171. številka. V Ljubljani, v torek 30. Julija 1918. -1-■-1 Ll. leto. .Slovenski Narod" velja po polti: za Avstro-Ogrsku ceb leto skupi: naprej . . pol leia „ „ . . Četrt leta „ . . na mesec „ . . K 50-- . 25- . 13- . 450 ca Nemčijo, celo 'eto napre, .... K 55' za Ameriko n vse dru^e Ježek- celo leto naprej . . . K 60- Vprašanjem glede In-critov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OoravnJstvo |spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št. 5, telefon it 89. Izhaja vsak dan zvežer izvsemii nadalje in praznike. inseratt se računaj) po poraotjeue if prostoru m sicer 1 m;n visok, ter 54 mm Širok prostoi: enkrat pj 12 vin., dvakrat p,y 11 vin., tri*rat po 10 v. Poslano (enak prostor) 33 vin., parte in zarivale (enak prostorj 2) vin. Pil večjih insercijaii po dogovoru. Novi naročniki naj pošljejo airoč;iuj vedao »13 nikamtcL 3M Ni samo pismene naroibe brez poslatve denarja se ne narem nikakor ozirati. Mffarodai tUJaarai" talafat št. 85. celo leto tir.pte po! leta ,, .Slovenski Narod' velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: četrt leta na mesec k 4S- — . 21 - I . 12-. 4- Posamezna Številka velja 30 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne viačajo. Uredništvo i Knaflovs ulica št. 9 [v 1. naistr. lavni, telefon št. 94 D u n a j, 29. junija. V gosposki zbornici se je danes predstavil novi ministrski predsednik s programnim govorom, ki je v bistvu enak onemu v poslanski zbornici. Na koncu svojih izvajanj pa je baron Hus-sarek dejal: Skušali bodemp doseći kontinuiteto trajnega, uspešnega ustavnega življenja. Ta cilj se ne da doseči brez ureditve raznih notranjepolitičnih temeljnih vprašanj. Glede tega se ne vdajamo n i k a k i m zmotam in ravno tako smo si na jasnem, da ie marsikatero teh vprašanj pod vplivom vojne postalo kar najbolj aktualno in naravnost o p as n o. Predvsem je potrebno, da reduciramo ta vprašanja na dopustno rne-ro onih državnih vprašanj, ki omogočajo rešitev v danem okviru in po kompetentnih faktorjih. V bistvu so to zadeve zakonodaje. Vlada se bo trudila ustvariti predvsem pravo atmosfero za mirno ustavno razpravo. Nadalje ie treba pripraviti primerne p r e d 1 o jr e. v katerem ožim j« že marsikaj storjenega. Posamezne stvari se dajo urediti tudi a d m i n i -S t r a t i v n i m p o t o m. Pri njenem delu bodo vlado vodili vestni obziri na potrebe države in popolna pravičnost napram vsem. Pri tem pa bo vlada se zavedala onih momentov, ki upravičeno izhajajo iz h i s t o r i-enega, kulturu e g a in gospodarskega pomena ter iz zaslug za državo v najtežjem čas u. Avstrija bo svojo misijo dosegla Ie tedaj, če postane vsem svojim narodom prava domovina. Ta cilj pa doseže le, če se bo vedno zavedala, da ie v v r e dn osti nemškega naroda p r a v i r njene kulturne sile. Baron liussarek naznanja torej novo ustavno reformo. Značilno je, da ne govori več o krono v i n a h in da tudi ne povdarja centralistične misli, kakor njegovi predniki. Njegov program pa ima že v sebi kal smrtne bolezni, ker je zgrajen .na misli, da mora tudi v preurejeni državi biti varovano in zasigurano prvenstvo r, e m š t v a. Izvajanja ministrskega predsednika so v enem oziru še pomembnejša: Prvič vsebujejo priznanje, da je dosedanja malomarnost avstrijskih državnikov napram jugoslovanskim, češkim in poljskim zahtevam postala opasna za državo, drugič pa odkrito pritrjuje tistim, ki tožijo, da je Avstrija mačeha nenemškim narodom. Baron liussarek pravi, da mora Avstrija še le postati svojim narodom prava domovina. Tako je govor novega ministrskega predsednika najsijajnejše spričevalo za upravičenost naših stremljenj. Seja gosposke zbornice je bila tudi sicer zanimiva. Grof Czernin ie priznal, da je on odgovoren za demaršo cesarja Karola pri romunskem kralju ter ie obenem nastopil proti nemški trditvi, da Berolin o tej demarši ni ničesar vedel, češ, Kiihlmann je bil obveščen in je soglašal. Pri tej priliki je grof Czernin proglasil bukareški mir za časten mir in stari gospodje so mu živahno pritrjevali ... Resne besede o finančnem položaju je spregovoril vojvoda Beaufort, opozarjajoč, da nam grozi financijalna katastrofa. Finančni minister baron \Vim-mer je priznal, da vpliva razmnoževanje bankovcev demoralizujoče. V enem samem letu se je razmnožilo število bankovcev za 12 milijard. To je nevarno in treba bo največje štedljivosti. Zbornica je odobrila proračunski provizorij, sprejela nekatere manjše predloge ter se odgodila do jeseni. * liussarek in nemški radikale!. Včeraj smo poročali, da so. nemško-radikalna poročila o Hussarekovih obljubah glede nemških zahtev izmišljena. Kakor nam brzojavlja danes naš dunajski dopisnik, ie v včerajšnji seji proračunske komisije gosposke zbornice na tozadevno interpelacijo čeških članov izjavil tudi ministrski predsednik Hussarek sam, d a* h i storil nobeni stranki kakih posebnih ali tajnih obljub. Nemški racli-kalci so si torej vest res sami izmislili. Nova trozveza. (Za bratstvo češkega, poljskega in jug o s 1 o v a n s k e g a narod a.) Pun a j, 29, julija. Včeraj, v nedeljo, se je vršila v Telču na Moravskem velika slav-nost na čast predsedniku češkega sva-za, poslancu Stančku, ki je obhajal pred kratkim svojo petdesetletnico. Vseh 85 občin njegovega okraja ga je izvolilo ob tej priliki za častnega člana. Slav-uosi se je razvila v impozantno manifestacijo slovanske vzajemnosti iz bratstva poljskega, češkega in jugoslovanskega naroda. Že dan prej, dne 27. julija, so se zbrali delegati bratskih slovanskih klubov v Zeletavi, kjer so Staneka v imenu svojih klubov pozdravili. Poslanstvo je obstojalo iz načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca, Poljaka grofa Skarbeka, v imenu Češkega svaza so bili navzoči poslanci Vacek, Mehura in podpredsednik poslanske zbornice Tu-sar. Dne 28. se je ves okraj Telč zbral na glavnem trgu tega starodavnega mesta. K slovesnosti je prihitelo ljud-! stvo v mnogo sto vozeh, slavnostni prostor je krasilo več tisoč deklet v pestrih narodnih nošah, na njem je bila zbrana nepregledna množica, ki je štela preko 20.000 ljudi. Staneka je nagovorilo več županov, po nagovoru so mu izročili častno diplomo. Govorili so tudi poslanci Klofač, Tusar, Stejskal, Vacek, Mehura, zadnji v imenu Slovakov ter zastopnika Jugoslovanov in Poljakov, dr. Korošec in grof Skarbek. Oba odposlanca bratskih narodov sta žela najživalinejše ovacije, ljudstvo jih je obsipalo s cvetjem. Govorniki so pov darjali nerazdružno zvezo med Jugoslovani in Čehi in so pozdravljali razveseljivo dejstvo, da je zveza s Poljaki od dne do dne trdnejša i n g 1 o b 1 j a. Češki govorniki so med burnim, po več minut trajajočim pritrjevanjem ljudstva izjavili, da hočejo v zvestem orožnem bratstvu z Jugoslovani žive ti in umreti. Dr. Korošec je v svojem nagovoru popisal razvoj jugoslovanskega naroda, ki je po krvi in trpljenju vojnih let prišel do neizpodbitnega spoznanja, da je njegova edina rešitev samostojna s v o b o d n a država. Za te mciljem bodo Jugoslovani stremili brez kompromis:) in umikanja. V novo trozvezo Čehov, Poljakov in Jugoslovanov prinašamo svojo roko in srce. Za konsolidacijo Jugoslovanov ima načelnik Stanek veliko zaslug in Jugoslovani ga ljubijo kakor očeta. Grof Skarbek je izjavil, da ne more sicer govoriti v imenu oficialne poljske javnosti, a govoriti more v imenu onih milijonov poljskega naroda, ki vidijo v zvezi s Čehi in Jugoslovani prihodnjost Poljske. Poljaki se ne smejo presojati po izjavah prejšnjih političnih voditeljev, kmalu bo z Jugoslovani in Čehi združen ves poljski narod, kakor smo danes mi tukaj. Popoldne so priredili načelniku Staneku na čast banket, pri katerem je bilo govorjenih več navdušenih govorov na Jugoslovane in Poljake. Prireditev se je razvila v velikansko nacionalno manifestacijo. Zanimivo je, kako se je pri tem izrazila edinost vsega češkega naroda: Agraren Staneka sta pozdravili obedve socialistični stranki in mu izrazili zahvalo. Pri tem so se povdarjale zlasti Sta-nekove zasluge za »Češko srce«, katero bratski druži kmeta in delavca. (Govor poslanca dr. S m o d 1 a k c v državnem zboru dne 18. julija t. 1.) II. Težka naloga evropskih državnikov bo — sedanjih avstro - ogrskih ministrov pri tem seveda ne mislim — da najdejo primerne oblike za posamezne slučaje.ker v življenju ne moremo izpeljati ničesar samo po istem kopitu,a kakršna že postane bodoča zunanja oblika bodočih narodnih organizacij, t o j e gotovo že danes, da bo mogoče preurediti Evropo samo na podlagi en a kopra v- " »-------- n o s t i in enakovrednosti samostojnih potom samo-o d 1 o č e v a ni a organiziranih narodov. Da stremi za enakovrednim stališčem v bodočem evropskem koncertu tudi jugoslovanski narod, ki zavzema s svojimi 12 milijoni prebivalstva eno prvih mest za velesilami, je tako samo ob sebi umevno, da samo pomilujenio one, ki tega ne morejo razumeti. (Dobro! - klici) in da bi biio pod našo narodno častjo, če bi odgovarjali na nizkotne insinuacije, ki blatijo naša najsvetejša čustva. Narod, ki bi \ našem položaju mislil drugače, b i ne bil v r e d e n, d a ž i v i, in narod, ki je že svoboden, pa nima razumevanja za naša stremljenja, ni vreden svobod e. (Živahno odobravanje.) Pod pritiskom razmer so se sprijaznili z našim stremljenjem celo mnogi dosedanji narodni nasprotniki. Pa tudi oni, ki še vedno odločujejo o naši usodi, nam zatrjujejo, da so nam naklonjeni in da hočejo pomagati pri rešitvi našega vprašanja. Samo biti moramo pametni, pravijo, in skromni! Ozirati se moramo na pravice naših sosedov. Naš odgovor je jasen: Priznavamo mednarodno mejaško pravo v celem obsegu. N c priznavamo pa s a m o e n o s t r a n s k i h interesov tega ali onega naroda, ki onemogočajo mirno in varno sosedstvo. Praktična primera za tako napačno pojmovanje je vprašanje takozva-nega nemškega dohoda do Adrije. Nemci se sklicujejo na vitalne interese svojega naroda in