UtO LVD. Ml Z56. v umnom, i jurto i. mam im trn om. 1*50. UMm\* vsak in popoldan, bmaii ■•teli* U pranfko. — Iaaaratt i do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 42 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, sa inozemstvo 300 D i oi Bnnflovn mlloa itev. Sv pritličje. — Telelon stev. S04. i Knaflovn nlloa it, 5,1, nadatropje. — Telelon itav. 94. Poštnina platana v gotovini. 0iio vadiš, Jugoslavia ? Radić prireja shode doma in v Dalmaciji. Blizu Zagreba nastopa on sam in hnili Beograd, v Dalmacijo pa pošilja svoje ljudi s posebno nalogo podrobnega hujskanja ljudskih mas. Dalmacija je bedna. Mnogo je trpela v vojnem času, velika je bila njena muka v dobi italijanske okupacije, ko je bila osvobojena, se je pokazala zlasti neugodna zveza z notranjostjo, izvirajoča še izpred vojne, tako da se je potem vsled vedno po-ostrujočega se položaja v državi, ki prinaša le gorje ljudstvu, razvilo zelo napeto razpoloženje. Radić že s prvega početka po eni strani pridno neti nesoglasja, po drugi pa se kaže ljudstvu vnetega pospeševatelja sporazuma med vsemi deželami. V sedanjem političnem vrvežu med nami, kateremu ni kmalu para, se mu je z lahkoto posrečilo, pritegniti k svojemu napovedovanju dobe miru in sprave razburjeno dalmatinsko ljudstvo. Radič je zelo zadovoljen z dalmatinsko razdraženostjo in jo skuša še povečati s shodi HRSS. V Solinu se je vršil take vrste shod dne 3. t. m. Pred Hrvatskim kolom v Splitu so se zbirale množice, ki so potem v povorki odkorakale v Solin. Konjeniki ,velike hrvatske trobojnice, vaške godbe, klici: Živela HPSS! Živel Radič! Živela Hrvatska! Živela republika! Pred Solinom se Je povorki pridružila skupina komunistov, tudi med njimi konjeniki. Klici: Živela zveza delavcev in seljakov? Polno rdečih znakov. V Solinu se je nabralo okoli 10 tisoč ljudi. Prvi je govoril dr. Sokol: »Hvaljen Bog! Živela republika!« Pozdravlja imenom hrvatstva in človečanstva. Bnrno pozdravljen govori poslanec Pavle Radić: Mi smo borci za človeške pravice, za živo domovino. Seljaštvo prihaja na pozor-nico sveta, narod je suveren na svoii zemlji, kakor Bog na nebu. Mi iščemo sporazum med vsemi, mi nismo militaristi, mi smo pacifisti. Nepošteno je od Srbov, ko nam očitalo, da so nas oni osvobodili. Mi Hrvatje smo v notranjosti z zelenimi kadri raztolkli avstro - ogrsko monarhijo. Srb je prišel v našo hišo oborožen do zob in v naši hiši vporabil orožje proti naši svobodi. Lepo iu-goslovensko idejo so vodili hrvatski velikani, ali »bratje nebratje« so hoteli nas razpeti na križ jegoslovenstva kakor Židje Kristusa ... V Moskvi je Radić našel toplo slovansko srce (Živela Rusija!), polno zanosa s človečanskimi ideali pravičnosti. Srbi so nas pozvali v Beograd, došll smo, pa nočemo Beograda tako po ceni zapustiti. Mi hočemo federativno ureditev države, mi učimo Srbe jugoslovenstva, mi hočemo svojo narodno svobodo in nočemo milodarov iz Beograda. Za n^mi stoji ruski narod s svojo veliko silo. (Živela Rusija! Živela seljaška interna-cijonala!) Sosedu preko Jadrana naznanjamo, da je to hrvatski Jadran, na kateri je že stopil s svojo nogo ruski brat, ld ne vodi trgovine z bratstvom, marveč mu ]e vodnica človečanska pravica. Moč hrvatskega seliaka je v bratstvu s slovenskim in srbskim seljakom, v bratstvu s seljaštvom v<*ega sveta. Naša sila Je v slu" bratske Rusije. Živela republika! Živela federativna seljanka Jugoslavija! Živela federacija balkansko - podunavskih" seljačkih narodov! živin hrvatski seljp^i narod! Živio Radić! Za njim so govorili narodni poslanci Kirin, Martinovič in Čelan, na kar je prišel do besede dr. T r u m b i č. Burno pozdravljen je poudarjal: Hrvatska inteligenca se je po polomu Avs+ro - Ogrske izgubila v navdušenju, hrvatski sabor pa ni deloval v dneh naše osvoboditve. V njegovem imenu ie nastopal neki drugi svojevoljno izvoljeni odbor, ki je izročil oblast nad hrvatskim narodom Beogradu in beogradskim cincarjem. Hrvatska inteligenca podpira brez osebnih interesov in brez koristi hrvatsko narodno z^stonstvo, vedoč, da dela samo za hrvatsko stvar. NMorvo moramo osvoboditi sami sebe iz dana?n?ega položaja, potem pa v celi Tucociaviii uvesti režim, ne Davldovića in ne Timo+iievica, marveč re*im sporazuma, k?»Vor smo ga mi sprožili. Živel celi složni vekovi'i hrvatski narod! (Veliko navdušenje in ploskanje.) Tz govora Pavle Padića niso prišli v javnost številni še grši napadi na Srbe, ki so razburjali poslušalce. Hujska-štvo je pokazalo svoje sadove zvečer na splitskih ulicah. Po končanem shoda v Solina so šle množice proti Splitu. Prvi so prišli komu« nlsti ki so pozdravjali sovjetsko Rnsifo, republiko itd. Na obali ie morala intervenl- Sestava volilne vlade nacijonalnega bloka. V vladi zastopana 2 Hrvata in 1 Slovenec, 12 radikalov in 4 samostojni demokratje. — Vlada odločne državne politike« — Beograd, 7. novembra. (Izv.) Snoči ob 19.30 je bila končno sestavljena volilna vlada nacijonalnega bloka. V vladi so zastopani radikali in samostojni demokrati, dve mesti ministrstvo za agrarno reformo in ministrstvo za socijalno politiko sta še prazni in prihranjeni za Timotijevićevo skupino, če se formalno odcepi od Davidovićevih demokratov. Nj. Vel. kralj je nato podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Novi ministri so položili ob 22. Nj. Vel. kralju prisego zvestobe. Nova vlada je sestavljena takole: 1. Nikola Pašić, predsednik ministrskega sveta. 2. Marko Trifković, (rad.) namestnik ministrskega predsednika in minister brez portfelja, 3. dr. Momčilo N i n č i ć, (rad.) ministrstvo zunanjih zadev, 4. Boža Maksimović, (rad.) ministrstvo notranjih zadev, 5. dr. Cdo L u k i n i ć, (sam. dem.) minister za pravosodje, 6. Andre Stanič, (rad.) ministrstvo za promet, 7. Svetozar P r i b i č e v i ć, (sam. dem.) ministrstvo za prosveto, 8. dr. Milan S t oj a di n o v i č, (rad.) ministrstvo financ, 9. dr. Gregor Žerjav, (sam. dem.) ministrstvo za šume in rude, 10. dr. Privislav Grisogono, (sam. dem.) ministrstvo za trgovino in industrijo, 11. Krsta M i 1 e t i ć, (rad.) ministrstvo za poljedelstvo in vode, obenem namestnik ministra za agrarno reformo, 12. Miša Trifunović, (rad.) ministrstvo ver, 13. Velja V u k i č e v i ć, (rad.) ministrstvo pošte in brzojava, 14. Nikola U z u n o v i č, (rad.) ministrstvo javnih del, 15. Marko Gjuričić, (rad.) ministrstvo za izenačenje zakonov, 16. dr. Slavko M i 1 e t i č, (rad.) ministrstvo za narodno zdravstvo m namestnik ministra za socijalno politiko, 17. general Dušan Trifunović, ministrstvo vojne in mornarice. Kakor je izvedel vaš dopisnik, so saoči ob 10. prisegli vsi ministri raznn bolehnega ministrskega predsednika Nikole P a š i ć a in vojnega ministra generala Dušana Trifunovića, ki je bil odsoten iz Beograda. Nj. Vel. kralj se je po zaprisegi razgovarjal s po-samnimi ministri. V razgovorih so na-glašali potrebo odločne državne politike s ciljem za okrepitev državne avtoritete in s strogo vporabo zakona proti vsem in vsakomur. Minister notranjih del Boža M a k -s i m o v i ć je takoj po prisegi prevzel vodstvo notranjih poslov ter je brzojavnim potom odposlal na obmejne politične komisarijate in oblasti gotova navodila o kontroli oseb, ki skušajo pobegniti iz Jugoslavije. Ostali ministri nastopijo danes svojo dolžnost in prevzamejo oficijelno vodstvo dodeljenih jim resortov. Prva seja ministrskega sveta je že določena za danes ob 11. dopoldne in se bo vršila v PaŠićevem stanovanju. 2e na prvi seji bo vlada Izdala gotove odredbe, ki se tičejo izboljšanja vseh onih desolat-nih razmer, povzročenih po prejšnji vladi napram državnim in narodnim interesom. Notranji minister je že snoči ukinil gotove odredbe, ki so bile škodljive splošnim državnim interesom in ki so podpirale delovanje destruktivnih elementov. Obenem predloži notranji minister na današnji seji ministrskega sveta ukaze, ki se tičejo glavnih sprememb na vodilnih in odločilnih mestih, tako pri pokrajinskih oblasteh, kakor tudi na višjih uradniških postojankah. Suspendiralo se vsi oni veliki župani, ki so se kompromitirali kot organi državne oblasti. Po informacijah Vašega dopisnika izide Še danes ukaz, s katerim so imenovani za velike župane: v Ljubljani dr. Vilko B a 11 i ć, v Mariboru dr. Otmar Pirkmayer, v Zagrebu dr. Ivo Z u c c o n, v Osjeku dr. P e r i š i ć in v Karlovcu V u kovic. Odstavljeni bodo tudi gotovi funkcionarji pri pokrajinskih oblasteh in v posamnih mini-nistrskih resortih. Značaj vlade nacijonalnega bloka je: izvedba volitev, popreje še poskus v skupščini rešiti najbolj nujni invalidski zakon, odločnost v državni politiki in stroga vporaba zakona proti vsem onim elementom, ki so direktno aH indirektno kršili državne in narodne interese, rušili kraljeve pravice In žalili kraljevo čast. Razpust narodne skupščine. — Beograd, 7. novembra. (Izv.) Zelo razdraženi demagoški tisk ožjega bloka danes strastno napada novo volilno vlado, nadevajoč ji najrazličnejše sramotilne naslove. Nekatere vesti tega tiska so naravnost konfuzne in nesmiselne, ker že javljajo, da je kralj podpisal ukaz o razpustu narodne skupščine. Ravno to jasno taže, kakšna panika je zavladala v vrstah separatističnih elementov. Vesti o podpisanem ukazu so netočne. Napreje ima po poslovnem in parlamentarnem redu volilna vlada sestaviti zadevni ukaz in ga nato predložiti kralju v podpis. Ministrski svet najbrže že na današnji seji razpravlja o tem ukazu, ni pa še gotovo, če bo že danes predložen na najvišjem mestu v odobrenje. Po določilih ustave in volilnega reda za narodno skupščino mora ukaz o razpustitvi skupščine obenem vsebovati razpis novih volitev in dan prvega sestanka novoizvoljene narodne skupščine. Za slučaj, da bo ukaz rati policija. Zvečer je prišla glavna povorka in se ustavila pred stanovanjem dr. Trumbića. Z balkona sta govorila Pavle Radić in dr. Trumbić. Množice so zapele »Lepo našo«, komunisti pa svojo internacijona-lo. Policija je aretirala osem oseb. Niso nam sicer še znane podrobnosti o večernih govorih P. Radića in dr. Trumbića, ali gotovo sta morala biti silno hujskaška in da so sledili vzkUci in kriki proti državi, proti Srbom, proti kralja, proti Beogradu itd. v