y 48. številka. V Trstu, v soboto 17. junija 1893. Tečaj XVIII. trt- „EDINOST" •uhaja dvakrat na teden, vsako trado in loboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" stan« : en vae leto gl. «. —; i* ven A vat. 9 ia polu leta „ S.— ; « „ 4.30 ta Četrt leta . 1.50: , „ 2.25 , Z „Novičarjem" vred: za tu« Uto gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 * n Četrt „ .1.75 Posamične Atevilku se dobivajo w pro dajaininab tobaka v Trita po K dot, t Oorloi in t AJdovičlnl po • nor. -„Novičar" pa po 2 nor. EDINOST Oglati in Maanlla m račune po 8 nov Travica v petitu; m DmIot« ■ debeli«! črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poilana, Jam« zahvala, oamrtnlo« itd. •e račune po pogodM. Vsi dopisi ae poAiljajo uredništvu Piazta Caserma At. 2 Vaško pismo mora biti frankovano ker nefrankovana ae ne sprejemajo. RoVoniai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in inserate pre-ema upravnlitvc P iacsa Caaeraa it. 9 Odprte reklamacije o proste poAtnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V .dl.o.t ). raoi« Po volitvah. II. * Umestno je, da si stavimo ta še jeden-krat vprašanje: Zakaj je vlada raz* pustila mestni zbor tržaški t i-k o m a pred volitvami? Mi si ne moremo misliti drugače, nego da so zolo tehtni in s koristmi države v tesni zreti stojeći vzroki prisili vlado do takega nenavadnega koraka. Razpuščenja zbora v trenotku, ko je že itak potekel njega mandat, ne moremo si tolmačiti drugače, nego da je hotela vlada ■ tem izreći iiajostrejšo obsodbo o delovanju bivšega mednega zbora. Tej naši misli mora pritrditi vsakdo, knjti drugačnega tolmačenja ne pripušča zdrava pamet. Vladni krogi so torej obsodili postopanje bivšega mestnega zbora tržaškega. Logično moramo torej sklepati iz tega, da jim je bila najiskrenejša želja le-ts, da dobi novi mestni zbor novo lice, povsem nasprotno licu prejšnjega. A!i se je to posrečilo, so j o—I i izpolnila želja, katero je še par dni pred volitvami izrekel na odličnem mestu tržaški zastopnik g. S t a 1 i t z P Številke govore. V novem mestnem zboru bode sedelo 35 radikalcev, 14 konservativcev in 5 Slovanov. Radikaloi imajo torej veliko večino. A tu volja tudi pregovor, da glasov no smemo samo Šteti, ampak tudi tehtati. Mej novoizvoljenimi radikaloi nahajajo se tudi taki možje, katerih vse javno delovanje priča, da so odkriti nasprotniki države in dinastijo naše in da njih srca živo bijejo za — sosednje kraljestvo. Neoporečna istina je torej, da, kolikor se tiče italijanskega radikalizma, novi mestni zbor visoko nad-kriljuje poprejšnjega. Ljubezen do resnice zahteva torej od nas, da priznamo, da se niso izpolnile nade, koje jo stavila vlada — a tu se ne drz- PODLISTEK. Avgusta. Izvirna noveln. Spisal Ivo T r o 6 t. II. ' (Dalje.) Noč je bila sieor hladna, toda tiha jasna. Požrešni glodalci so kar drli v nastavljeno pasti. Približala se je polnoč, France je šel pobirat ulovljence. Milan je ostal sam pri tlečem ognju ter zrl ▼ žerjavico, od koder sta ravnokar pobrala zadnje krompirje. Mislil je o marsičem, sklepal ničesar. Goste zvezde so migljale na brezkončnem oboku, povsod nemotena tišina kakor v grobu. Milan je hotel popraviti ogenj, da bi bolje razločil okolioo. Tudi France bi bolje videl, odkod se vrniti. Tedtij sliši od nasprotne strani skozi goščavo težke stopinje, ki ho strašno hreščale po prepereieui dračju. V splošni tihoti je to odmevalo, kakor da se lomijo veje z dreves. Nehote so jo spomnil pravljic rajn-cega deda o polharjih in polšjih strahovih, spomnil se je tudi one, kuko je „drvišal" hudio polhe. Dasi ni bil strahopetec, ven-der ho jo prisiljeno nasmehnil, pomislivši, da bi spravil takšen pojav marsikoga iz kože in pa — če ni morda kaj rosnice v nemo delati razlike mej deželno in osrednjo vlado — v nove volitvo. In tu bi svarili merodajne kroge, da naj se na božjo voljo nikar ne udajejo praznim iluzijam, v katerih se giblje neki tržaški zastopnik, namreč: da volitve niso pravi izraz mišljenja mej prebivalstvom tržaškim. Ne varajmo vender sami sebe, to utegne postati pogibeljno. Zadnje volitve so pokazale na jasen in neoporečen način, da je vse nezavisno prebivalstvo tržaško v radikalnem taboru. In tudi izid v III. razredu ne more omajati te naše trditve. V tem razredu so sicer zmagali konservativci z malimi večinami, ali njih zmaga je zelo podobna porazu, ako pomislimo, da so v tem razredu dobra polovica vo-licev o. kr. uradniki in zadružniki (kon-sorti). Torej tudi v III. razredu je nezavisno meščanstvo volilo — radikalce. V IV. razredu je bila zmaga radikalcev po-popolna, isto tako v II. In kaj naj rečemo o I. razredu, ki raprezentuje kapital in ki je bil do sedaj nepremakljivo zvest konservativcem. Padel je letos tudi ta razred, kajti volil je 10 radikalcev in le 2 konservativca, a še ta dva sta z veliko težavo zlezla do mandata : skozi luknjico ključavnice, kakor pravi pregovor. Hi bi skoraj rekli, da je izid v I. razredu, v tej dosedanji trdnjavi konservatizma, najžalostnejši pojav volilne borbe v mestu. Obrnimo se do okolioe. Ta se je letos držala hrabro, junaški. Ne le da si je ohranila dosedanjo posest, ampak priborili smo še jeden mandat, izvivši ga iz rok moža, o katerem ne vemo ali je krop, ali voda. A pri prisojevanju čutstvovanja tega moža služiti nam mora kot merilo — to moramo zopet in zopet ponavljati — okolnost, da mu radikaloi ne le niso postavili nasprotnega kandidata, ampak da so ga ie p o d p i-rali. In radikaloi ne podpirajo nikogar, ako ne vedo zakaj. pripovedkah in pravljicah o strahovih. Navadni pregovori in reki imajo vsi za podlago doživele izkušnje, pravljice in pripovedko imajo svoje moralno jedro, ki je moralo nekoč srkati svojo moč — kdo ve, da ne — iz pravega življenja. Zopet se je nasmehnil Milan, zapalil smodko in gledal v ono stran, odkoder je prihajal vedno večji hrum. Sedaj so celo še nekaj sveti. Da, p av hudobec mora biti. Pa ne da bi hotel njega strašiti za-stran polhov! Tu se je vender navzlic svoji pribrisanosti uštol, prav na debelo uštel. Saj France lovi, ne on. Toda hudobec menda ni preiskoval in izbiral, kdo je, kdo ni pravi. On dere naravnost proti ognju, proti Milanu.