Ameriška Domovi ima
Za-
’ A/.}- n- _ AM€R8CAM IM 8WR8T

NO. 226
Študentje in delavci Se podpirajo Dnbčeka
študentom v Pragi, Brnu in drugod so se pridružili v podpor Erubčeka tudi delavci v Pragi, Brnu in Piiznu.	v
PRAGA, CSR. — Dubček in njegovi podporniki so odnesli Pretekli teden z zasedanja Centralnega komiteta Komunistične Partije delno zmago. Rešili so, kar so v danih razmerah mogli, ^a ta uspeh se imajo v precejšnji meri zahvaliti podpori, ki jo nživajo med visokošolskimi štu-^enti, med dobrim delom izobra-šenstva, med novinarji in tudi ^ad delavstvom.
Visokošolci v Pragi, Brnu in drugod so s tridnevnim štraj-kom, ko so sedeli v svojih preda-valnieah, v katere niso pustili nikogar, pokazali jasno, kaj mi-stijo in hočejo. Na tak štrajk so Pristali, ko so jih Dubček in to-variši ponovno pozvali, naj ne kodi jo demonstrirat na ceste, ker bo to njihov položaj le še o-tnžilo. Visokošolcem se je pridružilo večje število srednjih f°k kjer so študentje na podo-bc'n način izvedli “sedeči” štrajk.
Polj važno pomoč so dobili visokošolci v svojem naporu pod-l)roti Dubčeka in njegovo libe-
IM LAM@UA@€ Otftf	National and International Circulation
_______ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 21, 1968
SLOVCNIAN
mormino mmPAMSb
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Novi grobovi
Cpl. Ronald A. Yanchar padel v Vietnamu
Marine Lance cpl. Ronald A Yanchar, 20 let stari sin Mr. in Mrs. Albert Yanchar, 19201 Ke-wanee A ve., je bil smrtno ranjen, ko je preteklo soboto stopil na sovražnikovo mino na patrulji v bližini Demilitarizirane cone v Južnem Vietnamu. Upal je, da se bo v januarju vrnil domov, prevzel znova svoje službeno mesto pri General Electric Co. in se poročil z zaročenko Karen Kozelv s Cleveland Hts. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je graduiral na Collin-wood High School. Julija lani je šel k marinom, da bi “opravil” in začel življenje po svoje. Poleg staršev je zapustil brata Ricka.
Johnson pozval vodnike boja za civilne pravice, naj v njem ne omagujejo
NEW YORK, N.Y. — Predsednik L. B. Johnson je na banketu Urban League pozval vodnike boja za civilne pravice, naj sedaj ne omagujejo, naj ne počivajo, ampak se bore odločno dalje za odstranitev vseh ovir in ustvaritev enakih možnosti in pravic za vse Amerikance.
“Prišli smo daleč, toda še dolgo nismo tako daleč, da bi smeli
„ ^	počivati,” je dejal predsednik,
HUno smer, med delavci Škodo- ko je govoril o sedanjih uspehih tovarn v Piiznu, središču če- boja za civilne pravice. Zavzel težke industrije. Podobno so se je za točno izvrševanje in izstopili delavci v tovarnah vjpolnjevanje zakonov o civilnih ragi in njeni okolici in v Brnu pravicah, ki. so bili sprejeti v
v 2nani tovarni orožja Kralovo-^°lska Zbrojevka, kjer je zapo-sIenih preko 16,000 ljudi. Podobno so izrazili svoje soglasje z vi* s°košolci tudi delavci drugod in ^nudili štrajkujočim: študen-0rn pomoč v hrani in denarju, hodniki študentov so nabili na
zadnjih letih. Dejal je, da je prišel na banket, da “potrdi svojo predanost civilnim pravicam v Ameriki”.
Smrtna kazen v Kaliforniji ostane
v -........—......- -a SAN FRANCISCO, Calif. -
].rata Karlove univerze v Pragi Državno vrhovno sodišče je od k ° s svojima zahtevami, med ^aterimi so glavne: svoboda iz-a^anja in poročanja v časopisju, a radiu in televiziji, svoboda ^°tovanja v tujino, varnost pred asiljem zaradi političnega pre-^Pčanja. Dubček in tovariši so ^ Načela postavili za osnovo °le politike, pa so jih morali ° sovjetski zasedbi ČSR v dobri ^eri omejiti in vse kaže, da sko-^ ne bo od njih ostalo nič več.
^°skovski vpliv se čuti vsak tg/1 naočnejše in vedno več je
SL • ki 50 se PriPravljeni Mo-*Vl ukloniti.
se pripravljajo vietnamu za prevrat
Vof^P^N, J. Viet. — Ameriški $0	strokovnjaki sodijo, da
jo	ustanovili in vzdržuje-
VietVsaj v 4,000 od 12,000, južno-ske» amskih vasi svoje “teren-veSf °dbore’ ki bodo skušali iz-skle^.^revr£d’ kakor hitro bo k0}1?Jen v Parizu dogovor o Hredan;iu vojskovanja in o novi ^nyi Južnega Vietnama.
Vi , terenski” vaški rdeči od-vVi ° odklonili Pokorščino v Saigonu in se podredili vladi, kadar
ločilo s 4:3, da je smrtna kazen v Kaliforniji ustavna in zalconita. Porote imajo pravico, da določijo smrtno kazen ali pa dosmrtno ječo.
Vse izvršitve smrtnih obsodb v Kaliforniji so bile 14. novembra 1967 ustavljene in na izvr-
Pogodba o nadzoru prometa z jedrskim orožjem v nevarnosti!
CLEVELAND, O. — še v letošnjem juniju je bil ves svet navdušen za znano mednarodno pogodbo o nadzoru prometa z jedrskim orožjem. Na zasedanju skupščine ZN je bila pogodba odobrena z ogromno večino, delegate 80 držav so jo pa podpisali. Treba jo je bilo le še ratificirati. Tu se je začela stvar zatikati. Začele so oklevati tiste države, ki nimajo jedrskega o-rožja, pa so vendarle počasi svoje antipatije'premagovale.
Za ratifikacijo niso bili vneti tudi nekateri naši senatorji, do-čim je večina v senatu kazala voljo za njeno odobritev. Pa je prišla vmes invazija rdečih divizij na Češkoslovaško, ki je nezaupanje senatorjev do pogodbe povečala. Naraščanje nezaupanja je še podprl takratni predsedniški kandidat Nixon, ki je odkrito izrazil dvom v pogodbo. Senat je zato odložil obravnavo pogodbe na drugo leto, kar je pa naša politična javnost kar po občutku začela kritizirati.