taki meri, kakor jih najbrže še ni čula Dalmacija. Splitski list »Novo Doba« piše s skrbjo o teh dogodkih na uvodnem mestu z debelimi črkami, kar priča, da so »manifestacije« v ponedeljek zvečer v Splitu šle daleč preko dopustne mere in da kažejo, da treba kaj ukreniti, da ne bo škode trpela naSa javna stvar! »Novo Doba« piše: »Split je bil včeraj pozorišče takih manifestacij, ki so segale daleč preko kroga ustavne borbe za enakopravnost vseh državljanov, to so bile manifestacije, ki so kulminirale v klicih republiki in sovjetski Rusiji, manifestacije, ki niso in ne morejo biti pripravne za ustvarjanje atmosfere, absolutno potrebne, da bi končno uspela politika sporazuma. S takimi demago- škim i govori se samo dražijo mase naroda in ustvarja se kolektivno razpoloženje, v katerem se ne more doseči ni-kak sporazum, ker sporazum pač predstavlja mir duhov in dobro voljo za popuščanje z ene in druge strani. Pojav je toliko značilnejŠi, ker ni samo sporadično lokalen, marveč ker se pridružuje splošnemu pokreta seljaštva med Hrvati, katero prav z verskim fanatizmom drvi za brezvestnim demagogom, ki najbrže niti sam ne ve, v kako nesrečo vodt sebe in svoje seljaške mase, svojo ožjo domovino Hrvatsko in celo našo drŽavo. Najtragičnejše je, da je ta elementarni val potegnil s seboj tudi del inteligence, celo take ljudi, ki so nekdaj sloveli kot vzor treznosti, umerje-nosti tn državniške uvidevnosti. Danes jih nosita val dalje in mi stojimo pred vprašanjem: Ali bodo imeti jutri dovolj moči, da postavijo bran temu valu ali pa se prelije vat tudi preko njihovih glav? Poslušajoč snoči demagoške govore z balkona na francoski obali, katerim je sledila tudi komunistična himna, smo se vpra*ili: »Ono vadls, Jugoslavia?« o razpustu podpisan že prihodnje dni, je računati, da se vrše volitve med S. do 12. februarjem 1925., ker se morajo volitve razpisati v roku treh mesecev in v roku štirih mesecev mora biti nato sklicana nova skupščina, tako da bi bila prva seja sredi meseca marca 1925. Radić še v Zagrebu? — Zagreb, 7. novembra. (Izv.) Tudi tukajšnji jutranji listi beležijo, da je Stjepan Radić pobegnil, s pravilno vi* diranim potnim listom prekoračil pri Sušaku jugoslovenskositalijansko mejo in da se sedaj nahaja na Reki. Popoldanska »Riječ« pa pravi, da se Stjepan Radić še nahaja v Zagrebu, toda se skriva. Zdi se, da so vesti v x>Hrvatu« o odhodu St. Radića iz Za* greba preračunjen manever, da bi se s tem prikrilo pravo Radićevo bivali* šče. mjenie Havoyernih elementov v bojno fronto. Ministri prevzeli svoje posle. — Beograd, 7. novembra. (Izv. Ob 12.) Člani nove vlade so danes dopoU dne prevzeli resorne posle od svojih prednikov; nastopili so takoj svoje funkcije. Ministra Marko Tri fko? v i ć in Marko Gjuričić sta bila v prvih dopoldanskih urah pri g. Nikoli Pašiću na stanovanju, kjer sta prejela navodila za sejo radikalnega kluba, ki je bila danes dopoldne. Radikalni klub je vzel na znanje poročilo ministra Marka Gjuričića o politični situaciji. Minister je pojasnil značaj in naloge volilne vlade, taktiko radikalne stran* ke za bodočo volilno kampanjo, ki bo, kakor je pričakovati, zelo ogorčena in strastna, ker gre za resne državne probleme. Po Marku Gjuričiću poziva g. Pašić vse radikalne poslance na inten* zivno delo med narodom ker nastopil je kritičen moment države. Od inten* zivnega dela poslancev ni le odvisen položaj stranke, marveč tudi vse dr* zave. Ustavoverni faktorji se morajo zdru* žiti v enotno falango! Vsi radikalni po* slanci so pozvani, da naj ostanejo v Beogradu še dva do tri dni, ko pride odločitev glede narodne skupščine. Mi* nistrski predsednik Nikola Pašić pride prihodnje dni sam v klub in namerava imeti večji politični govor. Prva seja ministrskega sveta. Ukazi o velikih županih in o razpustu narodne skupščine. — Beograd, 7. nov. (Izv. Ob 12.) Takoj po seji radikalnega kluba je ob 11.30 dopoldne bila prva seja ministrskega sveta pod predsedstvom podpredsednika Marka Trifkovića v ministrskem predsedstvu. Posl. Veče-slav Wilder je imenovan za državnega podtajnika v notranjem ministrktvu. Sestavljeni in odobreni so bili mnogi ukazi, s katerimi se v politični in državni upravi vzpostavlja status pred nastopom Daviđavićeve vlade. Ukazi se tičejo sprememb v vodstvu pokrajinskih oblasti in višjih uradniških mest v ministrstvu. Ministrskemu svetu je predložen tudi ukaz o razpustil narodne skupščine in o razpisu novih volitev. Kakor zatrjujejo, se narodna skupščina razpusti dne 12. t. m. Seja ministrskega sveta bo trajala do 13. popoldne. APEL NIKOLE PAŠIĆA DRŽAVOTVORNIM ELEMENTOM. — Beograd, 7. novembra. (Izv.) Pismo Nikole Pašića tolmačijo politični krogi kot apel na vse državotvorne in ustavobraneče politične skupine, da se zbero v enotno fronto v obrambo vi-dovdanske ustave. Pismo Nikole Pašića se kratko glasi: »G. Ljubi Davidoviću, šefu demokratske stranke. Čast mi je Vas obvestiti, da mi je Nj. Vel. kralj poveril mandat za sestavo volilne vlade. Prosim Vas, da mi odgovorite, če je vaš klub pripravljen stopiti v vlado, ker stoji na istem ustavnem stališču, kakor radikali. Vašega odgovora pričakujem popoldne. Spoštovanjem Nikola Pašić. Demokratski klub je včeraj popoldne po tri ure trajajoči seji odbil ponudbo g. Nikole Pašića. Debata je bila zelo burna in dramatična. Z večino glasovne končno klub odobril vsebino pismi Pašiću, v katerem Davidovic" odklanja sodelovanje svojega kluba v volilni vladi. Timoti je viceva skupina je bila proti odklonitvi in za vstop v vlado. Danes računajo, da pride do formalnega razkola med Tiraotijevićem in Davidovi-ćem. KRIZA FAŠIZMA V ITALIJI. — Rim. 7. novembra. (In*.) Predsednik zveze bojevnikov je pismeno prijavil M u s. solini ju svoj izstop iz fašistovske stranke, ker so bili bojevniki pri pozdravu v Rimu preziram. Po poročilih iz Neapla ie prišlo tam do krvavih bojev med fašisti in člani organizacije Italia Libera. En fašist je bi1 ustreljen. * Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG OreHovi bouls Ia, frco meja: denar 1800; hrastovi frizi, 6, 7. 8, 9, frco meja: denar 1450, blago 1500; hrastovi železniški pragi, frco meja, za kom.: blago 36; trami 3/3, 3/4, 4/5, 5/7, 6/8, lepo blago, frco meja: denar 400; bukova drva, obrobijenci, frco nakladna postaja, 5 vag.: denar 19, blago 19, zaključek 19; oglje vilano, zbrano (hrast, jagnje, breza, bukev), frco nakl. postaja: blago 87.50. 2ITNI TRG. Pšenica, domaČa, fco. Ljubljana, denar 385; pšenica, bačka, par. Ljubljana, na potu. blago 430; koruza, bačka, par. Ljubljana, stara, blago 335; koruza, bačka. par. Ljub« ljana, nova, blago 210; koruza, ba&ka, par. Ljubljana, umetno sušena, blago 275; koro« za, bačka, fco. Metkovića, gar., slov. poeta« ja, 3 vag., denar 170; blago 170; aaključki 170; oves, bački, par. Ljubljana, blago 340; fižol, ribnlčan, orig., fco. Ljubljana, denar 440; fižol, ribničan. čiščen, b/n, fco. Poetov na, trans., blago 550; fižol prepelic«, orig.. fco. Ljubljana, denar 450; fižol. čiSčen. b/n. fco. Postojna, trans., blago 580; fižol, mas* dalon, orig., fco. Ljubljana, denar 400; ftžoL mandalon. čiščen, b/n, fco. Postojna, trans., blago 505; fižol, rjav, orig., fco. Ljubljana, denar 410: laneno seme, fco. Ljubljana, denar 675: pšenična moka »0«, bačka, franko Ljubljana, blago 625; pšenični otrobi, sred* nji, b/n, fco. Ljubiiana, blago 210. EFEKTI. 214% drž. renta za vojno škodo 111—114, 7% invest. pos. iz I. 1921 63, Celjska pos. 210,-210—210, Ljubljanska kreditna banka 215—225 Merkantilna banka 125—128, Prva hrvatska štedionica 916, Slavenska banka 80, Nihag 6£-35, Strojne tov. In Iiv. 130— 147, Trboveljska prem. dr. 485, Združene papirnice 109—120, Split, cement Portland 1416—1480, 4H% kom. zad. dež. bke 89, 4%% zast. 1. kr. dež bke 17K. Zagrebška borza. Dne 7. nov. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 13.30—13.40, Praga 202.25—208.25, Pariz 360.50—365.50. Newyork 68.275—69.375, London 315.50 -^18.50, Trst 298.60—301.60, Dunaj 0.0965—O.09S6. Valute: dolar 67.50— 68.50. Efekti: 7% invest. pos. 1931. 65—66. 2%% drž. renta za ratnu štetu 111—112 Ljubljanska kreditna 212.50, Centralna banka 29.50—31, Hrv. esk. bka. 109—111, Kreditna banka, Zgb. 108—112, Hipotek, banka 55—56, Jugobanka 103—104, Praštediona 915—920, Slavenska banka 85—87, Eksploatacija 90—92.50, Drava d. d. Osijek 230, Šećerana, Osijek 835—950, Isis d. d. 67—68 Nihag 70—72, Gutman 680—700, Slavonija 73.50—74.50, Trboveljska 450, Union, paromlin 555. Inozemske borze. — Curih, 7. nov. Današnja predborza. Beograd 7.53, Praga 15.45, Dunaj 0.007931, Berlin 1.235, Trst 22.45, London 23.71, New-yor 518.50, Pariz 27.10. Današnje curlške borze in tržaške borze nismo prejeli. — Dunaj, 6. nov. Devize: Beograd 1028—1032, London 324-200—325.200, Milan 3069—3081, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3700—3716, Curih 13.675—13.72, Valute: dolar 70.400—70.860, dinar 1022—1028, lira 3040—3060, češka krona 2102—2118. Današnje prireditve v Ljubljani: Kino [deflt: »Ljubljenka Newyorka« (Babv Peggy). Kino Matica: »Wiljem Teli« (Konrad Veidt, Grete Rheinwald itd.). stran a. »SLOVCNSRl NARODc dne a novembra 1924 Smernice ameriške politike. Vpliv predsedniških volitev. — Wa*hlngton, 7. novembra. (lav.) Zmm »topnikom tisk« so v Beti KiH o mednarodni politiki Amerike izjavili te načelne smer* niče: t ohranitev integritet* mednarodnih sodišč; 2. izvedba razorožitve; 3. nikako črtanje medzavezntSkih vojnih dolgov; C sodelovanje Amerike pri obnovi Nemčije in 5. udejstvovanje Amerike v evropskih zadevah, ki se tičejo vttainfh Interesov Ame* rike. Rezultati predsedniških volitev so n* borzi rxrvrročfli hausse. Vaa podjetja Mor» gsnovega koncema so na borzi v akcijah poskočila. Njih delnice imajo prednost. Ameriški bankirji kratko izjavljajo: Pora* Macdonaldov v Angliji in poraz La Folletta v Ameriki dokazujeta, da anglosaško ple* me odklanja vsako socijalistič»o in radi* kamo novotarijo. Konservativna vlada v Angliji. — Condon, 6. novembra. CReuter.) Novi kabinet sestavljajo med drugimi: 1. B a I d w I n , ministrsko predsedstvo, 2. C h a m b e r I a In, zunanje, 3. Churchill, zaklad, 4. C u r z o n. lord predsednik talnega sveta, S. W o r t h 1 n g-t o n Evans, volno. 