PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: X - ISSN 1580-0547 November 2009 • Številka 9 ^SOTOČJE Za vas beležimo čas 3. " Ti ■ Oglasi ■ PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Si S O TOČ JE ■ J ■ ■. I> " -t t ■■ «ti i Qu Na naslovnici: Jesen na Osolniku, foto: Maja Bertoncelj Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas presenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj. Oglasno trženje: Jure Tomažin, telefon: 04/201-42-43, 031/378 741, telefax: 04/20142-13. E-pošta: info@g-glas.si. Uradne ure: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 9 je priloga 90. številke Gorenjskega glasa, 13. novembra 2009. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode M t ¿vode pestra izbira nakita izdelava nakita po naročilu popravilo, čiščenje nakita imamo naziv "zlatarski mojster" 40 let tradicije Seškova c. 9, 1215 Medvode, tel.: 01/361 1694 www.zlatarstvo-trtnik.si 2IVAS COMMERCE Ljubljana, d.o.o. Zg. Pirniče 25, 1215 Medvode Tel.: 01/362-33-00, Fax: 01/362-33-01 GSM: 041/694-751 e-mail: zivas@siol.net, www.zivas.si Nudimo vam veliko izbiro poslovnih in novoletnih daril. Odprto vsak delovnik od 8. do 17. ure. Vljudno vabljeni! Smo nasproti trgovine Mercator v Pirničah! BI RADI IZMERILI VAŠE IMETJE? Uredimo tudi vpis v zemljiško knjigo f 01 515 2510 Geonep d.o.o. e: ¡nfo@geonep.si ^^^ www.geonep.si Iribi :net< Vse potrebne informacije o Izletih v gore www.hribi.net Gorenjska Gremogor. Smo specializirana trgovina za male živali in akvaristiko. Nudimo vam: • kakovostno hrano za pse in mačke (Taste Of The Wild, Nutra Gold, Cibau, Charlie, Royal Canin, Technical, Hills), • opremo in kozmetiko za male živali, • akvarije in opremo za akvaristiko, • strokovno in prijazno svetovanje, • akcijsko ponudbo hrane. V okviru trgovine vam nudimo brezplačno veterinarsko svetovanje. AKCIJA Cibau adult Large Breed 15 kg 35,90 EUR Zoo Trgovina Slonček, Cesta komandanta Staneta 22, Medvode (v bližini občine), info: info@zoosloncek.si ali tel.: 01/361 13 40, 040/452 012 2 - SOTOČJE Oglasi I Zbogom tiskarski škratje... .naj počivajo v miru f > t f / j , y /1 J J __________™ o/?. „ "O A /j>o / < ' > - A • # I v tfakai I i »net [MOV K NA rii..sKt> ŠENGAR v Čistilnica, pralnica . V in šivalnica Sengar \ o MEDVODE, BC MERCATOR tel.: 01/36 11 034 delovni čas: pon. - pet.: 9. - 18. ure sob.: 8. - 12. ure ■ oprana in zlikana srajca - 1 € ■ hitro in kvalitetno čistimo vse vrste tekstilnih, o °° m a -s | ^ S i* BRITOF 43 tel.: 04/234 30 50 delovni čas: pon. - pet.: 7. - 19. ure sob.: 7. - 12. ure usnjenih in krznenih izdelkov, preproge, odeje in merino posteljnino -o f T cs-» » C > CESTA STANETA ŽAGARJA 2 ■ vse storitve šivalnice C > (nasproti Policije) tel.: 04/202 41 60 delovni čas: pon. - pet.: 9. - 18. ure sob.: 8. - 12. ure (krajšanje, ožanje, menjava zadrg in podlog ...) ■ parkirni prostor zagotovljen 0 S 0 ¡» ji SOTOČJE - 3 Prireditve Prireditve november 2009 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 13. 11. 2009 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Gerard Levoyer: LIFT Igra, katere cilj ni spremeniti svet Režija: Peter Militarev Igrata: Niko Kranjc in Branko Pečelin Izvedba: KUD Pirniče, sekcija Uteha Predstava je posvečena 50 letnici umetniškega ustvarjanja Petra Militareva Predstava je uvrščena na Čufarjev gledališki festival 2009 Vstopnina: 7 EUR KUD Pirniče Rezervacije in informacije: 041/776 735 Sobota, 14. 11. 2009 Gostilna Bencak, ob 19. uri MARTINOVANJE Igral bo Duo AJDA. Zagotovljena martinova pojedina in pokušina mladega vina. Gostilna Bencak Rezervacije in informacije: 01/361 23 49 Sobota in nedelja, 14. in 15. 11. 2009 Gledališče Medvode Foto tečaj: S PRAVO SVETLOBO DO FOTOGRAFIJE KUD Medvode -FotoseXcija Prijave na tel: 041/288 100 fotosekcija@kud-medvode.si Sobota in nedelja, 14. in 15. 11.2009 Kulturni dom Sora, ob 19.30 uri KAM IZ ZADREG komedija KUD OŽ Sora Rezervacija vstopnic: 040/801 802 Torek, 17. 11. 2009 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica (pripoveduje Maja Govekar) Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Četrtek, 22. 11. 2009 Gledališče Medvode, ob 19.30 rokgre DAN ŽENA Ženske vseh dežel, združite se (z moškimi)! burkaški kabare Režija: Tina Gorenjak Za abonma IZVEN. KUD Medvode www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Torek, 24. 11. 2009 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica (pripoveduje Maja Govekar) Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Sreda 25. 11. 2009 Knjižnica Medvode RAZSTAVA Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave Zarja: "Z voljo in trudom zmoremo" Trajanje razstave: 25. 11. 2009 - 8. 1. 2010 Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Sreda, 25.11.2009 Gledališče Medvode, ob 20.00 uri VEČER STAND UP KOMEDIJE Vroč večer stand up komedije. Za IZVEN. KUD Medvode in Zavod za kulturo Maribor www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Četrtek, 26. 11. 2009 Kulturni dom Pirniče, ob 19. uri MAHAMADOU V PARIZU Večer z Markom Žnidaršičem in njegovo poezijo Vstop prost KUD Pirniče Informacije: 041/776 735 Četrtek, 26. 11. 2009 Gledališče Medvode, ob 19.30 Komedija za enega učitelja in cel svet! UČITELJ Igra Aljoša Trnovšek Za abonma ČETRTEK in IZVEN. KUD Medvode www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure abonma@kud-medvode.si Petek, 27. 11. 2009 Gledališče Medvode, ob 19.30 Komedija za enega učitelja in cel svet! UČITELJ Igra Aljoša Trnovšek Za abonma PETEK in IZVEN. KUD Medvode in Gustav film www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure abonma@kud-medvode.si 4 - SOTOČJE Prireditve, občina Turizem glavna razvojna priložnost Izdelana je vizija in strategija občine Medvode do leta 2025, ki temelji na vrednotah ljudi. Več kot polovica, ki jih je bilo zajetih v anketo, meni, da je glavna razvojna priložnost Medvod turizem. DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 27. 11. 2009 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Igor Torkar BALADA O TAŠČICI Stara igra o starih ljudeh Režija: Peter Militarev Gostuje KUD Jožef Virk, Dob Za abonma OTH in izven Vstopnina: 10 EUR KUD Pirniče Rezervacije in informacije: 041/776 735, 031/352 772 Petek, 27. 11. 2009 Kulturni dom Sora, ob 19.30 SKUPNI KONCERT POLONČIC IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Polončice se poslavljajo... KUD OŽ Sora Informacije: 040/801 802 Sobota, 28. 11. 2009 Gledališče Medvode, od 9. do 18. ure Gledališka delavnica: OBLIKOVANJE SVETLOBE JSKD in KUD Medvode JSKD- Oi Ljubljana okolica Trg MDB 14, 1000 Ljubljana tel. 01/241 05 37 E: oi.ljubljana.okolica@jskd.si Sobota, 28. 11. 2009 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri Ana Vojkuvkova - Peter Militarev KAKO STA SE KUŽEK IN MUCA IGRALA Gledališko - lutkovna predstava za otroke Režija: Peter Militarev Igrata Anica Horvat in Frenk Kranjec Izvedba: Otroška gledališka družina OTH Za otroški abonma Otehajček in izven Vstopnina: 4 EUR KUD Pirniče Rezervacije in informacije: 041/776 735, 031/352 772 Sobota, 28. 11. 2009 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 Dobrodelni koncert Karitas "KLIC DOBROTE" Karitas 01/362 18 80 Nedelja, 29. 11. 2009 Gledališče Medvode, ob 19.30 Mojster vetrocvetk Koncert DOLINA ODMEVA Ples senc v multiviziji KUD Medvode in KD Bežigrad www.kud-medvode.si 01/361 26 54 od 15. do 18. ure blagajna@kud-medvode.si Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočja, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ti-biro@medvode.si, ali ticmedvode@tzm.si. Medvode - Medvoški svetniki so imeli na zadnji seji, ki je potekala 3. novembra, na dnevnem redu le dve točki, a obe izredno pomembni. Poleg seznanitve in razprave na temo poteka štiri pasovne obvoznice mimo Medvod (o tem pišemo na naslednji strani) so se seznanili tudi z vizijo in strategijo občine do leta 2025. Predstavila sta jo mag. Bojan Mažgon in prof. dr. Vito Bobek iz podjetja Dr. Ferk & Partner, kjer so strategijo izdelali. "Občina Medvode bo z lepim naravnim okoljem, z odlično bivalno klimo, s povezanostjo navznoter in navzven ter z infrastrukturno urejenostjo predstavljala privlačno in prijazno življenjsko okolje za družine, hkrati pa tudi destinacijo za šport, rekreacijo in turizem. Gospodarski razvoj bo temeljil na načelih trajnosti, podjetništva in razvitih tehnologijah," je vizija prebivalcev za Medvode v letu 2025. Kot sta v uri in pol dolgi predstavitvi poudarila predstavnika pripravljavcev strategije, je bil osnovni cilj projekta na podlagi analitičnega pristopa ob angažmaju lokalnega prebivalstva doseči konsenz o viziji razvoja, ki temelji na vrednotah ljudi. V projektu je sodelovalo 414 udeležencev, od tega v sklopu terenske ankete 200 naključno izbranih anketirancev, občanov Medvod, 120 naključno izbranih občanov sosednjih občin je na vprašanja o prepoznavnosti občine odgovarjalo v telefonski anketi, prav tako v telefonski anketi še 50 naključno izbranih občanov slovenskih občin, 38 nadpovprečno zainteresiranih občanov Medvod pa je odgovarjalo na strukturiran vprašalnik s 40 poglobljenimi vprašanji s podvprašanji. Sledila je izvedba delavnic o predlagani viziji z vodstvom občine in občinsko upravo, analizirali pa so tudi statistične kazalnike in druge podatke. Pripravljavci strategije v nadaljnjih korakih predlagajo, da občinski svet sprejme razvojno strateški dokument, določi organ in roke spremljanja implementacije, način komuniciranja z občani in odgovorne nosilce razvojnih stebrov. Svetniki so o strategiji želeli razpravo in brez nje niso bili pripravljeni sprejeti nobenega sklepa, zato so predlagali prekinitev seje, do katere pa ni prišlo. Posledično so nekateri sejo zapustili in zaradi nesklepčnosti je bila vendar- le prekinjena. "Strategija, vsaj ta dokument, je povod zahtev nekaterih svetnikov, da jo mora narediti podjetje, ki se s tem ukvarja. Mislim, da morajo strategijo in vizijo razvoja narediti ljudje, ki v tej občini živijo in ustvarjajo, kar pomeni uprava, svetniki in tudi nadpovprečno zainteresirani občani. Drugi našega razvoja ne morejo pisati. Projekt je stal 35 tisoč evrov in naj bi bil orodje, s katerim bomo delali naprej. Bomo pa videli, kako in kdo. Dejstvo je, da nam država nalaga petletne razvojne projekte v obliki NRP. Načrti za dvajset let naprej so vizija, ki se lahko kaj hitro podere. Na občini delamo permanentno, razvojno in na dolgi rok. Tudi analiza je dokazala, da nič več denarja ne vlagamo v projekte v predvolilnih letih," pa je strategijo komentiral župan Medvod Stanislav Žagar. Vodja občinske uprave Vanja Debeljak je dejala, da bo strategija služila tudi kot pomoč pri sprejemanju prostorskih in drugih razvojnih dokumentov. Dokument Vizija in strategija občine je objavljen tudi na spletni strani občine Medvode (občina, občinski svet, seje, 21. seja). Maja Bertoncelj SOTOČJE - 5 Občina Prvi balon za tenisače Članom teniške sekcije Partizan Medvode se v zimskih mesecih na trening ni več treba voziti v sosednje občine. V Medvodah so namreč postavili pokrito športno igrišče - balon. Medvode - Balon so postavili pri dvorani TVD Partizan Medvode, kjer je bilo prvotno rokometno igrišče, na zadnje pa so ga uporabljali igralci in-line hokeja. V balonu je eno igrišče veliko 36-krat 18 metrov. V prvi vrsti je namenjeno igralcem tenisa, ker pa so v balonu tudi goli, bo v njem možnost igranja tudi dvoranskega nogometa. Vrednost celotne investicije, ki je vključevala zgraditev temeljev, pre-plastitev igrišča in postavitev balona, je okrog 95 tisoč evrov, od tega so 30.500 evrov dobili nepovratnih sredstev od Fundacije za šport, 41 tisoč evrov je prispevala Občina Medvode (21 tisoč evrov so dobili iz razpisa), ostalo pa so lastna sredstva društva. "Balon bo v uporabi od oktobra do maja. Članom teniške sekcije pomeni zelo veliko, saj smo se doslej pozimi morali na treninge voziti v Kranj in v Šenčur. Prvo pokrito športno igrišče za tenis bo verjetno prispevalo tudi k povečanju zanimanja za ta šport v Medvodah. Dobrodošla pridobitev ni samo za aktivne igralce, temveč tudi za rekreativce," je povedal Domen Balon je velika pridobitev za medvoški tenis, v ozadju propadajoča nikoli dokončana športna dvorana. Knez, vodja teniške sekcije, v katero je vključenih okrog 50 otrok, igralce pa imajo v vseh kategorijah. "Članice so bile v poletni sezoni tretje v prvi slovenski ligi, člani pa tretji v dru- gi ligi. Najvišje uvrščena igralka na lestvici je Tajda Bestijanič kot četrta v kategoriji do 18 let," je še pojasnil Knez. Maja Bertoncelj Svetniki o medvoški obvoznici "Trasa je že potrjena. Ne bomo premikali ceste levo-desno," je župan opozoril svetnike, ki so na seji imeli priložnost od predstavnic države izvedeti, kako kaže z gradnjo navezovalne ceste Jeprca-Stanežiče-Brod. Medvode - Medvoški občinski svet se je na 21. seji v začetku novembra seznanil in razpravljal na temo štiripasovne mini obvoznice mimo Medvod. Župan je to točko uvrstil že na dnevni red 20. seje, ki je bila sredi oktobra, a ker je bilo v občinskem svetu večinsko mnenje, da je to preobsežna točka, da bi jo obravnavali kot sedemnajsto, kot je to predlagal župan, poleg tega niso imeli o čem razpravljati, saj niso dobili nobenega gradiva, so to točko prestavili na eno izmed naslednjih sej. Župan je držal dano obljubo, sejo sklical v pol meseca, na njej pa so bile tudi predstavnice države, ki so svetnikom informacije posredovale iz prve roke. Župan je štiripasovnico, ki je projekt države, na dnevni red sicer uvrstil po številnih kritikah, največ jih je bilo s strani Alenke Žavbi Kuna-ver iz medvoške LDS, da je občina v tem projektu premalo aktivna, kar pa župan Stanislav Žagar že vseskozi zavrača. "Potrebno je lobirati, trkati na vrata poslanskih skupin, pritiskati na vlado, da se to cesto uvrsti iz dodatnega v glavni program gradnje avtocest in nato v proračun. Cesta je prepotrebna," je pojasnila Alenka Žavbi Kunaver. Zanimivo pa je, da je bilo med svetniki poleg vprašanj o začetku in poteku same gradnje, največ pomislekov o izbrani trasi mini obvoznice mimo Medvod z dvema mostovoma čez Savo, ki ji nasprotujejo tudi v civilni iniciativi Pirniče, saj menijo, da bo ta objekt uničil podobo sotočja dveh rek, ki je simbol Medvod. Največ pomislekov o medvoški obvoznici, pa tudi o sami gradnji štiripasovnice je izrazila Urška Repnik (SD), ki je dejala, da bi bilo prednostno potrebno razmišljati o navezavi Jeprce na Vodice in s tem promet speljati iz Medvod, najbolj pa se je zavzela za ureditev javnega prometa: "Bomo o javnem prometu razmišljali, potem ko bo že vsaka vas imela avtocesto?" In predstavnice države? Traso, predvsem pa postopek priprave Državnega prostorskega načrta (v nadaljevanju DPN), sta predstavili Barbara Radovan in Barbara Bukovac iz Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Marjeta Vozelj iz Ministrstva za promet pa je svetnike seznanila z nadaljnjim načrtovanjem same gradnje. "Konec prejšnjega meseca so bila zaključena stališča do pripomb in predlogov. S pripravo DPN smo prišli že skoraj do konca. Manjkata samo še dva koraka: pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora in sprejem uredbe o DPN na vladi. Naš cilj je, da bi bila uredba sprejeta v prvi polovici naslednjega leta. V fazi študije variant je bilo preverjenih in vrednotenih šest variantnih rešitev te navezovalne ceste in izbrali smo najbolj sprejemljivo, ki ni najcenejša, niti ne najdražja, ima pa ugodne ekonomske učinke," je pojasnila Barbara Radovan ter tako dala jasno vedeti, da je faza za spremembo trase medvoške obvoznice že mimo. Odgovor glede navezovalne ceste Jeprca-Vodice pa je bil, da gradnja te ceste sploh ni predvidena. Pričakovano svetniki tudi niso izvedeli, kdaj se bo začela sama gradnja štiripasovnice proti Ljubljani, saj za to cesto še niso določeni ne roki gradnje, niti niso zagotovljeni viri financiranja. "To dejstvo je dodatna vzpodbuda, da bi bila uredba čim prej sprejeta, saj bodo odseki s pripravljeno dokumentacijo ob novelaciji resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki bo prihodnje leto, dobili prednost. Roki gradnje bodo vsekakor določeni. Zavedamo se, da je gradnja te ceste potrebna, kljub temu, da je bil po uvedbi vinjet in odprtju predora Šentvid zabeležen padec prometa v povprečju za okrog štiri tisoč vozil na dan," pa je povedala Marjeta Vozelj, ter dodala, da pa je še vedno nad mejo 18 tisoč vozil dnevno, kolikor jih v idealnih razmerah še prenese dvopasovnica. Postavljena vprašanja so bila sicer podobna kot na dosedanjih javnih obravnavah. V fazi postopka je bilo na štiripasovnico tudi s strani občanov podanih veliko pripomb, ki so jih, kot pravijo, pristojne službe skušale v čim večji meri upoštevati. Stališča do pripomb in predlogov so na 120 straneh