---Čedalje bolj se mu svetijo oči, vedno bolj hrešče vejo pod nogami. Slednjič, — oh, še mimo one le bukve in tukaj — jo ! .Dober večer ali dobro jutro Milan!" reče prišlec, zajeten možak, ki ni bil nihče drugi kot Ivan Gaber, Milanov svak, lep mlad mož s pipo. „Kako si me ostrašil, Ivan !" vzdahne ta. — Ostrasil P Šk oda! Jaz sem še nalašč stopal nekoliko tršo, da bi mo prej izpo-znala. Kje jo pa bral P „Mora biti nekje blizu. Pobira pasti 1* Tudi mi smo lovili, a moji ljudje so Kolik kontrast mej volitvami v Trstu in onimi v okolici! Tam radikalizem, tu avstrijska zastava. Tam novodobni „blejali", koje moramo se svojega narodnega in se avstrijskega stališča obsojati najstrožje — tu pa stare avstrijske tradicije neomah-Ijivo zvestobo do cesarja in domovine, s katerimi so se toli ponašali očetje naših okoličanov. D&: večina okoličanov storila je tako, kakor smo zahtevali v naših volilnih proglasih: pokasali so se vredne sinove svojih očetov; držali so kviško tisto zastavo, okoli katere so se zbirali nekdanji ponosni okoličani v viharnih dneh, da branijo proti ljutim sovražnikom svojo pest zemlje in prestol svojega vladarja. Ne treba tu oživljati zgodovinskih reminiscenc, razsodni čitatelj ugane lahko sam, kam cikamo. Iz kratka: sodite le trezno in objektivno izid volitev v mestu in po okoitci, da so prepričate, kje ima avstrijska misel svojo zaslombot Ali bodimo previdni, resnicoljubni in odkriti! Ogledali smo si s v i 11 o stran volitev v okolici. Kot razsodni in skrbni možje — ki gledajo ▼ bodočnost — moramo si ogledati tudi senčno, temno stran. Gorje nam, gorje naši domovini, ako bi hoteli brezskrbno prezirati to temno, žalostno stran, veliko žalostnejfio, nego smo si to predstavljali mi sami. Zmagali smo sicer res v petih okrajih, ali to se skrajnim naporom društva „Edinost", kojomu so neustrašljivo, kakor junaki, stali na Btraui zavedni možje okoličanski. Ali ne glejmo samo na to, s kolikimi kandidati smo prodrli, ampak oglejmo si tudi razmerje po okolici vseukupno oddanih glasov. Tu pa vidimo številke, da nam kar lasje ustajajn po koncu, številke, ki nas navdajajo so strahom za bodočnost. Na te številke opozarjamo slavno vlado, kajti zanimati jo mo rajo isto tako, kakor vznemirjajo nas. Okolioa je oddala letos 1673 glasov. že šli domov, meni je pa včeraj povedal France, da mislita priti tudi vidva. „Zato sem pogledal v to stran. Za-juterkovat pojdemo k nam, saj se vama ne mudi domov, noči je še debelo uro In počakala sta Franceta, ki se je vrnil obložen kot pravi kožar s polhi in polšjimi pastmi. Vesel je bil in trikrat zaukal zagledavši polog ognja tudi svaka. Hvalil ae je, kako radi so ga slušali nocoj ko8matorepci. „Jutri pa na žgance", reče in zloži šaro na tla. Potom dene na ogenj še nekaj suhih vej, leže poleg Ivana, praša brata, če je še kaj krompirja in zadremlje. Tud Milana opominja blodna nočna sapa, da bi bilo pametnejšo doma v gorki postelji; toda kdor misli drugače, najde ga spanec, ta neizprosni oknekutor, tudi pod kolškimi bukvami ali pa v „košu" na vrhu jader-nilui, ko se ladja ziblje po širnem Oceanu. Trepalnice so mu zlezlo skupaj, ne da bi vedel kodaj, klobuk se mu je preselil z glavo tja pod bližnji grm, jedno roko jo uporabil za zglavje, drugo pa radodarno stegnil proti ogriju — zaspal je. Spanec je zuhteval od njega svoj davek tsko trdo, da mu ni dovolil niti prijaznih sanj. Francojo Hinrčal prav glasno iti zložno. Ko so pospali žo vsi trije, zamahnil je nekolikokrati z roko po tleh. Morda je Od teh jih je bilo oddanih za kandidate „Edinosti* 960, za progTeBsovce pa 723. Torej blizo polovica okoličanov je glasovala letos, ne morda za kake konservativce, ne za zmerne Italijane, ampak za one progresovoe, kojih javno delovanje je obsodila vlada sama s tem, da je razpustila bivši mestni zbor. Pomislite : skoro polovica okoličanov je na strani nespravljivih progresovcov in opozioiji proti avstrijski vladi. Premišljajte, pravimo. Pouk, ki ga nam naravnost vsiljujejo številke, je »a-res žalosten, ali morda je bil potreben. Več o tem drugi krat. Politični pregled. Notranja dažala. Avstrijska delegacija zapri-čela jo dne 14. t. m. ivoja posvetovanja o proračunu ministarstva za vnanje zadeve. Debato so se udeležili tudi inladočeski delegat jo M a s a r y k , P a cd k , Adame k i n II e r o I d ter slovenski delegat P f e i f e r. Mladočeski delegatje so se potegnili odločno za prijateljstvo z Rusijo ter so se izrekli — kakor drugače ni bilo pričakovati — proti trojni zvezi. Delegat Masaryk je nnglašal posebno, da je s razpustom nemškega državnega zbora izrečena nezaupnica trozvezi. Navajal je tudi neki nemški vojaški list, kateri jo govoril jako nespoštljivo o naši avstrijski armadi. Trojna zveza se jo sklenila le Nemčiji na korist, z druge strani pa tudi naše razmerje do Italije ni jasno. Za to raa-merje je značilna okolnost, da je 65 italijanskim listom prepovedano prihajati v Avstrijo. Tudi izid občinskih volitev Tržaških je velikega pomena. Rusija je svetovna velesila in ni moramo skrbeti, da živimo žnjo v dobrih sanjal, da ga je zopet ujedel kosmati glodalec. Ivan skoči po konci In praša: „Kaj ti je P Menda to oi kaj speklo. Saj ni ognja tako blizu P" Toda nikogar ni bilo, da bi so oglasil. France je mahnil šo dvakrat ali trikrat z roko po travi in šumečem listju, potem pa smrčal mirno dalje. To besede so vzbudile Milana. Dasi ni vedel, kdo jo govoril in kaj, vender je vedel, da mu jo nekdo pregnal spanje. Najprej ho potiplje za mrzli nos, potom pogleda, kje biva klobuk, vstane in