6. Brtngeman, admlrallteto, 7. Johnson R i c k s, notranje In 8. L 1 o y d G r e a m e, trgovino. — London, 6. novembra. (Izv.) Ba?dwin je sestavil vlado, da zbliža vse meščanske stranke. Ta namen doseže s tem. da je pozval v svoj kabinet zastopnika ustavopravne stranke Churchilla kot zakladnega ministra. V desnem krilu liberalne stranke se je pojavilo stremljenje, da se združi s konservativno stranko. BaIdwinova vlada daje zadostne garancije, da se ne bodo delali nikaki eksnerirnenti na polju zaščitne carine. Baldwinova vlada tudi obenem javno manifestira, da noče Imeti nlkakih stikov z reakcionarnimi, nacionalno šovinističnimi in mllltarlstlč- n!mi krogi v NemčIB ■ vlada žel) miru in ni prežeta z nlkskimj agresivnimi cflJL Ožji blok se pripravlja na vottve _ Beograd, 7. novembra. (Izv. Ob 12.) Načelniki širšega bloka so se danes dopofc dne zbrali na posvetovanje o nadaljni skup* ni taktiki Razmotri?ali so položaj, Id je nastal po nastopu volilne vlade, Na tem dopoldanskem sestanka so sestavili in pod« pisali tudi skupni manifest širšega bloka. Manifest so podpisali Ljuba Davidović, dr. Korošec dr. Spaho, dr. VI. Maček in Naatas Petrovič. Vsebina proglasa je ▼ bistvu ali 5» na vsem onim izbruhom proti volilni vladi, ki jih je objavil klerikalni, muslimanski, rs* dičevsld in demokratski tisk ▼ Beogradu, Ljubljani, Zagrebu in v Sarajevu. Proglas nosi naslov: »Prijateljem narodnega sporam* uma!« Progi is naj preje navaja, kako je bila vlada narodnega sporazuma, ki je pobijala korupcijo in dvigala poštenje, varovala za« kon in red, primorana, oziroma nagna na, da je podala demisijo. Proglas naziva seda* njo vlado — vlado proti ljudski volji, vlado ljudske mržnje, hujskaštva, nepoštenja in korupcije. Vlada bo začela oboroževati svo» je pristaše, toda stranke širšega bloka zro vedrega čela v bodočnost in sprejemajo boj. Najbolj značilen je oni odstavek, v katerem proglas namiguje in očita kralju, da je po* zval na vlado same korupcijom ste. V vladi so najizrazitejši zastopniki korupcije. — Tudi blokaši so pozvani, da ostanejo še tri dni v Beogradu. POLOM FRANCOSKE BANKE — Pariz, 7. novembra. (WoIff.) Listi javljajo: Banque Centrale immobiliaire et commerciale z 21 podružnicami v provinci je sodno zapečatena. Pasive znašajo 80 mi* Ujonov frankov. NOV POLJSKI POSLANK V PRAGI. — Varšava. 7. novembra. (Izv.) Dosedanji poljski poslanik na Dunaju, grof L a* zocki je imenovan za poslanika v Pragi. Na njegovo mesto pride poljski poslanik v Haagu, prof. Virus K o w a 1 s k i. Jubilej Branislava Nušića. Književnik, dramaturg in kulturni delavec Branislav N u i i Ć, ki vživa med srbskim ljudstvom največjo popularnost in iskrene simpatije, praznuje te dni 60letnico svojega rojstva in 40 letnico svojega knji* zevn o* kulturnega delovanja. Branislav Nu» Sič je vsestransko delaven mož. povsod v kulturnih panogah je razvijal svoje talente ter uspešno širil med narodom prosveto in kulturo. Zato ga tudi narod dostoino in sijajno slavi povodom njegovih jubilejev. V Beograd so prispeli zastopniki in deputacije raznih kulturnih, književnih in umetniških društev in organizacij iz vseh krajev naše države, da mu izreko najiskrenejšo zahvalo za njegovo delo. Včeraj dne 6. t. m. je bil prvi dan jubilejnih slavnosti, prirejenih ne čast Branislavu NuSiču. V veliki dvorani beogradske univerze je bila ob 10. dopoldne slavnostna akademija. Zbrani so bili na tej slavnosti knji* ževntici, dramatiki, umetniki, znanstveniki In ostali kulturni delavci, kakor tudi v veli* kem številu zastopnice ženskega gibanja in ženskih organizacij. Admiral Priča je slavljencu Čestital v imenu kraljice Marije. Univ. prof. Jovan C v i j i č je slavljencu poslal iz Pariza odlično nismo, polno toplih izrazov in priznanj za njegove zasluge. — Slavnostna akademija je bila otvor jena z govorom načelnika umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu Branislava š e n o a, ki je v izbranih besedah očrtal kulturno dHo slaviienčevo. Slaviiencu so dalje če* stitali zastopnik beogradske občine Nikola Besarabić, predsednik občine Smedere* vo. kjer ie bil Branislav NuSič rojen, pred* jadnik Srrvsl-e Marice, zastopniki književni* kov. umetnikov, igralcev, novinarjev, za* stormlce ženstva. učitelistva in zastopnik jT7go«lovensko*češkoslovaŠke Lige. Prihaiale so od novsod slavljencu čestitke. Ves dan so slf*di'e razne slavnostne prireditve. Vrh unec slavnosti je dosegla svečana predstava v narodnem gledaliSču To ie bila prava manifestacija edinstvenega, narodno* kulturnega dela. Gledališče je bilo do rad* njega sedeža zasedeno z najodličnejšim ob* činstvom in s kulturnimi, prosvetnimi, književnimi in znanstvenimi krogi. Svečanosti so prisostvovali tudi zastopniki nam prijateljskih držav, razni dostojanstveniki, poli* ---i i imr----r Ed. Rice Burroughs: tild m drugi veljaki Prireditev je bila na* ravnost sijajna in pravi izraz onega globo* kega priznanja, ki ga izkazuje srbski narod svojemu zaslužnemu možu. V gledališču je bil Branislav Nušič naravnost viharno po* zdravljen. V imenu gledališča in gledališke* ga odra je pozdravil slavljenca upravnik gledarSča Milan P r e d i 6 kot častnega veterana igralcev. Nušića so na to naravnost obsuli z raznimi venci. Med drugimi so po* klonili slavljencu vence: Udruženje jugo* slovenskih novinarjev, igralci in baletke, učiteljstvo in drugi. Novinarji so mu poklonili srebrno čašo in srebrn venec kot prvemu predsedniku novinarskega udruženja. Zdravniki zlato pero. Najbolj originalno darilo pa je poslal slavljencu njegov prija* telj in veleindustrijec Vata. Poklonil je Nušiču v posebnem pismu pet delnic »Na* rodne banke« s pripombo, da mu pošilja te delnice tn ga poziva, naj gre tudi on med delničarje »Narodne banke*, da dobi tam najbogatejši materijal za svojo najboljšo komedijo.« Slavljenca so se spomnili tudi invalidi m časopisni kolporter ji Sledil je nato prolog, ki je predstavljal vizijo, kako vstajajo iz grobov umrli dra* maturgi in dramatiki od prvega srbskega komediografa iz 18. stoletja J. Vujićica da* lje. Vsi se mu klanjaja in čestitajo. — Po končanem prologu se je pojavila v kraljev* ski loži Nj. Vel. kraljica Marija v sprem* stvu dvome dame HadHčeve in adju* tanra admirala Priče. Z velikim zanima* njem je kraljica prisostvovala dmmatskemu prizoru »NaSa deca«, ki sta ga igrala petletna deklica m sedemletni deček. Igra teh dveh je izzvala viharno ploskanie in kra* I lica sama je oba nadarjena mlada igralca obdarila. Sledili so nato prizori iz nekaterih Ntišićevih iger, tako iz »Nahoda«; iz »Na* rodni poslanik* itd. Po končani predstavi je sledil svečan banket v dvorani hotela »Kolorac«, kjer je slavljenec doživel marsikatero humoristično anekdoto. Tu se je razvila prav sijajna manifestacija za edinstvo našega jugoslo* venslrega naroda na kulturnem polju. Ko je g. Alaupovič v toplih besedah po* zdravil slavljenca in ko je izrekel besede: »Pozdravlja te sin hrvatskega naroda«, je v dvorani nastal vihar odobravanja, Govor* sdk je -rtf-fal da samo vsi Srbi Hrvati m Slovenci ene duše, enega srca in ene krvi Vsi nafti kulturni interesi so v najožji zvezi Mi moramo združiti vse ono, kar je skozi stoletja naš sovražnik na kulturnem polja razdvajal Predsednik JNU Kresb Kova* č i ć je slavljenca pozdravil kot novinarja m prvega predsednika Novinarskega dru* štva, ki je skozi desetletja deloval za naj tisk in za povzdigo novinarskega poklica. Zahvalil se mu je na njegovem delu, ki je mnogo pripomoglo, da so se postavili pravi temelji novinarske organizacije. Sledile so Se razne na pitni ce. Svečanemu banketa to prisostvovali člani novo imenovane vlade, tako prosvetni minister Svetozar Pribičevie in mini« ster za sume in rude dr. Gregor 2erjav. pozor! •» elitni Kino Matica vodeči kino v L; ubijani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije. Politične vesti. = Stjepan Radić pobegnil. Kar je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo. Stjepan Radić se je zbal odločne nove volilne vlade ter je pobegnil v inozemstvo. Za ta beg je imel vse pripravljeno. Pravočasno si ie preskrbel potne dokumente, ki mu jih je izdala bivša Da-vidovićeva vlada. Stjepan Radić je Hl včeraj zgodaj zjutraj telegrafičnim potom obveščen o volilnem mandatu P. P. Takoj je skočil s postelje in se na hitro napravil, pograbil je svoje kovčege ter se s svojo družino v avtomobilu odpeljal iz Zagreba v neznano smer. Radič je imel potne liste za Italijo, Avstrijo in Švico. Nekateri listi so javili, da je Radić pobegnil v Avstrijo. V Zagrebu in Beogradu so bile snoči razširjene vesti da je pobegnil v Italijo in da so Radića videli na Reki. V vrstah HRSS je zavladala velika prestrašenost in zmedenost ker je voditelj in vojskovodja kot navaden dezerter zapustil v kritičnem trenotku svojo stranko. sbs Junak pa takt Vedno smo trdili, da je Radić junak samo z jezikom in kadar se čuti varnega. Prorokovali smo, da takoj poveže svoj punkeljček n smukne preko meje, čim zasluti, da je prišla na krmilo vlada energične roke, ki ne bo trpela, da bi kdorkoli, pa naj bo to tudi Radić, rovaril proti državi in dinastiji. In tako se je tudi zgodilo. Pred-snočnim je uredništvo »Hrvata« obvestilo Radića, da je treba računati z volilno Pašlć - Pribičevfčevo vlado. »Hrvat« pravi, da je bil Radić te vesti silno »vesel«, češ, da je on itak vedno zahteval volitve, ko pa se je drugo jutro te-lefonično obrnil na Radića z vprašanjem, kako stališče zavzema napram Pašičevi vladi, je dobfl obvestilo, da Radića — nI več v Zagrebu. Možu so postala tla pod nogami vroča in popihal jo je iz Zagreba že včeraj zgodaj zjutraj! Pustil je svojo stranko na cedila v najkritičnejšem trenotkn in dezerti-ral v inozemstvo. Še preteklo nedeljo se je usti! na svojem zaupnem shodu v Zagrebu, da do njegovega dragocenega življenja nima pravice njegova rodbina, marveč edino in izključno le hrvatski narod, za katerega se je pripravljen žrtvovati vsak trenotek. Jedva tri dni kasneje pa je ob prvi vesti, da je zapihal drug veter, pobral svoja šila in kopita in to samo zato, ker bi moraj dajati odgovor za klevete, ki jih je zagrešil s svojim klepetavim jezikom. Ali ni to »junak«, ki zapušča svojo čredo baš v trenotku, ko ji preti največja nevarnost?! Prva lastnost, ki bi jo moral imeti političen voditelj, je neustrašnost in zavest velike odgovornosti, ki jo ima napram narodu; ako teh lastnosti nima, ne spada na svoje odgovorno mesto. Radić je sedaj s svojim sramotnim pobegom dokazal, da nima nobene onih lastnosti, ki bi jih moral imeti kot vodja hrvatskega ljudstva, in če to ljudstvo že ni popolnoma zaslepljeno, se mu morajo sedaj odpreti oči, da bo uvidelo, kam ga vodi Stipica Radić. Od tega spoznanja Je samo še korak do — obračuna. Nadejamo se, da ta obračun ni več daleč! s Imenovanje post VVtlderjs za državnega podtajnika. Posl. Večeslav W i 1 d e r, samostojni demokrat, bo imenovan za državnega podtajnika v ministrstvo notranjih zadev. Bili ste v Rim in niste videli papeža 1 Vam s pravico lahko reče vsakdo, če pridete iz Ljubljane, ne da bi obiskali €litni Kino JCatica. 