Sedaj se je pokazalo, da je bila kritika upravičena. V ZN je namreč devet držav, ki nimajo jedrskega orožja, predložilo posebno resolucijo, ki zahteva še dodatna jamstva proti tistim državam, ki imajo tako orožje, da ga ne bodo izrabile kot pritisk za svojo politiko. Resolucija je opogumila nekatere druge države, ki se niso odobrile sporazuma, da so začele oklevati, in ne mislijo na takojšnjo odobritev. Hočejo počakati, da bodo videle, kaj bo z gornjo resolucijo, veljavnost pogodbe pa visi v zraku.
Ni nobenega dvoma, da je k takemu stanju mnogo pripomoglo omahovanje senata, ki ga je Nixonova izjava le še podprla. Nixon bo prihodnje leto moral pogodbo predložiti senatu in jo seveda zagovarjati. Ne bo mu pa to tako lahko, kot upa. Opozicija ga bo opozarjala na njegovo iz-
šitev smrtne obsodbe čaka 84' javo v volivni kampanji, v Zdru-moskih in 1 ženska. ,	Ženih narodih bo pa še čakala na
Nixon bo reorganiziral republikansko stranko
NEW YORK, N.Y. — Nixonov tiskovni tajnik je izjavil, da bo izvoljeni predsednik posvetil posebno pozornost reorganizaciji republikanske stranke. Menda namerava pomladiti in razširiti glavni odbor, poživiti pa tudi delo v državnih odborih. Komu bo zaupal to delo, Nixonova okolica še ne ve.
Najbrž so v zvezi s tem načrtom nastale tudi govorice, da sedanji načelnik stranke Ray-Bliss iz Akrona v Ohiu ne bo več ostal na svojem mestu. Te govorice je Nixonova okohca označi-!Jo za izmišljotino. Bliss sam pa molči, kot je njegova navada.
Na drugi strani trdijo nekateri republikanci, da se v volivni kampanji uradna republikanska organizacija, ki po vodi Bliss, in Nixonova, ki je bila pod kontrolo Nixonove okolice, nista zmeraj dobro razumeli. Baje je u-radna organizacija premalo skrbela za agitatorje in govornike, kar je močno oviralo vso agitacijo.
Rdeči Kitajski so vrata v ZN še dalje zaprta
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina ZN je v torek zvečer zavrnila predlog za nadomestitev zastopnikov nacionalne kitajske vlade s Pormoze z zastopniki rdeče kitajske vlade iz Peipinga. Proti predlogu je glasovalo 58 članic, zanj 44, 23 se jih je glasovanja vzdržalo, 1 pa ni bila navzoča. '*
Lani je bil izid glasovanja za rdeče ugodnejši. Najugodnejši
Vrsta eksplozij v rudniku je uničila vse komunikacije v rudniku in s pogrešanimi rudarji v njem ni bilo mogoče po eksploziji priti v stik. Časnikarji so vprašali Poundstona, če ve, ali so rudarji v rovih še živi. Odgovoril je, da nima nobene možnosti, da bi to ugotovil, da pa ni izključeno. Morda so se zagradili v rovu in se tako zavarovali. Na vprašanje, ali bi bilo mogoče priti do mož v premogovniku v Itreh ali štirih urah, je Pound-stone odgovoril, da ne verjame, da bilo to možno.
Od 21 rešenih rudarjev so bili
- «-----nekateri 600 čevljev globoko v
je bil leta 1965, ko je glasovanje rovu, ko je nastala eksplozija, izpadlo 47:47. Proletarska kul-1Nihče od njih ni bil ranjen, ven-turna revolucija, ki jo je nato dar so večino poslali v bolniš-sprožil Mao na Kitajskem, je o- nico na pregled.
hladila podporo zanj in za rdečo Kitajsko.
svojo usodo sedanja resolucija držav, ki so proti njej protestirale vse države, ki imajo jedrsko orožje, torej tudi naša dežela.
Razumemo zato administraci-
jo ZN, da se je začela bati za bo-	.	u ^
dočnost pogodbe, ki je o njej po- dila nesreča, ima bogato plast
leti še streho.
mislila, da jo ima pod
Poljski komunistični kongres vpošfeval veter iz Moskve
A TD^14	TT_	v	.	.
"Ul
-“-»UJ, lAčiU
da J’e čas Sltev dozorel.
bodo rdeči za njeno pro-
V*0 °blačno, malo toplejše. lsia temperatura okoli 35.
VARŠAVA, Polj. — Kon greš P o Ij s k e komunistične stranke je bil v poljski javnosti predolgo na široko obravnavan, zato njegov potek ni presenetil nikogar. Tudi poljski komunisti imajo veselje do individualnosti, se le neradi podrejajo disciplini. Zato je v njihovi stranki toliko struj, med njimi pa nobene, ki bi druge prevladovala. Struje so seveda tesno povezane z njihovimi voditelji. Tako spadata med najmočnejše struje Gomulkina skupina zmernih, toda na desno u-smerjenih k o m u n i s tov, in skupina generala Moczarja. ki je šele v zadnjih letih prišla do veljave. Moczar sam je voditelj nekdanjih poljskih partizanov, pri tem pa zelo ambicijozen politik. Nič ne taji, da bi rad spodrinil Go-mulko in postal glavni strankin tajnik. Njegova skupina se smatra za steber poljskih komunističnih nacionalistov, ki so že po tradiciji Judom sovražni in zapleteni v vsako akcijo, ki preganja Jude.
Moczarjev ugled je zelo na-rastel do lanskega leta. Lani
se je namreč Varšava postavi la na arabsko stran v izrael-sko-arabski vojni. Antisemiti so začutili, da je prišel njihov čas, in začeli gonjo proti Judom. Na čelu gonje so bili Moczarjevi komunisti. Vse to je dalo povod sumu, da se hoče Moczar poskusiti že na sedanjem kongresu dokopati do mesta glavnega strankinega tajnika.