so ozre proti vzhodu. Veličastni svit je naznanjal solnce. Milan se zavije v suknjo, pusti tovariša poleg ognja in krono na vrh Koleka, ki je tam blizu. Ni se kosal! Vžil je neopisni prizor solnčnega vzhoda, kakoršnega opisati ne moro nobeno pero. Daljnjo južnotirolske alpo se žare v jutranjem solncu, slovenski velikani proti severu se kopljejo kakor v morju svetlobo, pod njim na jugu se modrika kot dragocena tkanina Jadransko morje, na desno in levo pa bogato polje, kateremu jo še jutranja megla zastirala svetlobo, kakor nam zakriva božja previdnost pogled v boljšo bodočnost. Milan so ozre na kamenito piramido, ugleda kamen, kjer jo sodel pred letom dnij, pogleda tudi šo jedenkrat tja na morski breg, pogleda, toda oko mu je motno. Na odnošajih. Avstrija je zveza manjših narodov, zato je treba začeti politiko miru in dela in sicer socijalno politiko Vprašanje o osemurnem delavniku je svetovnega pouiena. Govornik protestuje proti temu, da bi se trozveza utikala v naše notranje zadeve. Delegat Pacdk je protestoval odločno proti temu, da bi se narodu češkemu vzela prMvica govoriti v delegacijah. Avstrija naj bi z Rusijo dogovorila svezo, a temu je na poti trozveza. Prijateljstvo z Rusijo bi omogočilo, da se znižajo strahovito veliki stroški za vojno ter da se zasnuje notranja politika, ustrezajoča vsem. Slednjič je zbornica odvzela besedo delegatu Pac&ku, a poslednji ae j e j je zahvalil v imenu vsega Češkega naroda. V istem zmialu je govoril delegat Adamek. Slov. delegat P f e i f e r je rekel sicer, da politika trozveze more zagotoviti mir, ali neznosna vojaška bremena bodo ugonobila gospodarske sile pojedinih držav. Barbari so uničili Rim, nas pa bodo socijalisti. Delegat Ho r o Id je rokel, da bi bilo žalostno, ako bi bil obstanek državo zavisen od trojne zveze. Ne Mladočehi, ampak narod Seski zahteva, da se promeni notranja in vnanja politika države. Govoru Heroldovemu je burno pritrjevala galerija. Grof Kalnokv — naš miniater za vnanje zadeve — je seveda branil tro-ivezo. Odnošaji naši do Ruaije so prijazni. Vnanji položaj pa ne zahteva, da bi se v delegaciji moralo govoriti o vnanji poli« tiki. G. mi lister je zaključil svoj govor ae željo, da bi se kmalu dosegel mir na Češkem. Tu ga imate : Mladočehe grajajo neprestano, da govore v delegaciji o notranjih zadevuh, zlasti o Čeških, a minister sam ni mogel drugače, nego da je pri svojem zaključku omenil dogodkov na Češkem. To dokazuje vnovič, kako važtio je češko vprašanje ter da je v tesni zvezi z vnanjo politiko. Vzroka dovelj, da ee naši državniki reeno bavijo s tem vpra-Sanje m. V seji dno 16. junija vaprejela je delegacija proračun skupnega finančnega mi-nisterstva in carinaratva. Pri posvetovanju o kreditu za okupacijo hotel je govoriti delegat Klrtie proti delegatu Crnkoviću, kateri poslednji je zanikoval državno pravo hrvatsko. Predsednik knez WindiachgrUtz pa ni hotel dovoliti, da govori dr Klaio o tem. Ker se je pa zbornica izrekla za to, da naj govori Klaič, odložil je proti« aednik takoj svoje dostojanstvo. Pozneje je zopet umaknil svojo odpoved ter pustil Klaica govoriti. A ko se je Klač doteknil državnega prava hrvatskega, pre trgal mu je predsednik besedo, češ, da to ne spada v delegacijo. Na to se je Klaič sam odrekel besedi. Vnanje države. V Rimu so priredili iredentisti banket v proslavo image Tržaških p r o -gressovcev, katerega se jo udeležilo več poslancev. Ta dogodek nam pojašnjuje mnogo, ali pravo za pravo — vse. „Po-polo romano" graja sicer prireditelje banketa, češ, Italijani se pač veselijo zmage nad S 1 o v a n i, ali nikakor ni umestno delati Hitnosti državi, ki je zvezana z Italijani. Zmaga nad Slovani — ne ne, kdor trdi tako, pači resnico. Mi Slovani smo sicer živo interesiram pri vsakem dogodku v politiškem življenju Tržaškem, ali z nami je zajedno interesirana tudi državna misel avstrijska. Prve vesti, došle iz Rima o tem ban-ketu so sicer trdile, da so bili govorniki izredno zmerni, a sedaj poroča cel6 „N. Fr. Presse", da je bilo čuti tudi zelo pa-priciranih govorov. In bodi ši stvar taka ali taka: Tržaške volitve so izključno notranja zadeva avstrijska in ker je taka, ne bi smel vtikati vanjo nikdo svojega nosu. Sicer smo pa že vajeni takim predrznostim se strani naših ljubih sosedov italijanskih. Dobro pa je vender-le, da so v Rimu povedali svoje nazore o zmagi progreasovcev v Trstu, morda odpre uprav ta okolnost oči gospodom na Dunaju. Srbska skupščina je imela dne 16. t. m. slovesno sejo, ▼ kateri je pre-čital kralj svoj prestolni govor, v katerem pravi, da je dne 1. aprila, ko je vzel vlado v svoje roke, storil le svojo dolžnost, ker ni smel dopustiti, da vlada v njegovem imenu ruši podlago konatitucijonelnega življenja. Na to je kralj prisegel na u b t a v o. Volitve v državni zbor Nemški so imel« vspeh, kakoršnega gotovo niso pričakovali, že manje pa želeli nemški vladni krogi. Glavni znak teh volitev je silo naražčanje socijalnih demokratov. Teh le je že voljenih 19, a 71 jih pride v ožjo volitev. Če pri ožjih volitvah zmaga le polovica od teh, bode socijalnodemokratska skupina zelo važen činitelj, kojega ne bodo mogli prezirati. To je že danes gotovo: da so te volitve glasen protest naroda proti nemškemu militarizmu in proti vnanji politiki Nemčije. Po tem izidu je malo nade več, da vaprejuie državni zbor vojaško predlogo. To pa znači popoln poraz sedanjih držav* nikov nemških. tem mestu jo bil lani srečen, zadovoljen aam s seboj, želel si je peroti, da bi liki metuljček zletel tja v daljavo, dotaknil Be s krili stekla na njenem oknu, izročil ji srčne pozdrave. Danes tega ni več. Teman oblaček jo ravnokar zakril svetlo solnce, kmalu pa zopet zašije veličastno, jasno, živo kakor prej. Da, tuisli si Milan, ti zopet sijed, moja ljubezen ne bode nikoli več. Morda se je vender le motil užaljeni Milan. Iz doline sliši