6732 Sokolstvo. — Sokol L Prosvetni odsek priredi v soboto dne 8. nov. ob 20, v društvenih prostorih na Taboru predavanje. Predava g. J. Zupančič. Predmet: »Strossmaver in Vatikan«. Bratje in sestre, udeležite se predavanja pol no števil no! 302/n — Sokolski dom v Velikem Bečkereku. Sokolsko društvo v Velikem Bečkereku je sklenilo zgraditi velik sokolski dom. ki bo veljal okrog 10 milijonov dinarjev. Delo se prične se to jesen. Dom bo sezidan na obali Begeja Iznred sodišča. i — Tatvina na Vodnikovem trgu. Obsodba predrzne žeparice. V zadnjem Času so se pri nas razpasle razne žepne in podobne predrzne tatvine, posebno na krajih, kjer se shaja več ljudi v gruče, kot na primer na kolodvorih, v cerkvah, na sejmiščih in posebno na našem dnevnem tržišču na Vodnikovem trgu, kjer je ravno sedaj v jeseni ob sredah sobotah in pred prazniki izredno živahen promet. In marsikatera gospodinja in nakupovalka Je že drago plačala svojo lahkomiseljno neprevidnost, da je kljub večkratnim opominom v naših listih, nosila svojo denarnico brezbrižno v ročni torbici in ogledovala v gneči na sejmišču razstavljeno blago. Tako je postala žrtev te neprevidnosti dne 3. oktobra tudi soproga bančnega uradnika gospa Marija Rogljeva, katera se ima zahvaUti samo dvema domačima prodajalkama, da ni prišla iz trga brez živil in brez denarja. Iz poteka obravnave, ki se je vršila včeraj pred tukajšnjim okrajnim sodiščem proti Jožefi Žagarjev!, posnemamo: Jožefa 2agarjeva je bila obtožena, da je okradla omenjenega dne na Vodnikovem trgu Mariji Rogljevi iz torbice denarnico, v kateri je imela ta še okrog 130 Din gotovine Bila pa je pri tatvini zasačena in je morala ukradeno denarnico vrniti. Priči, ki sta dogodek opazovali m ki sta tudi tatico vjeli, sta orisali ta dogodek tako-le: Prva: Moja tovarišlca Perdanova me je opozorila na obtoženko, katero dobro poznam — pokaže na obtoženko in mi je rekla: »Poglej no to gospo! Že celo jutro od pol osme ure postopa tu okrog in samo gleda po košarah in taškah kupovalk, kje bi ogledala kako denarnico. To je jako sumljiva ženska!« Opozorjena, sem tudi jaz opozovala to žensko. In res kmalu sem opazila, kako se je pripomnila za to gospo — pokaže na g. Roglje-vo — previdno je pogledala v njeno košaro, sklonila se je In previdno segla v njeno košaro. Nekaj je pograbila, skrila ht pobegnila. Skočila sem s tovarišlco za njo, s katero sva jo kmalu ujele. Pograbila sem jo z be sedami: »Denar dajte sem!« Poskušala se mi Je iztrgati, toda ko je pristopila še moja tovarišica, je vrgla ukradeno denarnico na tla. Druga priča pa je povedala poleg tega še, da je opazovala to sumljivo žensko že par dni preje, kako je postopala ob stojnicah m sumljivo motrila košare In torbice naku-povaHc. — Obtožena Zagarjeva se je zagovarjala naravnost smešno. Rekla je, da je posegla, ko je hotela kupiti jajca, samo pomotoma v košaro sosede in ni imela namena da bi kaj ukradla. Tuja denarnica ii je kar smuknila v roko. Seveda ji tega zagovora nt n&Vdo verjel, posebno Še, ko je sodnik Lederhas ugotovil, da je bila radi tatvine In goljufije že kaznovana. Tn obsojena je bila Zagarjeva radi poskušene tatvine, ki pa se ji le vsled tuje ovire rd posrečila na en mesec strogega zapora in bo morala plačati vse stroške, tako, da si bo žena drugič gotovo premislila na tak način kupovati na našem trgu. — Klobase v Struci! »No, kdo je vzel klobase? Po pravici pove rta, pa bo precej manjša kazen!« Tako je nagovoril okrajni sodnik dva pekovska pomočntKa m sicer A. Praprotnika Iz Krope in Pranceta Bumlka z Viča, Tožila jih je namreč neka gospa, da sta ji ukradla Iz štruce, v katero je zamcsMa dve klobasi in jo prinesla k peku v peč. obe klobasi, in je dobila prazno štruco. Ob: -ženca sta tatvino klobas oc.ozno zanikala in sta trdila, da sta vsadila štruco v peć tako, kakoršno ie stranka prinesla in je nista Biti pregnetla. Gospodar pa je Ugotovil, da je zamenjava štruce nemogoča, ker so označene s številkami in dobi eno Številko stranka, ki je štruco prinesla, druga z isto številko pa se prilepi na kruh. Ker je ostala ta zagonetena tatvina klobas nepojasnjena, se je sodnik odločil, da zasliši še nekai prič, ki so bile v pekarni, da se ugotovi, če je mogei sploh kdo drusi kot obtoženca vzet* klobase iz štruce. za gospe neobhodno potreb ?n. Julijska Krajina. — Tržaški občinski svet razpu>cen? Širi se vest, da bo tržaški občinski svet v kratkem razpuSCen. Tozadevni odlok je baje že podpisan. Za komisarja bo imenovan državni svetnik in bivši tržaški podžupan odvetnik Isrinio Broc-chi. Finančni položaj tržaškega mesta je zelo razmršen. — Šolske knllge. Pripravlja se rovi natis »Tretjega berila«, katero so sestn. i učitelji Kleinmayer. Danev in drugi, ker ie radi številnega povpraševanja doseda;;a do-klada že pošla. — Gledališke prireditve. V ned«.': > priredi dramatični krožek pri Sv. Jakobu v Trstu Bachovo veseloigro »Madam Honl-vari. — V Opatiji priredi žensko udruženje 0. t m. zabavo s predstavo in plesom. VqtL zori se veseloigra *>Chnr1eyeva tc*l — Prostovoljno gasilno društvo v r*o-stojnl priredi v nedelio veselico, združeno s tombolo. Čisti dobiček sre 7a popravo orodja. v — Avtomobilska nesreča. Na cestf pod HrtiŠico se je pripetila velika nesreča. Zvrnil se je avtomobil družbe Metijevlch Iz Trsta, potem ko je zadel v obcestni kamen ter odletel čez na polje. Vozil je prehitro po cesti, ki Je polna ovinkov in ki ie bi'a vsk'đ dežja zelo opolzka. Šofer Vriiris je obležal mrtev z razbito glavo, ?4letni potnik Mattc-vich, ki je sedel polet; šoferja, je dobu* poškodbe, katerim je čez nekaj mmut podlegel, dva drticra srosp^dn sta o^tnla nepoškodovana, ker sta priletela na ttk hka tla. — Izpuščen fe Iz zapora Anfon Bre^an. uradnik gori?kecra deželnega hipo*ečne^n zavoda. Aretiran ie bil. ker je padel nanj sum, da je na volilnem shodu v Ajdovščini streljal na Antona Stranceria. ki je potem umrl v goriški bolnici. Menda se je Rers^a-nu posrečilo dokazati, da sem ni upravičen. V zaporu je bil pet mesecev. — V AjdovSčlnl priredi tarnkni^nji pevski zbor v soboto in v nedcMo svojo prvo letošnio pevsko veselico. ?porcd je zelo raznovrsten. — V Koprivi m Krn«u }e umrl z. Stanislav Žepa, večletni tninik tamkajšnjega pevskega društva »Zarja«. • čigava Je »Frančiška Jožefa dezefr*0-; Minule dni je umrl zadnji udeleznfk 7nr>~e avstrllske rvMarne eksp^d;c?;e. Julij pl. Pa-ver. Ekspedicija te anektirala polarne pokrajine za Avstrijo ter iin je Imenovala »Fr*"'iška Jožefa deželo«. Paverjeva smrt jp o-,;,>-<->i-> ^-nr"Cr»nle. č'^"*^"a Je f^vrn^nv t* dežela. Mirovna pogodba je n!Č ne om* i ja, tako da si Jo lahko laste* r. k !eds^vc"e države, ali pa avstrijska republika. • 250 potomcev, sinov, hčera, vnukov in pravnnkov ie zapirati! AmeriVanec Jean Baptista Bnmet, ki so ga našli dne 13. trn. mrtvega na svojem domu v kraju Clarence Creek. Bil je star 101 leto. ko je umrl. K »DINARSKEMU DNEVU« »Jugoslovenske Matice« 9- t- m, Sedemstothoč jih je — žive priče — Sedemstofisoč jih čer. meto kliče. če ste za skledo teče nas morali prodati s podpisi in pečati, olajšajte nam vsaj trpljenju ječe. &ar%anov sin »Marjorijo« so najeli bogati industrija" ter jo opremili z laboratoriji in znanstveniki. Imeli so namen preiskati južne kraje Afrike in ugotoviti možnost izvoza raznih domačih izdelkov in surovin. V te svrhe so krenili tudi proti divjemu, neraziskanemu otoku, na katerem je nekdaj Rokov odložil Tarzana in ga prepustil usodi divjih zveri, brez orožja in v polni nagoti. Ladja Je bila v zalivu otoka zasidrana več tednov. Enoličnost na ladji je vso posadko tlačila v pusto dogočasje. Moštvo je tupatam odhajalo na pobrežje na lov in ob priliki je celo Pavlovlč zaprosil, ako jih sme spremljati, zakaj tudi nanj jc že tesno in pusto vplivala vedna samota na ladjL Otok je bil gosto zaraSčen. Gosta džungla je segala prav do obrežja. Znanstvena ekspedicija se je napotila globoko v notranjost, kjer je upala, da vedi in trgovini odkrije nove vire.