javno dostopna na spletni strani ministrstva za okolje in prostor. Maja Bertoncelj 6 - SOTOČJE v Investitor mora pred gradnjo novih objektov urediti okrog 400 m ceste, po kateri se dnevno vozijo stanovalci 35 stanovanjskih enot v naselju Zbiljski gaj. Cesta je brez finega asfalta, ponekod je celo še makadam, manjka tudi razsvetljava. Fotografija pove vse. Na tem mestu bi moral biti vaški trg, a kot nam je pokazal tudi Sandi Kodrič, stanovalec Zbiljskega gaja, nič ne kaže, da bi ga kaj kmalu dobili, če sploh. "Raj" še naprej kot gradbišče Svetniki so v odloku pustili varovalko, da mora investitor v naselju Zbiljski gaj pred gradnjo novih objektov dokončati komunalno infrastrukturo, ki tam po vseh teh letih še vedno ni urejena. Medvode - Zbiljski gaj je vedno odmevna tema tudi med predstavniki sedme sile. Svetniki so na dnevnem redu 20. seje, ki je imela eno nadaljevanje, obravnavali Osnutek odloka o spremembi občinskega lokacijskega načrta za to območje iz leta 2005. Kljub temu da je šlo za osnutek in ne za dokončno sprejetje, je bilo na seji toliko predstavnikov sedme sile (večinoma so prisotne le tri medijske hiše: poleg naše še TV Medvode in Delo), da je zmanjkalo prostih sedežev. Točka pa je trajala kar tri ure. Tema je odmevala že pred sejo: z dopisom z naslovom Zbiljski gaj - župan podlegel pritiskom gradbenih lobijev?, pod katerim je podpisana Alenka Žavbi Kunaver, svetnica LDS (župan je bil kot predlagatelj dnevnega reda podpisan tudi pod gradivom za to točko, ki ga je pripravila mag. Urška Ilič Vidergar, pravna svetovalka družbe Periklej, ki je investitorja Gradis skupina G zastopala tudi na seji) in z dopisom s stališčem prebivalcev Zbiljskega gaja. Vsi so svetnike pozvali, da spremembe odloka ne podprejo. Gradnja v Zbiljskem gaju je bila polna zapletov. Zoper investitorja Me-bles je bil v letu 2003 uveden stečaj in nekatere nedokončane objekte je kupil Gradis Inženiring, pravni prednik sedanjega investitorja Gradis skupina G. Občinski svet je leta 2005 sprejel kompromisni predlog sprememb prvotnega zazidalnega načrta za to območje iz leta 1999 in z njim legaliziral gradnjo nekaterih objektov in novemu investitorju omogočil tudi povečanje naselja. Veljavni lokacijski načrt pa določa, da mora gradnja potekati v treh etapah. V prvi mora investitor legalizirati in dokončati komunalno infrastrukturo v že zgrajenem delu naselja: gre predvsem za zgornjo plast asfalta in javno razsvetljavo, kar je predpogoj za pristop k izvedbi ostalih etap. Ker se to še ni zgodilo, so Gradisu na Upravni enoti zavrnili izdajo gradbenih dovoljenj za legalizacijo obstoječih objektov in gradnjo novih. Gradbeno dovoljenje so s tem istim razlogom zavrnili tudi domačinu, ki na tem območju želi graditi stanovanjski objekt. Gradis skupina G se je zato obrnil na občino, da bi sprejela tako spremembo odloka, da posamezne etape ne bodo pogojene druga z drugo. Opozarjajo, da pogojevanje ni logično in da vse etape lahko potekajo sočasno. Glede na dosedanje slabe izkušnje, pa se prebivalci Zbiljskega gaja bojijo, da v tem primeru asfalta in razsvetljave sploh ne bi dobili, zato so bili zadovoljni, da svetniki spremembe niso podprli (glasovanje je bilo celo poimensko). Še pred tem podpore ni dobil niti predlog svetnika Dragana Djukica, ki je šel v tej smeri, da bo občinski svet predlog spremembe odloka obravnaval šele po tem, ko bo investitor dokončal komunalno infrastrukturo v naselju in jo predal v last občini. "Stanovalci Zbiljskega gaja ne želimo čisto nič drugega kot tisto, kar je bilo kompromisno dogovorjeno in je zapisano v odloku. To pomeni, da se mora najprej urediti komunalna infrastruktura v obstoječem delu naselja in se šele nato lahko pristopi k širitvi. Že štiri leta čakamo na to, da se kaj premakne, naselje pa še naprej ostaja kot gradbišče. Pred vsako zimo se bojimo, kako bo s pluženjem. V preteklih zimah je bil ta problem zasilno rešen s pomočjo Dragana Djukica in razumevanjem članov sveta KS Medvode - Center. Upamo, da bo tako tudi v tej zimi, če bo cesta še vedno v takem stanju," je povedal Sandi Kodrič. Investitor je v pripravljenem gradivu navedel, da bo fini asfalt položil takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Gradbeno dovoljenje za cesto so namreč potrjeno dobili šele letos septembra. "Mi živimo v naselju že dolgo časa in slišali smo že marsikatere obljube. Želimo, da bi bilo naselje že dokončano in urejeno, a žal temu še vedno ni tako," je k temu dodal Kodrič. Maja Bertoncelj "Nove" ceste še ne bo Medvode - Kot smo pisali v oktobrski številki Sotočja, je v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna Turistična zveza Medvode letos Pelinov cvet podelila Občini Medvode, Oddelku za gospodarske javne službe za občinsko cesto skozi Žlebe, ki je v slabem stanju. Gregor Lojevec, vodja oddelka, meni, da si Pelinovega cveta kljub temu niso zaslužili, in pojasnjuje: "To pa predvsem zato, ker priprava projektov za to cesto poteka že tri leta, a usklajevanje še vedno ni končano, poleg tega še niso pridobljena vsa soglasja. Smo pa že pristopili k sanaciji najbolj poškodovanih odsekov te ceste, ki je bila zgrajena pred okrog dvajsetimi leti na nepripravljeno podlago." In kdaj naj bi se začela prepotrebna sanacija celotnega odseka? "Če bi bil projekt končan pred dvema letoma, bi bil verjetno v proračunu že zagotovljen denar tudi za to cesto, ki jo bo potrebno razširiti na štiri metre, izvesti tudi odkup zemljišč. Ob predpogoju, da bo projekt pripravljen, bi lahko denar za cesto skozi Žlebe zagotovili v proračunih za leti 2011 in 2012," je še povedal Lojevec. M. B. Prebivalci Žlebov bodo morali na začetek sanacije ceste skozi vas še počakati. SOTOČJE - 7 Občina Občinski redar pomoč policiji V oktobru sprejet občinski program varnosti je podlaga za vzpostavitev občinskega redarstva v Medvodah. Medvode - Občinski svet je na 20. seji sprejel Predlog občinskega programa varnosti Občine Medvode, kar od vseh občin zahteva Zakon o občinskem redarstvu. Občinski program varnosti je bil usklajen s predpisi in programskimi dokumenti ministrstva za notranje zadeve in s Policijsko postajo Medvode. Predstavila sta ga pripravljavec gradiva Stanislav Mlakar in mag. Simon Slokan, komandir Policijske postaje Medvode. Pojasnila sta, da je občinski program varnosti temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev občine. Obsega šest ciljev, ki na celovit način urejajo oziroma zagotavljajo kvaliteto varnosti v občini. Program predstavlja pomemben in izho- diščni dokument za področje delovanja občinske redarske službe. Namen programa je tudi vzpostaviti partnerski odnos med policijo in občinskim redarstvom pri zagotavljanju javne varnosti. Bo torej v Medvodah vzpostavljeno redarstvo? "Občinski program varnosti je osnova za način dela, ki ga opravlja redarstvo, inšpektorat. Je prvi akt, od občine pa je odvisno, kako bo to izpeljala. Dokler ne bo redar začel delati, je ta program le črka na papirju. Od nastopa funkcije pa bo redar v sodelovanju s policijo lahko urejal mirujoči promet, izvajal določene druge aktivnosti. Na uvedbo redar-stva gledam predvsem z vidika preventivne dejavnosti," je povedal mag. Simon Slokan, komandir Policijske postaje Medvode, in pri tem poudaril vzajemno pomoč na relaciji policija in občina: "Sploh v nekaterih segmentih, ki so danes zaradi obilice drugega dela in pristojnosti policije zapostavljeni. Gre na primer za van-dalizem v okolici šol, za mirujoči promet v mestnih središčih, za komunalne zadeve. Pomoč policije je, da redarju zagotavlja strokovno pomoč za vzajemnost sodelovanja. Ne gre pa za to, da bi policija nekatere pristojnosti prelagala na občino." Eno delovno mesto občinskega redarja je v občini Medvode sistemizirano v okviru inšpektorata. V primeru kasnejše potrebe po krepitvi redarske službe je možno posebej ustanoviti občinsko redarstvo, občinsko redarstvo pa je lahko organizirano tudi v sodelovanju s katero izmed sosednjih občin. Maja Bertoncelj Sklepi na seji Medvode - Občinski svet je imel na dnevnem redu 20. seje, ki je potekala 13. oktobra, sedemnajst točk. Vseh niso uspeli obravnavati, zato je 20. oktobra potekalo nadaljevanje. Dokončno so sprejeli odlok o spremembi odloka o gospodarskih javnih službah v občini, odlok o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest na območju občine Medvode in odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 9 Medvode. Poleg tega so v svet zavoda Knjižnica Medvode imenovali naslednje predstavnike ustanovitelja: Alojzija Bertonclja, Danielo Jaklič, mag. Stanka Okoliša in Zmaga Stadlerja, v svet Zavoda za šport in prireditve pa Alenko Žavbi Kunaver, Klemena Svoljšaka in Vojka Bizanta. M. B. Sanacija opornega zidu Sora - Ob cesti iz Sora na Osolnik, pod pokopališčem v Sori, poteka sanacija opornega zidu. Vrednost sanacije, ki bo predvidoma končana konec novembra, začetek decembra, je 20 tisoč evrov. Kaj bo narejeno, je povedal Gregor Lojevec, vodja Oddelka za gospodarske javne službe na Občini Medvode: "Na opornem zidu so bile opažene razpoke po celotni dolžini. Narejene so bile geometrijske raziskave tal in sondaže, izdelan je bil projekt za sanacijo zidu. Trenutno se izvajajo sanacijska dela, s katerimi se bo utrdil počeni del opornega zidu, tako da se bo preprečilo njegovo nadaljnje premikanje in morebitna porušitev." M. B. Pod pokopališčem v Sori sanirajo razpoke v opornem zidu. Slavnostna akademija medvoške LDS Medvode - Medvoški občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije je praznoval petnajsto obletnico obstoja. Obeležili so jo 15. oktobra s slavnostno akademijo v gostilni Na klancu. Predsednica odbora Alenka Žavbi Kunaver je na kratko opisala zgodovino stranke in medvoškega odbora: " V Medvodah je do zgodnje jeseni leta 1994 deloval Krajevni odbor Liberalno-demokratske stranke kot del Občinskega odbora Liberalno-demokratske stranke Ljubljana Šiška, ustanovni zbor medvoškega odbora Liberalne demokracije Slovenije pa je bil 14. oktobra v gostilni Na klancu, kjer so se združili medvoški občinski odbori demokratov, socialistov in liberalnih demokratov. Na združitvenem ustanovnem zboru so prisotni sprejeli akt o ustanovitvi občinskega odbora, izvolili njegove organe in sprejeli pravila o organiziranosti." Slavnostni govornik na akademiji je bil prvi predsednik odbora dr. Roman Lavtar, gost pa generalni sekretar LDS Dorijan Maršič. Slavnostno akademijo je s svojim nastopom popestrila mlada flavtistka Alja Lavtar. M. B., foto: arhiv LDS Medvode Primož Jurman (levo) in Roman Lavtar, dva nekdanja predsednika medvoške LDS s sedanjo predsednico Alenko Žavbi Kunaver Na obisku v Strasbourgu Medvode - Daniela Jaklič in Jan Erik Rožič iz OO SDM Medvode (podmladka SDS) sta se udeležila delovnega obiska Gorenjske regijske koordinacije SDM in SDS v Strasbourgu, ki je potekal med 18. in 23. oktobrom. "Delovni obisk je bil organiziran na povabilo evropske poslanke Romane Jordan Cizelj. Njegov namen je bil spoznati delovanje Evropskega parlamenta in naloge evroposlancev. Poleg Evropskega parlamenta smo obiskali tudi koncentracijsko taborišče Struthof blizu Strasbourga in si ogledali mesta Strasbourg, Karlsruhe in Heidelberg. Delovnega obiska se je udeležilo okrog 50 mladih iz cele Slovenije," je pojasnila Daniela Jaklič, predsednica OO SDM Medvode. M. B. 8 - SOTOČJE Občina, oglas Občina odplačuje dva kredita Podatki o zadolženosti občin kažejo, da je bila Občina Medvode 30. junija zadolžena za 900 tisoč evrov, kar je posledica dveh kreditov: za športno dvorano in za prizidka k osnovnim šolam. Letos in prihodnje leto je predvideno dodatno zadolževanje. Občina Medvode trenutno odplačuje dva kredita. Eden je za Športno dvorano Medvode, ki so ga za obdobje deset let najeli leta 2004. Dvorana je polno zasedena. Te dni v njej poteka evropsko prvenstvo v badmintonu. Medvode - Vlada je na redni seji 15. oktobra obravnavala Poročilo o zadolženosti občin na dan 30. junij letos. Iz podatkov je razvidno, da 47 občin (22 odstotkov) ni zadolženih, 163 občin pa ima iz naslova zadolžitev vsaj eno obveznost. Občine imajo skupaj (upoštevajoč tudi stanje pravnih oseb) več kot 475 milijonov evrov dolga. Največji dolg ima Mestna občina Ljubljana, skoraj 95 milijonov evrov, skupaj s pravnimi osebami pa več kot 182 milijonov. In Medvode? Stanje zadolženosti občine na dan 30. junija 2009 je bila 899.266, stanje pravnih oseb 7.303, skupaj 906.569, kar pomeni, da dolg na prebivalca znaša slabih 61 evrov. Če za primerjavo navedemo še dolg sosednjih občin: Škofja Loka (skupaj 7.280.673 evrov), Kranj (3.830.352), Šenčur in Vodice pa dolga nimata. Za katere investicije so se na občini Medvode zadolžili, je pojasnila Sanja Malej, vodja oddelka za proračun in finance na Občini Medvode: "Naša občina je zadolžena v skladu z zakonodajo in soglasjem Ministrstva za finance. Odplačujemo dva kredita. Prvega smo najeli leta 2004 za dobo deset let za gradnjo športne dvorane, drugega pa leta 2006, prav tako za deset let, in sicer za gradnjo dveh pri- zidkov k osnovnim šolam, ki sta bila potrebna zaradi uvedbe devetletke. Na dan 30. septembra 2009 izkazujemo zadolženost v višini 865.882,14 evra, kar je še neodplačan dolg za oba kredita. Poleg tega izkazujemo tudi poroštvo, ki ga je dala občina KS Pirniče, in sicer v višini 6.520,25 evrov na dan 30. septembra 2009." Novo zadolževanje je predvideno tudi v proračunu za letošnje leto, kot pravi Malejeva, za investicije na področju komunalne dejavnosti (vodovodi, kanalizacije) v višini 1.845.000 evrov. Zadolževanje za investicije na področju komunalne dejavnosti in izobraževanja v višini 1.090.000 evrov pa je predvideno tudi v proračunu za leto 2010. Maja Bertoncelj FRIZERSKI SALON Slavic V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE Delovni čas: Od ponedeljka do petka 7 Sobote I 00 - 13 00 00 20o ZADNJO SOBOTO V NOVEMBRU IN PRVE TRI SOBOTE V DECEMBRU VELJA DALJŠI DELOVNI ČAS IN SICER OD07.oo DO 18.oo URE Tel: 01 361 29 35 www.salonslavica.si SOTOČJE - 9 Prejeli smo, oglasi- Odgovor na prispevek: "Kje so najemniki? Prispevek v oktobrski številki Sotočja, ki se navdihuje v sporočilu za medije medvoške LDS, javnost zavaja in Župniji Preska kot tudi Občini Medvode podtika prikrito nezakonito delovanje in želje, da bi se vse to sčasoma pozabilo. Ko se je Župnija Preska odločila, da bo zgradila Pastoralni dom z otroškim vrtcem in leta 2004 za ta projekt pridobila gradbeno dovoljenje, so člani občinskega sveta menili, da je ta projekt širšega družbenega pomena in se jim je zdelo to primerno tudi finančno podpreti. Svetniki, ki so dobili mandat na lokalnih volitvah, so v okviru svojih kompetenc odločili, da se Župniji Preska nameni 25 milijonov tolarjev iz občinskega proračuna za leto 2004. V ta namen je bila sklenjena pogodba, s katero pa se je Župnija Preska obvezala nuditi prostore razni društveni dejavnosti in tudi KS Preska. V letu 2008 se je zaradi žgočih razprav na temo še ene finančne podpore Občine Medvode v višini 37.556,33 evrov situacija drastično obrnila, saj je v hipu padel predlog nove pomoči, hkrati pa se je ustanovila komisija, ki je presojala pogodbo o sofinanciranju iz leta 2004. Zahtevali so podpis aneksa, čeprav se nam je to zdelo pravno sporno, saj je bila pogodba že delno izvršena in Župnija Preska ni odstopila od danih zavez. V želji, da se izognemo odločitvi sodišča, saj velja pravilo: "dva pravnika, tri mnenja" in ker nismo želeli izpostavljati občinske pravne službe in g. župana, smo po večkratnem usklajevanju vendarle podpisali aneks k pogodbi. V prvi vrsti pa nismo hoteli ogroziti izjemne dinamike zaključnih del na Pastoralnem domu, ki so bila nujna za pridobitev uporabnega dovoljenja in sprejem otrok v Rahelin vrtec - hišo otrok Montessori 1. septembra lani. Menimo, da si Župnija Preska s tem ni naložila novih obveznosti, kot bi jih sicer izpolnila na podlagi podpisane pogodbe iz leta 2004. S tem manevrom pa je predvsem aktualni občinski svet dal sporočilo, da civilna oblast ni sposobna biti kredibilna partnerica. Kdo lahko Župniji Preska zagotovi, da nov občinski svet, ki bo izvoljen po lokalnih volitvah 2010, ne bo zahteval novega aneksa v tej zadevi. Hkrati se nam zdi sporno, da aktualni občinski svet predhodnemu OS odreka pravico nameniti določeno vsoto za projekt, ki ga ocenijo za projekt širšega javnega pomena. Očitno reforma lokalne samouprave ni prinesla večje avtonomije in dodatnih kompe-tenc tudi glede razpolaganja z občinskimi financami, ampak pomeni zgolj bohotenje državnega aparata, kar je izjemno nesmotrno in potratno. Ob tem sprašujem medvoško javnost, katera pogodba ali aneks k pogodbi zavezuje Župnijo Preska, da nudi prostor za jesenske serenade že 10 let?! Nobena, ampak je to zgolj dobra volja Župnije. Za to