Poskus se mu ni obnesel. Kot mu je lani poljska zunanja politika pomagala do plezanja proti vrhu, tako mu je letos poljska zunanja politika prekrižala račune. Vir njegove nesreče je nova moskovska zunanja politika, izražena v geslu “pogojne suverenosti”. To se pravi, za komuniste mora biti privezanost na stranko
skva poslala na Kongres samega tovariša Brežnjeva, da pomaga Gomulki, ako bo v težavah. Ruske simpatije do Gomulke so obenem pomenile antipatije do Moczarja, ki ga v Moskvi smatrajo za voditelja rdečih poljskih nacionalistov. Nacijonalizem — izjema je seveda ruski — pa ni danes v modi v Kremlju, ker ga tam smatrajo za glavno ideološko oviro, ki goni komuniste stran od gesla “pogojne suverenosti”. Tako je Moczar zgubil bitko na kongresu, pa ne popolnoma. Sam ni mogel postati redni član politbiroja, je samo član-namestnik, toda prišel je v partijski sekretari-jat. Njegovi pristaši so sicer zastopani v vseh glavnih strankinih organih, glavnem
MALO UPANJA ZA REŠITEV 78 RUDARJEV IZ RUDNIKA
Včeraj zjutraj je prišlo v premogovniku Moun taineer Coal Company pri Manningtonu, W. Va., do eksplozije in ognja. V rovih je ujetih 78 rudarjev. Nihče ne ve, ali so se živi ali ne, ker ni z njimi nobene zveze. Tudi če so živi, je le malo upanja, da bi jih bilo mogoče pravočasno rešiti.
MANNINGTON, W.Va. — Sinoči so ustavili reševanje 78 rudarjev, ki so globoko v rovih tukajšnjega premogovnika, kjer je včeraj zjutraj okoli šestih prišlo do eksplozije in nato do požara. Samo 21 rudarjem se je posrečilo rešiti iz premogovnika, nekatere so iz njega spravili šele reševalci. Nadzornik državnega rudarskega oddelka Leslie Ryan je včeraj popoldne, ko si je položaj podrobno ogledal, dejal, da ni možnosti, da bi rudarje, ki so še v rovih, rešili. Podpredsednik premogovne družbe, lastnice rudnika. William Poundstone je izjavil, da bo treba počakati na konec požara v rovih, predno bo mogoče iti vanje. Dejal je, da so skupine reševalcev prioravljene, toda jih “v tem času” ni mogoče poslati v rudnik.	,	- .
Rdeči sestanek na vrhu ne more iz pripravljanja
BUDIMPEŠTA, Mad. — Vodniki 66 komunističnih partij vsega sveta so se zbrali tu preteklo nedeljo na posvete o pripravah za svetovno konferenco vodnikov komunističnih partij, ki jo hoče Moskva na vsak način imeti. Predložila jo je še v času, ko je vedril in oblačil v Kremlju Hruščev, pa je morala njeno izvedbo znova odložiti. Letos spomladi je končno le izgledalo, da bo uspela. Med tem je prišlo do vdora na Češkoslovaško in splošnega odpora proti temu.
Vdor v ČSR je sprožil vrsto obsodb in povzročil ostre prepire v komunističnih partijah in med njimi. Dober del KP je vdor v ČSR javno obsodil, le manjšina je iz razlogov posebnih koristi in odvisnosti pritrdila Moskvi. Tako je konferenca postala zopet dvomljiva, Moskva pa še bolj pritiska za njeno sklicanje, da bi pred svetom pokazala, da komunistični svet podpira njeno novo doktrino o “o-mejeni suverenosti” in pravici posega v države “socialistične skupnosti”, če tam zaide socializem v nevarnost.
Razgovori o pripravah za konferenco, ki je bila predvidena za letošnji december v Moskvi, so privedli do sklepa o novem pri-ravljalnem sestanku v prihodnjem februarju v Moskvi. Udeleži naj se ga le 8 partij, ki naj izdelajo načrt izjave o mednarodni politiki. Ta bo predložen pripravljalnemu odboru na sestanku v Moskvi 17. marca 1969 in če pojde vse po sreči, se utegne konferenca v Moskvi vršiti v maju 1969.
Iz Clevelanda in okolice
rfapid vozi na Hopkins—
Danes zjutraj je začel redno voziti na letališče Hopkins rapid iz postaje pod Terminal Tower-jem. Pelje vsakih 10 minut in. vožnja v ena smer stane 35č.
Tajnica v bolnišnici—
Tajnica Društva Slovenski dom št. 6 ADZ Mrs. Sylvia Ban-.-to s 17301 E. Park Dr. je v St. Vincent Charity bolnišnici. V društvenih zadevah je članstvo prošeno, da se obrača na predsednico Molly Legat, IV 1-3194, Hi na podpredsednika Johna erla, KE 1-6495.
Prijavite orožje—
Po določilih novega zakona, mora biti vse strelno orožje z zjemo onega, ki služi lovu in športu, prijavljeno Internal Revenue Servicu. Prijaviti je treba razne vrste vojaških pušk, brzostrelke, metalce min, bazuke, protitankovske topove, puške z jdžaganimi cevmi, kot jih uporabljajo roparji, in naprave za manjšanje poka. Za v^e podrobnosti kličite v Clevelandu 522-3080 ali 522-3081!
Zadušnica—
V ponedeljek, 25. novembra, ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana za obletnico njegove smrti.
V istem rudniku je prišlo do nesreče 13. novembra 1954. Tedaj je bilo mrtvih 16 rudarjev. Reševalci niso mogli do njih zaradi ognja, ki je sledil eksploziji in so rov enostavno zaprli in ga poplavili. Odprli so ga znova šele po enem letu. Premogovnik št. 9, v katerem se je včeraj zgo-
premoga in so v njem nakopali dnevno do 9,500 ton premoga.
ne stranke pod moskovsko kontrolo in ki v ta namen hoče najpreje spraviti pod svojo kontrolo odločilne organe v vsaki stranki.
V Varšavi naj to delo prevzame Gomulka, tako mislijo v Moskvi. Vedo, da je Gomulka tudi dober poljski nacijo-nalist, — to je pokazal leta 1956 —, toda je obenem tudi realist. Kot komunist ve, da more poljski komunistični režim obstojati le ob podpori ruskega, kot Poljak pa ve, da bi se poljska zahodna meja začela takoj tresti, kakor hitro je ne bi varovale ruske divizije. Mora torej biti za Moskvo in njeno teorijo o “pogojni suverenosti”, ki je še zmeraj za Poljsko katerekoli barve manjše zlo v poljskih očeh.