hočejo obdržati pod svojo vlado znaten del našega naroda, vse slovensko ozemlje. Z isto pravico pa bi zahtevali Jugoslovani in Čehi za sebe nemške alpske dežele, ker je v njih vitalnem interesu, da postanejo mejaši in dobe Čehi zvezo z morjem. (Tako je!) Žrtev za narodno celoto bi bila v obeh slučajih enaka. Vrhu tega ni niti res, da bi bil Trst za Nemce res takega življenjskega pomena, saj gravitira k Adriji komaj desetina nemškega ozemlja, vse drugo gravitira k severnim morjem. In Trst tudi ni edino pristanišče, ki pride za Nemce ali recimo: za Veliko Nemčijo v poštev. Benetke in Genova sta ravnotako važni. Z istimi argumenti, ki jih rabijo proti nam, lahko zahtevajo Nemci aneksijo cele Gornje Italije in še Švice. (Pritrjevanje.) Videli pa smo pred vojno, da sta jim bili odprti obe ^pristanišči tudi brez teh aneksij in da Švica ni ovirala njihovega transitnega prometa. Še boljša pa bo situacija za Nemce v novoureje-nem svetu, ko bodo imeli mednarodno zajamčeno varstvo, ki je bilo doslej nemogoče. Nemška trgovina ima odprto pot do Adrije, ne da bi bilo treba žrtvovati poldrugi milijon Jugoslovanov nemški nadvladi. Ako Nemci to kljub temu zahtevajo, je t o postulat nemškega imperijaliz-m a. (Tako je!) V prepričanju, da je njih sveta dolžnost do človeštva, preprečiti vse, kar bi moglo še bolj razplamteti narodno sovraštvo, storiti pa vse, da se od-pro vrata mednarodni spravi, so Jugoslovani pripravljeni, stopiti z Nemci in drugimi sosednimi narodi v pogajanja in rešiti vse prepornc točke ali po mirnem medsebojnem sporazumu ali pa po izreku razsodišča. Ne moremo pa nikdar privoliti, dabi nam iztrgali žive in važne dele našega naroda, velike in drage kose naše od očetov podedovane grude. Za to ceno je sprava nemogo-č a. (Burno odobravanje.) Sporazum z Jugoslovani za ceno slovenskega ozemlja je izključen. (Viharno odobravanje.) Ponosen sem, da smem izjaviti to k o t Dalmatinec in s tem ponoviti, kar so pred kratkim soglasno izjavile vse dalmatinske stranke (Dobro, dobro!), kar je slovesno in uradno izjavil dalmatinski deželni odbor (Odobravanje) in kar izjavljajo vse narodne stranke na Hrvatskem, hrvatske in srbske: Slovencev ne pustimo za nobeno ceno! (Živahno odobravanj e.) Pri tem nas ne vodi ne mržnja in ne zavist proti Nemcem, Inteligentni ljudje med Nemci razumevajo prav dobro, zakaj se Slovencem ne moremo odreči. Za one. ki tega ne vedo. nai povem, da so Slovenci, Hrvati in Srbi po jezika, krvi. *rodu. življenju in običaiih ' tako ozko med seboj zvezani, kakor ni-so niti različna nemška plemena, (iako je.) Kar se tiče jezika, govorimo mi v svojih klubskih sejah vsak v svojem narečju, in se tako dobro razumemo, da ne čutimo potrebe kakšnega skupnega jezika, ker sta naposled oba naša književna jezika samo dve varijanti enega In istega jezika. Kakšno vlogo igrajo med Jugoslovani Slovenci s svojim številom, sem že omenil. Oni tvorijo nad eno desetino vseh Jugoslovanov. A neprimerno višja in važnejša je njihova kulturna vloga med nami Jugoslovani. Oni so — priznajmo jim to kulturno najbolj napredno, n a j m a rl j i v e j e in p o s e b n o v ^gospodarskem oziru najbolje o r g a n i z o v a n o pleme, tako da bi naš narodni organizem občutil, ako bi bili od nas ločeni, kakor da mu je odrezana desna roka. (Tako je!) Iste slabe posledice bi nastale z od-cepljenjem Slovencev tudi v teritoriial-nem oziru. Slovenci namreč ne stanujeio na mejah jugoslovanskega jezičnega področja, ampak nadaljujejo savsko področje, ki tvori jedro našega naroda. K Savi se nagibajo vse naše pokrajine, iz-vzemši morda Primorje. Na Savi leže naša glavna mesta; razun Visle ne i:i. na desnem bregu so si zopet približali cesti Dormans - Reims. V Champagni smo zavrnili več nemških napadov na naše nove pozicije severo - vzhodno od St. Hilaira. Svoje črte smo v polnem obsegu obdržali. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 27. julija popoldne. Sovražna artiljerija jc bila čez dan na severnem delu angleške ironte delavna. 28. julija zjutraj. Pri uspešnih sunkih jugo - vzhodno od Arrasa in pri Locru smo vjeli več sovražnikov in vple-nili več strojnih pušk. 2iS. julija zvečer. Z angleške fronte ni poročati ničesar. AMERIŠKO URADNO POROČILO. 26. julija zvečer. Med Ourcq.om in Marno smo zlomili sovražni odpor. Naše čete skupaj z zavezniki nadalje zasledujejo sovražnika. _ USPEHI NEMŠKE PODMORSKE VOJNE. Berolin, 27. julija. (Kor. urad.) Berlinski zastopnik »Kolnische- Zeitung« je imel razgovor s šefom admiralskega štaba admiralom von Holtzendorffom. v katerem je najprej stavil vprašanje, ali je admiral pripravljen zavzeti stališče napram trditvi angleških državnikov in admirala Jellicoe. da odpoveduje vojna podmorskih čolnov in da je prenehala pomeniti za Anglijo nevarnost, ker presegajo nove gradbe ladij v en-tenti potopitve in ker ententa potaplja več podmorskih čolnov, kakor jih morejo Nemci zgraditi. Admiral je odgovoril med drugim: Te trditve ne odgovarjajo resnici in če bi na oni strani tem trditvam verjeli, se bodo izkazale za usodepolno zmoto za sovražnika. Dejstvo je samo, da se je preskrba naših sovražnikov začasno izboljšala, ker so si prilastili nevtralni ladijski prostor. Izguba vrednosti samo na ladijah in tovorih, ki je zadela sovražnika, je prekoračila po vseh cenitvah 50 milijard mark. Angleški ladijski prostor se je skrčil na stanje iz leta 1900. torej jc nazadoval v svojem razvoju za IS let. Čim delj traja vojna, tem bolj gotovo odpade Angležem gospodarsko vodstvo ter prehaja na druge, predvsem na Zedinjene države in Japonsko. Razmerje novih zgradb ladij pri ententi napram potopitvam si lahko predočimo na podlagi številk. Od januarja do vštetega junija se je zgradilo glasom angleških in ameriških pedatkov povprečno na mesec: Na Angleškem 127.208, v Zedinjenih državah 112.986 reg. ton bruto, torej skupaj povprečno mesečno 240.194 ton. Ce preračunimo še 59.000 ton, zgrajenih v drugih državah za entento, dobimo povprečno številko mesečnih novih zgradb, ki so merodajne. Mesečna povprečna številka potopljenih ladij od januarja do vštetega junija 1918 znaša okroglo 630.000 reg. ton bruto. Uničenih je torej vsak mesec povprečno za 330.000 ton več, kakor se jih zgradi. Glede zabarikadiranja Ostenda in Zeebriigga je izjavil von Holtzendorff med drugim: Sicer hrabro izvedeni poskusi so se ponesrečili. Izhodi so odprti za promet. Skratka, nevarnost podmorskih čolnov za naše sovražnike ni odstranjena, kakor vedo sami. Nemška križarka v Indijskem oceanu. Berolin. 29. julija. V Norfolk (Virginio) so dospela poročila o nemški vojni ladji, ki dela veliko škodo med trgovskimi ladjami v zapadnoindijskih vodah. Listi mislijo, da gre za matico podmorskih čolnov, ki nastopajo ob atlantski obali. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 29. julija. (Koresp. urad.) Na italijanski fronti topovski boj in manjši spopadi. V Albaniji je vsled naših sunkov postal sovražni pritisk močnejši. Naše pozicije v kolenu reke Semeni so bile petkrat ljuto napadene. Napadi so se vsled hrabrega obnašanja od artiljerije izborno podpiranih braniteljev vsi krvavo ponesrečili. Tudi v gorovju Mali Siloves nas je sovražnik štirikrat brezuspešno napadel. Zapodili smo ga nazaj deloma z ognjem, deloma v protl-sunku. — Šef generalnega štaba. Albanska reka Semeni se približno 35 km zračne črte severno od Valone (Avione) izliva v Jadransko morje. Tvorita jo D e v o 1 i, ki priteka iz Mališkega jezera, in pa O s u m ali L j u m i B e r a t i t, ki priteka iz albanske južno - vzhodne meje in teče skozi mesto Berat, potem ko sta se ti dve reki združili približno 12 km severozahodno od Berata. Kakih 12 km pred svojim izlivom v Jadran tvori Devoli do 10 km proti severu izpognjeno koleno, ki o njem govori naše tokratno vojno poročilo. — Ma 1 i S i 1 o v e s je gorovje, ki se približno 20 km južno od mesta Elbasan dviga na Devolijevem južnem bregu v velikem loku, ki ga ta reka tvori južno od Elba-sana tako, da je lok vzbočen proti severu. Vleče se Mali Siloves v južno - vzhodni smeri nekako v sredini med Jadranom in Ohridskim jeze-rom. Novi boji na gorski fronti? Preko Curiha poročajo po milanskem >Se-cofu«, da se artiljerijski ogenj na italijanski fronti med Rivo in Asiagom zopet oživlja. Z italijanske ironte. Iz Curiha. »Corriere della sera* poroča, da so ameriški oddelki za italijansko fronto odšli dne 22. julija iz pristanišča v Bostonu. To so pijonirske čete in tehnične formacije z ameriško artiljerijo. Delovanje naših letalcev. Iz vojnoporočevalskega stana dne. 29. julija. Italijanske priobčitve. da je naše delovanje v času od 15. do 25. junija, torej v času bitke ob Piavi. izostalo, pobija najbolje nastopni uradni materijal: V času od 15. do 30. junija se je izvršilo 1886 vzletov na sovražnika, 779 zrakoplovov se je dvignilo. 1595 posnetkov sovražnih pozicij se je napravilo in naše skupine za metanje bomb so vrgle z dobrim uspehom 18.554 kg bomb. V času od 15. do 25. junija je bilo sestreljenih 17 lastnih letal, 12 jih je ostalo pri sovražniku, 19 se jih je vrnilo z ranjenci. Padlo je 19 hrabrih opazovalcev in pilotov. Razventega je bilo 24 letalcev ranjenih. Nasproti temu ie ugotovljeno, da je bilo zbitih 48 sovražnih letal, izmed teh je ostalo 8 v naši posesti. Italijanska poročila hočejo napraviti vtisk, da so se naši letalci komaj pokazali v zraku. Toliko bolj jih pobija naravnost groteskni podatek o 107 zbitih avstro - ogrskih letalih. Navedena avtentična števila dokazujejo, da so delovali naši letalci junaško in požrtvovalno v teh težkih časih in so svojo nalogo v oolni meri izvršili. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 28. julija. Ljut koncentraci iski ogenj naših baterij v Logarinski dolini, v Vallarsi in v dolini Brenti, navaden motilni ogenj sovražnih baterij na ostali fronti. Italijanske in franvoske patrulje so na več krajih dobile nekaj vjetnikov. Dve sovražni letali sta bili v zračnih bojih sestreljeni. 