- Moštvo se je zabavalo z ribolovom, ker je morje v teh krajih bogato okusnih rib. Tupatam je odšlo tudi na lov na divje živali. Pavlovič se je sprehajal po bregu semintam ali pa je posedal pod košatim drevjem, ki je obkrožalo rob obali. Nekega dne, ko je moštvo odšlo bolj v notranjost otoka, da si ogteda pantra, ki ga je pogodil eden izmed tovarišev, je Pavlovič, kakor navadno, spal pod Šlrokokošatim drevesom ob bregu. Hipoma se je orebudil, ker se mu je zdelo, da se ga dotika tuja roka. Dvignil se je in zapazil strašnega in groznega buditelja. Bila je to mogočna in gnusna opica, ki je sedela poleg njega in jecljala nekaj nerazumljivega v opičjem jeziku ter imela pogled srepo oprt v njega. Rus je bil tako silno prestrašen, da mu je zastala vsaka beseda in so mu otrpnili vsi udje. Pogled je obračal v smer, v kateri so se nahajali čolnarji, toda ti so bili od njega oddaljeni več sto metrov in zaposleni z ustreljeno zverjo. Toda opica ni kazala nikakih zlobnih namenov. Potrepljala je Pavloviča po rami in mrmrala, kakor bi hotela nekaj vprašati. Pavlovič se je oziral na svojega strašnega soseda, toda takoj je razumel in bil po-tolažen, da se mu ni ničesar bati Ojunačil se je in dvignil na noge. Opica ga Je posnemala in storila isto. Napol skrčen tn v vednem strah«, da ga opi-ca nepričakovano napade, te je Ras premikal v smeri proti skupini čolnarjev na obrežju. Opica ga je spremljala ob strani prijela pod roko in neprestano klepetala v svoji nerazumljivi govorici. Tako sta se mimo in složno pomikala ob obrežju ter končno dospela do mornarjev. Na opici je bilo opaziti, da je navajena ljudi. Pavlovič Je hotel to izkoristiti. Te vrste opic je bilo težko ukrotiti in udomačiti. Njih lastniki so s njimi zaslužili velika bogastva. Ko so mornarji opazili čuden m nenavaden par, ki se jim je približeval so za hip začudeni obstali, nato pa so hiteli proti njemu. Opica ni kazala nikakega straha ali plahosti. Kakemu mor- narju je resno in prijateljsko položila roke na ramena ter mu dolgo in resno gledala v obraz. Ko si je tako vse po vrsti ogledala, ji je preko obraza legel izraz velikega razočaranja. Obrnila se je zopet k Pavloviču, h kateremu je imela očividno največ zaupanja. To mikavno vedenje je mornarjem ugajalo in jih obenem tudi zabavalo. Obstopili so Pavloviča in opico od vseh strani, obsuli Pavloviča z množico vprašanj in si od blizu in od vseh strani ogledovali novega tovariša. Pavlovič iim je kratko odgovarjal, da je opica njegova, — da ga je spoznala in da jo namerava vzeti s seboj. Podrobnejših pojasnil ni podal. Neprestano je ponavljal: »Moja je. Ona je moja. Ona spada k meni. Jaz sem jo vzgojil. Nihče mi je ne sme vzeti.« Eden izmed mornarjev, ki se je naveličal trdovratnega zagotavljanja Rusa, da je opica njegova, je hotel malo zabave. Iz svojega jopiča je vzel iglo, se tiho m neopaženo približal opici ter jo poredno zbodel. Opica se je bliskovito okrenila in se mahoma, dosedaj mirna, potrpežljiva in prijaTna Žival, izpremenila ' v razdivjano in razdraženo zver. Poredni smehljaj mornarja je izginil In njegov obraz je dobil izraz smrtne groze in strahu. Z vso silo svojega močnega telesa se je trudil odbiti od sebe dvoje strašnih, mlšičastih in gosto-kosmarih rok. ki so težko padale in grabile po njem. V zavesti, da bo moral podleči, je zagrabil mornar za bodalo za pasom. Toda opica mu je orožje z edinim zamahom iztrgala iz rok in ga vr- gla daleč stran od sebe. V tem trenotku je opica že tudi zasukala svoje strašne kremplje v moževa pleča. Mornarjevi tovariši so z noži in kolmi padli po razdivjani živali. Pavlovič se je radoval in poskakoval okoli pretepajočega se klobčiča, prosil in grozil, ker se mu je dozdevalo, da njegove sanje o bogastvu razpadajo v nič. Opica je samozavestno in ponosno dokazala, da se ne boji niti številčne premoči niti orožja ljudi. Vzravna se pokonci, izpusti pomorščaka, ki je dal povod k bitki, potrese s svojimi orjaškimi rameni in od nje odlete vsi, ki so jo napadli m držali od zadaj. Eden za drugim je pod silo njene moči obležal na tleh. Ta boj sta opazila kapitan in krmilar ladje, ki sta ravno priplula od ladje k bregu. Pavlovič je opazil, kako oba hitita z napetimi revolverji proti opici in za njima dva mornarja z vesli v rokah. Opica je v tem hipu stala mirno vzravnana in se razgledovala po svojih Žrtvah. Ni bilo jasno, aH čaka na novi napad ali pa si izbira novo žrtev v vrstah mornarjev, ki so se napol omamljeni polagoma vzdigovali. Pavlovič sam je bil v dvomih. Ako se kapitanu in krmilarju posreči, da se približata opici na strelno daljavo in ustrelita, je njegov up uničen. Odločil se je, da na vsak način onemogoči streljanje. SIcer si ni bil popolnoma gotov, ako opica ne plane tudi po njem, ko je okusila vročo človeško kri. Zato je bil za hip še neodločen. Toda upanje na veliko bogastvo, katero bi si mogel s to polkrotko opico v Angliji zaslužiti, je razdraže-valo njegovo živčevje in ga sililo k odločitvi. ^aammmm WA 'pv 256 »SLOVENSKI NAROD« dne 8. novembra 1924. Stran 3 Danes Viljem Teli Monumentalni film v 7. de). Coarad V«ldt, Brma Morena, Haas Marr, Zeala Baaal, Johaaaes Btemano, Oratta Relmrald Ganmont-luornal Vile« velika dolilae maaa predelave ob: 3-, 5,, 7M 9, url ELITNI KINO MATICA nevne vesti. 1 Lmbuanu dne Kriza v lončku« V kritičnih časih je bridka usoda obdarovala naše rodovitno idejno polje še z eno krizo. Imeli smo piskrček, ki je mešal in kuhal vse s skrajno požrtvovalnostjo za blagor in napredek naroda. Ta požrtvovalni piskrček je bil ob-tnem svobodna tribuna, na kateri je stala kuhalnica, ki je pomagala mešati Kašo zdaj enemu, zdaj drugemu, kakor je pač kazalo in kjer se je nudila večja možnost, da pride do svojega deleža. Dokler je sijalo neodvisno solnce, je bilo vse v redu, ker je dobival piskrček potrebne kalorije naravnost iz nebeškega kraljevstva. Ali dež za solncem mora hiti in ljubljansko barje ni za neodvisno kuho prvovrstnih idej nič kaj primeren kraj. Siva megla je zastrla sinje nebo, zlato solce je zlezlo za črne oblake in piskrčku ie začelo primanjkovati kalorij. Oh, te nesrečne kalorije! Prestavili so piskrček sem, pristavili tja, obrnili tako, okrenili drugače — ne gre pa ne gre. Hudo, oj kako hudo, če kaša še n? kuhana, pa že pojema ogenj! Tn svobodna tribuna v obliki kurilnice se je obrnila z milo prošnjo na slovensko javnost ,če ni morda kje še toplega ognjišča, da piskrcku ne usahnejo zadnje moči. Javnost je tako rekoč r^oramo obvezana podpirati človekoljubne akcije in pomagati tam, kjer se Kdo v Imenu neodvisne plemenitosti in neizmerne požrtvovalnosti za blagor očetnjave potaplja. Svobodna tribuna se je potrkala na neodvisna prsa in iz deviško čistega grla je šel glas po deželi, da umira najplemeniteiše bitje, kar jih je kdaj nosila mati zemlja. Bogme, vse drugo je za nič, samo piskrček je vzor popolnosti in samo v njem se lahko očisti naš mili rod vseh podedovanih in priučenih grehov in zmot. Le pristaviti ga je treba kamorkoli, da se v jesenski megli ne ohladi. Toda kam, ko je pa povsod ponva pri ponvi? In piskrček je sklenil, da se pristavi sam, če ni žive duše, ki bi se ga usmilila. Človeška srca so tudi topla, zlasti zdaj, ko kramljajo kar skozi zračne valove, in tako se je naš piskrček prislonil k njim in Bog mu pomozi, da bi kuhal še dolga leta neodvisno in nezabeljeno kašo. — Kie ste predstavite!!! naše književnosti in naše kulture? Eden najod-li^nejših srbskih književnikov in publicistov — Branislav Nušič — je slavil včeraj v Beogradu jubilej svojega 40-lernega plodonosnega književnega bolovanja in obenem svojo 40-letnico. Niegovo ime je znano ne samo na na- jugu, marveč v vsem slovanskem, da. kulturnem svetu. Ves Beograd in z nfm ves srbski del našega naroda je teVmoval, da izkaže čast, spoštovanje, Priznanje in ljubav svojemu zasluženemu Vuitnmemu delavcu. Vsi so mu pri-*r>iqli čestitat, zastopniki srbskih, za-mi dobro znan In v*cnko cenjen. Znan je predvsem Vot (fr^rncH n'*ec. čigar rem^V-delo — ^Vif»z od ^emberiie mW\rtrtnv d*nari*»v. Z?»to tj»sI*»^I Mer'Valn« 7adru*na 7vera v T Mitiiid n» rpčnn državne blasalne nad 4 mWone Hbi*riev. Tako poroča »Jucro-slovenski TJovd«. ki je znan kot oh^k-tivno glasilo gospodarskih krogov. Zopet nov dnV*z. da klerikalna skrb za slovensko ljudstvo ne gre preko klerikalne bisage. To naj si dobro zapomnijo vsi, ki bodo imeli zlasti po žalostnem 7 novembra 1^24 koncu klerikalne politike v Beogradu priliko, da poslušajo staro lajno o suvereni ljudski volji. — Doklada za stanarino vpokojen-cem. Imenom onih poduradnikov-vpo-kojencev, ki so po novi ureditvi pokojnin prišli od doklade za stanarino, je podana ministrstvu prošnja, da se jim prizna tudi izplačevanje stanarine, ki v nobenem slučaju ne presega svote 100 dinarjev za eno osebo. — Zahteve državnih uklužbencev in vpokojencev. Večje število državnih uslužbencev in vpokojencev iz Slovenije in Bosne je poslalo fin. ministrstvu prošnjo, v kateri zahteva, naj vpoko-jeni uradniki ostanjeo Še v službi in dobivajo pripadajočo plačo, dokler se ne reši vprašanje pokojnine. V prošnji navajajo uradniki svoje bedno stanje in naglasa jo, da Čakajo že več mesecev pokojnine. Ker se jim pokojnina še ne izplačuje, so ostali brez sredstev za življenje. — Železnica Ormož - Ljutomer se otvori po določitvi ministrstva saobra-Čaja dne 22. t m. — Kiparska dela za narodno skupščino. Gradbeno ministrstvo sklicuje na dan 17. novembra sestanek jurvje v svrho ocene skic za skulpturna dela na novi zgradbi narodne skupščine. Opozarjajo se naši kiparji, da vpošljejo skice nemudoma gradbene-nemu ministrstvu v Beograd. — Državni šteplndlsti. Da morejo oni visokošolci, ki jim je odkazana državna šte-pendija, odpotovati čimpreje v Inozemstvo na svoje študije, je poslalo ministrstvo v Zagreb in Ljubljano svojega uradnika, ki uredi ž njimi vse potrebno za nemudni odhod. — Spomenik na Toplaku. V soboto 8. tm. se odkrije svečano spomenik, ki so ga iz svojih sredstev postavili seljaki iz Kumo-draža v spomin junakom iz njihove občine, padlim že leta 1914. na najvišji zgodovinski Koti v bojih za ujedinjenje naše domovine. — Reaktivirani državni uslužbenci se uvTSte — kakor se nam poroča — v kategorijo točno po zakonu, to je v tisto kategorijo, za katero imajo šolsko izobrazbo Če se torej Iznova sprejme v službo kak upokojen ali reduciran uslužbenec bivšega oficijant-skega staleža, se prevede na novo v TIT. kategorijo državnih uradnikov, ker nima za II. kategorijo predpisane šolske izobrazbe. — Iz našega državljanstva je izstopil arhitekt Ivan U1 r 1 h, rodom iz Budimpešte In pristojen v občino Kranj. — Iz državne službe. Premeščen Je od oddelka za socijalno politiko v Ljubljani k higijenskemu institutu ministrstva narodnega zdravja oficijal Leopold Puh ar. — Naša nezaposlenost narašča. Po poročilih vseh borz dela, došlih ministrstvu za socijalno politiko, se vidi kako nezaposlenost narašča. Lani je bilo nezaposlenih delavcev 21.000, sedaj jih je že okoli 65.000 v celi državi. — Podpora Zvezi kopališč na Sušaku. Finančno ministrstvo je določilo svoto 10 tisoč dinarjev za podporo Zvezi kopališč, katere delovanje je velikega pomena za domačo pomorsko obal, kakor tudi za promet potnikov in turistov v našem Primorju. — Kolo jugosfovesklh sester v Kranju namerava otvoriti Šivalnico. Poučevalo se bo: krojno risanje. Izdelovanje ln predela-vanje oblek, vezenine za obleke, itd. Priia-ve sprejema društvena tajnica