------na siranxo ,,	“ . ' °
važnejša od nacijonalizma. To odboru> Politbiroju, glavnem stališče je hitro izrabil Go- PartlJskem tajništvu, toda Tovariš Brežnjev je torej mulka in se. priključil sedanji Gomulkini zaupniki imajo po- lahko odšel zadovoljen iz Var-
moskovski smeri v zunanji politiki. Odobraval je vdor ruskih divizij v Češkoslovaško in dodal še poljsko.
S to potezo si je pridobil
vsod večino.
Dvoboja med Gomulko in Moczar jem ne bi opisali tako podrobno, ako ne bi bili mnenja, da dvoboj slika sedanje cilje in metode ruske partij-
simpatije v Kremlju in seve- ske zunanje politike, ki si je da tudi podporo na partij- postavila za cilj, da znova po-Saj je Mo- skusi spraviti vse komunistič-
skem kongresu.
šave v Budimpešto na pripravljalni sestanek komunističnih strank. Ni pa Moskva tako dobro opravila v Pragi, tam bo trajalo še precej časa, da se režim tako daleč prilagodi sedanji smeri ruske zunanje partijske politike, kot se je poljski.
Johnson in Ho Či Minh se strinjata v — pesimizmu
WASHINGTON, D.C. — Ko je predsednik Johnson imel te dni nagovor na odlikovane junake iz Vietnama, je v njem rekel: “Ne morem dosti poudarjati, da miru še nismo dosegli, (imamo le) možnost mira.”
Predsednikov pesimizem ne vsebuje torej niti upanja. Nekaj podobnega je objavil tudi Ho Či Minh v svoji uvodni besedi k vietnamskemu gos podarskemu planu in proračunu za prihodnje leto. Pozval je ves vietnamski narod, naj napne vse sile, da bo gospodarsko leto 1969 zaključeno tako, kot predvideva plan, kajti od tega je odvisno, kakšna bo bodočnost osvobodilnih bojev.
Ho či Minh računa na IS69 kot na vojno leto
HANOI, Sev. Viet. — Sever-novietnamska vlada je objavila gospodarski plan za 1. 1969. Podatkov o planu je zelo malo, vendar se vidi iz njih, da režim računa, da bo prihodnje leto še zmeraj vojno leto. Temu primerno je prikrojena vsa proizvodnja. Bombardiranje je na primer razkropilo tovarne in obrtna podjetja po vsej deželi.
Sedanji plan ne priporoča nobene koncentracije, ampak odreja, naj podjetja ostanejo tam, kjer so sedaj. Plan tudi toplo priporoča večjo proizvodnjo. Značilno je, da imenoma navaja premogovnike, ki letos ne izpolnjujejo predpisanega obsega premogovne produkcije. Seveda jih režim ne hvali; jim očita, da ne uvidevajo potreb naših dni. '
Plan tudi toplo priporoča podpiranje “bratov v Južnem Vietnamu”. Iz tega se da sklepati, da bodo rabili pomoč še celo prihodnje leto. Hiteti je tudi treba z modernizacijo kmetijstva, da bo dežela imela dosti hrane. Zaostajati ne sme tudi investiranje v industrijo.
Nekateri Hočiminhovi predlogi so naravnost revolucionarni. Predlaga na primer, naj v rudnikih obstoja posebna rotacija: delavci in uradniki naj v presledkih menjajo svoja delovna mesta, uradniki naj gredo v jame, delavci pa v pisarne. Ta ideja je močno podobna Maovim idejam o kulturni revoluciji.
Priziv Litvinova in tovarišev zavrnjen
MOSKVA, ZSSR. — Pavel Litvinov, Mrs. Larisa Daniel in tovariši, ki so bili obsojeni na izgnanstvo iz Moskve ali na ječo, ker so protestirali v preteklem avgustu sredi Moskve proti sovjetsko-satelitskemu vojaškemu vdoru na Češkslovaško, so se pritožili na vrhovno sodišče Ruske republike. To je priziv zavrnilo.
Lahko bi se pritožili še na vrhovno sodišče ZSSR, pa so to odklonili.
itHEMlSlCJ! DOUOl/IM
6117 St. Clair Are. — HSndenron 1-063* —* Cleveland,- Ohio 44303
NationaJ and International Circulation
Fublishe-l daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week o* July
Manager and Kditor: Mary Debevec
|.	NABOCNINA:
B@ Združene države:
f $13.00 n& leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S Be Kanado in deželo izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za $ metee« Petkova izdaja $5.00 na leto
j	SUBSCRIPTION BATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
f, $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months p	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 226 Thurs., Nov. 21, 1968
V tem grmu torej tiči zajec?
Koncem oktobra smo na tem mestu objavili povzetek letaka “Avtentične SLS”, ki ga je objavil “Klic Triglava .
H kritiki objave tega letaka med lastnimi sodelavci in drugod je uredništvo KT odgovorilo v članku pod naslovom “Svoboda obveščanja” v svoji novembrski številki. Tam je med drugim zapisano;
“Zadevni letak se je pojavil v času, ko je dr. Krek prihajal v Argentino. Prizadevanja za čim slovesnejši sprejem so bila velika in tudi propagande ni manjkalo. Ali bo torej to pomenilo, da stoji vsa argentinska emigracija za dr. Krekom? Lepo bi bilo, če bi bila edinost popolna, torej prostovoljna, — toda temu ni tako in dokaj močna opozicija obstoja, kar med ostalim potrjuje razkol med bivšimi borci, ki je v glavnem politične narave, saj se je velika večina prištevala preko svojih očetov ali osebno med pristaše dr. Krekove stranke. Ta opozicija, v kateri kajpak niso nujno samo borci, se je torej oglasila preko letakov. Sama se je^sve-tu predstavila z vsebino in obliko. Ni čisto nič važno, če je zadevni letak pri večini naletel na odklonitev. Še vedno je dejstvo, da se je pojavil in s svojo pojavo opozoril na opozicijo ter tako dr. Krekov obisk in slavljenje postavil v neko perspektivo ...”
Letak je bil torej napisan in objavljen, da ne bi slovesni sprejem dr. M. Kreka in propaganda v zvezi, z njim napravila vtisa, da “stoji vsa argentinska emigracija za dr. Krekom”.
Opozicija, ki se je preko letaka oglasila, “niso nujno samo borci”, trdi uredništvo KT, so pa torej vsekakor ‘borci’. Obstojita dve organizaciji borcev, KT nič ne pove, kateri naj bi opozicija pripadala, toda poznavalcu razmer je očitno, kam KT meri.