29. julij a. Znatno delovanje sovražne artiljerije v Veltlinu, v dolini Brenti, ob Piavi in pri mostu San Dona. V pokrajini vzhodno Grape so pripeljale naše izvidne patrulje nekaj vjetnikov. Dve sovražni letal sta bili v zračnih bojih sestreljeni, tretje je strmoglavil ogenj naše obrambne artiljerije. Albanija. Ob Semeniju in ob mostu pri Kučiju so bili sovražni prodiralni poskusi včeraj krvavo zavrnjeni. FRANCOSKO URADNO POROČILO IZ ALBANIJE. 26. ju li j a. Delovanje patrulj na srbski fronti. V Albaniji močno protidelo vanje sovražnika, ki je napadal z močnimi četami severno od Devolija ob dolenji Nolti in južno od te reke pri Izgubi. Njegove napade smo zlomili. Sovražnik je pustil na bojišču mnogo mrtvih. Homatije no Ruskem. PRODIRANJE C EHO - SLOVAKOV. Berolin. 29. julija. >Berliner Tage-blatt« poroča iz Stoekholma: Po zavzetju Sisrajma ob Volgi s strani češkoslovaških Tet so sledili silni masakri proti delavcem, katerih ie bilo več tisoč pomorjenih. Imena vseh umorjenih članov sovjeta so znana. Stanovanjskega komisarja ie razdraženo ljudstvo raztrgalo na kose. Člane boljševičke rdeče garde so v masah v .skupinah po '30—40 mož usmrtili. Basel, 29. julija. >Telegraphen-kompanie« poroča: >Temps< prinaša vest, da se med Ceho - Slovaki na Ruskem bojujejo že dolgo tudi Francozi in Japonci. Curih. 29. iuliia. Ceho - Slovaki so zavzeli Jaroslav ter korajo sedaj proti Moskvi. S potoma se iim pridružujejo številni vstaški kmetje. Berolin, 29. julija. Tukajšnje rusko veleposlaništvo je izdalo danes zopet celo vrsto dementijev, od katerih sta ta dva najvažnejša: Vest o umoru voditeljev socijalnih revolucionarjev levice, zlasti o umoru Spiridinove se oporeka. Nadalje je izjavilo rusko veleposlaništvo, da so ta - le~me-sta trdno v rokah sovjeta: Vologda, Arhan-gelsk, Kasanj, Volisk, Spask in Jekaterin-burg. Moskva, 29. julija. (Koresp. urad.) Nemški državni minister dr. Helfferich je dospel danes sem in ie prevzel posle diplo-matičnega zastopstva. Rotterdam, 29. julija. »Poslednija Novosti« poročajo: Gruzinski katolikos Kirion je bil umorjen. Njegovo truplo so našli na njegovem stanovanju ter poleg njega nabit revolver, iz katerega ni bil izstreljen noben strel. Politične vesti. = Iz tajne seje državnega zbora. Kakor se nam naknadno poroča, sta govorila pri vojaški debati v tajni seji državnega zbora v imenu Jugoslovanskega kluba poslanca dr. Dulibij in dr. Bcnkovič. = Za Jugoslavijo. Za neodvisno in samostojno Jugoslavijo so se izrekli prebivalci goriških občin Svino (102 podpisa) in Sužid pri Kobaridu (173 podpisov. = Dr. Koroščeve razglednice konfi-seirane! Kakor nam poročajo, so razglednice s sliko načelnika Jugoslovanskega kluba drja Korošca v Ljubljani konfiscirane! = Naše finance. Dunaj, 29. julija. »N. Fr. Presse« prinaša ob zopetni obletnici izbruha vojne zanimrv uvod- nik o finančnih vprašanjih, v katerem pravi med drugim: Pred petimi leti so znašali dnevni izdatki države 9 milijonov kron, danes znašajo dnevuo 67 milijonov. Z rednimi dohodki so med vojno pokrili samo državnih izdatkov, ostalih 78B/. je bilo treba kriti z novimi dolgovi. = Odpust letnika 1868. Dunajska »Zeit« poroča, da je \ ojua uprava odredila, da se rojstveni letnik 1868 trajno odpusti in sicer da se odpuste vsi oni vojaki tega letniku, ki imajo pravico do pc 1 i e d e I sk ega dop us t a. = Preki sod na Češkem. Z Dunaja poročajo, da so češki poslanci vložili interpelacijo na notranjega ministra, justičnega in domobranskega ministra gkde proglasitve prekega soda nad nekaterimi okraji na Češkem. = Kje je državna misel? O tem pfje krakovska »Nova Reforma* v o 14. številki: »Pomilovanja vreden ie minister vnanjih poslev. ki naj bi v širokem svetu za svojo državo dobil posluh, respekt in uvaževanje, ko pa se istodobno ministrski predsednik trudi, dokazati pred širokim svetom, da te države ne vlada niti kaka misel, niti ideja, ampak — enostavno seštevanje glasov, ki se za budgct pobirajo, kjer se da in pri komer se da, ter se pri tem obljubljajo reci. ki so si med seboj nasprotne in ki jih ni mogoče izvršiti. Slika takega političnega upadka se kaže povsod, kjer se je izgubila državna misel in je nje mesto zavzela oseba tega ali onega ministrskega predsednika. Nekaj tednov izgleda notranja politika v Avstriji tako, kakor da bi ta država bila samo za to. da bi mogel Seidler kje bri ministrski predsednik . ..« = Nemške vesti o sovražni propagandi. Nemški listi poročajo pod našlo vom: Sovražna propaganda, baje iz Lu-gana: Člani od entente ustanovljenih in vzdržanih eeško-slovaških in jugoslovanskih komitejev in poročevalskih uradov marljivo izrabljajo češke in poljske govore v avstrijskem državnem zboru za svojo protiavstrijsko propagando ter izjavljajo, da so ti govori historičen dokaz za potrebo razbitja donavske monarhije. Ceško-slovaški rimski komite priobčuje praško deklaracijo z dne 13. julija. Oklic srbohrvatske omladine. Slušatelji vseh fakultet Zagreb, vseučilišča so izdali proti frankovcem in njihovim političnim lumparijam oklic na srbohrvatski narod, ki pravi med drugim: V tej strašni svetovni vojni je za-plakalo nebroj slovenskih, hrvatskih in srbskih mater, nebroj sester je obleklo črno obleko, cele poljane so napojene s krvjo in posute s kostmi naših očetov in naših bratov; mnogi, mnogi so bili po nedolžnem obsojeni na smrt, so pomrli po ječah. Velik del teh žrtev imajo na vesti frankovci s svojimi denuncijaci-jami in vsem svojim političnim delom, ki je sistematično vstvarjalo denuncijacija m pristopno okuženo atmosfero. Zadnja saborska razprava je razkrinkala frankovce pred vsem svetom kot narodne izdajalce. Težka je ta obsodba, ali utemeljena, in treba je, da izvajamo iz nje vse konsekvence. Ves narod naj izjavi svoje ogorčenje nad zastruplje-valnim frankovskim delom. Človeška in narodna dolžnost poštenih ljudi v frankovskih vrstah ie, da se javno odrečejo vsake skupnosti z izdajalskimi voditelji. Volilni okraji frankovskih poslancev jim morajo izreči nezaupnico. Hrvatska in srbska javnost proglasita družabni bojkot nad frankovskimi voditelji in onimi pristaši, ki jih podpirajo še tudi do zadnjih odkritjih. Za nje ni več prostora v kulturnih in humanitarnih društvih, ne več za isto mizo, v istem lokalu s poštenimi narodnimi ljudmi. Po obsodbi hrvatskega sabora naj čutijo izdajice sedaj obsodbo celega naroda. = Ogrski prehranjevalni minister je bil imenovan za voditelja družbe za ljudski blagor. === Afera cesarjevega poslanca na romunskem dvoru. Dunaj, 29. julija. (Kof. urad.) Uradno se poroča: K poročilu korespondenčnega urada z dne 23. t. m. o ustmenem sporočilu cesarja Karla meseca februarja t. 1. potom avstro - ogrskega štabnega jastnika romunskemu kralju, se pripominja od posameznih nemških listov, da nemška vlada ni bila obveščena o misiji polkovnika Rande predno mu je bila ta naloga poverjena. Temu nasproti se mora konstatirati, da je grof Czernin o svojem namenu predlagati cesarju, da naj pošlje romunskemu kralju spDročeno sporočilo, razmotrival s takratnim nemškim državnim tajnikom za zunanje zadeve g. v. Kuhlmannom v Brestu Litovskem in da je prišlo tam tudi do sporazuma o vsebini sporočila, katero naj prinese polkovnik Randa romunskemu kralju. =fa= Balfour o Jugoslovanih. Haag, 29. julija. Listi poročajo iz Londona: Pri ustanovni skupščini jugoslovanskega vojnega komiteja v Mausion-house so bili nazvoči poleg drugih zunanji minister Balfour, Lord Crewe ter srbski, italijanski, grški in brasilski poslanik. Srbski poslanik je v svojem pozdravnem govoru povdarjal, da med srbskimi in italijanskimi vojnimi cilji ni nasprotja. Balfour je izvajal, da je Srbiia eno izmed središč, okrog katerih se vrti vojna. Ultimat Avstro-Ogrske Srbiji po-menja sramoten napad velesile na mal narod. Srbija se je borila junaško za svojo neodvisnost. Ako zmagajo centralne države, zapadejo Cehi in Jugo-slov ani za vedno suženjstvu. To vprašanje je med najpomembnejšimi in največjimi, kar jih mora vojna rešiti. Nemci ne morejo umeti idealov aliiranih narodov, nevtralci pa so vsi spoznali, da ie svoboda sveta odvisna od ententine zmage, dočim bi pomenila nemška zmaga nemško nadvlado nad celim svetom. Bodoči mir ne angleški ali nemški mir, ampak mir kulture ali mir nekulture. — Skupščina je sprejela resolucijo, naj se sprejmejo med mirovne cilje sledeče tri točke: 1. Osvoboditev in združenje Jugoslovanov v prosto, neodvisno narodno državo; 2. Balkan pripadaj balkanskim narodom; 3. povrnitev vojnih poškodb v jugoslovanskih deželah. = Jugoslovani v Ameriki dr. Trumbicu. Iz Ženeve: Predsednik jugoslovanskega odbora dr. Trumbič je dobil brzojavke, s katerimi se odobravajo zaključki rimskega kongresa in sicer s strani jugoslovanskega narodnega sveta v VVashington u, hrvatskega narodnega združenja v Pittsburgu in hrvatske lige ob Tihem oceanu, nadalje s strani srbske narodne obrane v Ameriki in srbske narodne lige v Pittsburgu ter s strani 13.000 Slovencev katoliške unije. Koroških Slovencev v Clevelandu in slovenskega narodnega združenja v Zedinjenih državah. = Rešitev poljskega vprašanja v mednarodnem zinislu. Iz Londona poročajo, da se jc izvedelo te dni iz nekega vprašanja na ministrstvo in dotič-nega odgovora, da ie poljski narodni odbor v Londonu stopil v stik z vsemi poljskimi odbori in predstavitelji radi rešitve poljskega vprašanja, katera se mora izvršiti v mednarodnem zmislu. = Bolgarske finance. Iz Sofije poročajo: Finančni minister Ljapčev odpotuje v kratkem v Berolin in na Dunaj, da uredi s pristojnimi nemškimi in avstro-ogrskimi finančniki viseča vprašanja. = Obtožba kabineta Bratlanu. Preiskovalni odsek romunske zbornice za obtožbo proti kabinetu Bratianu je končal svoja dela ter bo te dni poročal zbornici. Dela odseka so prinesla več materijala kakor se je pričakovalo. Našli so se akti in dokumenti, ki močno kompromitirajo Bratianovo vlado. Zatrjuje se, da bi se mogle izvršiti že na tej podlagi aretacije. = Nov ukrajinski notranji minister. Hermanov ukaz oprošea ministrskega predsednika Ukrajine Lvsoguba posla notranjega ministra ter ga potrjuje kot ministrskega predsednika. Za notranjega ministra je bil imenovan dosedanji generalni tajnik Kistiakav skij. za generalnega tajnika pa dosedanji pomočnik justičnega ministra Sergei Savadskij. — Osveta za grofa Mirbacha. »Kol-nisehe Ztg.