irf»»a oaabnl Tlak« ftnnaja, Ujabaa, tUlithala] Baljaka, Oalovoa, lTTmaaanafaata, IVintahla, TrbUa.
OS 9. aari M5 anata. mfbmr matani vlak ta Kočarja, Movaga kfeaU.
OS S. aari 4 mim. ava^f oaabnl vlak • Dtvnaja prako Junatstuna 1» I4akaaga, B.-lJaka, Oalovoa, PonttMa, Trblaa.
Odhod tB Iajabljan« M-V kol >
OS   V. a*ri »S mtm. a>*«v-oJ       v KanuU. .     9.    s    OH     .     f>ayoiaiatiaa . , .    •.   s   SO    .    aoaftf        . .
Prihod v/ LJubljaDio (dri kol.).
U*   6. «ri 00 a*4*». oJurt-cO       l« Kamnika.
,   11.   »   1«    .    alaMpofaaatva«  ,       ,. (1705-73)
Postna in brzoja^aa UDraviteljca
z dobrimi spričevali išče službe.
Naslov pove upravuiltvo .Slov. Naroda1.    (1956—,t)
Izprehodne palice
jako  fine, elegantno narejene   in   pri tem pa Se oeneje kakor drugod priporoča v veliki lsbćrl
FR. STAMPFEL
v Ljubljani, na Kongresnem (Tonhalle).
Moške srajce
najfineje narejene
OTratniice, manssta, kilras
najboljši fabrikat
najnovejše kravate
nogoYice,jopi(5e,perilOza turiste
priporeda najoensje
(20.r)4-4)
Karol Recknagel.
mm
lepo in veliko kmetsko posestvo
s /Itlisno lii««o in goM|»oilurNkliJaii |»omIo|»JI, m opeko krito in vse v dobrem  Htanu, v llr«>/.o« *«•■„ v lepem  kraju  uit l!ol>iijMkeait,
občina Hlfrnn, blizu železničnH posraje Trebnje in Velika loka, prav po «*«*iii Iu p«»<l iiK«Mlnlitii pokoli.   PoHeatvo obstoji:
iz njiv v Ispi I- u'i iu z lahkim obdelovanjem čez.....20 oral,
is travnikov z žlahtno travo čez.........3 orale,
is vrtov z žlahtnim 8 djem blizu......... 1 orala,
iz vinogradov z izvrstno vinnko kapljico čez   ......      2 orala,
iz lepili bukovih   n smrekovih gozdov čez.......211 oral,
(S141   S) skupaj čez    . .    DO oral.
Već  se  izve pri  lastniku   Anionu  S<|><<- n v TrNiu ali  pa pri Franu /-ii|>«inir u v Itakoviiikti, posta Št. liupert, Dolenjsko.
Potovalni nadzornik
tre v#l»r<-|m«' za zavarovalni lavud, poslujoč v vseh zavarovalnih strokah. L^tna jilač.i 1200 gld. in provizija. Oziralo se bode le na reprezentativne prosili-)1, vsids zavarovalnega poslovanja.
Proftuje s Hprii'evali vložili  je pod „Nailatornlk" pri npravniAtvu ^Slovenskega Naroda". (2160)
Trnkoczyja ustna voda
uteklenlvn po 541 ks*.,
*"h Trnk6czyja zobni prašek
."S" Hknlljn po »O kr.,
kakor tudi
vse   medicinično-kirurgične  in farmacevtične preparate, specijalitete itd, dijetetićna sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parflmerije itd.
priporočajo  in  rasposiljajo  na vse strani
lekarniške firme:
Ubald pl. Trnk6czy. Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Lancistrasse. Julij pl. Trnk6czy, Dunaj, Josefstadt. Vendelin pl.Trnkoczy, Gradec, Štajersko.
(2151—1)
L_
Posklljtl »gaj *■   olinilom l>»sltO.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
20