Sodimo, da so “borci”, na katere meri KT, dolžni, da povedo javnosti, ali je na trditvi KT kaj resnice ali nič. Trezen opazovalec bi moral v to dvomiti, kajti protikomunistični borci, pa naj pripadajo katerikoli skupini, so pogumni možje in fantje ter bi stopili na plan s polnimi imeni, če bi imeli res kaj povedati, tudi so toliko pošteni in olikani, ’da ne bi kake take “neokusne šale” napisali in poslali med ljudi. Upamo, da bomo v tem pogledu skoraj na jasnem in 'da na “borcih” ne bo ostal v zvezi s tem noben madež!
Nemara niso daleč od resnice tisti, ki trdijo, da se skriva za “Avtentično SLS” nekdo, ki ni samo proti “Krekovi SLS”, ampak je in je vedno bil proti vsaki SLS ter bi rad v njenih vrstah ustvarjal opozicijo proti dr. M. Kreku, ki jo v lastnih ne more, kjer jih enostavno — ni!
---------o---------
Uredništvo lista mora imeti posebni razlog, da pristane na rabo napačnega imena. Pri nas se pisci velikokrat sklicujejo na sorodnike v starem kraju, ki bi jim utegnilo pisanje škodovati, večkrat pa se zgodi, da kdo ne mara biti podpisan pod kakim predlogom ali načrtom v prepričanju, da bi njegovo ime dobri svari preje škodovalo kot koristilo. Predlog ali načrt govori sam o svoji vrednosti, ime torej ni nujno, čeprav ljudje običajno hočejo vedeti, kdo je za kakim predlogom.
Pri nas se držimo načela, da morajo biti vsi dopisi in vsa sporočila podpisana s polnim imenom in naslovom, po možnosti tudi s telefonsko številko, da lahko ugotovimo točnost. Dogodilo se je namreč, da smo dobili dopise z imeni in naslovi, ki niso obstojali, in seveda tudi z “novicami”, ki niso bile resnične. Tudi med Slovenci se najde tu in tam kak “črni kozel”.
j BESEDA IZ NARODA I
Kaj je za objavo primerno
Najbolj znani list v ZDA The New York Times ima na naslovni strani napisano, da prinaša vse novice, ki so za objavo primerne (All the News That’s Fit to Print). S tern pove jasno, da je več novic, ki so mu znane, pa jih ne objavlja. To ne velja samo za ta list, to velja v bistvu za vsak list. Uredniki novice pregledajo in odločijo, kaj od vsega, kar je na razpolago, bodo objavili in kaj ne. Pri tem se ozirajo na želje in zanimanje čitateljev lista in na smotre, ki jih list zasleduje, in torej čitatelji poročila o tem v listu pričakujejo. Športni list bo v prvi vrsti prinašal športne novice, verski verske, gospodarski gospodarske, politični seveda politične.
Kakršnekoli naj vesti po svoji vsebini bodo, vedno se uredniki ozirajo na to, ali so primerne za objavo tako po vsebini kot po obliki. Vsako uredništvo ima o tem svojo sodbo in svojo raven. Prav po tej tudi list sodimo!
Pod “Beseda iz naroda” objavljamo dopise, pisma in sestavke naročnikov in drugih rojakov in rojakinj, v kolikor seveda prostor dopušča. Čeprav je jasno, da je to osebno mnenje piscev, smo včasih kak sestavek prisiljeni zavrniti tudi zaradi vsebine, bodisi da nismo prepričani o resničnosti trditev in navedb bodisi, da se nam ne zdi primeren za objavo v našem listu. Nekoč nam je nekdo, ki se je čutil prizadetega z objavo dopisa pod zaglavjem “Beseda iz naroda”, pisal “Vi ste dali piscu poleno v roke”, brez Vašega lista njegovo pisanje ne bi moglo med ljudi, vsaj ne v takem obsegu.
Na to stališče se je postavila tudi zakonodaja naše dežele in večine vsega sveta. Za vse. kar je v listu objavljenega, je odgovorno tudi uredništvo, ne le pisec zadevnega sestavka.
Če sestavek ni podpisan, pade vsa odgovornost na u-redništvo. To je odgovorno tudi za sestavke, ki so podpi-
Waukegan, 111. — V dnevih jeseni in njenega vremena smo. Parkrat je nas pošegetala s svojimi hladnimi nočmi in sapami — a prehudo še ne, vsaj doslej ne. Ostre sape so opalile listje na drevju, sape so ga pa raznesle in razstlale nam vse križem naših vrtov in tratic okrog hiš. Sosed Frank doli s Park Avenue mi je potožil, da ga je grabil tri tedne, predno ga je na drevju zmanjkalo. Tako nam čas in vreme vedno skrbita, da tisti, ki imamo domove, nismo brez dela. Pozimi, kar bo kmalu tu, bomo pa sneg odmetavali in pometali.
Volitve so za nami. Dosti ropota je bilo. Izvoljeni predstavniki bodo imeli zdaj pa vso priložnost pokazati svoje zmožnosti in znanje, s katerimi bodo reševali razne probleme in vprašanja, ki obdajajo našo slavno Unijo in njenih 50 držav. Da bi le dobro delali
Pri nas v Illinoisu se prizadevajo razni pravniki, da bi dvignili zanimanje za spremembe v naši državni ustavi (konstituciji). Je pa dosti dela, predno se to doseže. To more napraviti le državna ustavna konvencija (Constitutional Convention — s kraticami: Con-Con). Treba pa je, da se za to izrazi ali zahteva ljudstvo ob volitvah z večino. Za spremembe pozneje pa je določena dvetretjinska večina za gotove določbe.