« poroča, da je sovjetska vlada obljubila osveto za umor grofa Mirbacha ter tudi že ustrelila večje število socijalnih revolucionarjev. Poročalo se je, da jih je bilo ustreljenih dvesto. Zveza med ustreljenimi in morilci ni znana. Zato mora Nemčija še vedno vztrajati na tem, da dobi zadoščenje in da se umor grofa Mirbacha maščuje. V Ukrajini bodo torej še nadalje streljali ljudi. — Za Mirbachovega naslednika ie bil, kakor znano, imenovali Helfferich, ki je baje stal boljševi-škemu gibanju vedno simpatično nasproti. Splošno pripisujejo dejstvu tega imenovanja veliko važnost. = Nemški gospodarski svet za Srednjo Evropo. Delavni odsek za Srednjo Evropo je sklical zastopnike nemške industrije, trgovine, plovstva in finančnega sveta na zborovanje, ki je sklenilo ustanoviti nemški gospodarski svet za Srednjo Evropo. = Kraljevski kandidat. »Frankfurter Ztg.« izve. da se smatra kandidatura vojvode Uraeha za litevski prestol za odpravljeno. = Litevski prestol. Nemški državni tajnik v. Hintze odide danes v veliki glavni stan. Ker se mudi tam litevsko odposlanstvo, je domnevati, da je njegovo potovanje v zvezi z zasedenjem litevskega kraljevskega prestola. === Pogajanja med Rusijo in Finsko. Iz Moskve poročajo uradno, da je bil zastopnik sovjetske vlade v Stockhol-mu Vorovskij imenovan za šefa ruskega odposlanstva za mirovna pogajanja s Finsko, ki se bodo v kratkem pričela. = Živila za Švico. Iz Washingtona poročajo 27. julija: Nad 100.000 ton ladijskega prostora, zlasti novih ladij, je pripravljenih, da odplove v convoiju z živ ili za Švico. Tukajšnji uradni krogi pripominjajo, da je to dvakrat toliko ladijskega prostora kakor je bila vlada obljubila, da bo pripravila za Švico. = Nemške kolonije. Na posvetovanju angleške vlade s kolonijalnimi vladami je bilo sklenjeno, da se ne vrne Nemčiji niti ena kolonija. — Stavka v angleških municijskih tovarnah. Iz Anglije poročajo, da se stav ka angleških municijskih delavcev vedno boli širi in da je bilo v Leedsu sklenjeno proglasiti v soboto splošno stavko, če vlada ne prekliče nasilnih ustavitev obratov. V birminghamskem disrriktu počiva delo ter stavka 100.000 delavcev. Po celem Angleškem je baje 150.000 delavcev v stavki. = Stavka na Angleškem. V splošnem je smatrati glasom londonskih poročil stavko delavcev na Angleškem za končano. = Irska udeležba na vojni. Rotterdam, 26. julija. (Kor. urad.) »Nieuwc Rotterd. Courant« poroča, da izve »Daily News« iz Dublina v četrtek, da je našel načrt novačenja, ki je bil izdelan na podlagi priporočila irskega rekruta-cijskega zborovanja, pritrdilo v poštev prihajajočih vladnh departementov. — Personalna unija med Islandijo in Dansko. V soboto so se končala pogajanja med Dansko in Islandijo ter je bila obema vladama predložena pogodba, ki vsebuje tele glavne točke: Danska prizna Islandijo za neodvisno samostojno državo, ki je zvezana z Dansko samo s skupnim kraljem. V naslov danskega kralja se sprejme v bodoče tudi ime Islandija. Obe državi si pripoznata popolno enakopravnost svojih državljanov, pač pa so islandski državljani na Danskem oproščeni vojaške službe in narobe. Nadzorstvo nad ribištvom v is-lanskih vodah izvršuje Danska pod dan- sko zastavo tako dolgo, da bo želela Islandija sama prevzeti to nadzorstvo. Islandija se proglasi za nevtralno in nima vojne zastave. Danska zastopa zunanje politične zadeve Islandije. Pogodba stopi v veljavo s 1. decembrom 1918 po sprejetju v obeh parlamentih. Veleizdajniški proces na Dunaju. Dunaj, 29. julija. Vsi dunajski več&rniki prinašajo enako se glaseča poročila o veleizdajniškem procesu proti dr. Ivanu VVertheimu, iz katerega posnemamo najvažnejše točke. Pred senatom armadnega divizijskegu sodišča na Dunaju se je imel danes zagovarjati enoletni prostovoljec četovodja dr. filozofije Ivan VVertheim, ki je bil obtožen /ločina veleizdaje po § 334. voj. k. z. Podlago obtožbe tvori govor, ki ga je govoril obdolženec povodom velike delavske stavke dne 20. januarja v X, dunajskem okraju na javni cesti pred delavskim domom v Tavoritnu ob navzočnosti velike množice stavkajočih delavcev in delavk. Glasom ohtožnice je dr. VVertheim v svojem govoru poživljal delavce, da naj sta\-ke ne končajo, marveč da jo naj nadaljujejo brez ozira na sklepe strankarskega vodstva. Poživljal je delavce, da naj se upro vodstvu, ker je proti delavstvu ih od vlade podkupljeno. Delavci naj se torej ne vrnejo na deio. marveč naj s splošno vstajo končajo vojno. Tej splošni vstaji delavstva bi se gotovo pridružili bratje v drugih državah in edino na ta način bi bilo mogoče izsiliti splošni mir. V to svrho naj se vstajno gibanje razširi tudi na Francosko, Nemčijo in Rusijo ter naj se dvigne ljudstvo proti kasti visoke gospode, proti grofom in eks-celencam ter proti gotovim gospodom, ki jih mora ljudstvo vzdržati. Dr. VVertheim je baje nadalje poživljal ljudstvo, da naj zahteva osvoboditev dr. Adlerja ter da naj posnema rusko revolucijo. Baje je govoril ta svoj govor z namenom, da povzroči upor in državljansko vojno ter je na ta način /..t-krivil zločin veleizdaje. V utemeljitvi pravi obtožba: Dne 14. januarja 19ls je prišlo v Daimlerjevih tovarnah v Dunajskem Novem mestu do stavke, ter se ie stavka razširila tudi na Dunaj in skoraj na vse dunajsko delavstvo. Sv ij vrhunec je dosegla stavka v dneh med 17. in 20. januarjem t. 1. Vodstvo socijalnode-rnokratične stranke se je trudilo preprečiti izbruh generalne stavke ter spraviti delavce zopet na pravo pot. Dasiravno so bile prvotno krive stavkam prehranjevalne te t-koče, se je kmalu spoznalo, da so anarhistične socijalistične skupine zlasti na Dunaju to gibanje hotele porabiti, da bi privedle do nasilnega preobrata v državi z namenom, da realizirajo svoj anarhistični program. Bilo je opažati stremljenje« nastopiti z nasilnimi sredstvi proti obstoječemu režimu in z naslonitvijo na Rusijo tudi pri nas uresničiti boljševiški ideal. Razširjali so se letaki, ki so vsebovali isto temeljno misel. Obtoženec se je hotel 20. januarja v spremstvu svoje žene udeležiti shoda, ki je bil napovedan za ta dan v delavskem domu v X. okraju. Shod pa je bil že od policije razpuščen in pred delavskim domom je stala policija, da delavstvo ni moglo vdreti zopet na zborovališee. Na cesti je stalo vse polno delavcev in delavk, ki so se razgo-variali o položaju, zlasti pa diskutirali o tem. ali naj se uklonijo zahtevi strankarskega vodstva in se vrnejo na delo ali ne. Obtoženec je ob tej priliki govoril omenjeni govor, ki vsebuje zločin veleizdaje Razprava se je pričela ob 9. dopoldne Vršila se je javno. Po prečitanju obtožbe je vprašal vodja razprave obtoženca ali prizna, da je kriv. Dr. \\ ertheim je kategorično zanikal svojo krivdo ter slikal svoje življenje. Njegov oče je bil časnikar strogo konservativne smeri. Dva brata in svaka je izgubil obtoženec v tej vojni. Vsi trije so padli. Svoj filozofični doktorat je napravil obtoženec na Dunaju ter ves čas svojega študija ni pripadal nobeni organizaciji in nobenemu društvu na Dunaju. Izdajal je pedago^ične spise, ker je bil to njegov poklic. Preživljal se je s podučevanjem ter je imel privatn > šolo na Dunaju. Nato je bila zaslišana njegova žem Hilda VV e r t h e i m. hčerka dvorn. svetnika dunajskega poštnega ravnatelja Hotni a n na. Tudi ona je absolvirala filozofič-ne študije na dunajskem vseučilišču in je bila prej učenka svojega sedanjega moža. Njene izpovedbe se krijejo z izpovedbami soproga ter je še izjavila, da je bilo pri govoru njenega moža navzočih k večjemu 70 oseb. Na policijskem komisarijatu je hotel komisar drja VVertheima že izpustiti, neki policijski agent pa je v tem hipu po-pravii in dopolnil svojo izpoved, vslod česar se je vzdržala aretacija. Kot priča je bil nato zaslišan državni poslanec S e i t z. ki je izpovedal: Stavka meseca januarja me je zelo presenetila. Stavka nikakor ni imela političnega značaja, marveč je bila prava lakotna stavka. Slaba prehrana, preveliki napor pri delu in dejstvo, da so prišli civilni delavci pod vojaško poveljništvo, vse to je provzročilo med delavstvom tako ogorčenje in razpoloženje, da je moralo priti do stavke. Take stavke se bodo vedno vršile. Dočim ie bila sicer naloga strankarskega vodstva organizirati delavstvo.je bila to pot njegova nalog povsem druga. Vsled tega je prišlo do ne-sporazumljenja med vodstvom in delavci, ter so delavci svoie voditelje imenovali plačane pomirjevalce (Beschwichtigunsrs-hofrate). Letaki so izražali celo mnenje, da so voditelji strank© zaslužili, da jih postre-le. Poslanec nadaljuje: Mi nismo tako strahopetni, kakor država, ki voha povsod vc-leizdajstvo. Strankarsko vodstvo se je pogajalo z vlado ter smo postavili zahtevo, da mora grof Czernin izrecno izjaviti, da je pripravljen skleniti mir, ker je bilo* delavstvo mnenja, da je grof Czernin ovira miru. Poslanec S k a r e t je izjavil: Stavka ni bila nikakršno politično gibanje, marveč izbruh obupa delavstva. Razmere so postale za delavstvo neznosne. Zgodilo se jev da so z rešilnimi vozovi vozili delavce iz delavnic. Vsled pomanjkanja premoga je prišlo mnogo delavcev zlasti v municijskih tovarnah, ob kruh. Zato je bila stavka neizogibna. Na predlog vojaškega pravdnika je bila nato z ozirom na nevarnost razširjenja državi nevarnih poročil izključena javnost. V tajni razpravi se je prebralo poročilo policije vojaškemu pdveljništvu, ki je obsegalo zgodovino stavke meseca januarja 1918. Voditelj razprave. Je nato zaključil do-kazilno postopanje ter prekinil razpravo ob 4. popoldne. Vojaški pravdnlk ie r zopet o. 171. štev. .SLOVENSKI NAKOU-, uue 30. julija 1910. Stran 3 otvorjeni seji izjavil, da je zbolel za špansko boleznijo in da danes ne more več pledirati, vsled česar se je nadaljevanje razprave preložilo na jutri. Odlikovana cestna čuvaja. V priznanje posebno zvestega službovanja pred sovražnikom sta odlikovana cestna čuvaja Pran Schaublegger iz Bovca in Tomaž Kovač 4e Sp. Loga z železnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrost-ne svetinje. Dr. Ferdinand Terkuč t. Poročali smo po hrvatskih listih, da se je ustrelil v Zagrebu nadporočnik 97. pp. Ferdinand Terkuč in izrekli sum. da je ta nadporočnik najbrže identičen s kanalskim notarjem dr. Terkučern. Sedaj smo dobili obvestilo, da je temu rc^ tako. Pokojni dr. Terkuč je bil miren človek, ki se je brigal za svoj urad in svojo družino, v politično vrvenje pa se ni spuščal. Kaj ga je pravzaprav gnalo v smrt, se ne ve. Premeščen je gozd irski svetnik inženir Kamir P a S a D iz Pulja v (lulico, gozdarski komisar inženir Anton R a ž i č iz Šmohorja na Cres. Lrorla ie v ćrničali na V ipavskem Albina S1 a m i č, učenka c. kr. obrtne šole v Ljubljani, stara 17 let. Pokopali so jo 27. t. ni. Italijanski list o obljudenju Gorice. Allgemeine Zeitung poroča preko Curiha: Milanski Seeolo poroča, da avstrijske oblasti zopet pošiljajo privatno prebivalstvo v Gorico, da mesto zopet obljudijo. 