znane glasove. Ona sta ae že vzbudila. Da ne bi mislila, kuni je zašel, kam se jima je odtegnil, oglvsi se in stopa k njima v goščavo. Vsi trijo se vzdignejo in gredo potem čez pašnike, gozd in čeri, čez rosnate livade in travnike na Gabrov dom, kjer je bila omožena Milanova sestra. Po zajutreku in ko je France odložil precejšnji del svojega plena, ker je Marija tožila, da ima njen soprog na lovu smolo, napotita so domov. Sestra stopi za Milanom, potegne ga za rokav nekoliko na stran, pokaže mu na bližnje okno, kjer je bujno cvetel žareč nagelj, in mu reče: „Vidiš, kako so lepi, gotovo lepni kot lani; če hočeš, pa naredim kito /.a —" poslednji besedi je slišal samo on. (Dalje prih.) Različne vesti. Občni zbor politič. društva „Edinost vršil se bode jutri ob 10. uri predpoludne v dvorani Mallyjevi, Via Torrente št. 16, katerega se udeležijo tudi naši državni poslanci. 0 Tržaških volitvah piše .Slovenec": Letos se je progresova stranka posebno prizadevala, da bi zmagala v okolioi. V ČHSt bodi rečeno okoličanskim volilcem, da so se hrabro držali iu spoznali volkove, četudi so k njim prišli v ovčjih oblačilih. Mnogi pa so se žalibog dali tudi vjeti na limanice, to pa iz raznih vzrokov, katerih tu nečem naštevati. „Cikorija14 je kar vsa poparjena, najbolj pa znani dr. Angeli, kojemu vsi obeti in obljube na Prošeku in v Križu niso nič pomagale. Ker je vitez Nabergoj voljen v III. in V. okraju, prepusti III. okraj, da izvolijo druzega kandidata, v V. okraju pa mandat obdrži. Njegov nasprotnik v V. okraju je bil č. g. Andrej Pahor, ki je kandidiral na svojo roko, ter tako pomagal p r o -grosovcem. Borba je bila osobito v nekaterih krajih huda iu imamo zmago pripisovati le vstrajnosti značajnih mož in društvu „Edinost", kije u a p e I o vse svoje moči, da r e $ i č a a t naroda v okolici. Prihodnji zbor bo imel to-le lice: progresuvci 35 glasov, konservativci 14 glasov, Slovenci 5 glasov. Lahko bi bilo nekoliko drugače, da bi se od konservativne strani bilo delalo drugače; ker so pa se Slovenci hoteli pometati, pa imajo. Sicer pa je še vprašanje, kaj temu poreko na Dunaju; nas pa morda čakajo kmalu zopet — volitve. Z Razdrtega, dne 16. t. m. Pogreb pok. poslanca g. II. Kavčiča je bil zelj sijajen. Mnogo notranjske občine, cestni odbor aenožeški, klub narodnih poalancev, Slovensko društvo itd. udeležili so se zadnjega spremstva po deputacijah in s krasnimi venci. Čitalnica postojinska je bila zastopana celo z zastavo, tako tudi bralno društvo iz Orehka in gasilno društvo iz Postojine. Prihitelo je k Hinkovemu odprtemu grobu na tisočo notranjskega ljudstva, inteligencije iz vseh stanov, znancev in prijateljev z vseh vetrov. Sploh je bila udeležba taka, kakoršne nismo pričakovali. Pred hišo, kjer se je razvrstil najdaljši najlepši a tudi blizuda najtožnejši mrtvaški sprevod, kar jih je Še videla naša bližnja in daljnja okolica, zapeli so mu domači in nekateri bližnji sosedje • pevci „Blagor mu". Štirjo gg. duhovniki so stopali pred krsto možaka, ki ni bil samo telesno velik in krepak, marveč i v ljubezni do svojega rodu in jezika. Potem, ko so je truplo blagoslovilo v cerkvi in je zadonela prva gruda zemlje na truplo možaka, ki je še pred štirimi dnevi bival med nami vesel, šalil se iu odpravljal s prijateljem na Nanos, da prežene prijomajočo se bolest, orosilo se je oko slednjemu pogrebcu. G. župnik so je v gorkih besedah spomnil rajnika kot moža katoličana, moža poštenjaka, ki bi bil lahko še veliko, veliko koristil svojemu narodu. Slednjič je hotel govoriti še g. dr. Vošnjak, kar Be mu je pa z duhovske strani zabranilo. Ta prepoved je osupnila vse. Pevoi so zapeli „Jamico*, na Hinkov grob ae je pa zavalila zadnja ruta, krijoča močan steber naše Notranjske. Mir njegovi duši I Veliki koncert za družbo ev. Cirila in Metoda Jutri dne 18. t. m. obeta izpa-sti sijajno. Poleg že naznanjenega programa nam je še pripomniti, da petje mej igro, v kateri nastopi znani in priljubljeni naš Borovščakov, spremlja i z v e ž b a n orkester. V prvi vrsti opozarjamo pa seveda na sodelovanje operne pevke gospo Strasser-Čcchovo in alavuega našega rojaka, opernega pevca, g. T e r t u i k a. Odbor je preskrbel vae, ne plašeč se ogromnih stroškov, da se izvede večer dostojno sodelujočih umetnikov in društev. Zato je pa našega občinstva rodoljubna dolžnost posetiti koncert kar najmnogošte-vilueje, da dobi prekoristna naša šolska družba svoj delež. Tu gre za moralni in materijalni vspeh Slovenstva ob Adriji in želeti je, da se tudi naši rodoljubni okoličani odzovejo temu našemu pozivu, da pokažejo s tem, kako jim jo na srci mila domovina. Ustopnice in sedeži so bodo prodajali v nedeljo 18. junija od 10 ure zjutraj naprej pri blagajnici v gledišči „F o n i c o". — Opozarja se, da darove sprejema le jeden gosp. < dbornikov na večer veselico v pred-dvorani gledišča. Ako kedo ni še d>bil povabila, kar naj oprositi pri ogromnem številu razposlanih vabil, naj so blagovoli obrniti v Slov. Čitalnico, kjer se mu postreže radovoljno. — Programe je dobiti na večer veselice v preddvoruni gledišča po 5 nov. izvod. Sestanek, v nedeljo po koncertu v gledališču ,Fonicou bode prijateljski sestanek v prontorih „Slov. Čitalnico", h kateremu so vabljeni člani društvu, kakor tudi gostje. Zmaga na Prošeku. Zmagali smo. Strta, poteptana in raztresena potleh leži malovredna cikorija. Zmagala je pravičnar poštena iu domoljubna ideja nad hinavstvom, prevaro in izdajstvom. Poskrile so se on« ponesrečene stvari božje, ki so za judeževe groio izdajale svoj rod in kar je poštenemu človeku najdraž jega na svetu f poskrile so Be, kajti še otroci kažejo • prstom na te Efijalte ter izražajo obče zaničevanje sramotilnimi vsklici in žvižganjem. Zmagali smo dostojno, a tudi truda bilo je dosti. Toda naši veljaki pripravili so z opreznostjo in uatrajnosrjo že naprej vse za ugoden