22. et^ember, praznik oDorozenih sil
Ljudska armada
Ko se je 19. decembra leta 1979 v Karadiordjevu vrhovni poveljnik oboroženih sil SFRJ, maršal Ju-goslavije Josip Broz Tito, zahvalil delegaciji oboro-ženih sil za čestitke ob prazniku Jugoslovanske Ijud-ske armade, je med drugim dejal:
•>... Armada je veliko prispevala k temu, da si je naša država pridobila in okrepila prestiž v svetu tako med vojno kot po njej. Na ta prestiž smo lahko ponosni. Toda, armada je ta ugled krepila, predvsem znotraj satne države. Naše Ijudstvo Ijubi svojo armado. Naše Ijudstvo je z velikim razumevanjem pozdravilo in podprloza-snovo splošne Ijudske obrambe, ki predvideva udeiežbo vseh občanov pri obrambi naše socia-fistične dežele. pri obrambi pridobitev naše re-volucije...«
Od prve proletarske brigade do sodobne armade
Po umiku partizanskih enot iz Užic, leta 1941, v mesto Rudo, je bila na ukaz vrtiovnega poveljnika Tite oblikovana prva redna enota osvobodilne voj-ske _ Prva proletarska narodnoosvobodilna briga-da. To je bil tudi začetek nove Ijudske armade. V ti-stem času je bilo na f ronti svobode okoli 80.000 bor-cev, razvrščenih v enotah Narodnoosvobodilne voj-ske in partizanskih odredih Jugoslavije. Decembra naslednje leto je bila moč osvobodilne vojske že podvojena, saj je bilo oblikovanih osem divizij in dva korpusa NOV in POJ, ob koncu druge svetovne vojne pa je že podeseterjena odločno pregnala so-vražnika in stopila na meje nove Jugoslavije. Osvo-bodMna vojska se je 1. marca 1945 preimenovala v Jugosiovansko armado, leta 1951 pav Jugoslovan-sko Ijudsko armado. JLA jedanes sestavljena iz ko-
penske vojske, letalstva ter momarice in je najso-dobneje oborožena.
Mednarodni položaj je danes izredno zapleten in poln nevarnosti. Nesmiselno in zaskrbljujoče je tek-movanje velikih sil v oboroževanju, ki se še kar na-daljuje in mu nt videti konca. Zato je tembolj po-rnembno, da je naša armada budna in vedno pri-pravljena braniti meje.
Armada je nedvomno dosegla izjemne uspehe v usposobljenosti oboroženih sil, zato imajo delovni Ijudje inobčani zaupanje vanjo, dase lahko uspešno uprejo vsakemu poskusu ogrožanja naše sociali-stične domovine.
Ce bo treba, bo armada umela braniti meje
Predsednik Tito je že v omenjenem srečanju dejal tudi naslednje;
»Z zanesljivostjo lahko računamo na to. da ne bo uspel noben nasprotnik, ki bi skušal ogroztti svo-bodo in neodvisnost naše države. Takšno moč predstavlja naša armada, skupaj s teritorialno obrambo, v kateri ima le-ta prav tako veliko vlogo. Na ta način je bil ustvarjen in se naprej razvija celovit sistem splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite. Naša država je postala tehten politični de-javnik v mednarodnih odnosih, toda vse bolj postaja tudi pomemben vojaški dejavnik.
Seveda, naša armada ne bo nikoli ogrozilačigar-koli svobode in neodvisnosti, toda dobro bo umela braniti meje svoje dižave in njen socialistični sa-moupravni razvoj, pridobitve in interese svojega Ijudstva.«
Besede, ki jih je izrekel predsednik Tito, morajo ostati naše vodilo pri krepitvi in usposabljanju obo-roženih sil, vendar ne samo ob njihovem prazniku, ampak vsak dan.