20.0< 0 primorskih gladnih otrok na Hrvatskem. Doslej je prišlo na prehrano na Hrvatsko 20.000 otrok iz Dalmacije. Istre in Bosne. Iz Gradeža. Veliko morsko kopališče v (iradežu je prazno in morje mirno čaka svojOl ljubih gostov, katerih je imelo meseca julija vsako leto ogromno število. Iz bližine pohiti ta ali oni v prijazni (iradež pogledat, kako je tam v vojnem času. Jeden izmed teh piše rojaku, ki je tudi leto za letom vžival gradežko morsko dobroto, med drugim: Preveč vroče- je bilo v Italiji pa sem zaželel ohladila.Spomnil sem se našega starega Oradeža in sedaj sern tu. Ali kje si življenje Gradeža? Morje je čisto in snažno, ribe izvrstne, olje sem pa s seboj prinesel, in vino za vola ubiti . . . Drugi piše: Tu sem in kopam se vsak dan. Ljudi je tu domačih okoli 3000. Seveda kopaliških gostov ni razven iz najbližje okolice. Kopanje je gratis, ker nihče ne upravlja kopališča. Kanine so večinoma zamazane in razbite. Otvorjeni so samo trije lokali: VVafner, Adria in Strandkaffee. Vsakdanja hrana so ribe in polenta, včasih palačinke. Sicer je mesto ostalo skoro nepoškodovano, samo poti so zaraščene s travo. Lastnikov vil ni. trgovin tudi ni. Vse živi od aprovizacije. Ljudje dobe po četrt kg koruzne moke na dan in tako se preživljajo s polento in ribami . . . Dnevne vesti. Odlikovanja za civilne zasluge. I -.Ilik«»van ie stavbeni svetnik tobačne tovarne inženir Pavel Kob Le r z vojnim križem drugega razreda v Ljubljani in davčni asistent Matija Habe v Logatcu z vojnim križem tretjega razreda, delovodja v tobačni tovarni Henrik Za les jak v Ljubljani z vojnim križem četrtega razreda. C. kr. invalidsko šolo v Ljubljani ie obiskal v soboto dopoldne štacij--ki poveljnik generalm.tjor Rudolf von I herek ^ v spremstvu podpolkovnika OskariaTheissa in šefzdravnika c. in kr. in v. oddelka. Profesor inž. Michor it kut zastopnik ravnatelja pozdravil generala ter spremil gospode v delav-uiške in učne prostore, kjer se ie vršil ravnokar pouk. Štacijski poveljnik ie imel priliko občudovati nase slovenske junake - invalide, kako pridno in vztrajno pripravljajo. vsak po svoji zmožnosti, obnovitev lastne eksistenee. izrazil ir ponovno svoje priznanje učencem - invalidom in učiteljem oziroma mojstrom ter je pri odhodu poudaril, da bo seveda vedno pripravljen invalidni soli v danih slučajih, kar najbolje mogoče ustreči oziroma nje -tremljenia z vso možnostjo podpirati. — Ponesrečila dva enoletna prostovoljca pcšpolka št. 17. v Tolmezzu. Poročajo nam: Dne 27. t. m, sta se po-fiesrečfla na postaji v Tolmezzu dva enoletna prostovoljca 201etna Ivan Poljak iz Kamnika in Drago B i -vec iz Zagreba, ko sta se odpeljala na bojišče. Nepoznavajoč ožino med železniškim tirom in zidom postajnega posloinia sta pogledala skozi okno in udarila ob zid. Bivec je bil takoj mrtev. Poljaka so odpeljali težko ranjenega v bolnišnico. — Za množice, ki se vračajo iz vojnega vjetništva. Cesar se ie bil odbor, ki se je postavil ob strani vojaškim prirediteljem nabiranja perila za vojnike, za trdno nadejal, to se izpolnjuje v zelo razveseljivi meri: prebivalstvo Ljubljane, ki ie tekom vojne že tolikokrat razodelo svoie /domoljubie ter zopet in zopet pokazalo, da ie odprtih rok, donaša voiaški zbiralnici pe-ni& v -Narodnem domu moških srajc in spodnuh hlač. platnenih rjuh in dru-gaenin tkanin, kakor tudi denarnih zneskov toliko, da se bode prestolica kronovine Kranjske tudi to pot, vpo-stevaje splošne razmere, morala imenovati med mesti, ki so v domoljubne namene žrtvovala naiveč. Da bi mogel pomilovanja vredne trpine preskrbeti vsaj z nujno potrebnim perilom, prosi vojnoskrbstveni urad potom tukajšnje glavne zbiralnice vse tiste, ki so s perilom kolikortoliko še založeni, naj odstopijo zbiralnici v Narodnem domu kolikor morejo moških srajc in spodnjih hlač. Zbiralnica v Narodnem domu uraduje vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Nabiranje perila se bode zaključilo v najkrajšem času. Razglašeno bodi v drugo in tretje: Kdor od tucata moških srajc ali spodnjih hlač podari po en izvod ali kdor proda od tucata po dva izvoda, prejme izkaznico, ki ga ščiti Pred morebitno poznejšo prisilno oddajo perila. Kdor torej od tucata zbiralnici odda po en komad proti plačilu, *e ni zavarovan. Proti plačilu, ki ie določeno z 12 kronami za moško srajco in z 8 kronami za moške spodnje hlače, se sprejema izključno le brezhibno perilo, v dar pa tudi že ponošeno ali zakrpa- no. — V denarju so Glavni zbiralnici perila v Narodnem domu med drugimi darovali: Ljubljanska Kreditna banka in pa Kranjska hranilnica po 500 K, trgovec Spitzer, Blei\veisova cesta 16, 200 K. policijski ravnatelj grof Kiinigl 51' K. — I/prememba pri dunajski Te-legraphenkompanie . Pri dunajski korespondenci >Telegraphenkompanie« je prišlo do važne izpremembe. Oba poslovodji dr. Tarplut in Otto Weiss sta bila izbrisana ter ie bil vpisan kot poslovodja dr. Keichenauer. bivši šef graške >Tagespost« in sedanji ravnatelj presbiroja avstrijskih industrijalcev na Dunaju. S tem bodo avstrijski industrijalci najbrže dobili vpliv tudi na Telegraphenkompanie. — Kako postopajo z vojaštvom na nabiralni postaji v Belemgradu. Po- 1 slanei Uesel in tovariši so podali na domobranskega ministra rudi postopanja z vojaštvom na nabiralni postaji v Belemgradu interpelacijo, v kateri navajajo: Na zbiralni po.Maii v Belemgradu ie bilo začetkom tekočega leta -tM10 do 3000 mož. Prehrana ie bila takrat in ie še nezadostna. Pet mož je dobilo na dan skupno kos krulm. Druga hrana ie bila kava in i uha in včasih košček mesa. Tačas. ko je moštvo najhujše stradah*, ie dobilo vojaško po-verjništvo 135 vreč najfinejše pšenične moKb in oficirji in uradniki so imeli tako najboljše belo pecivo, moštvo ie pa stradalo. Italijanske vjernike se ie prehranjevalo boljše, kakor lastno moštvo. Pri podeljevanju dopustov se dela med ogrskimi in avstrijskimi vojaki razlika v i top rilo g zadnjim. Poveljnik na tej postaji neki Madžar zmeria avstrijske vojake: Vi hočete premagati Evropo, vi >Seuweinebunde«. Ako kdo prosi za dopust, ga zapre. Poslanci zahtevajo, da se tako razmere odpravijo. Predlog za zvišanje vzdrževalnih prispevkov. Nemški socijalni demokrati so vložili v preteklem zase-danju predlog, naj se povišajo vzdrževalni prispevki svojcem vpoklicanih vojakov na Dunaju na 3 K dnevno, v večjih mestih na 2 K 70 v, v manjših mestih in po deželi na 2 K 10 v. Nezakonski otroci naj dobijo jednako podporo kakor zakonski. Predlog je bil odkazan finančnemu odseku. — Interpelacija radi eksplozije na Pragcrskeni. Poslanci Bese! in tovariši so naslovili na domobranskega ministra radi odškodnine vsled eksplozije na Pragarskem škodo trpečim vojakom nastopno interpolacijo: 4. decembra PU7. ob 3. uri zjutraj ie eksplodiral na postaji na Pragerskem municijski transport, vsled česar je imelo več mož, ki so se peliali na dopust, znatno škodo. Bilo je tudi nekaj mrtvili in ranjenih. Mnogi so izgubili vse. kar so imeli 5 seboj, tnterpelantje zahtevajo za nje vso odškodnino. — Slovenska šola v Mariboru. Nas v krvi in preganjanjih prerojen narod ie vsestransko tako dozorel in se zaveda potrebe narodnega šolstva v toliki meri, kakor še nikdar poprej. Pri vsaki priliki, pri vsakem sestanku, naj je vzrok veselje ali žalost, se spominjajo navzoči slovenske šole v Mariboru in pobirajo zanjo in naberejo lepe vsote. Pa ne samo ljudstvo doma. tudi naši možje in fantje na fronti se spominjajo nase bedne dece ter pošiljajo prispevke. Te dni ie nabral in poslal g. Volčič s fronte 230 K. ki iih ie nabral na i redvecer sv. Cirila in Metoda ob Kre-su. Okoli ognja sede so se spominjali vojaki, tako piše. prejšnjih časov, ko so zažigali doma mnogo večje kresove. Spominjali pa so se tudi vseh liutih bojev, v katerih so se-vedno in povsod izkazali junake v obrambi domovine ter želi ponovno pohvalo iz ust svojega polkovnaka. Na drugi strani pa iim hočejo pomični deco doma v nemških šolah. Zato so zbrali od svojih prihrankov imenovano vsoto ter jo poslali šolskemu odseku v Mariboru kot kamen za poslopje slovenske šole v Mariboru. Hvala Vam. bratje na bojnem polju, za Vaš dar! Naidite mnoero posnemovalcev doma in v tujini! —Zahteve privatnih uradnikov. Dunajski časopisi objavljajo tale poziv državne zveze društev privatnih uradnikov do podjetnikov: Privatni uradniki s svojimi rodbinami niso mogli vsled velikanske draginje za avgustov termin položiti za stanovanjsko najemnino večjih zneskov na stran, ker so šli vsi prejemki za kritje potreb živil. Poleg tega pridejo meseca septembra novi izdatki za šole in za obleko. Podjetniki so pri svoiih uradnikih globoko v dolgu vsled popolnoma nezadostnih prejemkov. Podjetniki se poživljajo, da naj ta svoj dolg zmanjšajo s tem. da iim takoj izplačajo večji stanovanjski in nabavni prispevek. — Ljudski humor. Ob jesti h cerkvi na Rožniku stoji napis: >Verbote-ner Weg — Prepovedana pot«. Te dni je nekdo obesil pod to tablico papirnato z napisom: >Vidi se vse povsodi, da Nemec p r-v i po prepovedanih potih hodi.