izid volitev. Posebno na Prošeku bilo je javno menenje tako popolnoma na naši strani, da cikorijaši niso mogli udobiti nikogar, da bi jim nalepil plakate, dokler se ni od naše strani pregovorilo nekoga, da jo sprejel to delo. A še ta ae jim je spuntal ter nalepil plakate narobe, misleč si: „Saj oikorijaši tudi tako lahko Čitajo, ko je pri njih sploh vse uarobe t* Tudi prizadevanje našega „malega" bilo je brezvspešno. Žugal je celo svoji dekli, da jo zapodi iz službe, če mu ne prinese očetove glasovnice. Toda mož so ni dal zapeljati. — Na Kontovelju krčilo ae jo vsled vstrajnega prigovarjanja tamkajšnjih veljakov vedno bolj število nasprotnikov. Tudi v Križu storili so tamošnji ro-dol jubje svojo dolžnost, kolikor jim je bilo mogoče storiti pri tamošjih žalostnih od' nošajih, ter nabrali ao hrabro kerdeloe-okoli našo zastave.. Tako je bilo vae pripravljeno za volilni boj. Zato tudi ni mogel ničesar opra« viti oni barkovljanski rogovilež v gosposki obleki, ki se je pripeljal v soboto z dvema nervoznima tovarišema kupovat glasove (po 2 gld.) za Angelije. Prišel je še vrhu tega v pest našim veljakom, ki so mu za« Čeli goditi tako krepke melodije kakoršnih nežni „gigerl* ni mogel prenašati. Ostal je toraj osramočen, ne da bi mogel kaj opraviti. V nedeljo zjutraj pripeljalo se je na Prosek z vozovi, namenjenih križkim cikorijašem, celo kerdelo agitatorjev. Sprejel jih je bodoči (?) kapovila, potem pa so šli „in corpore" pohodit bivšega slav-neznanega kapovilo, od tam pa v gnjezdo cikorijašev, neko maloznano gostilno. Toda v tem hipu bili ao obkoljeni od naših narodnjakov, ki so jako radovedno pogledovali te čudne predrznežo, pevci pa so jim zapeli par krepkih zborov, ki pri vsi svoji ubranosti in preciznosti niso posebno ugajali njih lahonBkim ušesom; kajti bili ao tako poparjeni, da niso niti zinili besedice med seboj ter kar arpo zrli v tla. Iz agitatorjev progresovih postali so kar naenkrat najpohlevnejši in najzmornej&i ljudje. Tidili so, da spogtujejo nad vse Slovence, da jim je Angeli deveta briga, nekoji hoteli ao biti čelo njegovi politični nasprotniki, in ko bi ne uvidjali, da imajo pred seboj same trdovratne neverne Tomaže, zatajevali bi nam gotovo, da ao prišli agi-tirat za Gorjupa. A ko ao uvideli, da se no morejo znebiti neljube kontrole, odšli so nad vae prijatno pozdravljajoč one, koje bi najraje utopili v žlici vode. Ob 11. uri se jo pričela volitev. Začelo se je živahno gibanje in vrvenje, prihajali in odhajali so voliloi; radovedna množioa pa ao je zbrala, opazovat ta zanimljiv prizor. Toda nekaj smo pogrešali: — oikorijaške agitatorje. Kje so bili P Škod a, da so se poskrili, povzdignili bi zanimljivost volilnega gibanja. — Vse gro lepo v redu, vse mirno in tiho — toda kar naenkrat silen vrišč in piŠč, ploskanje, glaaen smeh, vsakovrstni vsklici! Kaj to pomenja P Komu velja ta častna demonstracija P Glej, tam gre povešeno glavo bled in potrt — bivši capovilla, njemu velja to lepo odlikovanje. In to so ponavlja vsakokrat, ko se približa volilnemu poslopju kak glavni cikorijaš. Posebno odlikovan bil je križki kapovila. Revež, zakaj ni ostal raji doma, kakor je bil obljubil neki odlični osebi. Zaslužena kazen za prelomljeno besedo l Sploh se cikorijadi skrivajo, hitro prihajajo, hitro odhajajo. Taki, ki so prej hodili s cikorijaši, ter se potem spreobrnili, kažejo našim možem glasovnico, glasečo se na Gorjupa, da se odtegnejo občnemu zasramovanju. Ob 1. uri p. p. ao že skoro vsi oddali svoj glas. Ob 3. uri te prične skrutinacija. Naši radovedno pričakujejo izid. Cikorijaša nij nobenega. Ali bo zgubili vse upanje, ali so morda gotovi zmage P Štejejo ae glasovi, naš kandidat ima že od začetka dosti glasov pred nasprotnim, naš „mali" kar bledi, tresočo roko zaznamuje Gorjupove glasove, revež je upal do zadnjega, da prodere njegov kandidat! Oh 4. uri «e proglasi zmaga našega kandidata. Ni inugoče popisati veselja pričujočega občinstva, koje je že poproj vzradostila novica o Nabergojevi zmagi na Opčinah ! Pevci pojo vkljub močni plohi razoglavi cesarsko himno, kojo občinstvo razoglavo posluša. Potem se razlega urne-beški: „Živio naš oeBar, živio Gorjup!" Sauti srečni in veseli obrazi! Kakšni ao pa obrazi cikoriiaiev P No vemo, kajti ne vi dimo jih! Poskrili so ae! — Pevci zapojo še jedno koračnico in z avstrijsko zastavo naprej premika ae vse mnogobrojno občinstvo v vas! Potem zapojć še vsi skupno „Hej Slovani". Posebno mogočno doni: „črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada!" Sploh vse slavi našo zmago mlado in ataro, možki in žen-ski spol. Ves večer pa ae razlega po našem okraju italijanako petje: — „A b -baaao 1 a z i c o r i a !" Iz Sv. Križa nam pišejo: Tudi pri na9 jelo jo svitati. Nasprotna stranka je sicer še vedno jako mogočna, ali jela se je rušiti, tako, da je upati, da naša vas ostane prava slovenska trdnjava. Nasprotniki so napeli vae aile, da bi nas porušili do tal ter nas podjarmili kakor sužnje. V ta namen delali so velike obljube, ali vse je bilo zastonj. Mnogo Križanov je sicer tako kratkovidnih, da bi bili pripravljeni izdati svojo nedolžno kri ptujcem, ali njih oakaua ae jim ni posrečila: lepo število križ-kih volilcev stopilo je na poftteno slovensko stran. Na tenu pa ae je zahvaliti vrlim prvakom križke občine, kateri ao delali navdušeno in vztrajno za našo atvar. Tudi pevovodji pevskega društva „Skala", gosp. Melaku, treba izreči zahvalo, da nam j a obudil tako milo in lepo slovensko petje. Na dan izvolitve g. Ivana Gori upa našim zastopnikom bilo je v Križu veliko veselje, čvrsta naša mladina prepevala je navdušeno narodne pesmi. Plapolala je aloven-ika zastava in krepki živio-klici so doneli našim prvakom, ki se trudijo ohraniti moj ljudstvom zvestobo do svojega rodu. Prismojena cikorija pa jo razširjala čuden duh iz sosednjo ulice, tako, da smo se bali, da