učit J. Bizjak v pungerški šoli od 1. do tričetrt na 2. popoldne do 12. nov. 313/n — Požar v Prlmskovem pri Kranm. V četrtek zvečer okol! 21. se je vnel pod po-sesnika J. Košnika na Prlmskovem pri Kranju, ki je z bliskovito naglico objel poslopje čevljarja Rozmana p. d. Zogarja, ki stoji na drugi strani ceste. Obstojala je nevarnost, da se ogenj razširi na blizu se nahajajoča, s slamo krita poslopia, kar pa so preprečila gasilna društva, ki so v najkrajšem časn ogenj lokalizirala. Vzrok požara je neznan. — Iz Kranja nam poročajo: V četrtek je umrla v Kranju posestnlca gospa Marija Suhadolnlk, mati sodnika pri upravnem sodišču v Celju g. dr. Franca Snhadolnika ter tašča načelnika Oorenjske sokolske župe g. Franca Ažmana in učitelja na puškar-ski šoli g. Janko Pavrtrka. Počivaj v miru! — Požar v Domžalah. Danes ob 10.45 dop. je izbruhnil vsled eksplozije mase, ki se je kuhala v kotlih, požar v tovarni lakov Ludvik Marx v Domžalah. Požar se je z naglico razširil na ves objekt Gasilna akcija je takoj začela. Poklicane so bile tele-ionično in po drugih znamenjih vse bližnje požarne brambe. kakor tudi ljubljanska, ki je tja odhitela s parno brlzgalno. Čeprav je bilo pričakovati, da zavzame požar velike dimenzije, se je nagli gasPni akciji požarne brambe posrečilo v poldrugournem gašenja požar najpreie popolnoma lokalizirati in nato udušfti. Kakor nam naknadno javljajo, je po*T nastal v izolirani topilnici. Skoda nI velika. — TTsoda lepih brk. V celem selu Živ-ska pri Novi Gradiški n! bilo moža, ki bi ga dičile tako Junaške brke, kot Hh ie Ime! Ivan Kerekovič; kajti brke so bile tako dol-ge, da jih je Kerekovič — reci in piši — lahko dvakrat ovil okoli ušes. Naravno Je, da so bili ostali selški, ki se niso mogli ponašat! s tako razkošnim krasom, kar zeleni od zavisti. Toda nesreča nikoli ne miruje: Ko Je Kerekovič nekega lepega dne sedel v gostilni ter si pri vrčku pive mogočno zaviha] svoje brke, se je nenadoma od zadaj hinavsko tiho približal njegov smrtni sovražnik Petar Kristić in mu odrezal — v grozo in strah! — s škarjami desno stran brk. Kerekovića baš toliko, da ni zadela kap. V pretepu, ki je nastal, so ga pa zavistni seljaki še pošteno nalomastilL In sedaj Je ovadil Krističa, Toda kaj pomaga? Če tudi bo Kristić obsojen radi težke telesne poškodbe, so šle brke le po gobe in nikdar več ne bodo košate . . . — Posledice Carugove korespondence. Kakor smo poročali, so stražniki zaplenili tajno korespondenco Čaruge in služkinje Er7ike Rothove. Čaruga ii je v pismih obljubljal večno zvestobo do groba . . . Radi tega je bil Čaruga obsojen na 14, Rothova pa na 7 dni trdega ležišča. Čaruga Je razsodbo hladno sprejel. Sam je odložil blazino in slamnjačo, se vlegel na trde deske In zagrizeno pristavil: Tako ne spe* niti svetniki!« — Namen ali pomota? Carngl namenjena pila? V celicah oslieških zaDorov se nahajata dva težka zločinca, Mato §imuno-vič in Mile Latinovič, oba radi zavratnega in roparskega umora obsojena na smrt. Pred dnevi pa je Ječar našel v ceMci, kjer sta vk^eniena oba zločinca, malo, fino pilo. Oba sta izjavfla, da ne vesta, kako da je prišla pila v nilhovo celico, sigurno Je bila pomota in nih'ca namenjena — čarugi. Sedaj so oba ločIH. — »ConmHo« Izgatrlal do mrtvega... B?v?i orožnik Tomo Sobota iz Sarajeva je bil onsoien na 1 leto ječe radi uboja v Pod-pacu v LIV1. K Soboti je prišla namreč neka seb'^VInja in izjavila, da jo je neka Kata M^ttikiČ »zacrtala« Sobota je rka-zal Ma-tukičevi. da prid* k njemu v urad in tam jo ie zasliševal. Ker Matukičeva »copranja« ni hotela priznati in tudi ni botela začaranja preklicati, jo je orožnik pričel pretepati m k) je tepel toliko časa, da je nesrečna Žena podlegla poškodbam. — Težka fe'eznllka nesreča v Borovnl. cl. Snoči okoli 19. se je dogodila na postaji v Borovnici težka Železniška nesreča, člje žrtev je postal 27 letni strojevodja Fran Le-ben. Pri premikanju vlaka je Leben na do-sedai še nepojasnjen način padel pod loko* motlvo, ki mu je odrezala obe nogi. Težko poškodovanega so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico. Vsaka pomoč pa je bila prepozna In je Leben Še tekom noči izdihnil svoje mlado Življenje. Pokojni zapušča ženo fn enega otroka. —Priiet vohun v Snbotlci. Pred dnevi je bil v Subotici aretiran neki Konrad Ja-nos, ki ga je odposlal znani vodja madžarskih vohunov, major Rosinec, iz PeČuJa v Novi Sad. da zazna gotove podrobnosti o jugoslovenski avijatiki in koliko močna je novosadska garnizija. Pri zaslišanju je Konrad priznal ,da ga Je vodil malor Langma-yer preko meje in da Je bil popreje že v isti zadevi v Zagrebu Sarajevu in Sušaku. Razen tega Je tudi priznal, da je ogrska vlada odposlala v Tusroslavijo nekaj vohunov, ki imajo tudi nalog, da organizirajo nevedno ogrsko prebivalstvo v iredentistične or-ganizneii^ Trročen je bil sodišču. — Ubol v Rarigovclb pri LIHH. V Rndgovcih pri LItifi se je odigral dne 26. oktobra krvav dogodek, ki je zahteval tud" človeško žrtev. V gostilni »Na Doleh« je popivala večja družba fantov. Vino jih je razgrelo, jeziki so se razvozliali in kmalu je nastal med njfT»i preDir. ki se je končno razvil v pretTj. Med pretepom je posestnikov sin vulgo S'nkovič potegnil nož ln ga zasa* đll 20 letnemu Antonu Oblaku, sinu posestnika iz Radgovcev, globoko v prsa. Oblaka so prepeliali težko ranjenega v ljubljansko bolnico, kjer pa je včeral podlegel poškodbam. Zopet žrtev alkohola. PRIDE! Kdo pride? Iz Ljubljane. — Današnji trg je bil Izredno bogato založen z najrazličnejšimi postnimi jedili. Bilo je izredno mnogo raznih domačih mlečnih Izdelkov kakor domači sir po 10 Din, presno maslo po 50 in čajno maslo po 70 Din Neka kmetica je imela naprodaj tudi žabe in sicer po 1 Din krak — Jako veliko pa je bilo na trgu rib. Izredno lepe ščuke po 135 do 140 Din kg mrene po 135—140 Din kg, peršljl po 5 Din kos, Črnooke po 10 Din tn pa poluškov in klinov po različnih velikostih Tudi morske ribe so se dobile, sardele po 30 Din in leper scaevole. Tudi divjačine, posebno zajcev je bilo precej na trgu. samo cene so bile precej visoke. — Ljudska visoka šola ▼ Ljubljani priredi tudi letos tekom zimskih In pomladnih mesecev daljši ciklus predavanj (20 do 25) o politični Izobrazbi. Smer Je vpričo današnjih do dna razvrvanih razmer brezdvorrmo aktualna. Predmet predavan) tn ž njimi spojenih diskusij, ki so namenjene vsem slojem naroda, bodo temeljni pojmi — iz političnega življenja: država, ustanova, uprava, parlamentarizem, narod, nacionalizem, demokratizem, gospodarstvo, socializem Itd. Predavanja bodo se vrlfla vsako nedeljo ob 10. dopoldne v veliki dvorani univerze. K tem predavnjem se vabijo vsi, ki lim je kaj za ozdravitev našega političnega žMjenja. ^ričetek v nedeljo O. novembra. Predava prof. dr. K. O z val d pod naslovom: Duševna struktura politične usmerjeno mtl. — fv»in?šg| blagajni mestnih astažben-cav v LJubljani so darovali uradniki Mestne hranilnice ljubljanske 930 dinarjev mesto venca na krsto pokojnega bivšega predsednika Mestne hranilnice g. Ub. pl. Tmko-czvja. — Za božičnico za revne otroke je daroval 50 dinarjev g. Josip Cotič mesto venca na grob umrlega rojaka Janeza ?tibilja. — K umoru Ferdinanda Pipana. Pisec pisma z dne 6. nov. ti. ki je prispelo iz nekega kraja v Sloveniji, se naproša, da mi pošlje obljubljene podatke, ki bodo gotovo v korist preiskave. — Policijski direktor dr. G u s t i n. — Pohajanje psov po sadnem In živilskem trgu. Mestno tržno nadzorstvo opozarja vse lastnike psov, da jih ne vodijo seboj ob tržnih urah po sadnem in živilskem trgu. Vsakega psa, ki se ga bo zalotilo, se bo oddalo konjaču. lastnika pa kaznovalo. — Prodaja stoječega drevja za drva v Mestnem logu. Mestni magistrat razpisuje za nedeljo dne 9. t. m. prostovoljno javno dražbo raznega stoječega drevja v Hribarjevem gaju, na Pasjem brodu in ob Zeleni poti. Dražba se prične ob 9. dop. pri bivšem kopališču v Koleziji in se event nadaljuje tudi popoldne. Interesenti se vabijo, da se te dražbe v čim večjem številu udeleže, ker se bo prodalo preko 200 dreves. Dražbeni pogoji se bodo razglasiti na licu mesta in so na vpogled tudi v mestnem gospodarskem uradu med običajnimi uradnimi urami. 324fn — Pevske vaje Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani se vrše redno vsak ponedeljek in petek točno ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Gradišče 17'T kjer se sprejemajo tudi prijave novih pevcev. 311 /n — Društvo »Soča« priredi v soboto 8. tm. v salonu »Pri Levu« Martinov večer s petjem, godbo, šaljivim predavanjem in recitacijami. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. zvečer. Vabljeni so vsi član! in prijatelji »Soče€. 308 n — Martin Malenškov Martinov večer priredita dne 9. nov. ob 8. uri zvečer obe CMD podružnici za Št Peter v steklenem salonu g. Dolničarja na Južnem kolodvoru. Na sporedu je godba, ples in bogat srečo-lov. Tudi Martinove goske ne bo manjkalo. K obilni udeležbi vabijo prireditelji. 318/n — Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani sklicuje za soboto dne 8. tm. ob 7 uri zvečer javen shod najemnikov v veliki dvorani hotela »Union« z dnevnim redom: »Načrt novega zakona o stanovanjih«. Opozarjamo vse najemnike, da naj se udeležijo tega shoda, da zvedo resnico o novem zakonu. 312/n — Centralno akademsko podporno društvo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v sredo 12. tm. ob 20. uri v areni Nar. doma. Dnevni red običajen. — Odbor. 309'n — Napredno gospodarsko ln prosvetno društvo za Krakovo ln Trnovo priredi dne dne 8. tm. ob 20. zvečer pri g. Sokliču KonjuŠni trg društveni sestanek, na katerem se bo poročalo o občinskih volitvah v Ljubljani in o političnem položaju. Društveni člani se prosijo za mnogobrojno udeležbo. — Ljubljanski Triglavanl so si za zimski semester 1924/25 izvolili sledeči odbor: predsednik Lovrenc Mirko, cand. iur.; podpredsednik Gros Ožbalt, cand. ing.; tainik Oolouh Ciril, cand. iur.; blagajnik Vatovec Bogdan, stud. ing.: knjižničar Andoljšek Mirko, stud. ing.; zapisnikar Tiplič Adoli, stud. iur.: arhivar Surina Anton, stud. iur.; odbornik Konjar Tone, cand. iur.; revizorja Planinšek Odon, cand. iur., in Kajnih Zdrav-ko, cand. iur. — Prosimo vsa akademska društva, da vzamejo tem potom sestavo novega odbora na znanje. Odbor Triglava. — II. mladinsko muzikalno predavanje se vr?i v nedeljo dne 9. t m. ob pol 11. dopoldne v dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Spored tvori kratek pregled hrvatske glasbe, o kateri govori gospod Brnobič, pesmi pa poje baritonlst H r ž i ć Iz Zagreba, ki je znan kot eden naj-bo'i^ih interpre^ov hrvatske pesmi ter se odlikuie z Izredno lepim in sonornim glasom. Starše prosimo, da opozore mladino na to pt*fTavanje» — Pevski zbor C^bene Waflee. Zborova šola ie v soboto. 