uslugo, kot tudi za številne druge prosvetne koncerte, ki so se v zadnjih 10 letih zvrstili v župnijski cerkvi kot tudi podružnični cerkvi pri sv. Marjeti (več kot 50 koncertov), Župnija Preska ni zahtevala niti enega stotina, ne centa. Zato so tovrstna podtikanja skrajno nekorektna. Ko pa gre za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, pa se župnija nikakor ne izmika. Da je temu tako, so dokaz razne dejavnosti in prireditve, ki so se v minulem šolskem letu odvijale v dvorani in sicer dnevno: Župnijski zavod, Rahelin vrtec - hiša otrok Montessori potrebuje za gibalne vaje v dopoldanskem času, še zlasti v hladnih in deževnih dneh. Tedensko: plesne vaje, telovadba za starejše, glasbene urice za otroke Rahelinega vrtca. Enkrat ali večkrat mesečno: permanentno izobraževanje odraslih z gosti predavatelji. V minulem šolskem letu so se zvrstili: zaporniški kurat Robi Friškovec; Gregor Čušin; Jože Čuk; dr. Franci Bečan in radijski napovedovalec Janez Dolinar; prof. dr. Milan Matjaž; Natalija Podjavoršek, doc. dr. Zdenka Zalo-kar Divjak; dr. Ivan Šprajc in oktobra letos dr. Jurij Bizjak ter ga. Drina Madden, ZDA. Enkrat ali večkrat letno: srečanje zakonskih jubilantov, miklavževanje, šola za starše, velikonočna razstava v organizaciji aktiva kmečkih žena, družabne prireditve (v juniju letos Damjana Golavšek in Sten Vilar); srečanje bolnih in ostarelih; dan družin,... Tudi OŠ Preska je imela v preteklem letu eno prireditev. V minulem letu se je zvrstilo tudi nekaj tujih predavateljev iz Italije, Nemčije, Nizozemske, ZDA. Od letošnjega poletja poteka v večnamenski dvorani izobraževanje vzgojiteljic in vzgojiteljev Montessori pedagogike od 3 do 6 let, ki obsega 45 dni predavanj. Udeleženci izobraževanja so iz vse Slovenije in celo tujine. Do sedaj so se zvrstile že štiri tuje predavateljice, ki so imele svoj sklop predavanj. Vsi ti dogodki so bili javno objavljeni in tudi dostopni. Zato odločno zavračamo, da se v tem obdobju ni dogajalo nič, kar je predmet pogodbe med Občino Medvode in Župnijo Preska. Vse to dogajanje, ki ga omogoča Pastoralni dom z večnamensko dvorano in otroškim vrtcem, pomeni veliko obogatitev na vzgojno-izobraževalnem, duhovnem in družabnem področju kot tudi odlično promocijo Preske in Občine Medvode. Za Župnijo Preska Franc Klopčič, župnik OBVESTILO Na podlagi prejetih poročil o preizkusu vode vam sporočamo, da zaradi varnosti zdravja uporabnikov ostane v veljavi stalen preventivni ukrep prekuhavanja pitne vode v prehrambne namene pri uporabi vode iz naslednjih vaških vodovodnih sistemov: VVS Belo-Ojstrica VVS Steška planina VVS Drnovec VVS Vaše VVS Golo Brdo-Polana VVS Žlebe-Jetrbenk VVS Mamovec-Tehovec VVS Žlebe-Seničica VVS Sora VVS Žlebe-Studenčice Poročila so dostopna na spletni strani Občine Medvode. (^Cam^ia S&itoa^ri Marina Stare s.p. Turkova ul. 21, 1215 Medvode ŠIVANJE ŠIVANJE ŠIVANJE Modno oblikovanje, šivanje po meri (od slavnostnih do vsakdanjih oblačil), šivanje za močnejše postave, drobna popravila (krajšanje, ožanje ...) DELOVNI ČAS PO PREDHODNEM NAROČILU Informacije po tel.: 040/354 018, MARINA DIZAJN, Marina Stare s.p.,Turkova ulica 21, 1215 Medvode INSTALACIJE OGREVALNIH NAPRAV ZUPANC Zupanc Matjaž s.p. Zg. Pirniče 45 b, 1215 Medvode tel.: 01/3621379, fax: 01/3621425 GSM: 041/646487 e-pošta: instalacije.zupanc@siol.net OGREVANJE, SOLARNA TEHNIKA, TOPLOTNE ČRPALKE GG naročnine 04/201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si 10 - SOTOČJE Oglas I Komunala Kranj Letno poročilo o skladnosti pitne vode iz vodovodnega sistema Medvode za leto 2008 Vodovodni sistem Medvode s pitno vodo oskrbuje 10.800 prebivalcev in ima približno 2.500 priključkov. Oskrbuje naslednja naselja: Medvode, Svetje, Zgornje in Spodnje Pirniče, Verje, Vikrče, Zavrh, Preska, Goričane, Zbilje, Smlednik, Zg. in Sp. Senica, Rakovnik, Sora in Ladja. Naša glavna naloga je zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode ter nemotene in varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih količinah. Skladno z zakonodajo imamo na vodovodnem sistemu Medvode vzpostavljen notranji nadzor na osnovah HACCP sistema. HACCP sistem omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Vodovodni sistem Medvode se oskrbuje s pitno vodo iz naslednjih črpališč podzemne vode: • Svetje, • Preska 2, • Preska 3, • Zavrh, • Senica (služi kot rezervni vodni vir), • Vikrče (služi kot rezervni vodni vir) in • Preska 1 (služi kot rezervni vodni vir). Pitna voda iz vseh zgoraj naštetih virov je zdravstveno ustrezna, zato je ni potrebno razkuževati ali kako drugače pripravljati. V sklopu notranjega nadzora se je izvajal tudi redni mesečni odvzem vzorcev za laboratorijska preskušanja, ki jih je opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. Za mikrobiološka preskušanja je bilo odvzetih triinosemde-set vzorcev pitne vode, medtem ko je bilo za fizikalno kemijska preskušanja odvzetih devet vzorcev pitne vode. Laboratorijska preskušanja so pokazala, da so bili vsi odvzeti vzorci, glede na obseg opravljenih preskušanj, skladni z določili Pravilnika o pitni vodi. V okviru notranjega nadzora so se vzorci pitne vode preskušali na mikrobiološke in fizikalno kemijske parametre skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, št. 35/2004, št. 26/2006 in št. 92/2006). Vzorci pitne vode za mikrobiološka in fizikalno kemijska preskušanja so se odvzeli iz črpališč in na različnih delih v omrežju vodovodnega sistema Medvode. Ustrezen nadzor nad kvaliteto pitne vode iz rednih in rezervnih vodnih virov kot tudi iz omrežja vodovodnega sistema Medvode bomo zagotavljali tudi v prihodnje in se tako trudili, da bi vsi uporabniki uporabljali zdravstveno ustrezno pitno vodo. Letno poročilo v celoti lahko preberete tudi na spletni strani www.komunala-kranj.si. Čisto je lepo. SOTOČJE - 11 I Ljudje in dogodki ■ Dan odprtih vrat sorških gasilcev Obiskovalcem dneva odprtih vrat so v PGD Sora predstavili opremo, dom in prikazali gašenje. Sora - Oktober je bil mesec požarne varnosti. Obeležili so ga tudi v PGD Sora. Organizirali so predstavitev v tamkajšnji podružnični osnovni šoli, 25. oktobra pa so odprli še vrata svojega doma. In zakaj ravno 25. oktobra? Na ta dan leta 1905 se je sestalo nekaj krajanov Sore in drugih in sklenili so, da na predlog gospoda nadučitelja Antona Germeka ustanovijo prostovoljno gasilsko društvo s sedežem v Sori. Še istega dne se je oglasilo 30 članov, pravila društva pa so bila potrjena od cesarsko kraljeve deželne vlade 17. decembra 1905. Od takrat pa do danes je število članov močno naraslo. V PGD Sora imajo skupaj več kot sto članov, izredno lepo urejen in sodoben ga- Mladinke Sore na državno tekmovanje V prostorih podružnične Osnovne šole v Sori je 16. oktobra potekal peti kviz gasilske mladine GZ Medvode, na katerem je svoje znanje preizkusilo 16 ekip v treh starostnih skupinah. V mlajši so bile najboljše Ema in Lucija Šušteršič ter Manca Brdnik iz PGD Sora, v starejši Nejc Smodek, Tilen Heinzer in Tine Hren iz PGD Sp. Pirniče -Vikrče - Zavrh, med mladino pa Janja Čarman, Maja in Mojca Šušteršič iz PGD Sora. 24. oktobra pa je potekalo regijsko tekmovanje, preko katerega se je na državnega, ki bo 21. novembra v Braslovčah, uvrstila ekipa mladink PGD Sora. M. B. Ob dnevu odprtih vrat so svoje gasilsko znanje preverili tudi otroci. silski dom ter ustrezno tehnično opremo, kar so obiskovalcem predstavili na dnevu oprtih vrat. "V PGD Sora vsako leto organiziramo dan odprtih vrat in nanj poleg naših članov povabimo tudi krajane. Z odzivom smo tudi letos zadovoljni, še posebej nas veseli, da je prišlo veliko mladih družin z otroki. Namen današnjega dneva odprtih vrat je predstaviti sodobno gasilsko tehniko in reševalno opremo in praktično prikazati, kako poteka gašenje," je pove- dal Mirko Javeršek, predsednik PGD Sora, ter ob tem dodal, da bodo v društvu prihodnje leto obeležili stoletnico postavitve starega gasilskega doma. "Za naš kraj in občino je to pomemben jubilej. Na starem gasilskem domu je izredno dragocen secesijski napis "Bogu u'na čast in bližnjemu v pomoč." Stari gasilski dom je pomemben tovrstni objekt v smislu kulturne dediščine in je prava redkost v naši občini." Maja Bertoncelj Preventivna akcija Policije in kriminalistov Medvode - V začetku oktobra so policisti Policijske postaje Medvode skupaj s kriminalistom Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana izvajali preventivne aktivnosti v Domu starejših občanov Policisti so stanovalce doma ozaveščali o zavarovanju premoženja, nasilju nad starostniki in ogroženosti starejših v cestnem prometu. Medvode. Teme: zavarovanje premoženja stanovalcev, nasilje nad starostniki in ogroženost starejših v cestnem prometu. "V domu starejših občanov je bilo v zadnjem času več prijav tatvin, tako da smo se na našo in tudi delno na njihovo pobudo odločili za preventivno aktivnost, ki pa sicer ni praksa. Stanovalcem doma smo pokazali načine in možnosti varovanja osebnih predmetov in načine obnašanja v določenih situacijah, ko bi lahko prišlo do tatvine. Glede na to, da je oktobra potekala tudi akcija Bodi PreViden, smo jih seznanili še s preventivnimi ukrepi o prometni varnosti. Razdelili smo jim tudi odsevnike, s katerimi smo v prometu bolj vidni," je povedal mag. Simon Slokan, komandir Policijske postaje Medvode. Preventivne akcije Policije se je udeležilo okrog 30 stanovalcev doma. "Na splošno starejši ljudje premalo pazijo, kje puščajo svoje osebne stvari, tudi denarnico. Statistika kaže, da so tako pri izvršitvi kaznivih dejanj kot pri cestnoprometnih zadevah poleg otrok najbolj ogrožena skupina prav starostniki. Upam, da so od našega obiska kaj odnesli," je pojasnil Slokan. Preventiva je najboljša tudi na področju varnosti in varovanja lastnine. Slokan svetuje: "V cestnem prometu bodite označeni, hodite po pravilih, vrednostne predmete v vozilih puščajte na mestih, ki na zunaj niso vidna, saj storilci izkoriščajo našo nepazljivost. Vozila in stanovanja zaklepajte, poskrbite, da storilci ne bodo imeli prostega dostopa. Priložnost namreč dela tatu." Maja Bertoncelj, foto: arhiv Policijske postaje Medvode 12 - SOTOČJE Vzgoja je najtežja naloga Zdenka Zalokar Divjak v Medvodah vodi Šolo za starše predšolskih otrok. ■Pogovori Medvode - Akcijska skupina za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog Medvode je tudi v letošnjem šolskem letu organizirala Šolo za starše predšolskih otrok, v sklopu katere potekajo štiri delavnice, prva je bila 12. oktobra, zadnja bo v decembru, ki jih vodi doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak. Po poklicu je psihologinja, svojo poklicno izpopolnjevanje pa je najprej nadaljevala na Medicinski fakulteti v Zagrebu, kjer si je pridobila naziv "Magistra socialne psihiatrije", nato je v Munchnu specializirala logoterapijo. Njena pot se je nadaljevala z doktoratom iz psiholoških znanosti in docenturo iz psihologije osebnosti. Za seboj ima čez dvajset let praktičnega dela, zlasti s področja psihologije osebnosti, medosebnih odnosov, pomena komunikacije, in sicer v izobraževalnem, svetovalnem in terapevtskem delu. Posebno področje predstavlja delo z otroki in mladino, saj že dvajset let vodi "Tabore za ustvarjalno življenje otrok in mladine". Poznamo pa jo tudi kot avtorico številnih člankov, šestih samostojnih knjig in dveh priročnikov. vzgojitelj, najti najprej kvaliteten odnos z otrokom, na podlagi katerega se vzgoja sploh lahko začne. To je tisto temeljno. Če nam otrok zaupa, če čuti varnost pri staršu, brezpogojno ljubezen, potem lahko tud mi kot starši nastopamo s svojim vzorom, s svojo kvaliteto, da ga popeljemo v svet dolžnosti." Kakšni so največji problemi pri vzgoji? "V predšolskem obdobju gotovo vlada zmeda. Starši bi želeli čim bolj ustreči otrokovim potrebam. Vzgoja se začne ravno tukaj, v tem obdobju. To pomeni, da moramo poznati zakonitosti otrokovega razvoja, zato jaz srečanja zelo rada začnem s tematiko, kaj otrok v določenem razvojnem obdobju zmore, zato da niso pričakovanja staršev prevelika. Potem sta tu še doslednost in postavljanje meja. To se mi zdi, da je danes kar rdeča nit, ker ni časa za to, otrok pa čuti, koliko smo starši dosledni. Starši dopustijo, da se otrok začne z njimi pogajati in pogosto je tako, da otroci "zmagajo", ko pa nastanejo težave, pa starši začnejo razmišljati, kako bi ga kaznovali. Trudim se dopovedati, da je vzgoja preventiva in doslednost je Zdenka Zalokar Divjak pravi, da bi se starši s predšolskim otrokom morali veliko manj pregovarjati in več narediti s svojo doslednostjo pri realnih zahtevah. Šole za starše vodite po različnih koncih Slovenije. Je problematika vzgoje otrok povsod ista? "Skozi vsa srečanja s starši, vzgojitelji, učitelji, se vleče ista rdeča nit. V glavnem se ukvarjamo s problematiko, kako vzgojiti samostojnega in odgovornega otroka. V tem hitrem tempu življenja, v "blagostanjih", je to danes kar velik izziv za vsakega starša." Kako zahtevna je ta naloga? "Jaz mislim, da bolj zahtevne naloge ni. Vsak otrok je osebnost zase in to v našem praktičnem življenju pomeni, da mora starš, edini način, da se izognemo kaznovanjem, neljubim vzgojnim metodam, ki jih imajo starši za izhod v sili." Se starši dovolj zavedamo težavnosti vzgoje? "Tisti, ki pridejo na šolo za starše, hočejo biti še boljši starši. Zdi se mi, da se ti zelo dobro zavedajo težavnosti vzgoje. Mislim, da je vsak odgovoren za svoje življenje in starši, ko čutijo potrebo po preverjanju, utrditvi v svoji starševski vlogi, bodo z veseljem odprti za dobro izkušnjo drugega starša ali pa strokovnjaka, medtem ko tisti, ki imajo svojo začrtano pot, na taka srečanja ne bodo prišli." Kakšne napake starši najpogosteje delamo? "V predšolskem obdobju vedno rečem, da bi se morali veliko manj pogovarjati, pregovarjati z otrokom in več narediti s svojo doslednostjo pri zahtevah, ki pa morajo seveda biti realne. To pa pomeni, da moramo zelo dobro poznati svojega otroka, kaj zmore in česa ne. To se mi zdi dobro izhodišče. Če ga ne poznaš, potem bo mislil, da zahtevanega ne zmore, da podcenjujemo njegove sposobnosti in tako starši delajo namesto njega. Velika napaka je prav ta odvisnost od pomoči, ki se potem vleče v šolo. Zdi se mi, da starši pretirano sedijo ob otroku in prevzemajo odgovornosti učenja namesto njega." Kakšna je za vas "pravilna" vzgoja? "Mislim, da je merilo otrokovo življenje, da ga z mirno vestjo spustimo v svet, da ima dober občutek, da smo naredili vse po najboljših močeh. Rezultat je prav otrokovo življenje, kako se bo odzval na svoje življenjske naloge." Otroci so si karakterno zelo različni. Nekoga je prav lahko vzgajati, spet drugega ne. Katere otroke glede na karakter je najtežje vzgajati? "Tukaj je cel kompleks razlogov, da je nekatere otroke vzgajati težje kot druge. Mislim, da je najtežje staršem takrat, kadar je otrok malo preveč karakterno podoben komu izmed njih. Hitro pride do konfliktnih situacij, sploh v razmerju oče in sin, če sta si zelo podobna. To je tisto, kar moramo odrasli vedeti, na kakšen način s takim otrokom naprej." Do katerega leta otrokove starosti imamo starši še čas, da kaj spremenimo? "Nikoli ne smemo obupati. Vajena sem na vse težke situacije, ki jih starši doživljajo. Pri oblikovanju osebnosti gre do 16., 17. leta še za vodenje staršev, za odnos, ki otroku pokaže, da ne delamo to zaradi sebe, ampak hočemo dobro njemu. Potem pa je treba vse to otroku prepustiti, čeprav mislim, da če se otrok šola, kar je danes v največji meri praksa, je treba še naprej bedeti nad njim in ga zaradi vseh nevarnosti, ki prežijo nanj, ne pustiti in kar reči, da sedaj si pa ti sam svoj gospod in lahko delaš po svoje." Kdaj je treba poiskati pomoč? "Takrat, ko starši začutijo, da se nekaj drugačnega dogaja, ko jim otrok to nakaže. Če je v šolskem obdobju vse v redu, potem pa otrok kar naenkrat popusti, je samo za računalnikom, zvečer sili ven, je najbrž čas, da se vprašamo, kaj ga od zunaj tako mami, da mu ne moremo več s svojim načinom življenja nuditi tistega, kar mislimo, da je prav. Starši se po pomoč v teh primerih najprej obrnejo ali na svojega zdravnika, šolsko svetovalno službo, na svojce, ki imajo kakšna znanja ali izkušnje, skratka na tistega, ki mu zaupajo, za katerega vedo, da ima izkušnje in znanja z otroki. Otroci si pravzaprav želijo pomoči. Moja izkušnja je, da otroci, ki so bili v največjih stiskah, so komaj čakali, da nekdo opazi to stisko, da se začnejo stvari odvijati. Otrok želi biti razkrinkan." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 13 I Ljudje in dogodki ■ Mladi folkloristi na Švedskem Vsakih pet let se predstavniki KUD Oton Župančič Sora - tokrat mladinska folklorna skupina - odpravijo na gostovanje k Slovencem na Švedsko. Letos oktobra že petič. Večina od štiridesetih udeležencev tokratnega gostovanja na trajektu iz Nemčije na Dansko in potem prek veličastnega večkilometrskega mostu prek morja po dveh dneh na Švedsko. "Tokratno kulturno poslanstvo mi bo ostalo v posebnem spominu tudi po dežju, ki nas je spremljal vsepovsod in nam znal prekrižati načrte," je le del komentarja predsednika KUD Oton Župančič Sora Franca Plešca ob vrnitvi z gostovanja na Švedskem, kjer je bil v tej funkciji že petič. Seveda poleg vsega, kar bo ostalo v spominu tudi drugim udeležencem: poleg dveh uspešnih nastopov, dolgotrajne vožnje z avtobusom, prijetnega druženja in zabave - še številne zgodbe gostoljubnih Slovencev na Švedskem in posebna kulinarika, zasnovana na krompirju in sladkih omakah. Na kulturno poslanstvo na Švedsko je tokrat v imenu sorških kulturnikov odšla le Mladinska folklorna skupina, s sabo pa so poleg predstavnikov Občine Medvode in televizije pova- bili le še sedemčlanski narodnozabavni ansambel Sicer. Tokratno gostovanje bi v teh kriznih časih skorajda padlo v vodo, še posebej, ker jim s projektom ni uspelo na občinskem kulturnem razpisu pridobiti niti evra. "Z županovo finančno pomočjo v višini sedem tisoč ev-rov, prispevki sponzorjev in samih udeležencev, ki so prispevali po petdeset ali sto evrov, nam je tudi tokrat uspelo. Res pa je, da avtobus ni bil poln, pa tudi gostovanje smo skrajšali za eno nočitev in se tako prikrajšali za izlet," pravi Plešec. Dejansko se je petdnevno gostovanje, od tega sta bili dve noči in trije dnevi preživeti kar na avtobusu, poleg hitrega ogleda Berlina na poti na Švedsko in kratkega postanka v Munchnu na poti domov, omejilo le na kulturno poslanstvo z nastopom v soboto, 10. oktobra, zgodaj popoldne na osrednjem trgu in zvečer v dvorani krajanov v Olofstromu na jugu Švedske, kjer se vsakih pet let srečajo Slovenci iz vseh enajstih slovenskih društev v tej državi. Mladinska folklorna skupina je za to priložnost pripravila splete, s katerimi so predstavili večino plesov in pesmi z območja Gorenjske in osrednje Slovenije, ob spremljavi okrepljena glasbene skupine pod vodstvom Vladimirja Hrovata. "Ta skupina folkloristov si je res že zaslužila to gostovanje. Kljub svoji mladosti, stari so od petnajst do dvaindvajset let, so namreč skupaj, vsaj večina njih, že osem, deset in več let. Pridni so, ubogljivi, potrpežljivi in verjamem, da bodo ostali skupaj tudi po tej izkušnji. Vse, kar si želijo, so nova gostovanja," 14 - SOTOČJE Barbara in Urban, folklorista z dolgim stažem, delita mnenje z drugimi, da bodo ostali skupaj in da se jim bo pridružil še kdo, "če le bodo še naokrog hodili". pravi njihova mentorica Alenka Perme. Dogovor o trajnem sodelovanju dveh društev; KD Slovenija iz Olofstroma, ki je tokrat praznovalo 35 let uspešnega delovanja, in KUD Oton Župančič iz Sore, je bil sklenjen že leta 1984, ker so oboji negovali folklorno izročilo in ker so si Slovenci na Švedskem želeli predvsem kulturnega sodelovanja. Z ustanovitvijo pa je namesto prejšnje šišenske občine pokroviteljstvo nad srečanjem prevzela Občina Medvode, ki jo je tokrat zastopal podžupan Leopold Knez. Naše kulturnike je tudi tokrat sprejela županja Margareta Olsson, ki je že obiskala Slovenijo, ponovno tudi Jon Bjorkman, podpredsednik švedskega parlamenta, ki je poročen s Slovenko in poletja preživlja na našem morju, pridružil pa se je tudi predstavnik Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Primož Ile-šič. Z njimi pa je svoje navdušenje nad slovensko pesmijo in plesi delila predvsem prva generacija Slovencev, ki se je na Švedsko, naselila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja; veliko njih iz ekonomskih razlogov, veliko pa tudi zato, ker jih je sem vodila ljubezen in so si tu ustvarili dom in družino. Mednje sodi tudi Ciril Stopar, predsednik KD Slovenija v Olof-stromu, ki je ponovil: "Slovenije ne pogrešam niti za sekundo, ker jo imam ves čas doma in jo nosim v srcu." Izrazil pa je upanje, da se čez pet let s Sorčani spet srečajo, pa čeprav ima morda marsikdo tak način ohranjanja stika z domovino za že preživetega. Silvana Knok Veseli december v Medvodah Športna dvorana Medvode bo ob koncu leta gostila bogat in zanimiv glasbeni program, ki bo zapolnjeval božično-novoletne praznike. V petek, 25. decembra, bodo na svoj račun prišli ljubitelji rock glasbe, saj si bodo oder delili legendarni Šank Rock in letos že večkrat razprodani Dan D. Za ogrevanje odra bo poskrbela skupina I.C.E. Sobota, 26. decembra, bo v znamenju dalmatinskega šarmerja Gibonnija in slovenske klavirske virtuozinje Neishe. Za božični dodatek bo nastopila še večkrat nagrajena splitska klapa ISKON. Vsi, ki si ne želite silves-trovati na prostem, pa boste v novo leto lahko stopili skupaj s Samuelom Lucasom, Veselimi svati in Ober's bandom. M. B. ■ Ljudje in dogodki I Od malega z zvonovi Župeljnova Mari iz Smlednika je še za osemdeseti rojstni dan šla v zvonik pritrkavat, poslušala pa je tudi, kako so pritrkavali njej v čast. Rojena je bila pred osemdesetimi leti pri Štrajtu. Kot deklica se je raje igrala zunaj kot pa v hiši s takratnimi punčkami, ki niso bile niti podobne današnjim barbikam. Kmalu je hodila v zvonik z očetom, ki je velikokrat pomagal zvoniti in pritrkavati. Dobro se še spomni, kako je januarja 1945 prvič sama zvonila mrliču. Nerodno ji je bilo, ker je bila dekle, saj so takrat zvonili in pritrkavali samo moški. Ker je bila mlada, je predsodke laže premagala, talent in veselje do pesmi zvonov pa sta ji pomagala vztrajati. Po vojni se je najstarejši brat vrnil od partizanov invalid, brez roke, tako da ni mogel veliko delati doma, drugi brat pa je šel na služenje vojaškega roka in je ostala sama z ostarelimi starši in z malo zemlje. Vse je postorila: skrbela za starše in naredila, kar je bilo treba na polju in v hlevu. Nekaj mesecev je bil njen oče tudi cerkovnik in takrat je vse delo v zvezi z zvonjenjem opravila ona, tudi uro na zvoniku je navijala. V največje veselje ji je bilo seveda pritrkavanje in zvonjenje. Pritrkavat so jo učili cerkovniki s podružnic, iz Moš in Pirnič. K dejavnosti je pritegnila tudi nekaj drugih deklet in postale so dobra ekipa. Tudi novega cerkovnika je veliko morala naučiti. Včasih je bilo težko: bo mlada punca učila možaka v zrelih letih. Takrat so vsako leto na novega leta dan hodile "dan pritrkavat", in to ob štirih zjutraj. Ona, takratni cerkovnik Ferjan in še tri ali štiri dekleta. Tisti, ki so imeli v bližnjem prosvetnem domu zabavo, so hoteli iti za njimi, pa so bili pritrkovalci previdni in so se zaklenili in tudi vrvi potegnili tako, da spodaj niso mogli do njih. Po končanem zvonjenju in pritrkavanju si niso upali takoj ven iz zvonika. Šele sredi dopoldneva je prišla njena mama in povedala, da so šli, da lahko gredo domov. Čez nekaj let pa se je poročila na grunt k Župeljnu. Za njeno poroko so tudi veselo pri-trkavali. Mož je bil veliko starejši. Takrat je bilo malo fantov, ker jih je veliko padlo med okupacijo ali po njej. Še vedno je pritrkavala, velikokrat so jo prišli iskat, da doma ni bilo očitkov. Rodila je štiri otroke, tri hčere in sina, in vsi so hodili z njo v zvonik. Kar dolgo je redno pritrkavala. Uvajala je tudi mlajše. Sedanji vodja smleških pritrkovalcev Franc Bonča je o njej povedal: "Ko smo mi, mladi pritrko-valci, začeli zahajati v zvonik v Smledniku, je bila v njem generacija starejših pritrkovalcev, med katerimi je bila večkrat tudi Župeljnova mama. Takrat smo otroci še želeli posnemati starejše. Ko smo jih občudovali pri njihovem izvajanju melodij, smo doživljali tudi njihovo zagnanost in vztrajnost. Prav na njihovih dejanjih smo tudi mi postali nova redna generacija pritrkovalcev. Če danes pomislim, kako jo je moglo vleči v zvonik ob tolikem delu in otrocih, da se je odtrgala takrat, ko je bilo treba iz zvonov izvabljati melodije. Kaj ji še danes pomeni zvon, je lepo povedala ob praznovanju svoje 80-letnice: 'Samo da sem zaslišala veliki zvon, sem vedela, da je danes nekaj drugače.' To, da človek takoj ugotovi, ali se bo začelo pritrkavanje ali zvonjenje, je dar, ki ga ima danes vedno manj ljudi. Vem, da če bo le pri močeh, bo še kdaj prišla v zvonik, saj tudi ona spada med tiste, ki rečemo: 'Ne vem, zakaj sem danes tu, vendar mi srce ni dalo miru, da ne bi bil!' Zadnja leta gre le malokrat v zvonik, kadar pa pride, zbujala občudovanje, saj zvonove še vedno obvlada. Tudi na osemdeseti rojstni dan je šla. "Mihela (hči, op. a.) je bila kar skrivnostna, ni povedala, kaj bo pripravila, potem pa je dobro izpadlo. Vse sorodstvo je zbrala. Šli smo k maši in nato še v turn." Kaže, da prav po njihovi zaslugi tradicija pritrkavanja v Smledniku ni bila nikoli prekinjena. Marsikateri pritrkovalec je v času socializma opustil to dejavnost zaradi javnega mnenja ali šikaniranj. "Meni ni nikoli nihče nič rekel. Mogoče prav zato, ker sem bila ženska in me niso čisto resno jemali." Marjeta Žebovec Župeljnova mama (desno) pritrkava na svoj osemdeseti rojstni dan. SOTOČJE - 15 I Kultura - Najstarejši v medvoški godbi 'Tuba, ki jo igram že vrsto let, mi je všeč, za pikolo nisem," nasmejan pove 80-letni Dragotin Kopač iz Vaš, najstarejši v Godbi Medvode, katere član je že od leta 1946. Medvode - Kulturno društvo Godba Medvode letos praznuje osemdeset let delovanja. Prav toliko let je 17. oktobra dopolnil tudi njen najstarejši član Dragotin Kopač iz Vaš. Kako se spominjate vaših glasbenih začetkov? "Glasba me praktično spremlja že vse življenje. Že pred 2. svetovno vojno sem v Preski pel v cerkvenem pevskem zboru, ki ga je vodil Ludvik Tramte. Glasbena pot se je torej začela s petjem. Leta 1945 sem dobil prvo harmoniko, ki pa je bila razglašena, tako da se prav veliko nanjo ni dalo igrati. Leto kasneje sem se pridružil medvoški godbi, kjer nas je učil Franc Krelj. Igral sem trobento. Tako so določili. A trobente nisem dolgo igral, saj so me nato "prestavili" na pozavno, ko pa je zmanjkalo basov, sem leta 1953 začel igrati tubo, ki jo igram še danes. Dolgo časa sem bil edini na tubi, sedaj jo igrava dva." Koliko ste znali igrati, ko ste prišli k godbi? "Na začetku je bilo kar težko. Pred vojno smo imeli v šoli malo glasbene vzgoje. Nekaj not sem poznal, to je bilo pa večinoma tudi vse. Kot že rečeno, nas je učil Franc Krelj, za njim pa je prišel Franc Dolinar, nekdanji kapelnik. Pri njem smo se veliko naučili. Imeli smo namreč tudi teorijo, nismo samo igrali. Sedaj je drugače. Vsi, ki se priključijo godbi, že imajo glasbeno znanje, kar se pozna tudi na kvaliteti." Kaj pa prvi nastopi? "Prvi nastop je bil v Smledniku leta 1949 v okviru takratne delavske godbe. To je bil nastop, da smo korakali, v sede pa smo nastopali že prej. Teh prvih nastopov se bolj malo spomnim. Naredili smo tudi kakšno napako, a smo pridno vadili, tako da je bilo vsakič bolje. Sedaj godbeniki nastopamo sami, včasih so bile z nami še ma-žoretke. Vadile so v Smledniku, saj tu ni bilo prostora, tako da smo imeli premalo stika." Že od vsega začetka igrate v istem domu? "To je res. Igramo v isti sobi, ki se po kvadraturi ni prav nič spremenila. Nov dom bi bil nujen. Ko pridemo na vajo, moramo najprej pospraviti klopi, mize, ki jih uporabljajo učenci glasbene šole, šele nato lahko začnemo igrati. Ob koncu vaje pa je treba vse postaviti nazaj." Imate instrument v domu ali doma? "Eno tubo imam v domu, eno pa doma, tako da lahko tudi doma vadim." Domači nimajo nič proti? "Ne, prav nič. Vsi so glasbeniki, tako da imajo glasbo radi. Je že tako, da, ko imamo kakšno novo skladbo, je treba vaditi tudi doma." Glasba je torej del vaše družine? "To kar drži. Z ženo sva imela šest otrok, pet je še živih. Najmlajša hčerka je profesorica glasbe. Pa tudi vnuki imajo radi glasbo in pojejo v zborih." Sta bila glasbenika tudi vaša starša? "Oče je igral na citre, a se tega bolj malo spomnim. Star sem bil komaj dvajset mesecev, ko je umrl. Mama je citre prodala, tako da jaz nanje nisem nikoli igral." Vaš inštrument je torej tuba. "Sedaj sem se nanjo že tako navadil, da bi jo tudi sam izbral. Takrat pa so mi jo kar določili. Če si redno na vaji, ti noben inštrument ne dela težav, če pa manjkaš ... Jaz na vaje, ki jih imamo dvakrat tedensko po dve uri, redno hodim, poleg tega igram še doma." Verjetno znate igrati še na kakšen drug inštrument? "Igram tudi pozavno. Pravzaprav znam na vse, razen na pihala." Kakšen je občutek, ko vam uspe lep nastop? "To so res lepi občutki. Kar srce zaigra, če odigramo tako, kot je treba." Kako se počutite kot najstarejši član godbe? Dragotin Kopač na tubo igra že od leta 1953. "To se mi ne zdi nič posebnega. Pojem tudi v mešanem cerkvenem pevskem zboru v Preski in tudi tam sem med najstarejšimi." In v godbi boste ... "Dokler bo še šlo. To me zelo veseli, prav rad hodim na vaje. Je pa res, da sem od teh, ki smo takrat začeli hoditi k godbi, samo še jaz zraven." Kaj pa sicer še radi počnete? "Dela nikoli ne zmanjka. Prav vsega se lotim. Hvala Bogu, da sem kar pri zdravju. Poleg godbe in petja kaj dosti drugih hobijev nimam. Čas pa preživljam tudi z vnuki, ki jih imam že osemnajst. Občasno jih peljem na kakšno popoldansko dejavnost." Maja Bertoncelj Različni pogledi Medvode - V Jedru, klubu Mladinskega centra Medvode, je bilo 15. oktobra odprtje razstave z naslovom Pločevinasto nebo. Gre za multimedijski projekt umetniške skupine Artornado, ki je sestavljen Utrinek z razstave Pločevinasto nebo, ki bo do začetka decembra na ogled v Jedru. na letalski svet iz različnih pristopov in pogledov na letalski svet, ki so nastali na lanskem mednarodnem letalskem dogodku IAS 2008 v Mariboru. Vodja projekta Nino Mihalek, mojster mednarodne letalsko-zračne fotografije, se predstavlja z dokumentiranimi fotografijami, video umetnik Tilen Pribela s sekvencami svojega filma o letalsko-jadralnih ekshibicijah, diplomirani slikar in multimedijski umetnik Gregor Nartnik se je tokrat odločil poudariti telesno masivnost in robustnost pasivnih strojev v anaglifni tehniki stereoskopske fotografije. Njegova razstavljena dela si je moč ogledati skozi priložena 3D očala. Diplomirani slikar Zoran Lesjak pa je v tokratno postavitev poleg ateljejskih slik vključil tudi risarske krokije, nastale v živo na samem prizorišču letalskega dogodka. Razstava je bila februarja letos na ogled v potniškem terminalu na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, v Jedru pa je prvič v Medvodah. "Osredotočili smo se na sam dogodek, torek IAS 2008, in na ta način ljudem skušamo približati letalstvo. Razstava, ki bo na ogled do začetka decembra, je resnično raznolika, saj je en dogodek predstavljen na štirih različnih medijih istega koncepta," je povedal Nino Mihalek, vodja projekta. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina 16 - SOTOČJE -Kultura I Polje, kdo bo tebe ljubil To je bila tema petnajstih Ex-tempor v Sori in tudi naslov prvo nagrajene slike avtorice Ane Marije Pogačnik iz Pirnič. Na razstavi, ki si jo lahko ogledate še 14. in 15. novembra, je 48 del. Sora - Kulturno-umetniško društvo Oton Župančič Sora je že petnajstič organiziralo slikarsko prireditev Ex-tempore. "Na tem dogodku se vsako leto sreča kar lepo število tako ljubiteljskih kot tudi akademsko izobraženih slikarjev. Letos se je prijavilo 40 slikarjev, ki so od 16. do 25. oktobra ustvarjali na temo Polje, kdo bo tebe ljubil. Za ustvarjanje je bilo na razpolago devet dni, kar se zdi kot tek na kratke proge. Avtorji so oddali 48 likovnih del in vsa so razstavljena, najboljše tri slike pa smo tudi letos nagradili," je na odprtju razstave, ki je potekala 7. novembra, povedala Andreja Eržen, akademska slikarka in vodja slikarskih likovnih delavnic v KUD Sora. Bila je tudi članica ocenjevalne komisije, v kateri sta bila poleg nje še profesor Herman Gvardjančič, magister likovnih umetnosti in redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, in Franc Plešec, predsednik KUD Oton Župančič Sora. Prvo nagrado je za sliko z naslovom Polje, kdo bo tebe ljubil prejela Ana Marija Pogačnik iz Zg. Pirnič. "Sem vesela in zelo presenečena, saj prve nagrade niti najmanj nisem pričakovala. Na slikarski prireditvi v Sori redno sodelujem in prvič sem dobila prvo nagrado," je bila vesela ljubiteljska slikarka, ki slika okrog deset let, da ima umetniško žilico, pa se je zavedala že prej. Nagrajeno delo je obrazložila Erženova: "Je pejsaž, ki kaže podobo sveta, ki počasi izginja. Topla slika se spogleduje s kategorijo naivne umetnosti. Motiv ni dramatičen, likovno in vsebinsko pa je slika živa, polna detajlov v kontrastu z močnejšimi potezami naslikane narave. Kvalitetna je zaradi pristnega slikarskega podajanja doživetega trenutka narave, ne izumetničenega in relativno neobremenjenega z množico različnih informacij in pričakovanj. Doslednost pri odslikavanju majhnih detajlov, ki zdrsnejo v drugi plan za barvno kompozicijo in močnejšo slikarsko gesto." Drugo nagrado je za sliko Pospravljanje poljščin prejela Ljudmila Šuklje iz Grosupljega, tretjo za sliko Mati zemlja pa Peter Gaber iz Medvod. Ana Marija Pogačnik pod prvonagrajeno sliko, desno slika Ljudmile Šuklje in levo Petra Gabra Podelili so tudi pet odkupnih nagrad, ki so jih prejeli: Brane Praznik (dobil je tudi častno diplomo za udeležbo na vseh petnajstih ex-temporah v Sori), Marija Umek, Rezka Arnuš in dve Mirko Mihovec. Pohvale pa so šle v roke Maji Gostinčar, Adriani Kozamernik Jukic, Mirku Mihovcu, posebno pohvalo pa je dobil tudi Gašper Tarfila kot najmlajši udeleženec. Vse slike si lahko ogledate na razstavi v dvorani Kulturnega doma Sora. Na ogled bodo še jutri, 14. novembra, od 10. do 14. ure, in v nedeljo, 15. novembra, od 9. do 14. ure. Maja Bertoncelj Osemdeset let godbe na razstavi KD Godba Medvode letos praznuje osemdeset let delovanja. Praznovanje so začeli z razstavo v Knjižnici Medvode, osrednja prireditev pa bo 20. novembra. Medvode - Začetki medvoške godbe segajo v leto 1929. V začetku naj bi se godbi pridružilo 15 mož in leto pozneje so že začeli z vajami. Že v predvojnih letih je godba imela pogoste nastope. Vseskozi so prisotni na številnih prireditvah v občini Medvode, nastopajo pa tudi drugod po Sloveniji in tujini. Letos praznujejo osemdesetletnico delovanja in prva izmed prireditev ob praznovanju je bila razstava v Knjižnici Medvode, ki je bila na ogled do 23. oktobra. "Na razstavi je bila v sliki in besedi prikazana zgodovina medvoške godbe skozi vseh osemdeset let. Fotografije smo dobili iz arhiva godbe in iz zasebnih arhivov," je povedal Gorazd Fertin, predsednik KD Godba Medvode, ter se ob tem za pomoč zahvalil Borisu Primožiču in Vladimirju Bertonclju. Razstava je sedaj na ogled v Športni dvorani Medvode. Osrednja prireditev ob praznovanju visoke obletnice pa bo 20. novembra z začetkom ob 19.30 v Športni dvorani Medvode, 22. novembra pa se bo prav tako v medvoški dvorani ob 15. uri začelo še tradicionalno mednarodno srečanje godb, na katerem bodo poleg med-voške godbe nastopili še godbeniki iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Njihov novoletni koncert pa bo v začetku prihodnjega leta. Uspešna izvedba praznovanja je cilj, ki so si ga zastavili za letos, največja želja pa je seveda selitev v nove prostore. "Prostorska stiska je velika. Nimamo prostora, ki bi bil namenjen samo godbenikom. Vadimo v dvorani, v kateri imajo pouk tudi učenci glasbene šole, tako da si moramo prostor prej pripraviti, namesto da bi se samo usedli in začeli z vajami," je še povedal Fertin. Maja Bertoncelj Gorazd Fertin, predsednik KD Godba Medvode, na razstavi ob 80-letnici medvoške godbe SOTOČJE - 17 V spomin In memoriam za Fani Resnik Resnikova Mami Kaj povedati o Mami? O naši Mami? Da je bila vedno polna energije in ni poznala počitka. Da je bila poosebljena dobrota in skrb in prijaznost in milina. Da je imela neskončno rada svojega Očka in svoje otroke in svoje vnuke in svoje pravnučke. In nas. Mami sem zadnjič videla v torek, šestega oktobra, dopoldne, ko sva s Petrom sedela pod odrom in premlevala gledališke reči. "Anica, tukaj imaš pošto," je rekla. Potem je položila na mizo še obvestilo o prispeli priporočeni pošiljki. "Kaj misliš, za koga je to?" "Za Športno društvo, Mami, ampak mislim, da ne delajo več." "Ampak eden mora prevzeti pošto." "Mami, pustite to, to ni vaša stvar, bojo že uredili," je rekel Peter. Potem je šla. Čez nekaj minut sem šla do avta po svoj notes in jo zagledala, kako je s tistim listkom prihajala okrog drugega vogala. Vprašat je šla Vanjo v trgovino, če morda ona ve, koga bi poklicala, da ga v domu čaka pošta. Taka je bila Mami. Vedno skrbna, vedno natančna, vedno umirjena in prijazna, neskončno prijazna. Toliko lepih spominov me veže nanjo. Ko sem kot desetletna deklica prvič prestopila prag pirniškega gledališča, je na vajah vedno vladala prijazna domačnost. Na mizi velik temno rdeč čajnik z vročim sladkim čajem, ki nam ga je otrokom Mami nalivala v steklene kozarce. "Varno je treba nalivati," nas je učila. "Najprej čisto malo, da dno kozarca zaradi vročine ne poči. Potem pa si kar sami še dolijte. Pa kakšen piškot vzemite." In je šla. Čez čas se je vrnila, Petru je prinesla kavico. Leta so tekla, v gledališču mi je bilo lepo in ostala sem. Menda ravno zaradi vse te domačnosti. Peter je režiral nove in nove predstave, Očka Resnik je delal scene, Mami je šivala ali krpala strgane kostume, ali jih likala, če je bilo treba. In stregla piškote in kuhala čaje in kavice. Lepega dne je tudi mene vprašala, če bom kavo. Stara sem bila kakšnih sedemnajst in doma je še nisem smela. "Ja, prosim," sem rekla. "Malo bolj sladko, ane, pa malo smetance zraven?" se je nasmehnila. Še zdaj se spomnim tistega občutka, ko sem prvič v življenju pila črno kavo. Nekakšen cankar-janski spomin je to, le da je moj lep in topel in sladek. Takrat se mi je zdelo, da me je Mami uvrstila v svet "odraslih". Mamino prinašanje kavic je odražalo njeno spoštovanje do nas. Temu malo bolj sladko, onemu malo manj sladko, za tega brez sladkorja ... Na kavne krožničke je pisala listke, da se ni zmotila in pred koga postavila kave, ki ne bi bila po njegovem okusu. "Pa nikar ne pomivajte skodelic, je še rekla med vrati. "Se samo umivalnik zamaši. Jih bom že jaz pomila, saj tako še pridem dol nahranit mucke." In potem je odšla nazaj po lesenih stopnicah v svoje stanovanje, varno in počasi, da ne bi padla. Če smo okrog sedmih ali osmih odhajali iz doma, smo jo lahko videli, kako se je pogovarjala s svojimi mucki. Zanje je skrbela kot za nas. Vsakemu svojo skodelico s hrano, vsakemu tako in toliko, kot je imel rad. Zato jih je bilo v njeni drvarnici in na dvorišču vse polno. Pravo malo mačje zavetišče. Vsakemu od njih je dala svoje ime in svojo ljubezen. Vsakemu je pela svojo pesmico, kot otroku ... Za vsakim je žalovala, ko je odšel. Moja hči ji je rekla "teta z metuljčki". Če nisem imela varstva, sem jo pripeljala s seboj na vajo in prosila Mami, da jo popazi. "Ja seveda jo bom," je rekla, "saj ne moreš imet otroka na vaji, tukaj se bova igrali." Ko sem se vrnila ponjo, je moja deklica zlagala kocke - pisane metuljčke v najrazličnejše kompozicije. Mami ji je dala piškote in sok ali čaj ali čokoladko in se igrala z njo. Risali sta risbice ali počeli kaj drugega, hčerka dostikrat ni hotela z mano domov. Vedela sem, da je Mami utrujena, ampak nikdar ni potožila, dobro se ji je zdelo, da jo ima otrok tako rad. Katja je hotela, da ji v trgovini kupim take metuljčke, kot jih ima Mami. Nikjer jih ni bilo dobiti. "Kje pa, " se je smejala Mami, "ne veš, kako stare so že te kocke! Koliko otrok se je že igralo z njimi." Tudi sama sem se nasmehnila. Neumnica sem. Kako sploh lahko pomislim, da bi šla kupovat v trgovino nekaj tako čarobnega, kot je toplina Mamine kuhinje, kot so njene kocke - metuljčki. Tega se ne da kupiti. Čaroben, to- pel, prijazen svet male kuhinje starega hiš-niškega stanovanja, kjer se za mizo z otrokom igra nasmejana Mami, iz kota pa ju s fotografije spremlja resnobni Očka. Tega ni v nobeni trgovini. Tega ni nikjer na svetu. To dobiš le pri Mami ... Tudi moja Jure in Rok sta hodila k njej. In ko zdaj rečem, da grem v gledališče, me najmlajši Rok vedno vpraša: "Mami, a greš v Ljubljano v gledališče, a greš v tisto gledališče, kjer mi da teta Mami Lumpija?" Mami je imela tako zelo rada otroke. S kakšnim žarom je pripovedovala o Lini, Timu, Marku, pa o Nejcu, Črtu in Tanjinih treh deklicah, kdaj spet pridejo, kako jim mora speči buhteljne. In če je bilo to okrog božiča, je čez dan pekla buhteljne ali potič-ko, ponoči pa kidala sneg okrog doma. Nihče je ni mogel prepričati, naj tega ne počne. Spominjam se, da sem se nekega zimskega večera zelo pozno vračala domov, okrog dveh zjutraj. Sneg je padal v debelih kosmih, gotovo ga je bilo že kakšnih trideset centimetrov, in v tej sneženi noči sem v spokojni tišini pred domom zagledala Mami. V škornjih, temno modrem plašču in s kučmo na glavi je počasi rinila lopate težkega snega. Ustavila sem se. "Mami, ja kaj pa počnete!" Saj bodo prišli zjutraj in od-kidali sneg s traktorjem!" "Tukaj, pred bankomatom, ga ne bodo," je rekla. "In pred vhodom tudi ne. Saj ne bo nobeden mogel not, v dom." "Pustite vendar ta sneg, Mami." "No, saj bom," je rekla. "Saj sem res že utrujena. Čisto malo bom še od-kidala." To je bila Mami. Mami je odšla od nas v dvaindevetdese-tem letu starosti. Zakon narave deluje. Smrt slej ko prej pride tudi po tistega, ki nam je blizu, zelo blizu. Mami je v sredo, sedmega oktobra ob sedmih zvečer še zadnjič pospremila otroke in Petra na vajo. Odšli so v pododrje, ona pa po zadnjih opravkih okrog doma za tisti dan. Ko so malo čez osmo končali vajo in se zapodili po stopnicah navzgor, je bila na hodniku pred vhodom v svoje stanovanje Mami. Spala je. Vsa spokojna. Svoje delo je končala. Odšla je k zasluženemu počitku. Zaspala je na hodniku doma, ki mu rečemo dom krajanov in naše gledališče, zaspala je na hodniku doma, za katerega je skrbela šestinpetdeset let, doma, ki je bil njeno življenje. Kaj povedati o Mami? O naši Mami? Da je bila vedno polna energije in ni poznala počitka. Da je bila poosebljena dobrota in skrb in prijaznost in milina. Da je imela neskončno rada svojega Očka in svoje otroke in svoje vnuke in svoje pravnučke. In nas ... Anica Horvat, predsednica KUD Pirniče 18 - SOTOČJE -Kultura Prva knjiga Gregorja Rozmana Izšla je knjiga kratkih zgodb z naslovom "crux.ansata", katere avtor je Medvoščan Gregor Rozman. Njegova prva knjiga je nagrada za lansko "zmago" na Festivalu mlade literature Urška. Medvode - Knjiga z naslovom "crux.ansata" je pri Javnem skladu RS za kulturno dejavnost izšla 23. oktobra. Avtor, 35-letni Medvoščan Gregor Rozman, ki je sicer kot svetovalec zaposlen na Občini Medvode, jo bo v domači občini predstavil 13. januarja ob 19.30 v Knjižnici Medvode. Svojo prvo knjigo v sto izvodih, od tega jih je petdeset namenil za prodajo (kupite jo lahko na blagajni KUD Medvode), je dobil kot lanski nagrajenec Festivala mlade literature Urška. V knjigi je na 170 straneh 24 zgodb. "Niz dogodivščin, ki nam jih prvoosebno servira glavni junak, se suče okrog nikoli do konca izživetega odnosa moški - ženska. Pentljasti vitez, kot samega sebe označuje pripovedovalec, nas nekako potegne v svet erotičnih in eteričnih doživ- Gregor Rozman s svojo prvo knjigo. Notranjost je oblikoval sam (zgodbe so natiskane v odstavkih posebne oblike), oblikovanje platnic pa je delo fotografa Hermana Pivka. ljajev," je v spremni besedi med drugim zapisal Jože Štucin. Gregor Rozman v svojem pisanju izhaja iz staroegipčanske mitologije, iz katere je tudi naslov knjige. "Na 170 straneh knjige je 24 zgodb, ki imajo rdečo nit v iskanju ključa večnega življenja. Če ga želimo najti, moramo iskati ljubezen. Moški jo najdemo v ženski, s katero se nadaljujemo v večnost v obliki skupnega zapisa. Izhajam iz staroegipčanske mitologije, kjer ankh (lat. Crux Ansata) predstavlja največji užitek in čudež človeka, ki svojo smrtnost premaga le z novim življenjem, t. j. otrokom. Beseda crux pomeni križ, ansata pa je pentlja. Falični spodnji del predstavlja moškega, pentljasti zgornji pa žensko. Junaku pentljastemu križarju iskanje ljubezni ne uspeva najbolje. Branje nas v glavnem zabava, vendar nas pri svoji dramatičnosti drži do konca," pravi Gregor Rozman, ki v zgodbah opisuje tudi del svojega življenja: "Zmenek na Bo-genšperku se v resnici ni sprevrgel v junakovo spahovanje zraka iz želodca v obraz meščanske dame v trenutku, ko sem jo avtor želel poljubiti. Hotel sem pokazati, da junaka nekakšna podeželsko proletarska notranjost spominja, naj se raje giblje v primernih krogih." Avtorjeva pisateljska žilica trenutno počiva Prva besedila, ki so objavljena v knjigi, je avtor napisal pred več leti, besedilo za zadnjo zgodbo pa je nastalo pred kratkim. Prva knjiga je zanj velika čast in izziv za naprej. Je pa posledica dolgoletnega ustvarjanja. Veselje do pisanja je začutil že v osnovni šoli. "Prvo pesem sem napisal že v petem razredu osnovne šole. Ko privlečem na plan stare zvezke, se vedno nasmehnem. Ena se je končala z besedami: In vsi veselo so živeli, dokler umirati niso začeli!". Tudi razumevanje konca v cruxu.ansati prepuščam posameznemu bralcu. Lahko je srečen ali žalosten, lahko pa ga sploh ni. Zakaj bi knjigo moral zaključiti avtor," se še sprašuje avtor, katerega pisateljska žilica trenutno počiva, saj pravi, da ga je restavriranje starih in dodajanje novih zgodb v knjigo izpraznilo. Maja Bertoncelj Pirničani ustvarjali na Krasu Pirniče - Na povabilo Turističnega društva Brest je v Brestovici pri Komnu v likovni koloniji zadnji teden v oktobru ustvarjalo osem članov likovne sekcije KUD Pirniče. To je bil že drugi obisk Pirničanov v tej kraški vasici. "Za razliko od lanskega leta letos člani likovne sekcije, katere predsednik je Roman Veras, niso samo slikali, temveč tudi rezbarili, žgali v les, obenem pa so za domačinke pripravili tečaj vezenja. Tako je bila razstava 25. oktobra, ki so jo ustvarjalci pripravili v osnovni šoli v Brestovici v čast 12. pohoda po sledeh soške fronte, zelo raznolika. Obiskovalci, teh je bilo že prvi dan več kot tristo, so občudovali slike in lesoreze, ki prikazujejo vaške motive in življenje domačinov ter vezene izdelke v čudovitih barvnih odtenkih. Razstava bo odprta še ves november, večino razstavnih eksponatov pa so ustvarjalci poklonili gostiteljem," je pojasnila Anica Horvat, predsednica KUD Pirniče, ter dodala, da so se ob prijetnem druženju z domačini dogovorili, da bodo prihodnjo jesen, na tretjem srečanju, slikarji iz Pirnič na platno velikosti štiri krat osem metrov naslikali pravo sliko velikanko z motivom naselja Brestovica pri Komnu. M. B. Z mandalami širiti pozitivno energijo Medvode - V Knjižnici Medvode so 28. oktobra odprli razstavo mandal z naslovom Prostor za dušo amaterske slikarke Stanislave Heberle iz Medvod. Razstava bo na ogled do 20. novembra. "Umetnost slikanja mandal mi omogoča vizualen pristop v skrivnost stvaritve, ki jo nosim v sebi," pravi Stanislava Heberle, ki je pri 40 letih v sebi odkrila željo po ustvarjalnem izražanju in od takrat v prostem času ustvarja kot amaterska slikarka. Z risanjem se ukvarja že več kot deset let. Mandale je najprej risala za domače, potem pa je začutila, da jih mora pokazati širši jav- Mandale Stanislave Heberle bodo v Knjižnici Medvode na ogled do 20. novembra. nosti. Motive išče povsod v univerzumu: kristalih, kamnih, školjkah, rastlinah, cvetlicah, roze-tah oziroma na okroglih barvastih oknih, na stropnih dekoracijah, vzorcih preprog, čipk. Posebej pri srcu so ji liki in simboli. Risati začne iz središčne točke v krogu, nato pa ji roka skoraj sama od sebe ustvarja dalje. "Te mandale bi vam rada pokazala, kajti z njimi želim širiti svojo pozitivno energijo, zdraviti dušo, olepšati notranjost templja slehernega posameznika. V njem želim prebuditi, tako kot sem v sebi, zatajene, zanemarljive vrline. Po zaključku risanja mandale v sebi začutim vedrino, posebno sporočilo. S simboli želim posredovati tiste energije, za katere mislim, da jih kdo v določenem trenutku potrebuje," so besede, s katerimi je povabila na razstavo. M. B. Jubilejni koncert "aljaževcev" Medvode - Mešani pevski zbor kulturnega društva Jakoba Aljaža iz Medvod, ki ga vodi Katarina Žebovec, vabi na letni koncert v počastitev desetletnice delovanja zbora, ki bo v četrtek, 19. novembra, ob 19. uri v Osnovni šoli Medvode na Svetju. V goste so povabili ženski pevski zbor Jasna iz Starega trga pri Ložu pod vodstvom Jasne Lekan. Medvoški zbor si tudi želi, da bi se mu pridružili novi, mlajši pevci, ki jih prisrčno vabi v svojo sredo. M. Ž. SOTOČJE - 19 Mladi Slabo poznavanje tujih dežel V Medvodah so gostili učitelje tujih šol, s katerimi sodelujejo v Comeniusovem projektu. Proučili so izsledke anket, ki so pokazale, da v Medvodah slabo poznajo partnerske države, pa tudi tujci o Sloveniji vedo zelo malo. Gostujoči učitelji so z zanimanjem opazovali učenke med klekljanjem. Medvode - Prvi novembrski teden so na OŠ Medvode gostili dvanajst predstavnikov tujih šol iz Nemčije, Velike Britanije, Italije, Estonije in Poljske, s katerimi sodelujejo v dvoletnem Comeniusovem projektu Most. "Bistvo projekta je, da naši učenci izvedo več o partnerskih šolah in državah ter obratno. Da bi izvedeli, kakšno znanje premoremo o sodelujočih državah, smo na vseh šolah izvedli ankete med učenci in krajani, izsledke pa smo primerjali na srečanju. Naši učenci v primerjavi z vrstniki iz tujine sicer vedo več o tujih deželah, a je njihovo poznavanje vseeno zelo površno, pričakovano pa najmanj