nam okuži vso vaa. No, hvala Bogu, oatali emo vsi zdravi in čvrsti. Oni pa ao ae pogubili v svojih aroih. Dragi bratjo slovenski ! Ohranimo v svojih srcih zvestobo do avojega rodu, po-tegnimo ao /a njega pravice! Bojevati se je treba, dokler je še čas. In tako si priborimo največjo slavo, o kateri bodo govorili še naši potomci. Iz II. Okraja se nam piše : Vsak pošten človek bi mislil, da je sedaj konec vsega hujskanja, ali naši izdajalci ne mirujejo še. Noč in dan nore okolu, auveda, to je vaakomu znano, na čegave stroške. Žalibog, da se nekateri tako lahko dajo preslepiti, da prodajo dušo iti telo za kozarček vina in med temi ao tudi taki, katere amo dozdaj smatrali za poštene. V pon-deljek zbrala se je celo krdelo cikorjašev, da se poklonijo gospodu Poldeku, in med njimi je bilo zapaziti tudi možo, od katerih ne bi bili mislili nikdar kaj taccga. Jako žalostno ! Kakor slišamo, povabil je gospod Poldo svoje agitatorje v nedeljo na makarone. To bo zopet fletno. Odbor „Tržaškega Sokola" se je konstituiral nastopno: Maks Gotič, pod-starosta; Miroslav Protner, tajnik ; I v a n K n a v s, blagajnik. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu darovali so Zaharija Vinko 1 krono , v spomin pok. P«>liiiarja pa Vi-sintin Andrej 1 krono in Vrlovec Androj 40 stotink. — Pri velečastitem župniku v T r o b č e h se je nabralo 8 gld. Za družbo sv. Cirila in Metoda. V namen, da postane pevsko društvo „Adrija" pokrovitelj podružnice sv. Cirila in Metoda na Greti, nabrala je „domača družba" v pondeljek 12. t. m. v gostilni „pri rumeni hiši" v Barkovljah, slaveča narodno zmago, 1 gld. 40 kr. Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani jo nabral „tejst Kraševec" v veseli družbi 12 kron. Občni zbor učiteljskega druitva za Koperski okra] je bil dne 18. m. m. v šolski dvorani v Boljuncu. Gosp. predsednik pozdravi navzoče ude in zunanje goste, ter so v nadaljnjem svojem govoru spominja umršega uda g. Grahli-ja. V znak sožalja uatanejo prisotni udje. — Po odborovem sporočilu, kojega čita tajnik, preide se k glavni točki : odbor predloži prošnjo za povišanje učit. plač ▼ Istri. Vnel se je živahen razgovor, trajajoč nad dve uri. Sklenilo se je pa : Istersko učiteljstvo sploh predloži prošnjo deželnemu zboru v Poreču. Prošnjo sestavijo: slovenski učitelji za-se, hrvatski za-se in italijanski za-se. Podkrepljene naj bodo prošnje različno, samo v predlogih se morajo ujemati. Gosp. K o m p a r e, dekan O^apski, prevzel je nalogo, delovati na to, da bodo italijanski tovariši v predlogih z nami edini, za knr se mu predsednik zahvali. Nadalje se je odboru naložilo, da mora skrbeti za podpise na prošnji, da pošlje prošnjo o pravem času deželnemu zboru, pogovorivši so popred z ostalimi društvi in učitelji. Predlogi bi bili: 1. Učiteljem bodi najmanja plača 500 gld. 2. Učiteljice dobivajo 80% priboljšane plače (torej najmanj 400 gld.) 3. Naslovi podučitelj in podučiteljica naj odpadejo. 4. Starejšim učiteljem naj bo štejejo vae petletnioe, odkar ao imenovani apoaobnimi poučevanju. 5. V mirovino (tudi udovam in sirotam) naj ae itejejo vaa leta učit. službovanja, ter naj ae doba akrajža na 85 let. 6. Pri oddaji višjih plačilnih vrat naj ae gleda na alužbena leta in zadoatno spolnovanje avojih stanovskih dolžnosti — ne oziraje ae na mesto (kraj), kjer aluži. Pri volitvah je bil izvoljen 8tari odbor : predsednik B o g a t o o , podpredsednik A n ž 1 o v a r, tajnik Breitschopf, blagajnik Val e n t i č , knjižničar Jereb, pevovodja Jereb. Volili so bo tudi 3 de-legatje za občui zbor „Zaveze", poverjeniki za „Popotnika* in „Pedagogi j sko društvo". Ker je kazal „cagar* mnogo že čez poldan, se pri nasvetih nobenih ni oglasil in tako predsednik zaključit sejo. Pri obedu došel je društvu telegram g. Butkoviča, (predsednika voloskoga učiteljskega društva), ki je bil namenjen k zborovanju, a po nesreči zamudil vlak v Št. Petru — obečavši, da pride zvečer. Čakali smo ga vsi, kjer smo se zabavljali do kasno noči. Ž njim ae jo odbor tudi zedinil glede predlogov prošnje, ter se pogovorilo, da Bprejme vdovsko učit. društvo nalogo pripraviti prošnjo za hrvatsko učitelje v Istri, Koporsko učiteljsko društvo pa za slovenske učitelj«. Obžalovati je, da so gosp. hrvatski kolegi iz okraja skoraj nikdar ne udeleže zborovanja, posebno pa še iz vzroka, ker so je doslej odbor vedno na njo oziral ter priredil zborovanjo v takem kraju, da bo mogli lahko priti z neznatnimi stroški. Odbor bi rad vedel, iz kakega vzroka se odtegujejo društvu ! P Tisti. Z Barke se nam piše : Sliši se, da namerujojo Divačani uložiti prošnjo na de-žolni odbor Goriški, da bi se pred 49 leti ustanovljena županija N a k o I s k a raz-dvojila in razkosala v dvo županiji, in sicer tako-lo : vasi Divača, Ležečo, Naklo, Ka-čiče naj bi sestavljalo jndno županijo ; Siiotije, Barka, Vatovlje, Misteče, Vareje, Zvcičnik pa drugo. K« r pa poslednjo občino mejijo na kranjsko in istrsko deželo, ne Iti bo moglo nikdar ra/.širiti iu bi se tudi ne moglo aame upravljati zbolc slabih letin in velikih davkov. Sicer pa pravi že stari pregovor, da sloga jači in nesloga tlači. Zato prosimo slavni deželni odbor goriški, da naj nikar ne privoli, da bi se razkosala slavna in odlikovana županija Nakelska, ampak ostane naj skupna, ka-korŠna je sedaj. Resnicoljub. Vabilo oa XCVI. odborovo skupščino „Matice Slovenske", katera bode vršila v Ljubljani v ponedeljak dnć 19. junija t. 1. ob ya6. uri popoludne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XCV. seji in o XXVIII. rednem občnem zboru. 2. Naznanila predsedništva. 