8 tm. ob pol 8 zveč. namesto v ponedeljek (koncert ge. Lovsko-ve.) — Odbor. 321 'n — Od ministrstva za trgovino in ohrt konces. krojna šola, židovska 5. otvori z 20. novembrom zimski teč^i za snlošno dam-sko in moško kroienie. Poučevalo se bo čez dan In zvečer. Kroi je preisVušen. zHo lahko zapopadlilv, da se ga lahko tudi nešlvilie tekom tečata oriuče. Vsipovanje od 8. do 12. in od 2 do 7. 310/n — Nezaposleni trgovski potniki kakor tudi trgovski zastopniki, ki iščejo zastopstva, naj prijavijo svoje naslove in želje pismeno ali ustmeno pri »Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani. rrr->dlšče 17./T. 316m _ Zgubila se le od Sv. Jakoba do Martinove ceste mala srebrna zaponka, ki nI velike vrednosti, pač pa izgubiteljev drag spomin. Prosi se najditelj, da jo vrne nroti nagrad! na upravo. 321 /n — Raold. Maribor : Jadran — Illrlla : Hermes. Jadran in Rnpid igra.a v nede'Jo zadnjo prvenstveno tekmo Jesenske sezone. Zmagovalec doseže drugo mesto prvenstvene tabele. Panid je doseee! pretočeno ne-deMo v tpkmi proti Mariboru <3:0> zopet nalholjšo formo ter podal Jako dobro Igro. Tadran. najac1!nel«e IJubHansko moštvo, stoli torel pred nelahko nalogo, tekma obeta napet b^i in zanimivo igro. Pričetek ob 15. uri. Igrače PIriJe. — Ob 13.30 nastonita k prijateljski tekmi Ilirija in Hermes. Tekme med tema kluboma so vedno zanimive in nudijo dober sport 323/n — Klub kolesarjev In motocik listov »Ilirija« ▼ Ljubljani opozarja že sedaj cenjeno občinstvo na svojo veliko športno veselico, ki se vrši v nedeljo 16. t m. v vseh gornjih prostorih Nar. doma. Na programu so: srečolov, šaljiva poŠta, -»Martinova goska itd. Ne zamudite! 317/n — KINO*ABONNEMENT. Elitni Kino Matica (vodeči kino v Ljubljani) sprejema prijave za abonnement z dnem 1, novembra 1924. Natančnejše pogoje se izve pri blagajni vsak dan od 10. do 1. ure. 257/n Iz Celja. —c Umrlo je v mesecu oktobru v Celju 16 oseb in sicer 3 v mestu, 13 v javni bolnici. —c Vprašanje združitve stanovanjskega okoliša CePe-mesto ln Celie-okollca. Svoj Čas so se zavzeli mestna občina Celje in društvo stanovanjskih najemnikov za spojitev obeh stanovanjskih okolišev. Tozadevna vloga je bila poslana na stanovanjsko sodišče v Ljubljani kot II. instanci. Stanovanjsko sodišče se je s to zadevo pečalo v svoji zadnji se.h* in prišlo do zaključka, da začasno ministrstvo socijalne politike v Beogradu ne more priporočiti željene spoj;ve, ker bo trajala funkcijska doba sedanjrh stanovanjskih oblastev I. stopnje le do konca decembra 1924 ter bi do upostavitve novega urada prišlo komaj do takrat, ko se bodo vsi ti uradi opustili. Stanovanjsko sodišče pa priporoča, da se vprašanje združitve obeh stanovanjskih okolišev obnovi, event. po 1. januarju 1925 po novem stanovanjskem zakoniku, oziroma pravilniku. Kraljica sužnjev?!,fi,T Iz Maribora. ra — Izlet jugoslovensko-češkoslovaške Lige v Ptuj. Mariborska jugosl.-češkosl. Liga priredi prihodnjo nedeljo, dne 9. nov. skupno z mariborskim Češkim klubom izlet v Ptuj. kjer se udeleži Meškove proslave. Za udeležence je dovoljena polovična vožnja. Odhod iz Maribora z jutranjim vlakom ob 8.24. V Ptuju se bo dopoldne vrši! ogled ptujskih zgodovinskih znamenitosti, popoldne pa bo eventualno Izlet v okolico. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas. —m Reklamna taksa. Kakor objavlja mariborsko okrajno fin. ravnateljstvo, so reklamne notice na papirnatih vrečicah, kakor jih uporabljalo trgovci, reklamne takse po tar. post. 8 proste, dokler se ne prilep-Ijajo ali pritrjujejo na zidovih itd. v reklamne svrhe v ožjem pomenu. ^___ .g^gk Coiombo CEYL0N TE A m 100 Orommes No. 1 %m£Br ZAPELJIVKA ALI ZAPE-LJTVEC? Pred beogradskim sodiščem se Je razpravljal te dni zagoneten slučaj, v čigar ospredje stojita neka 14-letna deklica in neki beogradski policijski urndnik. Slučaj je sledeč: Pred dnevi je neki beogradski orožnik na cesti aretiral neko m'ado, dobro razvito deklico, ki se je vedla zelo sumljivo. Orožnik je zahteval, da se legitimira in ker deklica ni ime^a nikakih izkazov, jo je odgnal na stražnico. V uradu je bil navzoč 26-1etni policijski uradnik, Črnogorec Mihajlo Vuković\ kateremu Je deklica jokajoč izpoved la, da se piše Lenka Mergl, da je stara šele 14 let in da stanuje v Zemunu. Prišla ie v Beograd, da poi^e svojo teto, tu pa se je izgubila . . . Dekletce tudi ni moglo navesti im^na svoje tete, nakar Ji Je policijski urpr^ik rek°l da ji nresVrbl sobo. kjer bo la^ko prenočevala. Nr's'ednii dan bo IMiko odpotovala k svojim staršem. Vuković ie poklica! lastnika znane razvpite kavarne *Kičevo<" in mu naroči, da Morclovl oreskr-bi sobo. To se le zgodilo, toda naslednji dan Je L**nka izginPa . . . N-sVdnji dan na se Je Lenka pojavila na sodišču in ovadila je policijskega uradnika Vukoviča, ki da je usodno noč vdrl v nieno sobo tn — vzel devištvo. Proti Vukovi ću je bila takoj uvedena preiskava, vendar Je ta dos'edno zanikal svojo krivdo. Bil je sicer usodnega večera pri deklici, ni pa Ji storil nič zalega. Do sedaj zaslišane priče, zaposlene v kavarni ^Kičevo«, so Izpovedale, da je Vuković zvečer res prišel v s6*»n dekTIcp In se ie tam 7*držal 20 minut. Dve služkinji kavarne *Kičevo« sta iz-"ovedf»ii. da Uma le Merglova povedala, da ie do sedai živela Lenka z n*»kim ladi^kim k^nitanom in karnete z n*»Mm drugim go-snodom. Obe p^i tudi trdt+a, da sta zju-trai nhiski'n d^MIco v s^bi neki m'ađeni'č _ b?»?e nle" brat in nekn starega žena. ki sta H prerađivala r^zMČne očitke. Peo-grarMco sod'^« stoji p^ed zagonetko. J*sno je, da Je pravnica o izn-^Mienem devi^vn — pa* samo pr-»vMica. Kdo pa je Wl z ie-Ijan, kdo zapeljivec — on ali ona . . .? Stran 4* »SLOVENSKI NAROD* dne 8 novembra 1924 Stev. 256. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani OPERA* Začetek ob H 20. zvečer. Petek, 7. novembra: »Majska noč«. Red B. Sobota, 8. novembra: »Ca vali eri a rustlca« na«, »V vodnjaku«. Red C. Nedelja, 9. novembra: »Trubadur«. Gostuje tenorist dr. M, Adrijan z Dunaja. Izven. Ponedeljek, 10. novembra: Zaprto. DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Petek, 7. novembra: »Firma P. B.«. Red E. Sobota, 8. novembra: »Šestero oseb Soe av# tor j a«. Red A. Nedelja, 9. novembra: »Zora, dan, noč«. Izven. Ponedeljek, 10. novembra: »Pri Hrastovih«. Red B. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V soboto, 8. nov.: Maks v Škripcih*. V nedeljo, 9. nov.: Klrke. — Pri današnji predstavi Cavatlerla rustičan a poje vlogo Tu rr idu j a zopet domačin — tenorist g. Ado Garlan, ki je pri prvem svojem nastopu dosegel tako lep, presenetljiv uspeh in katerega je pozdravila1 publika z odkritosrčnim veseljem. Posetni-ke opozarjamo, da se poje najprej e Cavalle-ria, za tem pa Sele V vodnjaku. Predstava je za red C. Drama vprizori v soboto zvečer efektno komedijo Šestero oseb išče avtorja za red A. — Koncert gospe Pavle Lovšetove se vrši nepreklicno v ponedeljek, dne 10. t m. točno ob 8. uri zveče/ v FilHarmonični dvorani. Gospa Lovšetova je priznano naša najboljša koncertna pevka, ki si je tudi v operni stroki tekom svojega uspešnega delovanja v naši operi pridobila velik ugled in lepe umetnlškTe uspehe. Izmed pesmi, ki lih poje na svojem ponedeljkovem koncertu, bi v prvi vrsti opozorili na one, ki so vzete Iz MusorgskJjevega ciklusa »Iz otročje sobe« in sicer »V kotu«, »Večerna molitev« in »Hopak«. Prva in zadnja se odlikujeta po svojem svežem veselem besedilu« ki je mojstrsko uglasben. »Večerna molitev« pa je vroča otroška prošnja, kjer prosi ljubega Boga, da varuje poleg očka in majke še celo vrsto mladih in starih tetk ter dobrih stričkov. Besedilo vseh petih pesmi je tiskano s sporedom vred in stane 3 Din. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 315/n — Koncert »Ljubljanskega Zvona«. — Agilni »Ljubljanski Zvon« s svojim idealnim zborovodjem Prelovcem stopa zopet na ljubljanski koncertni oder in priredi v četrtek, dne 13. t. m. koncert, na katerem izvaja celo vrsto mešanih a capella zboror ter ženskih s spremijevanjem klavirja, izmed katerih' se jih več prvokrat izvaja na javnem koncertu v Ljubljani. Bogati spored in resno umetniško stremljenje »Ljubljanskega Zvona vabita občinstvo na koncert Mi se vrši v Unionski dvorani in za katerega so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. 314/n — Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica Ljubljana, vprizori v Litiji in sicer v nedeljo dne 9. nov. ti. zvečer ob pol 8. v Sokolski dvorani igro »Svatba Kre-činskega«. Po predstavi ples in prosta zabava pri g. Oblaku, kjer bode našel vsak razvedrila ter okrepčila v obilni meri. Ker je čisti donos namenjen vojnim žrtvam, se nadejamo obilne udeležbe, ter tako pokaže vsak, da ima sočutje z ubogimi vojnimi žrtvami, ki s! niso same zakrivile toliko gorja «n bede. 263/n — Kettejev večer v Novem mestu. Narodna čitalnica v Novem mestu priredi v soboto 8. trn. ob 20. zvečer v Narodnem domu v proslavo 25 letnice smrti največjega pesnika slovenske modeme — Dragotina Ketteja — recitacijski večer s spominskim govorom. Sodelujejo člani šentjakobskega II- teranega krožka Iz Ljubljane ss. Žun. Albreht in Aiarkič. Oddolžimo se manom nesmrtnega poeta s čim najštevilnejšim pose-tom in to tembolj, ker je pesnik preživel v idiličnem Novem mestu svoje najlepše dijaške dni, pesnil pesmi in sonete kot jih je pred njhn Prešeren in za njim le Župančič, tu trpel in ljubil z vso svojo bogato dušo. — Janačkova nova opera. Poročali smo že, da je Leoš Janaček uglasbil novo opero, ki jo v tej sezoni uprizore najpreje v Brnu, nato pa v Pragi. Opera se imenuje ^Liška Bvstrouškac (Zvita lisica). Poleg treh glavnih oseb — gozdarja, učitelja in župnika nastopajo samo — živali- Novo Janačkovo delo je nadvse originalno in bo ob vprizoritvi senzacija prvega reda. — »Uzgajatelj«. Izašao je novi broj »Uzgajatelja«, časopisa za moralno pobolj* sanje društva (1. novembra 1924. broj 11.) sa ovim sadržajem: Uredništvo: Rezultat naše ankete; Miljenko Vidović: Pitanje svjetskoga mira: Dr. Pajo R. Radosavlje* vić: Duh eksperimentalne Škole R. Tagore: Kamilo Brdssler: Zadaća učiteljskih društa* va; Salih Ljubunčić: Irgeti i neimari: Davo* rin Trstenjak: Cilj umjetnosti; Jagoda Tru» helka: Uzgajanje djece prema temperamen« tima; Josip Boko: Uskrsli Janus: X. V. At* kinson: Vrhovna mudrost: Emil Petrovič: Simboli našega naroda; Prof. P. Moskatelo.