vedo o Estoniji in Poljski. Podobno se je izkazalo pri odraslih, ki nekoliko bolje poznajo Italijo, Nemčijo in Anglijo. Na drugi strani so ankete na partnerskih šolah pokazale, da v tujini zelo malo vedo o nas, še najbolj nas poznajo v sosednji Italiji," je pojasnila Suzana Oroz, koordinatorica projekta na OŠ Medvode. Poljski učitelj in glavni koordinator projekta Michal Szymanski je prepričan, da se bo poznavanje tujih držav zahvaljujoč projektu izboljšalo: "Projekt bo učencem prinesel veliko koristnega. Izvedeli bodo marsikaj novega o manj znanih državah in kulturah, spoznali nove jezike, navezali stike z učenci iz tujine ..." Tudi poljski učenci vedo malo o Sloveniji, pogosto jo menjavajo s Slovaško. "Le nekaj učencev je vedelo, kje je Slovenija in da je Ljubljana njeno glavno mesto. Čeprav imamo znanega smučarskega skakalca Adama Malys-za, Planice niso povezali s Slovenijo. Mnogi smučajo z Elanovi smučmi, ne vedo pa, da so slovenske ...," je našteval učitelj iz Varšave. Tudi anketa, ki so jo izvedli na šoli v bližini Oxforda, je po besedah učitelja Petra Bozier-ja pokazala, da angleški učenci najmanj vedo o Sloveniji in Estoniji, nekoliko več znanja imajo o Nemčiji in Italiji. Tuji učitelji so v sklopu srečanja na OŠ Medvode spoznali tudi nekaj slovenskih znamenitosti. Po prisrčnem sprejemu medvoških učen- cev, ki so jim predstavili tudi narodno nošo in slovenske plese, so obiskali Ljubljano, Postojnsko jamo, slovensko obalo in Bled, kjer jih je navdušila Dalijeva razstava, ogledali pa so si še Škofjo Loko, kjer so tudi bivali, saj so bile kapacitete v Medvodah zaradi evropskega kadetskega prvenstva v badmintonu povsem zasedene. "Težko rečem, kje mi je bilo najbolj všeč. Slovenija ima kot majhna država veliko različnih okolij: gore, jezera, obalo, čudovita zgodovinska mesta ..." je dejal angleški učitelj Peter Bozier, ki je bil pred leti že na dopustu v Sloveniji, kot pravi, pa se bo z veseljem še vrnil. Nad Slovenijo je bil navdušen tudi poljski učitelj Michal Szymanski, ki je pred temo našo državo le prečkal na poti proti Hrvaški: "Slo- venci ste prijazni in ustrežljivi. Zanimive so slovenske nacionalne jedi; nekatere so dobre, druge pa ne. Žganci mi niso bili najbolj všeč, zelo dobre pa so se mi zdele kranjska klobasa, krvavica in 'kremšnita'." Na srečanju v Medvodah so se učitelji dogovorili tudi o nadaljnjih projektnih aktivnostih. Decembra načrtujejo vzpostavitev spletne kle-petalnice za vrstnike iz sodelujočih držav, februarja prihodnje leto naj bi nastal spletni vodič, v katerem bodo predstavljene soseske skozi oči učencev. Medvoški učenci pri filmskem krožku že pridno pripravljajo predstavitveni video, je povedala Suzana Oroz in dodala, da se bodo najbolj prizadevni udeležili naslednjega srečanja, ki bo marca v Angliji. Ana Hartman Tabor doživljajske pedagogike Preska - Devetošolci OŠ Preska so se sredi oktobra odpravili na tridnevni tabor doživljajske pedagogike v Wienebene v Avstriji. Tudi letos so sodelovali na različnih izkustvenih delavnicah, ki jih vsako leto prilagodijo ciljni populaciji mladostnikov. "Na pobudo učencev smo letos pozornost posvetili tudi spolni vzgoji, sicer pa so se vsebine nanašale še na čustveno doživljanje mladostnikov, reševanje konfliktov, diskriminacijo in drugačnost, sproščanje ...," je pojasnila vodja tabora Ksenja Kos. Bistvo tabora doživljajske pedagogike je po njenem samostojnost učencev: "Sami kuhajo, strežejo, pomivajo in pospravljajo ter se udeležujejo mladinskih delavnic. Mentorji poiščemo močnejša področja posameznikov, ki jih skušamo utrditi, soočili pa smo jih tudi s šibkejšimi področji in njihovim reševanjem. Sicer pa smo mentorji imeli zgolj povezovalno vlogo, celotna aktivnost je bila na mladostnikih." Kot je še pojasnila Kosova, se metoda doživljajske pedagogike prvenstveno uporablja pri pomoči otrokom s težavami v socialni integraciji, pomembna pa je tudi za celotno mladostniško populacijo: "Poznana je preko načrtovanih pedagoških aktivnosti in reflektiranih doživetij, izkušenj in spoznanj. Gre za življenjske vsebine, kjer je v prvi vrsti pomemben proces in ne cilj, torej je poudarek na učenju življenja skozi različne odnose, spretnosti in veščine." A. H. V Smledniku zbirali odpadni papir Smlednik - Na OŠ Simona Jenka Smlednik so oktobra izpeljali zbiralno akcijo odpadnega papirja. Tokrat so otroci v šolo prinesli 6,9 tone papirja in tako napolnili polovico največjega zabojnika. Izkupiček v višini 207 evrov so namenili v sklad staršev, ki bodo tudi odločili, za kaj bo denar porabljen. Kot je povedal pedagog Gregor Seme, bodo spomladi pripravili še eno zbiralno akcijo papirja. Pri zbiranju bodo učence tudi tokrat skušali motivirati z igrami brez meja, ki jih na šoli pripravijo za deset ton zbranega papirja, še enkrat toliko pa ga morajo zbrati, da si prislužijo šolski ples. A. H. 20 - SOTOČJE Mladi dobro poznajo gore Med zmagovalci na 21. regijskem tekmovanju Mladina in gore na OŠ Preska je bila tudi domača ekipa Že keji. Zmagovalna ekipa Že keji iz Preske z mentorico Vojko Preska - Osnovna šola Preska je v sodelovanju s Planinskim društvom Medvode (PD) minulo soboto organizirala eno od treh slovenskih regijskih tekmovanj Mladina in gore. Na šoli v Preski se je zbralo sedemnajst štiričlanskih ekip z Gorenjskega, ljubljanskega območja z okolico in Notranjskega. "Preizkusile so se v znanju, ki ga učenci osvojijo pri planinskih krožkih, na izletih in taborih, teme pa so se nanašale na varno hojo v gore, poznavanje gora, opreme, orientacije, prve pomoči ...," je pojasnila organizacijska vodja tekmovanja Vojka L. Pipan z OŠ Preska. Na koncu so zmagale kar štiri ekipe, ki so dosegle najvišje število točk v regijah, med njimi so bili tudi Že keji z OŠ Preska. Ekipa, ki so jo sestavljali Lana Kotar, Eva Repanšek, Žiga Jerina in Aljaž Reš pod mentorstvom Vojke L. Pipan, ni pričakovala takšnega uspeha. "Vsi smo bili zelo presenečeni, saj se nismo prav veliko pripravljali. Dobro smo znali prvo pomoč, naše znanje pa je bilo malo bolj šibko pri prepoznavanju planinskih koč," je .. Pipan povedal Žiga. Vodja tekmovalne komisije Tadeja Češka je razložila, da so na splošno mladi na tovrstnih tekmovanjih zelo dobro pripravljeni, še največ težav jim ponavadi povzroča poznavanje prve pomoči in rastlinstva. Člani ekipe, ki jo sredi januarja čaka državno tekmovanje Mladina in gore v Trzinu, so se strinjali, da so mladi danes premalo navdušeni za hojo v hribe. "Mlajši še radi hodijo v hribe, v puberteti pa se zanimanje za to zmanjša," je razmišljal Žiga. "Mlade skušamo čim bolj navdušiti za hojo v hribe in zdrav način življenja. Vesela sem, da je planinski krožek na šoli v Preski eden izmed najbolj obiskanih in da le niso vsi otroci prikovani na računalnike in drugo sodobno tehnologijo," je dejala Pipanova, ki je tudi načelnica mladinskega odseka PD Medvode. Slednji je sicer prerasel v družinski odsek, saj mnoge otroke na pohodih spremljajo starši, za starejše učence pa tako načrtujejo posebno skupino, ki bi jo vodil študent in bi se podala tudi na zahtevnejše ture. A. H. Nov uspeh smledniške kriket ekipe Smlednik - Ekipa OŠ Simona Jenka Smlednik se je tudi letos izkazala na odprtem prvenstvu Ljubljane v kriketu, ki je oktobra potekalo v dvorani na Kodeljevem. Po predlanski zmagi in lanskem drugem mestu je tokrat osvojila tretje mesto. "Tudi to je zelo lep uspeh. Ekipo so sestavljali učenke in učenci 6. in 7. razreda. Nekoliko se pozna menjava generacij, vendar bodo učenci z zavzetim delom naslednje leto še bolj napredovali," sta prepričana profesorja športne vzgoje Stanka Grah in Matjaž Ovsenek, ki skupaj s Stephenom Maylandom, Angležem, ki živi v Škofji Loki in je član Kriket kluba Ljubljana, prenašata znanje te tradicionalne angleške igre na šolarje. Kriket sicer smledniški učenci igrajo že šest let. "Zanimanje je zelo veliko, zato smo ga vpeljali v okviru spoznavanja novih učnih vsebin. Septembra in oktobra po dve šolski uri na teden trenirata 6. in 7. razred, učenci zadnje triade pa se s tem športom znova srečajo v sklopu izbirnih predmetov Šport za sprostitev in Šport za zdravje," je še pojasnila Grahova. A. H. Preska - Na OŠ Preska so ob oktobru, mesecu požarne varnosti, v sodelovanju z domačimi gasilci in medvoškimi taborniki izpeljali dan zaščite in reševanja. V prvem delu dneva so za učence druge in tretje triade pripravili predavanje v zvezi z evakuacijo in prvo pomočjo, v prvi triadi so spoznavali taborniške veščine, v drugem delu dneva pa je sledila evakuacijska vaja v primeru potresa, reševalna akcija gasilcev in prikaz gašenja požara na šolskem igrišču. "Namen akcije je bil predvsem preveriti sposobnost izpraznitve šole v primeru nesreče," je pojasnil pomočnik ravnateljice Jože Omerzu, ki je koordiniral vajo. "Izvedeli smo, kaj moramo narediti, če bi bil potres; ko zaslišimo alarm, se moramo hitro obleči in pri najbližjem izhodu steči ven na igrišče, da se odmaknemo od šole. Všeč mi je bilo gledati gasilce, ker jih imam rada, saj pomagajo ljudem," je vtise strnila drugošolka Tinkara Domjanič. A. H. Učenci vabijo na astronomsko opazovanje Medvode - Astronomska skupina Osnovne šole Preska je javno astronomsko opazovanje načrtovala že pred jesenskimi počitnicami, a ji je načrte prekrižalo slabo vreme. Učenci vse, ki bi radi opazovali nebo nad Medvodami, znova vabijo, da se jim pridružite na astronomskem opazovanju, ki bo v ponedeljek, 23. novembra, med 17. in 21. uro pri medvoškem trgovskem centru (na obrežju Sore). "Upamo, da bomo tokrat imeli več sreče z vremenom. Če bo jasno, bomo zelo lepo videli Luno ter Jupiter in njegove lune, ki jih je prvi opazoval Galilej. Na razpolago bodo teleskop, astronomski daljnogled in galileoskopi," je povedala Tatjana Gulič, učiteljica izbirnega predmeta astronomija. Opazovanje, ki bo potekalo v sklopu svetovnega projekta Galilejeva noč, bodo učenci popestrili še s predstavitvijo krožka Robotika in peko okusnih palačink. A. H. SOTOČJE - 21 Mladi JEDRO = ODPRTO ZA BOLJŠI JUTRI! klub mc med vode Spored za november 09 / december / več na www.mcmedvode.si STALNI PROGRAM /// odprto vsak dan od 9.00 do 23.00 razen ob ponedeljkih in praznikih Razstava slik /// PLOČEVINASTO NEBO : Zoran Lesjak, Nino Mihalek, Gregor Nartnik, Tilen Pribela /// PREHOD : Gregor Nartnik Info centrala /// letaki, brezplačni (wireless) internet, dnevni časopis, zanimive revije... Kavarna /// kava Barcaffe prestige, čaji Ronnefeldt, krofi, sendviči, rogljički, brezplačen napitek Jedro... NAPOVEDNIK PETEK /13.11 ' 21.00 KONCERT /// REAL LIFE VERSION, ZGREŠENI PRIMERI (hardcore/punk) : vstopnina 3 eur PONEDELJEK /16.11 1 18.00 VADBA /// JOGA : Katja Mlakar / info: 031 607 658 TOREK /17.11 21.00 VADBA / Balon pri Jedru /// NOGOMET : Damjan Štefančič, info: 031 449 629 PETEK /20.11 22.00 JAM SESSION /// AKUSTIKA : Matej Sušnik PONEDELJEK /23.11 18.00 VADBA /// JOGA : Katja Mlakar / info: 031 607 658 20.00 DELAVNICA /// KREIRAJ SVOJE ŽIVLJENJE : Sabina Sušnik / info: sabinasusnik@gmail.com TOREK /24.11 21.00 VADBA / Balon pri Jedru /// NOGOMET : Damjan Štefančič, info: 031 449 629 SREDA /25.11 20.00 PROJEKCIJA + DEBATA /// FOOD, INC. + Kako se prehranjujemo v 21. Stoletju, kaj imajo pri tem korporacije... : Simon Ručigaj PETEK / 27.11 22.00 KONCERT /// INFIDIA, KELLER (metal) : vstopnina 3 eur SOBOTA / 28.11 20.00 PREMIERNA PROJEKCIJA /// BREZ DLAKE NA JEZIKU (Drugi del zabavno informativno izobraževalne oddaje / bajke) Katja Šorič PONEDELJEK /30.11 18.00 VADBA /// JOGA : Katja Mlakar / info: 031 607 658 TOREK / 1.12 18.00 KUHNA /// PIZZE : Tilen Pribela 21.00 VADBA / Balon pri Jedru /// NOGOMET : Damjan Štefančič, info: 031 449 629 SREDA / 2.12 20.00 POTOPISNO PREDAVANJE /// AUSTRALIA THE LAND OF OZ : Luka Petač ČETRTEK / 3.12 \ 19.00 SREČANJE FILMSKIH IN VIDEO USTVARJALCEV LJUBLJANA OKOLICA /// MEDVODE 09 : Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Ljubljana okolica PETEK / 4.12 21.00 OTVORITEV RAZSTAVE PREJEMNIKA NAGRADE ZLATI PENZL 08 /// PREHOD : Gregor Nartnik SPREJEM UDELEŽENCEV LIKOVNE KOLONIJE /// MEDVODJE 09 22.00 KONCERT /// EGO MALFUNCTION, ANGEL'S PERFECT DREAM (crossover/grunge/rock) : vstopnina 3 eur SOBOTA / 5.12 1 čez dan LIKOVNA KOLONIJA /// MEDVODJE 09 NEDELJA / 6.12 i čez dan LIKOVNA KOLONIJA /// MEDVODJE 09 PONEDELJEK / 7.12 18.00 VADBA /// JOGA : Katja Mlakar / info: 031 607 658 20.00 DELAVNICA /// KREIRAJ SVOJE ŽIVLJENJE : Sabina Sušnik / info: sabinasusnik@gmail.com TOREK / 8.12 \ 21.00 VADBA / Balon pri Jedru /// NOGOMET : Damjan Štefančič, info: 031 449 629 ČETRTEK / 10.12 19.00 INTERAKTIVNA INSTALACIJA + POGOVOR /// DRUGA DINAMIKA : Zvonka Simčič, Borut Savski, Miha Tomšič PETEK / 11.12 21.00 TEMATSKI VEČER /// DISCO HOUSE : Damjan Svoljšak : vstopnina 1-3 SOBOTA / 12.12 20.00 DOBRODELNA DRAŽBA /// ARS HUMANA 09 22.00 PODELITEV NAGRADE /// ZLATI PENZL 08 + RAZGLASITEV PREJEMNIKA NAGRADE /// ZLATI PENZL 09 + DRUŽABNO SREČANJE ARS HUMANA, DOBRODELNA DRAŽBA UMETNSKIH SLIKIC Vabljeni po unikatna darila izpod čopiča predanih ustvarjalcev! Po zelo prijaznih cenah! Celoten izkupiček zabavne ter igrive licitacije se nameni za ... življenje, kot božičnica najmlajšim, pa že ogroženim. ZBIRAMO PREDLOGE ZA OBDAROVANCE Posredujte nam vaš predlog za obdarovanca, ki mu bomo namenili del sredstev zbranih na dobrodelni dražbi. Predlog naj vsebuje kratko obrazložitev stiske vaših bližnjih, znancev ali neposredno otrok, ki jih skrbniki težko preživljajo. Morda potrebujejo posebno zdravstveno oskrbo ali pripomočke, morda ... Predlaganih oseb v prijavi ni potrebno poimenovati. Priložite vaš kontaktni naslov, tel. št. ali e-mail. Zagotavljamo anonimnost. Izkupček se po presoji organizacijskega odbora projekta lahko deli na več pomoči potrebnih prejemnikov. Predloge posredujte na naslov: MC Medvode, za ARS HUMANO, Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode, e-mail: mkc.medvode@siol.net, tel: 041 661 475 Delovanje MCMja omogočajo: OBČINA MEDVODE / JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI / URAD RS ZA MLADINO / MINISTRSTVO ZA KULTURO / Medijski pokrovitelj: GOrefljskiGlSS 22 - SOTOČJE ■ Ljudje in dogodki I Adventni venčki malo drugače Za bolj nenavadne venčke lahko namesto smrečja uporabimo borovničevje, še bolj nenavadnega pa naredimo iz belega čebulčka. Čeprav se zdi še zgodaj, da bi mislili na ad-ventne venčke, bo prva adventna nedelja tu že čez dva tedna. Do takrat pa si v prostem času lahko sami naredimo lepe venčke, ki bodo krasili naše mize in vrata. Adventni venček ima globlji pomen, prikazuje pričakovanje božiča. Tradicionalni adventni venček je spleten iz zimzelenih rastlin. Na njem so vpete štiri sveče. Ponavadi je okrašen s pentljami ali drugim okrasom v vijolični barvi, ki je značilna za advent. Dandanes pa adventni venček poleg tradicionalne nosi tudi dekorativno vlogo in zato postaja vedno bolj priljubljen tudi pri ljudeh, ki ne Venček iz borovničevja praznujejo božiča. Danes lahko vidimo venčke vseh možnih oblik in barv, narejenih iz različnih materialov. Zato si lahko tudi sami naredimo zanimiv venček, ki bo zagotovo lepši kot plastični iz trgovine. Že samo sprehod po gozdu in nekaj okraskov je dovolj, da ustvarimo lep venček. Najprej si priskrbimo osnovo, na kateri bo stal. Ta je lahko narejena iz šib, če bomo nanjo pletli vejice, lahko jo naredimo iz slame ali pa jo že pripravljeno kupimo v trgovini. Nato se lotimo izdelave. Za bolj nenavadne venčke lahko namesto smrečja uporabimo borovničevje, ki ga s pomočjo močne vrvice ali žice napletemo na osnovo. Venček nato okrasimo še s kakšnimi naravnimi plodovi, ki jih naberemo v gozdu ali vrtu. Nekaj izmed stvari, ki jih lahko uporabimo, so: šipek, plodovi okrasne jablane, plodovi bodike, storži, žir, želod, razne vejice ... Lahko pa ga okrasimo tudi z okraski, ki jih sedaj v trgovinah res ne manjka. Če ga ne bomo obesili na vrata, na obod pritrdimo še štiri sveče, ki naj bodo v enakih odtenkih kot venček. Lahko pa namesto štirih sveč uporabimo le eno. To postavimo v sredino ven-čka. Venček iz borovničevja je praktičen tudi zaradi tega, ker se ne osipa, ter tako ne smeti mize, lahko ga ohranimo celo do prihodnjega leta, vendar pa bo barva borovničevja postala bledo zelena. Še bolj nenavaden venček pa lahko naredimo iz belega čebulčka namenjenega sajenju, ki ga prodajajo v vrtnih centrih. Čebulčke očistimo Venček iz belega čebulčka. Slednji bo sčasoma začel rasti in z zelenimi poganjki venček naredil še zanimivejši. grših, umazanih lupin in ga nato s pomočjo pištole na vroče lepilo pritrdimo na osnovo. Tak venček okrasimo s perlami, v barvi, ki nam je ljuba. V sredino postavimo še svečo in nenavadni venček je končan. Zanimivo pri tem ven-čku pa je, da bo sčasoma čebulček začel rasti ter tako s svojimi zelenimi