3. Volitev predsednika, njegovih namestnikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Poročilo tajnik*ovo. 6. Posameznosti. Osnovalni odbor za razsvltljavo vilenice V Divači razposlal je narodnim društvom nastopno vabilo: Slavno društvo! V dan 2. julija t. I. ob 4. uri popoldne bode divna „Cesarjevič Rudolfova" vilenica v Divači sijajno razsvetljena. V vilenici bode prepevalo opensko pevsko društvo in izborna narodua godba bode svirala pri sprejemu p. n. gostov, kakor tudi v vilenici. Obljubila so naiu nekatera slovanska društva, da na« istega duo uvestuo obiščejo in si ogledajo podzemska čuda našo vilenice. Po prihodu iz vilenice bode na jav. nem prosta zabava, koje program ae objavi, kakor hitro nam bode slavno društvo naznanilo, v kacom obsegu iu redu namerava sodelovati pri tej narodni veselici. Ker bode ta dan znamenit za slovansko stran, vabimo p. n. gg. člane Vašega društva v obilni obisk, da ho po dolzem presledku snidemo iu drug druzega na novo navdušimo za našo sveto stvar! „Bralno društvo" v sv. Krilu vipavskem vabi k veselici, katero priredi dne 18. junija 1893, v prostorih g. T. Mrevlje, velep. v sv. Križu. Vapored: A. Pozdrav predsednikov. 1. F. S. Vilhar: „V kolo" ; možki zbor. 2. Slavnostni govor. 3. H. Vo-larič : „Slovan na dan" ; mešani zbor. 4. I. Provec: „Venček domačih cvetlic" ; duet nu citre. 5. Deklamaoija. 6. Jos. Kocijančič: „Njega ni"; možki zbor. 7. „Pol vina, pol vode" ; šaloigra. 8. Dr. G. Ipa-vec; „Pozdav" ; mešani zbor. B. Prosta zabava. Začetek točno ob V>8. ure zvečer. Ustopnina k veselici 30 kr. (/..i ude 20 kr.)t sedež 20 kr. Radodarni doneski se hvaležno sprejemajo, kor čisti dohodek je namenjen društvu „Sloga" v Gorici. C. in kr. Intendancija 3. voja v Gradci poslala nam jo sledeči aviaa: Zaradi zagotovitve zakupne dobave ovsa, sena, slame, drv&, premoga, koakaa in aveč za čaa od dne 1. septembra 1893 do 31. avgusta 1894 vršile ae bodo piameno ponudbene obravnave v uradnih proatorih o. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinov in sicer v nastopnih poatajah: v Celovcu dne 10. julija, v Mariboru dne 13. julija, v Gradci dne 17. julija, v Ljubljaui 11. julija, v Trstu dne 5. julija, v Gorici dne 7. julija, v Pulji dne 3. julija 1893. Natanćneji pogoji in ponudbeni obrazoi razvidijo se iz obširnega razglasa v št. 131. „Slovenskega Naroda" z dne 10. junija 1893, kakor tudi pri o. in kr. vojaškem preskrbovalnem magocinu v Ljubljani do 11. julija 1893 mej 10. in 12. uro dopoludne. Dividendo za 1. 1892. izplačuje „Tržaška posojilnica in hrauilnica" (registrovaua zadruga z omejenim poroštvom) začenši z dnem 1. maja tek. leta, kar so naznanja gg. zadružnikom, kateri še niao vzdignili iste. — SVOJI K SVOJIM! Mlad in krepek mož, '%':!„ /možen slovenskoga, hrvatskega, luškega in nem-škeg'i jeziku v govoru iu pisavi išče službo zu imigazinerja v skladiščili žita ali moko, odpravniku, uli pa t udi pisarja (koinptoarista). Ima spričevalo o desetletnem službovanju Sposoben je zu inštalacijo električnih priprav, kakor: zvončkov, telefonov iu električnih svetil. Ponudbe »prejemu uredništvo „Edinosti" pod naslovom: „Uineren zahtev SO". 2-1 Št. 585. O. š. Natečaj. V sežanskem šolskem okraji so namestiti ta-le učiteljska nn:sta definitivno ali tudi provizorno : 1. mesto učitelja-vuditelja na mešani eno-razredni l judski šoli : a) v Avberu, b) na Barki, o) v Štanjelu, d) v Zgoniku, e) v Pliskovici, 2. mesto učitelja na mešani dv.irazrednici ▼ Nabrežini, 3. dve meati prov. učiteljic ročnih del in sicer: a) na enorazrednici pod llepentabroui in b) na enoruzrednici v Rodiku. Prosilci naj vložijo v t«-ku 0 tednov po razglasu tega razpisa v „Osservatore Triestino" avoje prošnje, katere morajo biti pri učiteljih apreinljene se spričevalom zrelosti in učiteljske sposobnosti, z d »kazein avstrijskega državljanstva in pri 1 a — e z dokazom sposobnosti za suliBidiaričen pouk katoliškega veronaukn, a pri učitelj:cah ročnih del se spričevttloiii sposobnosti, potom predatojnega okrajnega šolskega sveta pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani. — C. kr. okrajni šolski svet, Sežana 15. junija 1893. Predsednik : Simzig. Na prodaj je velika hiša z vrtom št. 184 nasproti cerkve na 0p6inah. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" ViaTorrente It. 15. (poleg obokov C liozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori ..o odprti in preskrbljeni s svetimi jedili do 2 ur popoiunoČi. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo tor Be priporočam blagovoljncj naklonjenosti h1»t-nego občinstva. ponižni 104-81 p. jjavero. Gostilna „Alla Citta di Vienna'S Piazza Caserma št. 2. (zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterskega vina I. kakovosti in granko pivo. Izborna kuhinja, nprejorn-Ije naročila tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družino na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, pi> nastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 kr. in najboljKa intei-Hka vina po 28 kr. liior. — Za obila naročila so priporoča 96—24 Anton U r o v o d a ni. Josip Kocjančič, Via Barriera vee-chia gt 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domaČimi in vnanjimi pridelki. Cl. jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jošef Čcrne Piazza della Caaenaa it. I (uhod Via Ghcga). Gl. urar, Corso stv. 39. 55-104 ■■rodnjii In popravljn ure. Nič več kašlja! BnlzamHkl potoci« Im U. 1 prali ozdravi vttak kašelj, plučni in bronhijalni katar. Dobiva se v odlikovani lekarni. 48—10« PRAXMARER ,Ai du« Mori« Trst, veliki trg PoStno poAiljatvo izvršujejo se neutegoma. HM——i DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104- 95 12-12 TRST Corso, Piazza della Le nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki c*ni. Hiša na prodaj! V ilirski Bistrici, v prodaj hiša št. prostorov in zraven vasi Jase 11, je 11 a 19, katera obseza 5 V* grunta. Kupiti že- leći naj se obrnejo do gostilnieaija Ivana •Taks e t i č a v Trstu, ulica Cologna 9. C. kr. izključno privi lego vana škropilnica proti peronospori ^ j inžinirja Živica ^ je najboljša med vsemi škropilnicami za trte; je priprosta, lahka, trdna, W trpežna, pripravna, neutrudljiva, hitra, tirja malo tekočine in se rabi za vsakovrstne trte. Se dobiva pri ne- tut katerih trgovcih na deželi. Pošiljamo po pošti franko, proti povzetju: popolno škropilnico za gld. 10.