Naša illinoiška ustava je stara že sto let. Kovali in uveljavili so jo vse drugačni različni ljudje, kot pa so današnji ljudje v naši državi. Samo en primer: Leta 1870 je bilo v Illionisu, kakor pišejo in omenjajo, okrog 74 do 75% farmarjev. Zdaj po 100 letih tvorijo farmarji komaj nekako 7 do 8% prebivalstva. Kaka razlika! Nastala so velemesta, v
Predno se jih pa pripravi pravno in po predpisih, treba izkušenih pravnikov, ki se na take probleme razumejo. Treba jasna veljavna določila za nova pravila in določbe vsestransko pravno razumeti in pripraviti tako, da bodo pravno odgovarjala razmeram in socialnim ter drugim zahtevam sedanjih časov. To se ne da urediti in pripraviti kan čez noč. Izkušeni pravniki menijo, da bo to vzelo najmanj dve leti časa, če se bo sploh dalo, če ne še več. Tako predlogi za kakrš nekoli spremembe bodo, če bodo te zadnje volitve za to priznano veljavne, bodo prišle podrobne spremembe na volitve šele jeseni leta 1970. Mogoče še tedaj ne in šele pri prihodnjih narodnih volitvah leta 1972
Tako bomo še čakali, predno bo pri tem prišlo do končne u-reditve tega.
* KRITIČNA SEDANJOST IN BODOČNOST. — Na dan pred Vsemi sveti smo se razgo-varjali na Deseti cesti v našem narodnem hramu o sedanjih političnih razmerah tu doma v ZDA in o razmerah v Evropi. Razgovor je bil kar zanimiv. Hrvatski rojak Luke je pri tem razgovoru posebno črno gledal na sedanje razmere tam doma za morjem in prerokoval, da Jugoslavija stoji pred veliko novo nevarnostjo. Zanimivo je omenjal nove nevarnosti. Naj jih nekaj omenim.
Začel je s sovjetskim vdorom v Češkoslovaško. Potem je o-menjal moč Sovjetske zveze, njene voditelje, ki so vsi zakleti komunisti, ki od svojega prepričanja ničesar ne popuste. Pri njih velja samo načelo: Ali si ves naš — ali pa te bo naš komunizem povaljal in zdrobil v prah.
Zatem je omenil, kako mu je njegov znanec iz Osijeka ob Dravi pred kratkim poročal od tam. Vsi se bojijo tam okrog, da bo vsak čas prišlo do vdora iz Ogrske doli, ter tudi iz Romunije in Bolgarije. Sovjeti imajo divizije v Bolgariji in Ogrski. To tvori dve čeljusti, ki se znata vsak čas stegniti globoko v Jugoslavijo in objeti ves vzhodni del Jugoslavije. V Beogradu ne-
in razmere zelo podobne politic nim prekucavanjem v Evropi pred 30 leti? Se spominjate, kako je Hitler nekako hipnotično divjal in nastopal proti Češkoslovaški, jo pomandral, nato Poljsko in še druge? Zdaj se o-blači nebo na drugi strani. Od vzhodne strani se temni in preti. Ali bo ostalo samo pri Češkoslovaški? Težko! Komunizem pod voditelji vse s Stalinom in od njega naprej pozna samo eno pot in smer — človeškega usmiljenja in pa kake prave politične treznosti pa prav nič! Njegova pot in cilj je: Vse, kar ni z menoj, mora v prah!
Za čuditi se j-e današnjim rodovom po svetu, da pri vsej o-miki tega ne vidijo. Enkrat bodo, da bi le ne bilo prepozno!
Vtisi tega razgovarjanja in razni dogodki, ki se vrste naprej o tem, so mi skoro sleherni dan pred očmi. Posebno še vprašanje: Kaj bo s teboj, moja rojstna deželica Slovenija? Bog ti pomagaj in naj te ne zapusti pri kakem kosanju, da te še bolj ne zmanjšajo! V takem kotičku si, kjer se srečujejo in križajo pota, ceste, reke in drugo skoro vse Evrope. Po tvojih tleh so stoletja in še mendrajo izkoriščevalci vseh raznih narodov in plemen. Kako dolgo bo še to trajalo?
In mi, tvoji sinovi in hčere, smo li kaj pripravljeni na take slučaje? Je kaj med nami, da bi nam dajalo jamstvo, da smo? In če smo kaj pripravljeni — kako smo pripravljeni?
Če smo kaj pripravljeni, to bi rad vedel.
Vrhenšk Tine
društvo $\?5 Harije iag-dalene št. 112 ECSiU
CLEVELAND, O — Članstvo obveščam, da bom pobirala ases-ment v ponedeljek, 25. t. m., v spodnjih prostorih šole sv. Vida od 5.30 do 8. ure zvečer. Vsi, ki še niso poravnali svojih dolžnosti, so prošeni, da to store dne 25. Leto se nagiba h koncu, zato ste prošeni za to naklonjenost.
BOŽIČNICA za člane in članice našega mladinskega oddelka bo 2. decembra v Social sobi nove dvorane sv. Vida ob 6. uri zvečer. Glavna letna seja bo isti dan po božičnici ob 7.15.
Sporočam tudi, da je zapustila to solzno dolino in šla v večnost naša dolgoletna članica Josephine Meserko po dolgi in mučni bolezni. Naj po božjem usmiljenju počiva v miru! Naše molitve gredo pred prestol Najvišjega za blagor njene duše. Žalujočim o-stalim izraža naše društvo srčno sožalje.
Pozdrav!
Maria Hochevar, taj.
Kegljanje SŠK
CLEVELAND, O. — Preteklo nedeljo so se skupine SŠK zopet merile v kegljanju-. Izidi tekem so privedli do sledečih položajev skupin na tekmovalnem seznamu:
Dobili Izgubili
Muškaterji	28	7
Kranjci	201/2	141/2
Hribovci	20	15
Tigri	20	15
Gorenjci	20	15
Lovci	181/2	I61/2
Vinopivci	18	17
Hribolazci	18	17
Asi	17	18
M & C	17	18
Samarijani	17	18
Roparji	17	18
Cigani	16	19
Živali	15	20
Skale	12	23
Vandrovci	6	20
stSo
IZ NAŠIH VRST
Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo! Prilagam enoletno naročnino in par dolarjev za Vašo skrb in uspehe z ozirom na kvaliteto časopisa.
Janez Goričan
Pavle Pustotnik Toronto, Ont. — Spoštovani! Najlepša hvala za obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Tu Vam prilagam nakaznico zopet za eno leto in Vas prosim, da mi časopis pošiljate še v naprej.
Vse v upravi in uredništvu lita lepo pozdravljam!
Karolina Rak
njih vse vrste industrije, trgovine, šolstva, to in ono, kar vodijo kaj takega slutijo in so nervoz-
Ijudje vseh raznih poklicev. Do-'ni- V takem slučaju se zdi, da ločbe in pravila v naši ustavi ni- bi zapadni zavezniki posegli so več primerna in ne odgovar- vmes. Kako? Italija se boji zdaj jajo sedanjim časom in njih po- in se je vedno bala za severni trebam. Zato toliko počasnosti del in obalo Jadrana. Ta bi naj-na sodiščih in drugod, ker se je brže segla, dokler bi mogla. Ne-treba ozirati na stare določbe in kateri menijo, da vse tja do Va-
predpise stare ustave.