poganjki naredil venček še zanimivejši. To sta le dva namiga za izdelavo venčkov, vendar pa je možnosti, da si ustvarimo lep venček, še veliko več. Rok Kogovšek Odgovor na baletno povabilo Premiera baletne predstave RSVP v izvedbi Feniksbaleta navdušila številno občinstvo. Medvode - Baletna sekcija Feniksbalet pri KUD Medvode je 24. oktobra na odru Gledališča Medvode premierno predstavila baletno predstavo (isti večer je sledila še ena ponovitev), ki so jo poimenovali RSVP, kar je kratica za francoski izraz "repondez, s'il vous plait," in pomeni "prosim odgovor". Poleg tega so to tudi začetnice priimkov treh koreografov (Rode, Stevens in Vrhovec) za tri nastope, ki smo jih videli na odru. Predstavi sta bili na ta dan odplesani dvakrat. Naslov prvega dela je Rokoko variacije, koreografinja je Nena Vrhovec Stevens, koreograf drugega dela z naslovom Pridi!, v katerem je glavno vlogo z nadvse zahtevno koreografijo odplesala Živa Droljc, je Tomaž Rode (predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije), tretjega Ragtime pa Andrew John Stevens. "V današnjem večeru so si obiskovalci ogledali tri različne balete, tako po koreografiji, po kostumih, glasbi, sami tehniki plesa. Na odru se je predstavilo 21 deklet in en fant različnih starosti. Večina jih je že končala baletno šolo in imajo v okviru Feniksbaleta še možnost izpopolnjevati svoje baletno znanje," je povedala Nena Vrhovec Stevens, ki je skupaj z možem Andre wom umetniška vodja baletne sekcije pri KUD Medvode, katere vodja je Lucija Bizant. Plesalci so se za premiero RSVP intenzivno pripravljali od septembra, v Baletni šoli Stevens pa se že pripravljajo na naslednjo premiero, na Hrestača. Premiera bo 19. decembra v Kranju. Maja Bertoncelj Mlade balerine v Rokoko variacijah SOTOČJE - 23 I Ljudje in dogodki ■ Gobe na razstavi in v kotličku Smlednik - Ljubitelji gob iz Smlednika so na Starem gradu pripravili četrto razstavo gob, ki je potekala 10. in 11. oktobra. "Letos je primerkov za okrog dvajset odstotkov manj, kot jih je bilo preteklo leto, a smo kljub temu lahko zadovoljni. Gobe, ki so na razstavi, so bile večinoma nabrane v Polhograjskih Dolomitih, nekaj jih je tudi iz okolice Vodic in Smlednika. Sicer pa je letošnja gobarska sezona izredno dobra," je povedal Tine Tivadar iz vrst organizatorjev. Obiskovalcem razstave je več o razstavljenih gobah tudi letos povedala gobarska strokovnjakinja, determinatorka Sedija Hasanagič: "Od gob, ki so bolj redke, je razstavljen kraljevi goban, pa zaščiteni rožnati slinar. Ljudje, ki pridejo na razstave, gobe kar dobro poznajo in s pomočjo razstav se še dodatno izobražujejo." Veliko poznavalcev gob je tudi v Smledniku. "V Smledniku nas je več kot 50 ljubiteljev gob, razstavo pa nas pripravi okrog pet, šest. Razstava je naše največje druženje, se pa ob petkih na vsakih štirinajst dni srečamo na gradu," še pravi Ti-vadar, ki nabira več kot 70 vrst gob, najljubši pa sta mu borova gliva (poznana je tudi po tem, da prej spominja na spužvo kot na gobo), ki jo najraje pripravi v pečici, in sivka (zimska kolobarnica). Razstava gob v Smledniku bo tudi prihodnje leto, njen namen pa je, kot pravi Tivadar, poleg spoznavanja gob predvsem druženje. Prijetno vzdušje je bilo na Starem gradu tudi letos. Obiskovalci so lahko poskusili tudi okusno gobovo juho iz kotička. Maja Bertoncelj Tine Tivadar, Darja Sinko in Sedija Hasanagič iz vrst organizatorjev četrte razstave gob v Smledniku Jerajevemu soku spet medalji Pozne sorte, na sliki Damjan Jeraj ob Pink lady, so jo nekaj bolje odnesle, pri zgodnejših sortah (jonagold, elstar, zlati delišes,...) pa gre za več kot pol manjši pridelek. Smlednik - Tudi s 40. jubilejne mednarodne razstave jabolk in izdelkov iz njih v italijanskem Pantianiccu se naš občan Damjan Jeraj iz Smlednika ni vrnil praznih rok. Tokrat se je njegov Grajski sok ovenčal s srebrno in bronasto medaljo, zlato pa si je prislužil njegov prijatelj in stanovski kolega Edi Gerzina iz Stolovnika pod brestaniškim gradom, na čigar opremi proizvajata svoje zmagovite sokove. Da pa ni zlato vse, kar se sveti, kot radi rečemo, govori prva letošnja ujma s točo, ki je dodobra oklestila pridelek jabolk in ga opomnila, da zlepa ne bo konec zategovanja pasu, saj bo potrebno investirati v pro-titočno zaščito z mrežami. Jeraj se zaveda, da čas gospodarske krize ni za neodločneže, dobro ve, da bodo preživeli le tisti, ki se bodo kupcem približali in jim ponudili še druge pridelke. Zato je izkrčil breg pod Kalvarijo in vanjo zasadil češnje in kostanje, ob hiši pa uredil nasad sliv. Jože Praprotnik DOMAČE PRIDELAVE • krompir • čebula jabolka • 100 % naravni jabolčni sok • testenine brez konzervansov • med, med s sokom rdeče pese ... • sadjevec, orehovec, likeiji... 24 - SOTOČJE Na Govejek iz Velike planine V Mihelčičevem domu na Govejku je že leto in pol oskrbnik Srečko Hadalin iz Kamnika, ki je prej delal v koči na Kisovcu na Veliki planini. Srečko Hadalin, oskrbnik doma na Govejku, z mamo in očetom Trnovec - Mihelčičev dom na Govejku je poznana izletniška točka. Pri Legastji v dolini Ločnice je pot do doma markirana 45 minut, do tam pa vodi 2,5 km dolga makadamska cesta, po kateri lahko do cilja pridemo tudi z avtomobilom. Za izlet na "lastni pogon" pa je prijetnejša pot, če gremo od gostilne Legastja do "Micke" in nato naprej na Govejek. Do doma pa vodijo še številne druge poti. Dom ima novega oskrbnika. Od lanskega februarja je to Srečko Hadalin iz Kamnika, ob koncih tedna pa mu pri strežbi in v kuhinji pomagata tudi starša, mama Štefka in oče Pavle. Odprto imajo vsak dan razen ob torkih. "Prej sem delal v koči na Kisovcu na Veliki planini, tako da imam izkušnje z delom v kočah. Na Govejek sem prišel pred letom in pol in tukaj mi je všeč. Sem oskrbnik doma, katerega lastnik je PD Obrtnik Ljubljana," je povedal Srečko Hadalin. Obisk koče je zelo odvisen od vremena. "Se pa pozna tudi recesija, ne samo med tednom, tudi med vikendom. Stalni obiskovalci k nam pridejo ne glede na vse, tudi ne na vreme. Nekateri so res vztrajni. Pridejo pa iz različnih smeri: največ iz Legastje, pa tudi iz Osolnika, Tošča," je pojasnil Pavle Hadalin, ki je bil pred upokojitvijo kinooperater v kranjskem Kinu Center, ter dodal, da so redni obiskovalci tudi gamsi, na travnikih ob koči pa se pasejo tudi konji (tri kobile in dva žrebička): "Tukaj lahko opazuješ celo, kako se konji in gamsi pasejo skupaj. Gamsov je kar veliko, ko se stemni, pridejo prav do doma. Prav lepo je živeti z naravo." Obiskovalci doma so se že navadili tudi na stalno ponudbo hrane in pijače. "Naša specialiteta je bograč, imamo ješprenj, obaro, joto, suhe klobase, krvavice, pečenice, repo, zelje, od sladic pa jabolčni zavitek in domače flancate. Vsi trije smo v kuhinji. Je treba za vse poprijet," nasmejan pravi Pavle. Novi dom na Govejku je bil odprt leta 1951, poleg njega je še stari dom, katerega začetki segajo v leto 1935. Da bi privabili čim več obiskovalcev, vsako leto organizirajo tudi prireditve, in največja je zagotovo srečanje planincev 6. septembra. Novost pa je tudi akcija Prijatelji Govejka, ki poteka od novega leta, a glede na število vpisov med pohodniki očitno še ni tako poznana. Maja Bertoncelj - AVTOOPTIKA r SERVIS - avtomehanika ^^ - AVTOKAROSERIJA Tomaž Luštrek, s. p., Ladja 30, Medvode - akcijske CENE Tel.: 01/36-17-500 avtoplaščev Vulkanizerska delavnica bo odprta v novembru ob delavnikih od 7. - 12. ure in od 13. - 18. ure ter v soboto, 14., 21. in 28. novembra 2009, od 8. - 12. ure. -Ljudje in dogodki, uganka Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Jesen nam postreže z barvitostjo gozdov, a tudi sončni zahodi kar kličejo k lovu za lepimi posnetki. Kje je nastal posnetek na spodnji sliki in kateri hribi so v ozadju? Odgovore pošljite do konca novembra na naš naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V oktobrski številki pa smo vas spraševali, kje je nastal spodnji posnetek, kako se je ta zaselek in to območje imenovalo pred sto leti in kaj kuka v ozadju. Posnetek je nastal v zgornjem predelu Žlebov, vasica se je nekdaj imenovala Stežica, predel pa Steške planine. V ozadju vidimo razvalino smled-niškega gradu. Nagrado prejme Tina Skalar iz Žlebov. Čestitamo. Avtor slikovne uganke je Jože Praprotnik. KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 SOTOČJE - 25 I Šport in rekreacija Prvenstvo že dalo ekipne prvake Do nedelje si v Športni dvorani Medvode še lahko ogledate zanimive obračune prvega evropskega prvenstva v badmintonu za igralce do 17 let, ki je doslej največje tekmovanje v tem športu v Sloveniji. Ekipni prvaki so Danci, ki so v finalu premagali Ruse. Medvode - V soboto, 7. novembra, so slavnostno odprli evropsko prvenstvo v badmintonu za igralce do 17 let, ki bo v Športni dvorani Medvode potekalo do nedelje, 15. novembra. V programu so sodelovali KD Godba Medvode, mladi plesalci ŠD Latino, folkloristi KUD Oton Župančič Sora, program pa je povezovala TV-voditeljica Jerca Zajc. Vse obiskovalce so nagovorili Dane Alič, predsednik Badmin-tonske zveze Slovenije, medvoški župan Stanislav Žagar, čast odprtja prvenstva pa je pripadla Mihi Šetini kot predstavniku pokroviteljev in organizatorjev. V prvem delu prvenstva, ki je potekalo od sobote do srede, se je za naslove evropskih prvakov borilo 32 ekip. V finalu sta se pomerili reprezentanci Danske (v polfinalu so premagali Turke) in Rusije (boljši od Ukrajine). S 3:1 so bili boljši Danci in tako postali evropski prvaki. Slovenija je v predtekmovanju igrala v skupini osem, ki so jo poimenovali skupina smrti. Izgubila je vse tri tekme: najprej z Avstrijo z 2:3, nato z Anglijo z 1:4 in za konec še s Finsko z 2:3 ter končala na zadnjem mestu v skupini. Po ekipnem finalu se je že v sredo začelo tekmovanje posameznikov (369 tekmovalcev iz 39 držav), ki se bo s finali v petih disciplinah zaključilo to nedeljo. Finala bodo potekala med 10. in 16. uro, sledila pa jim bo podelitev priznanj in slovesen zaključek prvenstva, na katerem nastopajo tudi člani domačega Badminton kluba Medvode, ki se je zaenkrat izkazal kot odličen organizator. V slovenski reprezentanci je na prvenstvu petnajst tekmovalcev iz šestih klubov, od tega pet iz BK Medvode (Eva Ku-privec, Ana Marija Šetina, Matevž Bitenc, Blaž Kastelec in Matic Ivančič). Poleg omenjene peterice so v ekipi še Urban Turk, Mitja Šemrov, Jure Stanič, Denis Člekovič, Anže Novak, Nejc Čeplak, Filip Malus, Kaja Stankovič, Kim Novak in Urša Arih. Prvenstvo je zagotovo dobra promocija za badminton v Sloveniji, pa tudi v Medvodah, kjer pa je že doslej našel svojo sredino. "V Badminton klubu Medvode je trenutno okrog 40 tekmovalcev, ki tekmujejo na vseh tekmovanjih v Sloveniji, od tega jih 10 do 15 hodi tudi na tekmovanja v tujini," je povedal Matevž Šrekl, predsednik kluba. V ekipnem delu tekmovanja so na igrišču nastopili trije člani BK Medvode: Matevž Bitenc iz Pirnič, Eva Kuprivec z Verja, ki je s 13 leti najmlajša v ekipi, in Ana Marija Šetina iz Pirnič, druga dva sta bila rezervi. Za vse je evropsko prvenstvo največja tekma doslej. Matevža Bitenca smo vprašali, kaj je razlika med rekreativnim in profesionalnim badmintonom? "Profesionalen je bolj intenziven, hiter, potrebne je več zbranosti, treningi so bolj intenzivni in pogosti. Zadnje tri mesece smo trenirali sedemkrat na teden, drugače pa imamo treninge petkrat do šestkrat na teden." Prvenstvo pa ni samo športni dogodek. "V Športni dvorani Medvode je čutiti v zraku vedno prisotno tekmovalno vznemirjenje, izjemno nacionalno pripadnost, pa tudi iskreno radovednost ob spoznavanju drugih kultur in običajev," je pojasnil Dane Alič, ter za konec dodal, da za vso to vzdušje skrbi tudi več kot štirideset družin, ki so svoj prosti čas posvetile BK Medvode in so vpete v ta projekt: "Osebno ocenjujem, da je blizu tristo ljudi na kakršen koli način angažiranih na tem prvenstvu. Jedro ekipe šteje 35 članov, 160 je linijskih sodnikov, ki so ali otroci, ki trenirajo, več kot polovica pa je rekreativcev, ki pri nas igrajo badminton." Maja Bertoncelj Na slavnostnem odprtju je vse obiskovalce nagovoril tudi Dane Alič, predsednik Badmintonske zveze Slovenije. V programu so se s plesno točko predstavili tudi mladi plesalci iz Športnega društva Latino. 26 - SOTOČJE Šport in rekreacija Velik dogodek Župan Stanislav Žagar, predsednik Bad-mintonske zveze Slovenije Dane Alič, Miha Šetina kot predstavnik sponzorjev in organizatorjev in Darinka Verovšek, prva predsednica Badminton kluba Medvode, so povedali nekaj besed o evropskem prvenstvu. Stanislav Žagar: "To prvenstvo in svetovno prvenstvo v teku na smučeh sta dva največja športna dogodka v Medvodah doslej. Predvsem me veseli, ker sta oba za mladino. To prvenstvo je prvo tako pomembno tekmovanje v novi športni dvorani. Naša občina bo s tem dogodkom vrisana na zemljevid Evrope in jo bodo spoznali tudi tisti, ki so doslej bolj malo vedeli o Sloveniji. Poleg športnega dela je namreč bistvo takšnih tekmovanj tudi spoznavanje Evrope in druženje." Dane Alič: "Pred 21 leti sem pripeljal badminton v ta konec. Moja vizija je bila, da badminton raste in dobi svojo sredino. Ker je šport, ki medijsko ni tako popularen, je pa izjemno lep in atraktiven, izjemno poceni, vedno več ljudi ga igra tudi rekreativno, je za promocijo takšno tekmovanje zelo pomembno. To je velik dogodek za Slovenijo in za Medvode. Jaz sem sanjal, verjel, to prvenstvo smo organizirali in te dni se dogaja." Miha Šetina: "Za Medvode prvenstvo pomeni zelo veliko. Je največje tekmovanje v Sloveniji v tem športu doslej. Evropska bad-mintonska zveza se je odločila, da gre v povečanje baze igralcev do 17 let in z organizacijo prvenstva skuša konkurirati najmočnejšim reprezentancam na svetu, kot je na primer Kitajska. Badminton je lep šport, ki ga gojimo tudi v naši družini in na prvenstvu nastopa hčerka Ana Marija." Darinka Verovšek: "Da prihajajo mednarodni športniki na katerem koli športnem področju v Medvode, je izjemnega pomena za mlade Medvoščane, ki stopajo na športno pot, in za organizatorje, ki so pokazali, da če stopimo skupaj, da lahko naredimo veliko. Prvenstvo je nekaj prijetnega in zelo sem ponosna, še posebej na Matevža Šrekla in Daneta Aliča, da sta bila tako pogumna in ga pripeljala v Medvode." Maja Bertoncelj Trenirajo za zimo Člani atletske sekcije Partizan Medvode so uspešno zaključili poletno sezono in se že pripravljajo na zimsko, ki se bo začela sredi januarja. Medvode - "Za nami je uspešna poletna sezona, kar pa ne pomeni, da imamo sedaj počitek. Pripravljamo se na dvoransko sezono, ki se bo začela sredi januarja in končala sredi marca. Naši atleti bodo nastopili na mitingih, na atletskem pokalu Slovenije in na državnem prvenstvu. Trenirajo do petkrat tedensko, v skupini pa jih je okrog 25," je povedal Evgen Trampuš, trener v atletski sekciji Partizan Medvode, ki jo vodi Franci Bohinc. V poletnem delu sezone so se mladi atleti izkazali tudi rezultatsko. Na DP za pionirje je bil Luka Janežič 3. v skoku v višino, na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju je Jan Gantar osvojil 2. mesto v teku na 400 m (Janov rekord v tej disciplini je 52,50, kar je za mladinca zelo dober čas), Luka Peklaj je bil 5. na 300 m, Andreja Bobnar 11. na 100 m, Lara Janežič 4. na 300 m, v skoku v daljino pa Simon Erjavec 4., Timotej Pevec 10. in Ana Trobec 13. Na atletskem mitingu MASS Ljubljana je Luka Peklaj osvojil 4. mesto na 300 m, Lara Janežič je bila v tej disciplini 4., Andreja Bobnar pa se je uvrstila na 8. mesto. Na Atletskem pokalu Slovenije za mladince je Jan Gantar osvojil 11. mesto na 200 in 400 m, na DP za pionirje v Kopru je bil Luka Peklaj 10. na 300 m, Andreja Bobnar 8. na 100 m, Nika Gros 7. na 60 m in prav tako na 60 m 7. Simon Erjavec. Zmago je na Atletskem mitingu na Bledu v teku na 100 m osvojila Andreja Bobnar, Simon Erjavec je bil v teku na 60 m 2., Timotej Pevec pa 3., prav tako 3. je bila v skoku v daljino Liza Rahne, v teku na 60 m pa tudi Nika Gros. Poleg treningov atletike v atletski sekciji Partizan Medvode trikrat tedensko poteka tudi vadba Športne igrarije za otroke stare od šest do devet let, za najmlajše (3-5 let) pa dvakrat tedensko vadba Žogica nogica. Maja Bertoncelj Mladi medvoški atleti (na sliki skupaj s trenerjem Evgenom Trampušem) se pripravljajo na dvoransko sezono.. PICERIJA IN ŠPAGETERIJA HARLEKIN (PR'KRAL) NA VERJU Nudi vsak dan v tednu odlične pice, testenine in druge jedi po naročilu. ^ 01/362 12 20 S TEM OGLASOM PICE CENEJE DO NOVEGA LETA PRIDI, POKUSI IN SPOZNAJ, DA PICERIJA HARLEKIN JE NAJ, NAJ... SOTOČJE - 27 I Šport in rekreacija Nogometaši po požaru brez opreme Jesenski del prvenstva je za nogometaše NK Jezero Medvode, ki igrajo v 3. SNL - Zahod, očitno končan, kljub temu da bi jutri morali odigrati še eno tekmo. Medvode - Po 13. krogu, ki je bil odigran 7. novembra, so nogometaši Jezera Medvode med štirinajstimi ekipami z osvojenimi desetimi točkami na trinajstem mestu. Zbrali so sedem porazov, dve zmagi in štiri neodločene izide. Vodilna ekipa Roltek Dob ima od Med-voščanov natančno dvajset točk več. Prav tako 30 točk ima tudi Adria. V jesenskem delu prvenstva bo jutri, 14. novembra, odigran zadnji, 14. krog. Medvoščani bi morali igrati v Kamniku, tekma pa bo po informacijah najverjetneje preložena na spomladanski del tekmovanja. Na poti domov z zadnje tekme pri NK Brda je namreč avtobus z nogometaši NK Jezero Medvode najprej zajel gost dim, nato pa še požar. Vsi potniki so jo k sreči odnesli brez poškodb, klub in igralci pa so ostali brez celotne športne opreme, brez izkaznic igralcev in trenerjev. Po koncu jesenskega dela je oceno podal glavni trener Samir Skrgič, ki je na tem mestu zadnjih sedem krogov. Pred tem je bil glavni trener Štefan Jurinič, sedaj pomočnik. "Zadovoljni nismo, a nadejamo se veliko boljše pomladi. Ekipa je glede na lansko sezono kar pre- cej spremenjena. Pripeljali smo nekaj novih igralcev, zato so bile težave z uigranostjo. Ogrodje ekipe za spomladanski del bo ostalo enako, nekaj sprememb pa verjetno bo. Ekipa šteje 24 igralcev, okrog 40 odstotkov je Med-voščanov. Naš cilj je obstanek v ligi in mislim, da ga bomo dosegli," je povedal 37-letni trener, ki je bil igralec Medvod, v klubu pa je kot trener četrto leto, drugo leto na klopi članske ekipe, od tega do zadnje menjave v vlogi pomočnika. Maja Bertoncelj, foto: Peter Košenina Nogometaši NK Jezero Medvode Medvoščani v belo-modrih dresih so proti Adrii izgubili z 0:3. f Tls|h savnah" V sprostitvenem delu Prošport centra vam nudimo večjo finsko savno, ogreto na 70 stopinj, manjšo aroma savno, ogreto na 85 stopinj, ter infra savno, masažni bazen s toplo vodo in prijetno počivališče. Za zagotavljanje izdatnejšega potenja, peči polivamo z vodo, ki ji dodamo eterično olje. Na voljo vam je tudi piling iz piranske soli in olivnega olja. Vzemite si čas za sprostitev ... Toplota je ključni element dobrega počutja. 