— gfc škropilnico z cevjo brez brentača .... „ 8.50 g in prospekte gratis. — Priporočamo ^ur tudi drugo svoje blago in razna dela. Živio in družb. v TRSTU, ulica Zonta 5, & inženirski urad, zaloga strojev in dotičnoga blaga, zastop tovarnic, A mehanična delalnica. 29 ^ LAVIJA u Vozni listi in tovorni listi Ameriko. Kralj evski belgijski poštni parobrod „KED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & PMadelfijo konoesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : iton-cesijonovani zastop 50—18 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergaa8e 17 ali pri Josip-u Strasser-u Speditionsburea fttr die k. u k. Staatsbabnen in Innsbruck. VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI zavaruj e človeško življenje po vseh kombinacij ah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Blavkje" imajo brez posebnega prlplaćla pravico do dividende, katera je doslej iznašala po IO" , 20" . a»■•/„ jedno leto oelo 48%. /a Škode izplačala je doslej „Slavlja" čoz dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koriitno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje primere 1 a t p ?®,entt Avbeljnova, kramarica v IJublj»ni, zavarovala so je dne 6. maja 1884. Do svoj« smrti diifl 15. februvarja 188o splačala je 32 «1(1. 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavija" pa Je izplačala njenim dedičem 1000 ROld. r i2- Pran Ambrožić, mestni zdravnik v Ljubljani, '/.»varoval He je dne 30. januvarla 1875. JVov°S ,K91 ,,pla'al J° 1352 8W- 52 kr"; ba»k* „Slavlja" pa jeltoi ,X «or«? , r- '""zoiRvni kontrolor v LJubljani, zavaroval se Je dne 10. decembra 1871. Ho svoje smrti dne 8 f; bnivorja 1885 nplacnl Jo 1393 Kld. 82 kr. ; banka „Slavlja" pa je izplačala njegovej rodbini <1000 gld. 1 F .. . * MIha Serclic, uradnik v Trstu zavaroval se jo dne 30. novembra 1878. Dasi Je do svo|e smrti dne 14 julija 1880 nplacal le 80 Bld. 1« kr. prejeli so dedi« njegovi od banke „Slavlje" 1200 ciil 5. Manja Lenekova, posestnioa na Blanici ob Savi, zavurovala se je dne 5. mnia 1870. Ko ie zavnrovafnht« ?flkr " "Slavija" dodičem njenim 5000 gld., da si Je bilo uplačano i o« fl' ivnn Vlah, posestnik v Jusidib, zavaroval so Jo dne 5. novembra 1888 za 1000 gld. in dne 90. aprila 18«) zopet /a 1000 glđ. Na obe zavarovanji splačal je do svoje umrli dne 13 jauuvarija 1892 vsega vkup 1W2 Kld. lfi kr.; dediči njegovi pa so nrejeli od banke „Slavije" 2000 cld. 1mn , i 2eleznik»r, urednik „Slov. Naroda* v Ljubljani, zavaroval se ie dne 30. juniia 1882 fzplačali? dedičim*W00"gld januvarija 1891 nplačal je 381 gld. m kr.; banka „Slavlja"1 I>a Je 8. Peter IJudnar, o. kr poštni oflcijal v IJublJani zavaroval se je dne 10. maja 187«, ter je do svoje atnrtl dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka „Slavija" izplačala Jo pa rodbini nje- ROV6J IiaRI glU. O . .. Vellkajne, gostilničar v Ilirske! Bistrici, bil Je zavarovan od dne 15 mala 1880 do udmTlS gld V J U1 364 B 80 '' btt"ka "SlaviJa" je po smrti njegovej rnnn „n10!. Kfl™°\^uk™nMrloft \ cUenje koruze, za čiščenje žita. Najnovejše avtnmatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice. Tzdelujejejo jedino le tovarnarji: P H. M AYFA RT & C.° tovarna za gospodarske in vinarske stroje I) U N A J, II., Taborstrasse št. 76. Kataloge razpošilja zastonj. — Vsprejema zastopnike. Opominja se vsakdo, cia pazi na ponarejanja. katero želodec in opravila prebavnih delov života krepSa in liifli odpri život pospesuje, 24-25 jo tinktura za želodec, katero |>r pravlja Gabrijel Piccoli, lekar „pri an .elju* v Ljubljani na dunajski cesti. Cena I stekl. 15 novcev. Izdulovatelj razpoiilja to tink-turo v zabojfikiii po 12 sto-klonic in voft' Zabojoek z 12 stekl. stano gld. I.H«; h 24 gld 2.00 ; s P6 gld. 3.84 ; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tohta 5 kg s poStno težo in volju gld. 5.2B; '10 stoki gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik. Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji. franko do vnuke že-leznisko postaje v 11 goldinarjev Istri poslan, nko hg naročnik sklice na ta čatinik, srane pri meni en moilroe na peresih (Fedornifttrfttzo). Ti nn>d<-ooi ho ho-S lidno iz najboljšo tvnrino narejoni, iiuujo po 30 dobro vozanih, moćnih peres iz najboljfiega bnkronoga dratn, so s finim afrikom tapecirani in močnim plutneniin cvilhom preoblečeni tor pri najtežji rnbi do 15—20 lot nobenih poprav no znhtuvnjo.— Pri naročilih t deželo naznani naj se vseloj natančni mera postelje v notranji luči. — Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran inodroe na peresih, jo pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žiča-to zimnice, slamnice itd., kateri pravemu namenu, imeti dobro postelj ne vstrozajo. ANTON OBREZI, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. a> /j? Ta domača, edina narodna tvrdka to strok« na Slovenskem bodi slav. občinstvu najboljo rgi priporočena ?a nakupovanjo žinmic, salonskih garnitur, divauov, stolov, preprog, za- fg. n|» ffrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočogu delit. Ccmki s podobami zustoiij in ^JS franko. Hitra in poštena postrežba, nizko cene posebno pri bališčih in obširnojih naročilih. ^ Otročji vozički f® jako elegantni lini, in močni dobivajo ho pri muni skozi loto in ^ dan iu sicer v vseh barvah, kakor rudoče, modro, t«ivt» in olivno w po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višjo po vsaki coni do 25 gld. Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje otročjih vozičkov. — Lastnik pol. drufitvo .Eriinost' Iziiniaiflj in odgovorni urednik Maks Cotič. TiakHrna Dolenc v Trstu.