.raždina in bi skušala priklopiti
Da bi prišlo v tem do gibanja sebi vse ozemlje od rta Pulja, z in odločnosti za spremembe, so , Zagrebom in okolico gori — se-dodali letos 5. novembra poseb- veda z vso Slovenijo, no plavo glasovnico (Blue Bal-1 Vsi smo gledali v Luka, ki je lot) poleg drugih raznih glasov- nam to pravil. Luka se je nato nic, da bi Illinoičani glede tega kmalu poslovil. Ostali smo pa še glasovali, če naj se skliče ali ne ° tem govorili. Vsi smo si mi-državna ustavna konvencija. j slih, češ, ljudje so vsled dogod-Volitve so se vršile, a ko tole kov v Češkoslovaški nervozni, pišem, še niso dognali čistega Pa še bolj zato, ker se je nekaj števila oddanih glasov za to. slišalo, da sovjetski prvaki dela-Trdijo, da predlog za spremem- jo tudi neke načrte proti Titu bo ustave je dobil zadostno šte- in Albaniji in vsem satelitom, ki vilo glasov, da se začne za spre- jlm ne kimajo in sledijo stopro-membo. So pa zadaj za take centno. Kaj če bi res prišlo do predloge, to je za spreminjanje kaj takega? ustavnih določb in zakonov, še Jaz zase sem o tem še mnogo drugi razlogi. Za sprejem vsake mislil in še sedaj mislim. Zakaj spremembe posamezne ali skup- tako? Gledam v duhu na razlo-
“Naša zvezda” vabi na igre
sani S psevdonimi ali napačnimi imeni, med katere spadata jno predložene glasovanjem, je §e> ki se vrste pred menoj in mi tako “Kamnarjev Janez” kot “Avtentična SLS”.	jtreba dvotretjinske večine, dopovedujejo: Ali niso ti slučaji
EUCLID, O. — Dramatsko društvo Naša zvezda vabi v nedeljo popoldne ob 3.30 v Slovenski društveni dom na Recher Avenue na veseloigro v treh dejanjih Svojeglavček. Igra se vrši v Sloveniji na vznožju gora, je polna smeha, pa tudi lepega petja, ki je vpleteno med dogajanje na odru. Nastopili bodo znani in preskušeni igralci.
Pridite, rojaki in rojakinje, pripeljite s seboj svoje prijatelje. Hčerke in sinovi, vzemite s seboj svoje starše, da se ob spominu na stari kraj in življenje tam razvedre in nasmeje. Hvaležni vam bodo! Koristilo jim bo, saj pravi star pregovor, da je smeh najboljši zdravnik.
Po igri nam bodo kuharice postregle z okusno večerjo, nato pa bo sledila prijetna domača zabava. John Grabnar nam bo igral polke in valčke, da se bomo lahko po mili volji vrteli.
Na svidenje v nedeljo popoldne na igri v SDD na Recher Avenue!
Frances Modic
Zgoraj vidite rezultat kegljanja po petem tednu hudih bitk na zelenih alijah. Bolj natančen pogled bojevanja nam pokaže, da bodo še bolj vroče tekme, ko se pomerijo slovenski športniki ob nedeljah zvečer, čeprav bo zunaj zmrzovalo.
Hribovci in Kranjci so pravi zgled tega bodočega bojevanja. Frank Vidmar je podrl 179-193-518, Vlado Nosan 177-167-497, pa so zmogli samo eno igro od Kranjcev, ko je Cvetka Ovsenik zaigrala 162 igro in 422 serijo in Marcelo Lumpert 191 igro in 519 serijo.
Muškaterji so bili edini, ki so premagali nasprotnike v vseh igrah. Čeprav je Jože Kokal ml. zaigral 200 igro in Majda Mela-her 151 za Tigre. Asi in Lovci so bili tako dobro pomerjeni, da so si delili točke. Tako tudi Roparji in Cigani.. Roparjem je pripomogla do zmage dveh iger Helga Ambrožič, ko je podrla 133 igro in 360 serijo — JA.
Živali so dobile eno igro, ko je Karel Gorišek zaigral 170 igro in 478 serijo, toda so še daleč na štirinajstem mestu. Vinopivci so bili tisti, kateri so zadnji uničili Živali.
Skale, čeprav so dobile pet točk, ko je Milan Rihtar zaigral 194 igro in 511 serijo — so še zmeraj na predzadnjem mestu.
Vandrovci imajo “Gudtajm” pravijo, da so kitajskega porekla, da berejo od spodaj navzgor, torej so na “prvem mestu“.
Miro Odar je zaigral 141 igro, da je pripomogel Hribolazcem do štirih točk od Meces, čeprav je Marjetka Selan zaigrala 441 serijo.
Samarijani so si pa izbrali napačni večer za kegljanje z Gorenjci, ali bolj dobesedno, izbrali so si večer, ko so keglji padali za Miha Perčiča. Ta mladi rojak iz Prebačevega na Gorenjskem je zaigral 224-169-225 igre in 618 serijo. Seveda je tudi povzdignil svoj povpreček na 183. Kar tako naprej, Miha! Za ta produktivni večer je Miha deležen prve Grabnarjeve nagrade — kegljač tedna.
Na veselo svidenje v nedeljo!
Grabnar
Geneva, O. — Spoštovana u-prava in uredništvo! Priloženo pošiljam ček za obnovo naročnine za Ameriško Domovino. Z listom sem bila letos zelo zadovoljna, vse številke so v redu prišle. Naj lepša hvala za točno pošiljanje. Prejmite tople pozdrave od Vaše naročnice.
Paula Pustotnik
BODICE S.Š.K.
Kranjci Hribovcem so mero vzeli,
Hribovci so v želji pogoreli.
Ni ga, takšnega junaka, z Muškatirji da koraka.
Lovci dobro se streljali — le od nikoder ni Živali!