« — Včerajšnja številka našega lista je bila zopet bela. Na belem me- ,stu napisala ie dobra duša — na tablici pred redakcijo, kjer je list javno nalepljen: >Bel kruh dobimo« . . . — Ubogi kadilci. >Wiener Zeitung« priobčuje odredbo finančnega ministra z dne 29. julija 1918 glede po-delavanja tobačnih nadomestil in dodatkov z dne 1. avgusta 1918 ter glede uporabe kolkov za pristoibine ob dovoljenjih za izdelavanje tobačnih nadomestil. — Trgovina F. Ks. Souvan bo v četrtek 1. avgusta in v soboto 3. avgusta odprta. — Manufakturna trgovina Jos. Petkosig, Stari trg 4 se zopet otvori 1. avgusta. Da se proglasi za mrtvega Kajetan Kastelic z Višjegagrma št. 10. pri Litiji, je uvedeno pri tukajšnjem deželnem sodišču tozadevno postopanje. Kastelic, rojen 1887, posestnik, je služil pri pešp. št. 15. in se ie bojeval na severni fronti. Pogrešajo ga od 9. maja 1915. Ako se ne oglasi do 25. iuliia 1919., bo proglašen za mrtvega. Neurje. V nedelio 28. t. m. popoldne ob % na 4. je prišla ob hribih od Preserja v Borovnico nevihta s točo, ki je padala vsaj kot lešniki debela več kakor pol ure. Naredila ie seveda ogromno škodo: Fižolu je odbila cvetje in vrhove, da ne bo mogel več rasti, zelje, peso in turšico ie grozno razcef-nala, ajdo je zbila v tla. oves in zaostalo pšenico je pa omlatila kar na njivi. f To ie nekaj groznega. Kmet v potu svojega obraza obdela zemljo, se veseli vspevajočih sadežev, potem pa pride — vojska. Z Bleda nam pišejo: Tu smo že tri cele tedne brez trohe mesa! Pa je sicer dobro za nas skrbljeno, bo kdo mislil. Prejeli smo te dni — čujte! — po 1 kg moke za osebo in ves mesec. Zaradi moke ne vemo, kako stvar stoji in kdo je lam kriv; a zaradi mesa pravijo, da stresa svojo mržnjo nad Bledom zaupnik, kateremu ie izročen odkaz živine. Ali je mogoče, da tak človek še \ živa zaupanie oblastev? Zadnja vas bi teh razmer molče ne prenašala, in Bled nai k temu molči in v božjo voljo vdan trpi. Poleg tega pa se šopirijo tu penzijoni s svojimi številnimi gosti, — ponajvee ogrskimi čifuti. Izstradan domačin, visok in nizek — pa naj to gloda. Vprašamo še enkrat, kje jemlje-• jo le-ti živila, kako iih dobivajo? Baje dobivajo meso in moko s Hrvaškega. Dvomimo. Se že morda naroči tu pa tam kak kilogram tudi od tam, a to samo za slepilo. Tukajšnjemu mesarju so zaprli gostilno baje, ker je skrivaj klal in tako zalagal sebe in dajal me»o — skrivaj, seveda tistim, katerim je bil naklonjen, gotovo tudi penzijonom. Tako je z mesom in z moko. Mleka ni dobiti, jajc surovega masla itd. ne, in -konti zelenjave tudi že ne več. To vse se znaša in prodaia v penzijone, ki kupujejo po vsaki ceni. Cene jim ne de-lajo preglavice, sai lahko računajo svojim gostom — voinim dobičkarjem — poljubno. Nekdo je pred kratkim zapel slavo ^junaškim Bleikam«. One so dvignile Bled iz mrtvila itd. Primerjal iih je onim, ki so nastopale za časa Francozov. Dvomimo, da so tedaj Blej-ke iskale dobitka poleg lakote in — lahko se rece — iz lakote domačinov. Prosili in pozivali smo oblastva na pomoč, a zgodilo .-e v našo olajšavo še ni nič. Ponavljamo poziv in kličemo: Glavarstvo, deželna vlada — čujte, ozrite se na ta škandal, zaprite penzijone in odpravite te tujce domov, kjer imajo gotovo več živeža, kakor mi in omogočite nam. da rešimo vsaj golo življenje do znosnejših časov! Iz Metlike nam poročajo: Obrtno šolski odbor obrtne in trgovske nadaljevalne šole v Metliki ie imenoval in-terimistiinega šolskega voditelja učitelja Konrada Bar leta stalni m voditeljem obrtne in trgovske nadaljevalne šole v Metliki in to tudi za slučaj, da prevzame vodstvo liudske šole kak proteziranec deželne gospode. V Krki je utonil hlapec Fran Gruber z gradu gospe Antoniette Fichten-auske. Prijel ga ie vrtinec in ker ni znal plavati, ie utonil, predno je mogla priti pomoč. Moška podružnica C. M. I), v Trbovljah t »r i red« v sredo 31. iuliia svoj občni zbor. Ta se vrši ob 7. zvečer v gostilni g. Antona Volkerja na Vodah z običajnim dnevnim redom. Nezgodfi na železnici. Na progi med Zagorjem in Savo se je ustavil za kratek čas neki transportni vlak. To priliko sta porabila 2 topničarja. da sta izstopila. Ko se ie vlak zopet začel premikati, sta hotela vstopiti. Med tem pa je jednemu spodrsnilo, da ie padel pod kolesa ki so mu zmečkala levo nogo, drugi pa te bil težko poškodovan na u lavi. Oba so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Večer vojnega albuma 87. pešpolka v Celju. Od nadomestnega bataljona 87. pp. nam poročajo iz Celja: V soboto 3. in v nedeljo 4. avgusta bode v mestnem gledališču prireditev, katera obeta postati izvanreden dogodek s prijaznim in požrtvovalnim sodelovanjem vseh tukajšnjih družabnih krogov, s pomočjo pridnega delovanja odbora in pospešavanja. ki prihaja od vseh krogov. Tudi zunanji krogi se zanimajo z dopisi in darovi za ta plemeniti namen, tako da bo :nogoče darovati bogati donesek vdovam. sirotam in invalidom. Bogati, mnogovrstni spored je dovršen, skušnje napredujejo z navdušenim veseljem. Tudi i-lede pijače in iedila ie nreskrolieno s poslanimi darili, kolikor je pač mogoče v tem težkem času. (Upamo, da so povabljeni na sodelovanje tudi slovenski družabni krogi in da bo program večera tudi na zunaj pokazal, da je 87. pp. slovenski polk. — Op. ur.) Celjsko pevsko društvo naznanja, da otvori z dnem 6. sko šolo. ki se vrši do V-2 9. ure zvečer Narodnega doma. v avgusta 1918 pev vsak torek od K« 8. v »tnali dvorani« 1. nadsaropju. Pri- jave sprejema odbor društva (predsednik g. Ivan Rebek) pismeno ali pri pevskih vajah vsak torek in petek. Namen te prekoristne uredbe bo pač vsakemu umljiv: razviti s teoretičnim poukom naravne pevske zaklade posebno pri mlajšem slovenskem rodu in odpomoči dosedanjemu nedostatku na tem polju; da dobi naša narodna in umetna pesem trdna tla in se omogoči stvarna pevska izobrazba. Zato bo tudi pouk razdeljen v dve skupini: >A« za teorijo začetnikom, ki bodo pokazali dober posluh, >B« za starejše pevce, ki se hočejo še temeljiteie izobraziti v petju. Eventuelno šolnino bo določil odbor in bo malenkostna v primeri s pomenom nameravane šole. Zato pozivamo vse prizadete kroge na resno udeležbo, ker je odbor odločen, uvesti strog red, da bo javnost zadovoljna z uspehi. Takoj k prvi vaji naj vsak začetnik prinese seboj oriročen notni zvezek — in pa dobro, trdno voljo, da se bo redno udeleževal pevskih vaj. — Tudi glede instrumentalne, dramatične in plesne šole bo pozneje podvzelo Celjsko pevsko društvo potrebne korake. — Sedanjim in morebitnim novim pevcem in prijateljem društva pa polagamo na srce odborov sklep: >— da se sprejemajo pevske moči le v določenih rokih: od ene koncertne prireditve do druge« — — — >in da se brez ozira na malenkostne zadržke udeležujejo vsake pevske vaje. da bo zbor dovršen. « O sprejemu odločuje odbor. — Kakor znano, so pevske vaje za mešan zbor vsak torek in petek od 149. do 10. ure. za moški zbor ob petkih od % 8. do % 9. ure zvečer v Narodnem domu. — Prve dni avgusta priredi Celjsko pevsko društvo koncert v Šoštaniu s sodelovanjem Čitalnice. Natančnejši spored se objavi kasneje. — Tako pridejo polagoma na vrsto vsi večji kraji lepe Savinjske doline, da povsod oživimo pesem, znanilko veselejših dni. — Odbor. Umrla ie pri Sv. Juriju ob Ščavni-ci ga. Ana Cucek, posestenica v Ku-tincih, iz znova razširjene rodbine na Slov. Štajerskem. V miru počival! Beli sužnji. V >Arbeiterwille« od 25. julija — tako nam poročajo iz Maribora — je interpelacija nemških so-cijalnodemokratičnih poslancev v zadevi 151etnega Frana Kobina. ki ie bil uslužben v usnarnji zloznauega mariborskega vsenemca Hermanna Berga. Fant ie bil trpinčenja «it in je nekega dne ušel, ter stopil v delo pri nekem kmetu blizu Marenburga. Berg ga je pustil po orožnikih izslediti, na kar ga je vrgel čisto po srednjeveško v >zapor«, neko luknjo v kleti. Fantu, ki je že skoro gladu umiral, je sestra šele tretji dan mogla prinesti jesti, ker preje zanj vedela ni. Nato je šla na stacii-sko poveljstvo, češ, izpustite brata, saj še ni vojaščine obvezen. Kljub temu so fanta držali v >ječi« sedem dni! Šele. ko so se pričeli gotovi krogi za stvar energično zavzemati, je bil fant izpuščen in rešen svojega mogočnega mučitelja . . . Take stvari spominjajo močno na srednji vek. Danes so možne le še menda pri tem H. Bergu. pred vojno usnarju >na kanti*, danes vojnodobi« -karskem milijonarju, možu. pri katerem so pred vojno lepe kontoristinje v kon-tor šle skozi vrata, iz kontoria pa navadno — skozi okna. Nahrbtnike preiskujejo na štajerski progi tudi potujočim vojakom. Kdor ima v nahrbtniku žito ali koruzo, mu je vzemo, kot civilnim potnikom. To se je dogajalo v številnih slučajih na postajah Pragersko in Maribor, kjer so dopustniki iz mesta šli kupovat na deželo. Prepoved nahrbnika v mariborskem okraju in ptujskem, se po poročilu Grazer Volksblatta«, baje neha s soboto 27. julija. Čas bi res že bil. kajti neumevno nam ie. zakaj bi dva tako velika okraja morala vsled tržaške italijanske prekupčevalake -odru'*1 trpeti tako strašno bedo, kot sedaj skozi 10 dni. S to golaznijo naj bi namestilija pošteno pomedla. To ie kakor spašena gosenca, dočim imajo slovenski begunci komaj kai za pod zobe. Za 4000 K žganja in m t* ti ukradene. Iz Maribora poročajo: V viničarijo >Tischler« na Košaku pri Man boru -o