-Moral i društvo: Prof. Stanko Pavičič: Rousseauova uzgojna načela; Jovanka Ši* ljak: Dostojanstvo; Dr. Josip Ljubić: Mo» ral i društvo; Emil Petrovič: Reč pesme; Lao*Tse: Čovjek; Miljenko Vidović: Poli* tika i uzgoj: Petar Kereta: Vanjska i nu* tarnja kultura: Dr. Stj. Tomić: Moralne vrednote i njihova sociologija: Stj. Ilijić: Kad mi budemo bolji: Ivan Nevistić: Smjer* nice savremene filozofije; Milena S. Pokup» ska: Moral i društvo; Dr. Alfred Adlcr: Usamljenost i njezine posljedice; Vojislav Bogičević: Učiteljev ugled; Petar Dvoržak: Zar u posvemašnju propast?: Marcel Schneider: Wilhclm Jerusalem kao sociolog; Franjo Crnčić: Moral i društvo; Prof. dr. Stj. Tomić: Novi tip inteligencije; Andrija Aždajić: Vanjska i nutarnja kultura: Salih Ljubunčić: Vidovićev zavod za odrasle: Ra* doslav Railić: Moral i društvo; David Levi: Petnaest radnika položili ispite gimnazije; Salih Ljubunčić: Nacrt upitnog arka za in«. dividualnu psihologiju; 1. Bogojević: Materijalizam; Milan Radeka: Moral i društvo: Andrija Aždajić: Cilj mo^a života: Salih Ljubunčić: šegrtski tečajevi: Mijo Vrsalo* cić: Pismo »Uzgajatelju«: Sievan Pataki: Moral i društvo: Adolf Hoffmann: Za sre* ću moga sina: Stanislav Župić: Moral i društvo; Prof. Ante Odić: Pedologija kao naj* mladja disciplina: Josip Gtiscr: Putovanje i uzgoj. — Pregled. — Ciodišnja pretplata Din 60. — Uredništvo i uprava: Sarajevo. Skerlića ulica 7. Brodarstvo. — Hmelj. XXXI. brzojavno tržno poročilo: N ii n b e r k, 6. 11. 1924. Dovoženih 100; prodanih 1S0 bal: cene stanovitne. —g Živinski sejem v Ljubljani dne 5. novembra. Na včerajšnji živinski seiem v Liubliani je bilo prignanih ,"94 konj, 19 žre-bet, 21, volov 135 krav, 27 telet in 346 malih prešičev za rejo. Cene živini za ks žive vage so notirale Din: voli Ia 12—14. II. vrste 12—13.50. III. vrste 11—11.50: buše 9— 11, krave klobasarice 7.50—9, debele krave 12—12.50; teleta 16—17.50. Za par lenih voznih konj se je plačalo do 20.000 Din. Mali prešički za rejo so se plačevali 250—300 Din. dočim debelih svinj na se^em ni bilo. Kupčija je bila zelo živahna. —g Organizacija bosanskih veletržcev. Te dni so zborovali sarajevski veletržci in so razpravljali o določitvi enakih cen za vse predmete, s katerimi se pečajo. Ono blago, katero plačajo v gotovini, bodo prodajali detajlistom samo za gotov denar. Na zborovanju so se pokazala še razna nesoglasja, katera bodo skušali odstraniti na prihodnjem sestanku. —g Osušenie dveh lezer v Dalmaciji. Generalna direkcija voda Ima v svojem načrtu tudi osušen je Vrgorskega jezera in drugega pod imenom »Morinja« pri Šibeniku. To slednje ie pravzaprav le močvirje. S posuseiiiem Vrgorskcga jezera bi se dobilo 3000 ha zemlje. Proračun za osuševalna dela znaša 15 milijonov dinarjev. Z osušeni em »Morinje« bi se dobila zelo lepa površina nad 800 ha. —g Za naš tranzit preko .Madžarske je zahtevala naša \lada znižanje tranzitnih taks od 10 do 40% za vse blago. Ako Madžarska privoli v naše predloge, se določijo nato olajšave za madžarsko blago preko naših pristanišč. —g Alzačauri za trgovske zveze 7 Jugoslavijo. Oni industrijalci iz Alzacije. ki SO se mudili rred kratkim v naši držav7, so poslali predsedniku industrijske zbornice v Beogradu g. Bailoniju pismeno zahvalo za lep sprejem in gostoljubje, katero so vžf-vali med nami, izražajoč obenem želio, da bi prišlo do dobrih treovskih zvez med Jugoslavijo in Alzacijo. Zagotovili sn tudi RV "i-jo dobrohotnost in podporo Jnjtosloveiiskim dijakom, ki bi prišli na vseučilišče v Strass« burgu. —C Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. novembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave delov Dieselmotoria. — Dne 28. novembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave ventlloi iz bronze in kondenzacijskih loncev: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrcfeu glede dobave matic in vijakov. — Dne 29. novembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave trboveljskega in kočevskega premoga: pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskih predmetov. — PreJmctnl oglasi z natančnejšimi predmeti so v pi trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEM8EK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Od ponedeljka 3. novembra do sobote 8. novembra t 6743 velika jesenska prodaj manufakturnega blaga po izjemno znižanih cenah pri TEKSTILBAZARJU LJUBLJANA, KREKOV TRG 10., prvo nadstropje. Prodaja skozi col teflon isal dan! ===== Ceniki zastonj !_3 IT1ERHKL bole, mastila, lakouc, Stnk, emajle, kistove I garant omiid Cisti ffmls najbolje kakvoće nudi medic - Zanki dražba z omejeno zaoezo mHRIBOR LJUBLJHI1R HOlfI SRD podrnzalca centrala skladište TVORNICE: LJUBLJflnH-mEDVODE 2038 SE S aS ROTAL MAIL LINE Kr. anfcleifca poStna parobrodna linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. I. Itev. 17. 2855 Redoviti potniški prometi Hambupg-Cherbonrg-SoulhampioH v New York in Kanado Cherbourg-Liverpooi-Southampton v Južno Ameriko. — — Rlo de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Alres, Sanpaolo.-- Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in Štirimi posteljami. Podzaatopatvai Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska uHca 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva ,,Roymailpao". Za Bosno. Hercegovino, Dalmacijo in Crnogoroi Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Brzojavni naslov: „Prometna banka". fBJP~ Dopisovanje v vseh jezikih. "Bj| Poslovilo! Vsem prijateljem in znancem od katerih se pri svojem odhodu iz predragega mi Črnomlja nisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom Zbogom! Janko Schweiger, P i s. ravn. v pok. Vsak lonec električen skuha v sest minutah I Samoprodaja: Elektro-Konapaov, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Obnovite naročnino ico ■to oui/m Goriški maroni (\cp) — se dobi po nizki ceni v delikatesni in špe* cerijski trgovini Anton Verbič. Ljubljana. 678S Krompir (hribovski), suh, lep, najs boljši letošnji, na dom postavljen, po K 5.50; pri večjem odjemu popust. — Na ročila sprejema iz prijaznosti trgovina go« spoda Franc Piškurja, Stari trt* 6. 6803 Prazne »Odol« steklenice sprejema nazaj drogerija Anton Kane sinova, Ž'u dovska ulica 1. 6706 Orehe in gobe plačuje najbolje — M. Geršak & CoM L junija« na, Kongresni trg št. 10. 6683 Kupi se večja množina (od 10—100 vagonov) le* pih, zdravih, suhih, mc* ter dolgih bukovih drv (polena"). Plača na va^o* ne. — Ponudbe je poslati z navedbo cene na: J. Partl ml., lesni trgovec. Bistrica v Rožu, Koroško. 6300 Krasno stanovanje s štirimi sobami in vsemi pritiklinami, z vsem kom* fortom, se odda takoj v novi palači v sredini me= sta. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Mirno in svetlo 67S7. Perfektna kuharica se išče za boljšo hišo. — Nastop takoj. Plača pO dogovoru. — Lekarna Fischl, Koprivnica, Hr* vatsko. 6804 Provizijske zastopnike proti visoki proviziji za Slovenijo se išče za plo« donosen predmet. — Po* nudbe s sliko in navedbo dosedanje delavnosti in zastopstev n» upravo »SI. Naroda« pod »Visoka provizija /6700«. Hlapec za težke vožnje, poročen, marljiv, trezen itd., ka* teri lahko predloži spri* čevnla z dolgoletnimi službami, se takoj spTejs me. — R. StnieIowski, arhitekt in mestni stavb? nik. Rimska cesta 2. 6802 Uradnik f, večletno prakso išče službe. — Zmožen po* pol no m a slovenskega in italijanskega dopisovania ter vseh pisarniških del: sprejme tudi mesto skla* diščnika ali stalnega pot* nika. — Cenj. ponudbe pod »Uradnik 901« na: Kavama »Evropa«. Celje. 6801 »Gon«, nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* j a. Za popolno ozdrav* ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* j a ?n po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Pcnič, Zapre* Šić, Hrvatska. 99/T L Magdić, krojač, Ljubljana. Gledališka uli» ca 7 — se priporoča za idočo sezono. 97/T Perje, kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno» žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52/T Gledališki oder Narodne čitalnice v So. Šiški uprizori v nedeljo, 9 nov. 1924 v dvorani pri Valjavcu nov igrokaz .Divji lovec". Začetek ob 8. zvečer Pred-prodaja vstopnic v trgovini Tušar. 322-n Inserati v »Malih oglasih« imajo neoporečno velik uspeh v »S/ov. Narodu«. in le » m. rt „Sokolski Tabori Najnovejše mndne liste angleške, francoske m nemške za jesen in zimo 1924— 192.5 oriporoča Starođna knjigarna, Sjabi/ana Prešernova ulica Štev 7. Prešernova ulica štev. 7. Globoko užaloščena soproga Alma roj« Cegnar, naznanja strtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nenadomestljivo izgut-o svojega tolik' liptijene^a in nepozabnega soproga FRANCA KOMAR uradnika pri O. U. Z. D. v Ljubljani kateri ie preminul dne 4. t. m. v tržaški mestni bolnici po dolgi in mučni bolezni Pogreb predragega pokojnika se vrši v Trstu, dne 6. t. m. iz mrtvašnice mestne bolnišnice Kr. ca H., na pokopališče k Sv. Ani. Trst, 4. novembra 1924. Novo pogrebno podjetje, Trst. Corso V. E. Hi. št. 47. 6506 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovania vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih panirjev. deviz in valut, borzna naročila, preduinu in krediti vsake vrste, eskorcnt in ink^so menic ler nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depnsits itd. itd. Brzojavke: Kredit Ljubi an^ - Telefon 40. 457 in 548 LJ 32