1 ura 5,00 EUR 2 uri 9,00 EUR 3 ure 12,00 EUR VIP zakup 100,00 EUR (3 ure, do 6 oseb) Delovni čas: med delavniki od 6.30 do 23. ure vikendi in prazniki od 9. do 23. ure. Za obisk savne priporočamo predhodno rezervacijo po telefonu 031/362-629 oz. e-pošti: info@prosport.si. Dobrodošli! skupinske vadbe rekreacija za otroke od 2 let dalje otroške rojstnodnevne zabave savne masaža pedikura, manikura solarij PROŠPORT center, Stražišče pri Kranju, Jernejeva 12, 4000 Kranj tel.: 04/ 231 02 40, www.prosport.si 28 - SOTOČJE Šport in rekreacija Smučarska skakalca iz Zbilj Aljaž in Jakob Šilar pri SK Triglav Kranj trenirata smučarske skoke. Jakob je sredi oktobra postal državni prvak v nordijski kombinaciji med dečki do 13 let. Zbilje - Brata Aljaž in Jakob Šilar iz Zbilj sta v SK Triglav Kranj pred štirimi leti začela trenirati smučarske skoke. Dvanajstletni Jakob, učenec 7. razreda OŠ Medvode, je v letošnji poletni sezoni postal državni prvak v nordijski kombinaciji med dečki do 13 let, v skokih je bil med posamezniki četrti, z ekipo pa drugi. Njegov tri leta starejši brat Aljaž, dijak športnega razreda Ekonomske šole Kranj, pa je bil med dečki do 16 let drugi z ekipo. Z Jakobom sem se pogovarjala po osvojitvi njegovega prvega naslova državnega prvaka. Za Zbilje bi lahko rekli, da je gasilska vas. Ti pa si izbral smučarske skoke. "Saj sem tudi gasilec. Prej sem bil gasilec kot skakalec in še lani sem bil na gasilskem tekmovanju, letos pa za oboje ni bilo več časa. Drugače pa je gasilstvo družinska tradicija. Zakaj skoki? Sem zelo adrenalinski in odločil sem se, da bi rad skakal. Pozimi leta 2005, ko sem bil star sedem let in pol, sva šla z bratom na trening skakalcev v Kranj in tako se je začelo. Vsi so rekli, da so treningi zanimivi in že naslednji dan sva še z alpskimi smučmi prvič Jakob Šilar v skakalnem centru na Gorenji Savi v Kranju s pokalom in medaljo za zmago na državnem prvenstvu v nordijski kombinaciji. Aljaž Šilar je s 105 metri rekorder v družini. skočila na 7-metrski skakalnici. Potem je vse skupaj postalo še bolj zanimivo." Imata kakšnega sorodnika, ki skače? "Imava. To je Matej Dobovšek, ki je uspešen skakalec." Spomin na prvi skok? "Na začetku me je bilo malo strah, kar je normalno, potem pa nič več. Skočil sem, pristal na nogah pri dolžini okrog treh, štirih metrov. Vsi so mi zaploskali in me spodbujali, naj še poskusim, da bom skočil še dlje." In koliko je sedaj tvoj osebni rekord? "Treniram na skakalnicah K-40 in K-50, v Beljaku sem skakal tudi že na K-90 in tam poleti dosegel moj osebni rekord, ki je 85 metrov. Aljaž skače še na večjih skakalnicah in svoj rekord 105 metrov je dosegel na skakalnici K-109 v Kranju." Kolikokrat tedensko imaš treninge? "Treningi so štirikrat na teden, Aljaž jih ima že vsak dan. V treninge imamo vključeno tudi nordijsko kombinacijo. Meni je všeč, nekateri pa nad njo niso navdušeni. Poleg tega, da smo skakalci, v teh letih tekmujemo tudi v nordijski kombinaciji. In sredi oktobra sem postal državni prvak v tem športu v konkurenci 28 dečkov kategorije do 13 let. Po skokih na K-40 sem bil četrti, na rolerjih (3300 m) pa sem bil najhitrejši in prehitel vse tri, ki so bili po skokih pred mano. Sploh po tem uspehu sem se še bolj navdušil nad nordijsko kombinacijo." Kaj ti pomeni ta naslov in kako uspešen si kot skakalec? "Glede na tretje in drugo mesto na dveh poletnih tekmah za Pokal Cockta v nordijski kombinaciji, sem pričakoval dober rezultat. Bil sem zelo vesel in ponosen, tako kot cela družina in seveda moj trener Milan Romšak. Medalja je na vidnem mestu v sobi, na posebni polici, kjer imam vse doslej osvojene medalje in pokale. Kar se skokov tiče, pa se v Pokalu Cockta v svoji kategoriji redno uvrščam v prvo deseterico." Kako potekajo priprave na zimski del sezone? "Priprave potekajo po načrtu. Poleg tega, da hodim na treninge v Kranj, treniram tudi doma. Dodatno naredim kakšen trening kondi-cije, poleti sem na travo dal jogi in skakal nanj. Imeli smo tudi testiranje na Fakulteti za šport, kjer smo morali opraviti več kot petnajst različnih vaj. Skoki so sedaj že kar obveznost, ne samo zabava." Skakalci so zelo suhi. Moraš kaj paziti na prehrano? "Zaenkrat s tem nimam težav. Visok sem 1,53 m, tehtam pa dobrih 37 kg." Za konec me zanima še kakšni so tvoji cilji v skokih in kdo je tvoj vzornik? "Moj cilj je postati svetovni prvak, vzorniki pa so Simon Ammann, Robert Kranjec in Mitja Mežnar." Maja Bertoncelj, foto: arhiv družine Šilar Kolesarji danes na Katarini Medvode - Kolesarski klub Medvode je tudi letos organiziral akcijo "60 vzponov na Katarino", ki je potekala od začetka marca do konca oktobra. Podelitev priznanj z druženjem bo danes, 13. novembra, ob 19. uri v gostišču "Vihra". M. B. Zmagal je Janez Kobe V oktobrski številki Sotočja je bil objavljen članek o občinskem prvenstvu v krosu. Objavili smo tudi rezultate, ki so nam jih posredovali iz Zavoda za šport in prireditve Medvode. Pri razvrščanju kartončkov v kategoriji dečkov 1. razreda je očitno prišlo do napake in posledično tudi v uradnih rezultatih. Najboljši med dečki 1. razreda je bil Janez Kobe iz OŠ Pirniče. M. B. SOTOČJE - 29 \Avto Dirkal bo tudi prihodnjo sezono Jani Trček je letos zmagal na eni dirki in osvojil drugo mesto še na dveh dirkah državnega prvenstva ter se s sovoznikom Mitjo Česnjem veselil naslova državnega podprvaka. Zavrh - Po desetletju premora se je Jani Trček iz Zavrha pod Šmarno goro vrnil za volan reli avtomobila in lansko sezono državnega prvenstva končal na četrtem mestu. Letošnjo je odpeljal še bolje in se na koncu veselil drugega mesta v skupni razvrstitvi. Čeprav je bil v preteklosti znan po tem, da je bolje odpeljal dirke na začetku prvenstva, proti koncu sezone pa popustil, se je letošnja iztekla nekoliko drugače. Začetek je bil z zmago na dirki v Avstriji, ki je štela tudi za državno prvenstvo Slovenije, vseeno sanjski. "Zmagi na prvi dirki je dvakrat sledila smola. Na reliju Saturnus nama je odpovedal diferencial, zato sva bila slabše uvrščena, v Mariboru pa sva morala odstopi- "Na koncu je bilo napeto, a sva vendarle dokazala, da se znava peljati." POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL <®> HYUnDHI AVTO LUŠINA d.o.o. Gosteče 8,4220 Skofja Loka www.avto-lusina.si Tel.: 04/50 22 000 e-mail: prodaja@avto-lusina.si NAJMOČNEJŠI POPUSTI PRI NAS! ' DO -7000 EUR! - HYUnDHI ¡30 EUROr + najboljši Hyundai kredit ¡30 že za 148,58 EUR / mesec I Za znesek kredita 11,081,00 EUR z odplačil no dobo 84 mesecev znašajo stroški I odobritve in upravljanja pogodbe 80,00 EUR, stroški zavarovanja terjatev I 299,54 EUR in obrok 140.5B EUR. V skladu z Zakonom o potrošniških 1 kreditih EDM na dan 27.10.2009 znaša 4,555B%. I EOM je izraiunana na podlagi zneska in -trajanja kredita, I stroškov odobritve in upravljanja I pogodbe, stroScov zavarovanja I terjatev in obrestne mere, 1 ki temp'"' "i-mocoinom I Euriboi HYUNDAI «TO HUDE d.ao. IJlilJm, 0601022. EmWJe «I OD zmfejo: 113 -162 jAm. poratm« - ?£ 1/IOOta. SlfaKiiMloll». Ponudi»V*]««! repraifeB'og 7NCAP w-euroncap.com HYunnm ♦ prodaja in odkup Gorenjska c. 12, rabljenih vozil Medvode ♦ vozila z garancijo Tel./fax: 01/36-11-601 ♦ prepisi vozil GSM: 041/330 578 ♦ zavarovanje vozil www.avtomedvode.com Jani Trček (desno) in Mitja Česenj sta na reliju v Velenju osvojila drugo mesto, na koncu pa sta se enake uvrstitve veselila tudi v skupnem seštevku prvenstva. ti," prvo polovico sezone opisuje Jani Trček, ob katerem je tudi letos sedel sovoznik Mitja Češenj. Sezona se ni nadaljevala gladko, saj jima je v Ajdovščini dobro uvrstitev preprečila počena polos. Posadka je sezono rešila na zadnjih dveh dirkah, kjer sta osvojila dve drugi mesti. "Na končuje bilo napeto, a sva vendarle dokazala, da se znava peljati," pravi Trček, ki je imel ob koncu sezone pred tretjim v prvenstvu le pet točk prednosti. Tako kot lani je tudi letos dirkal z deveto evolucijo Mitshubishije-vega lancerja, ki še naprej ostaja najboljši avto, saj z njim dirkajo tako rekoč vsi najboljši. Trčkova ekipa je med predelavo zamenjala vso elektroniko in računalnike serijskega avtomobila, ob tem pa je morala njegov dvolitrski motor s turbinskim polnilnikom pustiti nedotaknjen. Ohišja menjalnika in diferenciala sta morala ostati serij- ska, njuno notranjost pa so zamenjali z deli iz trpežnejših materialov, kot tudi vzmeti in polosi. Skupaj z varnostnimi dodatki je športni serijski avto postal dovolj trpežen za "zlorabo" na zahtevnih preizkušnjah relijev za državno prvenstvo. Avto z več kot 350 konjskimi močmi sto kilometrov na uro z mesta doseže v približno treh sekundah in pol, njegova povprečna poraba pa je osemdeset litrov na sto kilometrov. Dirkanje je drag šport, saj so že stroški za gorivo na 400 km dolgi preizkušnji precejšnji, z okvarami in popravili pa se hitro dvignejo v nebo. Kljub temu da je njegov klub letošnja sezona stala med 80 in 90 tisočakov, Jani Trček tudi prihodnje leto ostaja aktiven. Morda se mu uspe povzpeti še mesto višje kot letos. Peter Košenina, foto: arhiv reli društva Beja Sport AVTOLICARSTVO LAKTOM d.O.O. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 97114 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 avlolicarstvo@eyj-kabel.net 30 - SOTOČJE Avto I Nov avto ga ni prepričal Uroš Papež je v letošnji sezoni državnega prvenstva prvič dirkal z avtomobilom Clio 3 RS, s katerim pa je bil počasnejši kot s prejšnjim. Slovo sovoznika brata Aleša. Medvode - "Sezono smo rezultatsko odpeljali nad pričakovanji, časovno pa pod pričakovanji, sploh glede na nov avto. Ta se trenutno prodaja, ker glede na vložek ni pokazal tistega, kar sem od njega pričakoval. Na istih hitrostnih preizkušnjah sem bil počasnejši kot s prejšnjim avtomobilom, in to kar precej," je povedal 31-letni voznik relija Uroš Papež iz Medvod. Njegov sovoznik je bil tudi letos deset let starejši brat Aleš, ki pa zaključuje kariero na sovozni-kovem sedežu. Nastopila sta na šestih dirkah za državno prvenstvo, Uroš pa še na eni gorsko hitrostni preizkušnji. Najboljši rezultat sta dosegla z zmago v diviziji 2 na prvi dirki za DP, na koncu pa sta bila v skupnem seštevku divizije druga, absolutno pa osma. "Naslov prvaka sva izgubila z edinim odstopom na reliju v Ajdovščini. Vzrok so bile tehnične težave, namreč odpoved polosi," je opisal letos edini odstop. Poleg odpovedi polosi je imel serijsko težavo tudi z motorjem, a k sreči ne na dirki. Večjih težav z avtomobilom pa ni imel. V letošnji sezoni je bil prvič za volanom Clia 3 RS. "Pripravljati smo ga začeli 15. januarja, sestavljen je bil okrog 15. marca, konec marca pa je bila že prva dirka," je pojasnil, ter dodal nekaj tehničnih karakteristik avtomobila: "Moč motorja je serijska 198 konj, dirkalne ploščice spredaj, dirkalne zavorne cevi, serijski menjalnik brez zapore diferenciala, ki ga za ta menjalnik še razvijajo, AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA pjTO JAM/W/f d.o.o. ■ Priprava vozila za zimo ■ Splošni servis vozil ■ Diagnostika vseh tipov vozil! ■ Servis klimatskih naprav! ■ Bosch servis! Tel.: 01/36-11-279 GSM: 041/56-83-53 Sp. Senica 19c, 1215 Medvode e-pošta: avto.jamnik@siol.net en konec dirkalnega izpušnega sistema s katalizatorjem. Je pa to za dirkati zelo težak avto. Ima namreč 1225 kg." Zanimiv je tudi podatek o porabi goriva. "To je seveda odvisno od dolžine dirke. Na reliju Saturnus smo ga porabili okrog 100 litrov. Približno toliko ga porabimo že prej za ogled proge na civilnem avtomobilu, potem pa povprečno še 70 do 80 litrov na dirko. Povprečna poraba na hitrostnih preizkušnjah je čez 20 litrov na sto kilometrov," pravi Uroš Papež, ki številke, koliko je stala sezone, še ni izračunal: "Samo startnine so bile 1800 evrov, ki pa so mi jih pokrili v letos na novo ustanovljenem klubu AMK Recaro Slovenija, za kar sem jih zelo hvaležen. Priprava avtomobila je stala prek 20 tisoč evrov." O ciljih za prihodnjo sezono še ne želi govoriti: "V dirkanju bom zagotovo še ostal, ne vem pa, s katerim avtomobilom. Več bo znanega sredi decembra." Maja Bertoncelj, foto: Tone Brdnik J^JjrrJJfJcj A V T O D E L / S: 01/ 361 30 76 051/ 615 877 POPOLNA PONUDBA NA ENEM MESTU: filtri aditivi olja deli zavor svečke okr. pokrovi jermena žarnice napenjalci vžigalni kabli brisalci vodne črpalke akumulatorji TRGOVINA MEDVODE ODSLEJ NA GORENJSKI CESTI 3 UGODNE CENE sintetično olje že od 4,90 € za liter SOTOČJE - 31 QKôzmetiâni center ¿V^t s pedikuro XJerne Ja Kozmetični center s pedikuro Jerneja Jerneja Bernik s.p. Spodnji trg 2a 4220 Škofja Loka telefon: 04 512 25 96 www.kozmetika-jerneja.si SALON, KI GA PRIPOROČA SVETOVNA KOZMETIČNA ORGANIZACIJA CIDESCO Uspešno zdravljenje aken pri odraslih in mladostnikih Akne so pogosto opisovane kot bolezen, ki zajame lojnična in lasna izvodila v koži. Dermatologi opažajo, da so primeri aken pri odraslih in mladostnikih v stalnem porastu. Največkrat se pojavljajo pri ljudeh, ki so z njimi dedno obremenjeni (če so akne prisotne pri družinah obeh staršev, lahko zaradi njih trpijo trije od štirih otrok). Pri nastanku aken je potrebno omeniti štiri dejavnike: • prekomerno izločanje lojnic • kopičenje celičnih ostankov • bakterije • vnetja Glavni sprožilni dejavnik, ki vodi do aken pri odraslih, je kronični stres, ki dvigne nivo hormonov, kar privede do povečanja tvorb loja. Potrošniki zapravijo ogromno denarja za nakup preparatov za nego aknaste kože, na način, da sami določijo in predpišejo preparate. Ne gre samo za to, da proizvodi, ki jih kupijo, ne nudijo pravih rezultatov. S takim načinom kupovanja potrošniki zapostavljajo bistveni element, ki je odločilnega pomena za učinkovito nego in preventivno ravnanje, to je: profesionalna nega kože. Za učinkovito preprečevanje, čiščenje in odpravo aken uporabljamo 24-urni anti-akne sistem, predstavljen na letošnjem svetovnem kongresu kozmetike v Istanbulu. Za boljše rezultate pri zdravljenju, tretmaje kombiniramo z laserskim sistemom optične in radiofrekvenčne energije. Rezultati so takojšnji, vzdrževanje pa je odvisno od potreb posameznika. • Nega obraza • Pedikura • Manikura • Depilacija • Masaža&Linfna drenaža • Ličenje • Permanentni make-up • Anticelulitni tretmaji • Lasersko odstranjevanje dlak • Lasersko odstranjevaje pigmentnih lis • Lasersko odstranjevanje žilnih nepravilnosti • Lasersko pomlajevanje kože • Kristalčki za zobe • Solarij • Darilni boni • Svetovanje V oku teZWo je v % >0 pnkup^ sneg- Abanica \n om\eta,- Redna cenama cena P° cG; ta A naroti««®^ aVl t • qta napr0 . \ahko P° te Kartoni Sta J0č-ae ju ^ narocn^e@fe & Gorenjski Glas na'. ' ^cVjsWacena.« 2295eür lîtnW- nai ročitepo Gorenjski Glas