vdrli tatovi. V *ioči so si napravili pot skozi podstrešje in. sp)d»ie prostore v klet. Odnesli so neopaženi za 1000 K žganja masti in mesa. V hiši so spali viničarka in vsa rodbina trgovca Tisehlerja. Toča v zagrebški okolici. V nedeljo je huda toča pobila nasade v zagrebški okolici. Posebno prizadete so občine Stenjevac in Vrabce. Išče se ovčar, lahko tudi z družino 3 članov, ki bi imel veselje do ovejereje, na neko graščino v bližini Ljubljane. Stanovanje in oskrba ie zastonj, poleg tega še primerna plača. Prosilec lahko ostane stalno na graščini, tudi po vojski. Pojasnila daje posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Zgubila se je v soboto popoldne srebrna ura zapestnica. Ker je bila drag spomin, se prosi da jo pošten najditelj proti dobri nagradi, oziroma za /ivila, odda na Dunajski cesti št. 36, pritličje. Našel se ie paičolan. Dobi se od 9. do S. ure v pisarni c. kr. kmetijske družbe. Turjaški trg 3/1. Aprovizacija. t Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1400, prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dne 31. julija popoldne v cerkvi Sv. Jožefa. Določen je ta - le red: Od V*2. do 2. št. 1—200, od 2. do l/z3. št. 201—400, od V23. do 3. št. 401—600, od 3. do l/*4. št. 601—800, od Vs4. do 4. št. 801—1000, od 4. do Vt5. št. 1001—1200. od V25. do 5. št. 1201—1400. t Oddaja mesa. Jutri, v sredo, dne 31. julija se bo za vso Ljubljano oddajalo po 10 kg mesa na osebo. -f- Krompir za IV. okraj. V sredo dne 31. julija bo mestna aprovizacija razdeljevala pri Muhleisnu na Dunajski cesti krompir za vse stranke IV. okraja na nova zelena nakazila za krompir, ki so jih pravkar razdelile krušne komisije. Določa se tale red: od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol št. 3. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. št. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane I krono. -f- Marmelada na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo marmelado v sredo dne 31. t. m. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 1 kg marmelade, kilogram stane 2 K. f Prodaja koruznega zdroba in je-šprenja. Od četrtka, dne L avgusta do vštete sobote, dne 3. avgusta se bo oddajalo na izkaznice za moko, in sicer v I. do V. okraju po Vi kg koruznega zdroba. Kilogram stane 1 krono, in v VI. do X. okraju po % kg ješprenja. Kilogram stane 1 krono. f Društvo zasebnih uradnikov in uradnic naznanja, da bode v torek, dne 30. julija in v sredo, dne 31. julija delilo od 6. do 8. zvečer v društveni pisarni nakaznice za kis tudi članom samcem, ki teh izkaznic še niso dobili. Ob tem času pa se naj zglase tudi oni, ki so kis že dobili, ki pa bi ga radi imeli še več. Pozneje se kis ne bo delil več. Liter kisa stane 2 K in ga je plačati pri prejemu nakaznice. Članske izkaznice je prinesti s seboj. 4- Civilnim državnim vpokojencem (tudi vdovam in sirotam) se bode oddajal L, 2. in 3. avgusta popoldne od 2. do 6. ure v skladišču v Vegovi ulici št. 8, v pritličju, fižol. Na vrsto pridejo prvi dan stranke s črkami A do J, drugi dan one od K do P in tretji dan vse ostale. Vsaka oseba dobi pol kilograma. Kilogram stane 1 K 60 v. Papir, posode in drugo blago naj prinesejo stranke seboj. Denar naj imajo pripravljen odštet. -f- Zopet pritožba iz Most. Moščani ki nimajo svojega posestva, se obračajo do nas s prošnjo, da naj povemo v javnosti, da se za nje nikdo ne zmeni glede preskrbe s krompirem. Moščani žele, da bi prišli v tem aprovizacijskem vprašanju pod mestno aprovizacijo ali pa da bi c. kr. okrajno glavarstvo vendar že enkrat napravilo v apovizacij-skih zadevah v Mostah red in poskrbelo, da bi tudi revno prebivalstvo bilo deležno aprovizacijskih dobrot, ki jih deli po svoji prevdarnosti moščanski žnpan Dražem. -j- Tretjega brezmesnega dneva ne bo? »Wiener Mittagszeitung« poroča: Vesti o uvedbi tretjega brezmesnega dneva na teden niso resnične. Temu nasproti pa odpirajo dunajski večerniki drug lep izgled. Listi poročajo: Danes na trgu ni bilo dobiti niti koščka mesu. Mnogo tisoč ljudi je bilo prišlo na trg in je burno zahtevalo, da se jim da meso. Prišlo je do rabuk. Policija je morala izprazniti tržnico, ki ostane odslej za nedoločen čas zaprta. wm mu * Hlebec kruha za '200 K! Dunaj 29. iuliia. Dunajski iutranji listi poročajo: Včeraj je bil na Dunaju aretiran neki vojak v ogrski uniformi, ki ie prodajal hlebec ogrskega kruha po 200 kron. * Za eno uro vožnje 100 K. V An- drassvjevi ulici v Budimpešti je zahteval neki izvošček od nekega gospoda 100 K za vožnjo ene ure. Ker se je gospod branil plačati 100 K. ga je izvo-šček pretepel z bičem. Izvosčka so zaprli. Gospodarstvo. — Zvišanje železniških tarifov. Dela za izdanje dopolnilnih tabel k obstoječim železniškim tarifom v Avstriji in Ogrski so v polnem teku. Zvišanje bo veljalo za vse železnice, tudi za privatne in lokalne železnice. Tarifi paroplovne družbe na Donavi se bodo šele prihodnje leto zvišali. Zvišanje tarifov na železnicah bo stopilo v veljavo s 1. decembrom tega leta. Za Ogrsko bo znašalo zvišanje tarifov za osebni in tovorni promet 70% in se bo gibalo v Avstriji najbrže v isti višini. — Brzojavljanie prikrajšano, iz Budimpešte poročajo: Z ozirom na preobložen je poštnega uradaištva bo izšla odredba trgovinskega ministrstva, ki določa, da se brzoiavne čestitke in brzojavna sožalja v bodice ne smejo več sprejemati ter da so smejo pošiljati samo brzojavke z resnično nujno vsebino. — Prodaia ukraiinskih konj. V petek, dne 2. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo vršila prodaja ukrajinskih konj pred jahalnico poleg Nušakove vojašnice v Trnovskem predmestju v Ljubljani. Konji so lastnina >Krant-skega deželnega mesta za vnovčevanje živine v Lubltani« in jih lahko dobi vsakdo, izvzemši r>rekupce\. Kupnino bo treba takoj plačati. Povodec (balf-tro) nai vsakdo prinese - seboj. Konje prodajamo tudi sicer vsak dan in se je zglasiti v naši pisarni na Turjaškem trtru št. 1. — Ki-iiiijsko deželno mesto za vnovčevanje živina v Ljubljani. — Določitev živilskih ceu. Dne 16. avgusta se bo kakor vsako leto s pri-četkom no vetra žetvenega leta izvršila levizija in nova določitev živilskih cen. Količina kruha, ki odpade na po--amožnega državljana se bo zvišala. — Pri ogrski poštni hranilnici se bodo mogli počenši z avgustom t. 1. vlagati neomejeno visoki zneski. Do sedaj ni smel znašati posamezni konto - več kakor 4000 K. — Cenitev vojnih poškodb ie odredilo domobransko ministrstvo za Ba ko v i n O, Ta cenitev ima namen ugotoviti škodo, ki ie nastala vsled \ cjske. Nikakor pa ne bodo oškodo-vanei opravičeni zahtevati na podlagi te cenitve odškodnine. Kakor smo že poročali, se je namreč morala obvezati. Romuni ja — plačati škodo, ki so jo napravili na avstro - ogrskih tleh. Tudi v brest - litovskem miru ie vsebovana ta točka. Z ozirom na te določbe je odredilo sedaj ministrstvo za domobranstvo, naj se ceni škoda, ki jo je povzročila vojna v Bukovini. — Francoska banka ima sedaj 29.148 milijonov frankov bankovcev v prometu. Avstro - Ogrska pa samo 24.000 milijonov kron. — Nadalje je izposodila Francoska banka tamkajšnji vladi do sedaj 19.000 milijonov frankov. Avstro - Ogrska pa naši vladi 18.000 milijonov kron. Razlika med* obema državama je nadalie ta, da pomnoži Avstrija v zadnjem času skoro vsak mesec svoj dolg pri banki za okroglo 1 milijardo kron, med tem ko liancosTva vlada v zadnjem času ni ničesar izposodila pri pariški banki. — Likvidacija nemških bank se bode, kakor poročajo iz Berna, pričela te dni v Braziliji. — Prodaja sovražnega imetja. Koresp. urad poroča, da se bode glasom poročila Matina« podalo v New Yorku imetje, ki je last državljanov sovražnih držav. Upravitelj sovražnega imetja Palmer je sporočil, da se bode vsled tega prodalo na iavni dražbi 40 tovarn, ki so cenjene na 100 miliionov dolarjev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Na privatnem učilišču Legat v Mariboru na Štajerskem se prično dne t. oktobra 1918 novi tečaji za stenografijo, strojno pisanje, pravopis, računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopisje, nemški in slovenski jezik. Prijave se sprejemajo že sedaj. Prospekti zastonj. Privatno uči-lišče Legat, Maribor, Viktringhofgasse 17, I. nadstropje. -3650 ^370 Stran 4. .SLOVENSKI NAKOL)*, dne 30. julija liMo. i r i it*/ Z globoko žalostjo in tožnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je 21. julija ob 2. uri zjutraj, previđena s sv. zakramenti, umrla po kratki mučni bolezni naša predobra mati, babica in svakinja ucek posesinica v Kutincih, katero smo položili k večnemu počitku dne 23. julija na pokopališče Sv. Jurja ob Ščavnici. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Častiti dunovščini, prijateljem, sosedom in župljanom svetojurskim in malonedeljskim za mnogobrojno spremstvo na zadnjem potu dragi naši materi in posebno pa čast. g. Andražu Klobasu za ganljivo slovo na grobu pokojnica in g. Kocbeku s celim pevskim zborom za lepo nagrobnico, ki so jo zapeli ob odprtem grobu. Mnogobrojni izrazi sočutja so nam bili ob tem žalostnem trenotku življenja v veliko tolažbo, za kar se vsem tem potom najsrčneje zahvaljujemo. Sv. Jurij ob Ščavnici, 23. julija 1918. Jurij Ćućek, pojest in gostilničar, Sv. Andraž v Slov. goricah, Valentin Ćućek, posest, v Kutincih; Franc Cucek, veletržec in posest, v Ptuju; Jakob Ćućek, trgovec in poštar pri Sv Bolfenku v Slov. goricah; Jožefa Hrasovec ro\ Ćućek, po-sestnica pri Mali Nedelji: Klara Vojsk roj Ćućek. posest, pri Mali Nedelji, sinovi in hčere: Franc Ćućek, Marijan Ćućek, Valeudn Ćućek, Micika Ćućek, Jotef Bratovec Franc Hraš >vcc, Konrad Vojsk. Ivan Hrasovec, veleposestnik in župan pri Mah Nedelji; Antonija Ćučsk ro tioert; Ana Ćućek, roj Pichier; An. Ćućek roj. Žauderl, zet in smahe. Jurij Ćućek, posestnik pri Sv Benediktu; Mica Polič i o j. Ćućek, posestnica pri Benediktu; Lica Ćućek, ve'eposcstnica pn Sv. Trojici v Slov. goricah, svak in svakinji. Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka in sestrica, gospodična ina Slamič, učenka c. kr. obrtne šole v Ljubljani snoči, dne 25. julija ob 10. uri zvečer v 18. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v soboto, dne 27. julija 1918 ob 6. uri zvečer izpred hiše žalosti v Ćrničah na domače pokopališče. Črniče, na sv. Ane dan 1918. Alojzij in Ana Slamič; starši. — Rudolf, brat — Štefanija, Anica, sestri. Zahvala. Za vse izraženo sočutje ob prebridki izgubi naše ljubljene hčerke in sestrice Albine SSarnič, učenke c. kr. obrtne Sole v Ljubljani, ter za časteče spremstvo izrekamo čast duhovščini, prijateljem, znancem in sorodnikom sploh našo iskreno zahvalo. 3834 Črniče, 30. julija 1918. ^ Žalujoča rodbina Slamič. Zahvala. Vsem, ki so spremili našo predrago, nepozabno mater k večnemu počitku, posebno pa požarni brambi in pevskemu zboru ter za izraze sočutja se vsem naj-iskreneje zahvaljuje 3839 žalujoča rodbina MikUŠ. Gornji grad, 26. julija 1918. Za kritje streh najboljša, odbrana STREŠNA OPEKA navadna (Biberschwanz) in zarezana strešna (Strangfalz) lastnega izdelka se dobiva v :: izvrstni kakovosti in vsaki količini pri :: 3307 FROHLICH & BICHLER, tvornica glinastih izdelkov KARLOVAC. Izvoz in odprava dovoljena z dolenjsko železnico. IV V blizini Ljubljane kapi majhna hiša z vrtom. Pismene ponudbe pod „M. V. 3842" na upravnistvo »Slov. Nai.« Išče se meblounnti soba za takoi. Naslov pove upr »Slov N.« Sprejme se gospodična na hrano - Prispevati je z živili. — Bleiweisova cesta št 15, III- nad. f*ef~ Iščem za stalno MEBLOVANO SOBO 2. električno razsvetljavo Ponudbe pod „dr. Olip 3841" na upravnistvo »Slovenski ga Naroda«. Hišna* k; ena dobro likati in pospravljati sobe in delile za vsa druga domača del« se sprejmeta takoj v službo. — Plača sedanjim razmeram piimema, hrana zadostno. Kje, pove upr. »SI N « 3831 Psica-fermačka zanesljiva v II. in lil. polju za mzki lov, puška na šibre 12 kalibrska, če mogoče Hammerlek puška za kiogk ali tiocevka z daljnogledom in strelivom se kupi. — Podrobne ponudbe z navedbo cene na H. Maver, Rimske toplice. 3838 v dobrem stanju, se kuni. Pismene ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod; „U 3804''. 100.- K nagrade, 3844 kdor mi preskrbi r STANOVANJE z 2—3 sobami ter pritiklinami za takoj ali pozneje. Naslov pove upr »SI N « Na račun ali v najem se odda gostilna pri Štefanu na Miklošičevi cesti 4. — Pismene ponudbe srrejema lastnik Alojzi] Pogačnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4, L nadstropje. 383 3 V morskem kopališča Grado, ki ima najlepšo bodočnost, 3796 ie proda vila ležeča v bližini obrežnega kopališča. Vila je na vse štiri strani prosta, ima krasen razg!ed na morie ter se sestoji iz t salona, 16 sob, 6 kabinetov, t kopalno sobo, kuhinjo in že opravljena z nujmodernejšim ko t j fo rtom Natančneje podatke ; Anton Budin, Trst, Via Gaspare Oozzi No. 3, IV. nad. Srbečica hraste, izpuščaje, grinte in druge bo ine nadloge odpravi hitro in sigurno Paratol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan Veliki lonček K 5—, dvojnati K 9.— Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože. škatljica K 3. — . Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratol-Werkef Apotheker Ulmer, v Budimpešti, VII-24. Rozsa utca 21. Brez karte za milo dobite doslej po ničemer drugem prekošeno nemasno umivalno sredstvo 3248 „FANIA" v trdih kosih za toaletno mizo in kopel. Popolnoma neškodljivo Ni ilovica. Izboren predmet za preprodajalce. Karton s 36 kosi lepo adjustiran K 30.— pri M. Jflnker. Zagreb 15, Petrinjska 3 111. Hrv. Portland cement živo apno v grudah, zarezno strešno opeko, kajnit za jesensko in spomladansko gnojenje, 3t>9o po najnižji ceni samo na vagone. Naročila naj se blagovolijo nasloviti na: Josip Novak, Brezovica pri Ljubljani. Po vsej Jugoslaviji se naj pije Tolstovrška slatina in novi Silva vrelec ki se naroči pošta Guštanj, Koioško. ^sjar Tam se naroči tudi lino rdeča belo in črno vino ter iganje in sadni mošt. 3705 Pes-čuvaj do šest mesecev star, se kupi. — Ponudbe na upravnistvo »Sov Naroda« pod „A. O. 3824". ISie se z eno, če mogoče z dvema posteljama Ponudbe pod t,?A. E. 3826". za o se išče. Ponudbe poštni predal 151. KOZA je na prodaj. — Bradeckega vas 35. Čevljarski pomočnik, na novo delo se takoj sprejme. — Plača 8—12 K. — Za hranu je preskrb-lieno. - Sprejme *e rudi vajenec — Jos. Prešeren, Šiška - LJubljana, Celovška cesta 82. 37U1 sprejme takoi v s:užb» ^trojilna tovarna Samsa & Co v Ljubljani, Metel kova ulica 4. Zglaše vanje od 4—5 popoldne * 2201 Uradnik išče STANOVANJE s kuhinio, 2—3 sobami, v mestu ali v biitici mesta od avgusta ali septembra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje11 na poštni predal štev. 2, Ljubljana. 3415 VARILO! Tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani opozaria s tem vsakogar, da njen bivši uslužbenec Josip Boltar že nad tri leta ni več pri njej v službi ter imenovani ni upravičen sprejemati za njo denar niti sklepati za njen račun kupčije. Kontoristo == ali kontoristko sprejme tako! v službo stroji Ina tovarna Samsa & Co v Ljubljani, Metelkova ulica 4. — Znanje strojepisja in stenografije pogoj. Prijave sprejmo se dnevno od 4-5. popoldne. — .-772 Spretne LIKARICE se takoj za trajno sprejmo KARLU HAMANNU. 3*3 NAZNANILO. Pisarna in skladišča Jos. Zidar bod j od 1. avgusta de 15. septembra radi nabave blaga odprta samo od 8. do 12. ure dopoldne. za nove zamaške od steklenic kg K 110.—, za stare zamaške od steklenic (nezlornljene) kg K 65.— za šampanjske naravne zamaške, dolge, nezlornljene, ne umetne zamaške komad K 1.15, in jih prevzamem po povzetju brez prejšnjega vprašanja. Za vreče plačujem komad do K 12.— Na vprašanja odgovarjam takoj eventuelno brzojavno. 3840 Leopold Markus, Gradec, Josefigasse 1. ~WB. Odda se 20 m dolga, 8 m široka, 6 m visoka iz suhe, zdrave smrekovine, deloma latami in streho, obita s 4 metri dolgimi zdravimi bukovimi deskami. — Več pove Josip Slibar, Subiieva ul. 3 lil. kakor tud. druge zaplembi ne poiv;-žene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd ) kupuje po najvišjih cenah. M. RANT, Bran*. 2613 Prazne vreče vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v v-aki množini ter plačuje po najvisj h dnevnih cenah trg firma i. Kušlan, Kranj, Gorenj. Parna taga z enim polnim jarmom in enim lesenim jarmom z električno razsvetljavo v Gorskem kotaru išće strojnika, z večletno prakso na parni lasi Nastop takoi, plača po dogovoru — Po-nudbena tvtdko Derencm JfcKrassich Reka (riume). 384'i Kupujem in plačujem za nove zamaške do K 95.— za kilo, slare zavrtane pa ne zlomljene zamaške do K 55.— za kg, dolge šampanjske zamaške (ne umetne zamaške) do K 1.— za komad ter vreče do K 14.— za komad. Prevzamem vsako množino proti vzorcu in sporočitvi naprej po povzetju. E. Landskroner, nakupovalnica vrei in zamaSkov Gradec. Lendkai 15. Tesarfe In mizarje proti dobremu plačilu (za hran« in stanovanje skrbi eno) sprejme AKT ON STE I NE R, Ljubljana, Jeranova ulica št. 11. 175 Hišo aH posestno n-- deiell se knpi. — Ponudbe z natančnim popisom in na/eJbo cene na H. Maver, Rimske Topi ee. — 3837 Vajenec se sprejme v knjigoveznici 3818 A. BABKA, Kongres ii trg 13 Dve dijakinji:: srednjih šol isčera hrano in stanovanje pfi boljS: rodbini. - Phča deloma tudi v neturaltjaJl Cenjene ponudbe pod šifro , Dolenjska 3835" na upravnistvo »Slov. Naroda". Prazne zaboje velike in majhne, prodaja po zmerni ceni Konsumno elrustvo za L ubijano in okolico, skladišče v Šiški, olodvorska ulica- se takoj snrejme za Liubljano. — Plača 50. —G0. K Pismene ponudbe na npravttištVJ »Slovensk.ga Natoda« p u: „Dobra kuharici 38321*. Vzamejo se v najem trgovski lokali ali večja skladišča. Kupi se tu Ji hisa, pripravna i i trg vin- v Ljubljani. Po mdbe poj „trgovina 3782" na uprav. »Sloven Njr.« NAZNANILO. Prevzamem vse vožnje s kolodvora in na kolodvor za drva, premog itd. _MP^ Jos, Turk. za koruzo, pšenico, rž itd. kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo edina češka tvrđka JIRI FINKE, Praha ii, na Moram 6. j. Zamaški: mi stari zamaški od steklenic, nezlomljem .........................kjr K 55 — novi zamaški od steklenic, nezlomljeni.........................K 95 — zamaški za sode, Šampanjski zamaški, vreče, plahte prevzamem po najboljših cenah po poštnem povzetiu na svoje stroške Preišiiie vprašanje pri zgoraj določenih cenah ni potrebno. — Firma J. Reisner, veletrgovina z vrečami in zamaški, Gradec, Annenstrasse 28. - Telefon 1458. — Posredovalci se dobro nanradc. 3662 Tvrdka J. Korensan Stari trg 5 3849 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ostane trgovina na debelo in drobno radi nakupa blaga od 31. julija do 1. septembra 1W saprtBe "^Pf Za peterojarmeno žago in obratne delavnice se išče strojnik ozir. delovodja Nudi se prosto stanovanje, razsvetljava, kurjava in prehrana brez pijače. Ponudbe s popisom življenja, prepisi izpričeval in zahtevo plače na.3827 Industr. in trgov. dem. dr., Bosna SSF Begovhan v Bosni. Pozor, trgovci!!! Nadomestek zrnate kave, najbolje kakovosti le30 zavito v kartonih no 1 4 in 1 1 kg nudim: gpp- pri odjemu 50 kg.............po K 11.50 rs* „ „ 1000 „.............n „ 10.— ^ftfll Pri večjem odjemu do 1 vagona znaten popUSl — Odpošilja za naprej poslani denar alt proti akreditivu eksportna tvrd;a: Gjorgje Vučković, Zagreb, Nikolićeva ulita 9. Odpošilja se sigurnim in stalnim naroiiteljem tudi s izvoznico v vse kraje Avstrije, Naročite hitro« dokler traja zaloga. Kavni nadomestek s sladkorjem nM IL K A", pravi »MUKA" vantlinsladkor, prašek zapeko (Backpul-ver), toaletno miSo, milo za brivce, čaj, kakes ter vse ostalo špecerijsko, kolonijalno blago proti po-siljatvi 75° Ll zneska naprej, ostanek po povzetju. 10t Eksportna znamenita firma "3K Proizvodi »Milka" Zagreb. 26 5751 71554554 30 01000231310231