Waukegan, 111. — Spoštovano uredništvo in uprava! Naročnina za list “AMERIŠKA DOMOVINA” mi bo z decembrom poda. Zato Vam pošiljam ček v znesku $16 v želji, da bom list prejemal tudi v letu 1969, ker bomo v tem letu obhajali dvajsetletnico, odkar smo slovenski protikomunistični brezdomci začeli prihajati v Ameriko.
Takrat je bil Vaš list edini slovenski dnevnik, ki je stal trdno in neustrašeno na naši strani, nas branil in otepal blata, ki je oadalo po nas ob hujskanju' vseh ostalih slovenskih časopisov. Dokazoval jim je, da nismo zločinci, ne izdajalci, ne delomrzneži; da smo pošteni, pridni, a demo-kratično usmerjeni, ki odklanjamo komunistične metode in da se zaradi tega nismo hoteli pustiti pobiti kot podganja golazen. Le to je bil naš edini greh :n zločin!
HVALA “AMERIŠKI DOMOVINI” ZA VSE, KAR JE STORILA ZA NAS!
Končno bi rad pripomnil še to, da oba z ženo “Ameriško Domovino” rada čitava in sva nejevoljna, če se na pošti za kak dan zakasni. Vendar pa zadnje čase malo bolj redno prihaja.
Sprejmite najprisrčnejše pozdrave!
Anton Smole
IZ SLOVENIJE
Če ravno zdaj ste M & C, še vedno vam od rok ne gre.
Težki boj za zadnja mesta iz slabe moke slaba testa!
Le složno vsi vkup zaigrajmo, slabši boljšim roke dajmo.
Pa nasvidenje do druzga tedna, ko zopet skup’ bo družba vredna.
‘HRIBOVEC”
— V Severni Ameriki živi vrst dihurjev.
Blagoslovitev mariborskega semenišča
Slovesna blagoslovitev novega mariboskega semenišča bo v nedeljo, 24. novembra t. L, ob 10. dop. s slovesno koncelebracijo vseh slovenskih škofov in seme-niškega vodstva v stolnici.
Novi postulator Baragove zadeve na obisku v Sloveniji Novi marquettski škof C. Sa-latka zeli, da bi se škofijski postopek za razglasitev Baraga za blaženega kar se da hitro končal. Da bi zadevo pospešil, je imenoval novega pospeševatelja Baragove zadeve. Novi postula* tor Dominic Zadra je študiral v Bimu cerkveno pravo in je znanec ljubljanskega univ. profe-orja dr. Ojnika. Konec oktobra 1.1. je bil v tej zadevi na raznih vatikanskih uradih in se tam zanimal, kako se izpelje škofijski postopek ter se je glede tega posvetoval z nekaterimi strokovnjaki. Oglasil se je tudi v Ljub-Ijani in si ogledal cerkev Baragove rojstne župnije v Dobrniča na Dol. Oba kraja Baragovega
kaplanovanja Šmartin pri Kranju in Metliko v Beli Krajini Pa si je bil ogledal že pred leti.
Vzroki za ločitev
V raznih državah ZDA je v veljavi skupno 28 različnih raz-logov za ločitev zakonov, seveda niso v vseh veljavni vsi.



*• S. FINŽGAR:
MIRNA POTA
šl° je od trgovine do trgovine. , Ut^i je tasta samo občudoval, ako je znai okusno izbirati, ka-'° se pogajati. Do noči je Str-^arjeva rejena listnica zelo shuj-a a> a v stanovanju je bilo vse, cel° lestenec je že gorel v delov-ni sobi.
^rgar je naglo preletel z očmi j^Uesene predmete. “Vse je tu-Ej, Ljubljana je založena z
ag°m! To so pravi trgovci.
vojksa jih ni prizadela. Poj-sedaj k Slonu večerjat. Po pecerji stopiva še k vašim. In °lona, kaj pa vi? Ali bo kaj eferje za vas?”
Imam dovolj, ne bom si ku-ala. Saj si tudi ne morem. Drv 111 nič.”
dei
Sar
^°lona, nič strahu! Jutri pri-1° tudi drva.”	' . ,
0 sta prišla k Slonu, je Str-^ ^ stopil k telefonu in poklical a§ovca s kurivom, ki sta si bila . ra znanca, ter naročil seseka-drv in trboveljskega premo-& za
se
(i prve mesece.
^idiš, na drva sem pozabil,” ie opravičil dr. Slaku, ko sta za mizo.
v ^-aj ta malenkost! Dragi moj, dveh mesecih bi jaz tega ne

;uPil, čeprav bi denar imel. hudujem te. Toda preveč si 0(|r°šil, sram me je.”
govoriva o tem! Naj bo ta ^ tankost, če drugače nočeš, za ^ ^Plačano doto in v znamenju ^ležnosti za vso ljubezen, ki ,1° inael do Irme.”
^ jo bom imel do smrti.” pogledala sta se in opazila v g drugemu roso v očeh. Po ]j0Cerji sta šla k Slakovim na .^arec in na črno kavo. Strgar b P°tem že prenočil v novem Rjavem stanovanju. k 0 je zet drugo jutro prišel na klanje, je bil Strgar že po-
Vse zaboje je že odprl in Polona
t^-isala prahu in zlagala v
iz njih knjige. Polona jih
\tis
°naari. Tudi perilo je bilo ePo zravnano na svojem ^Stu- Edino zaboja, kamor je 'sy	pospravil drobiž in
L6tinje”, se Strgar ni dotaknil. r°v je sicer odprl in zaboj avil v Rudijevo spalnico, tij^d Poldnevom je prišel tapet-Sjj 11 k vsem štirim oknom obe-j^ese.
dij^den sta šla kosit, sta obho-V0].Se vse sobe in bila oba zado-
P0\
°bedu sta zvabila s seboj
^Va
na oglede. Mamica ni
kaj pohvalila, če ni bila roka zraven. A na stano-d je ostrmela in tudi oče ni h drugače, kakor da je priz-s6kv^'°j Rudi, sedaj me pa po-tako lepo imaš.”
^ar je odklonil vabilo na da ga doma čaka ^ °Pravkov, in se proti ve-5kej°.^Peljal domov. Rudi ga je Mč na postajo in se mu vno-“p vUovič zahvaljeval. Sg^vnai Sem svoj dolg, nič ^ Se ne‘ Pozdravljen in kma-P0j ai prikaži pri nas!” fttk^da je gospodu doktorju k^j^da večerjo. Dolgo v noč kb0;adi sodni svetnik prebil ob spominskih
i -He. • -......... “svetinj”,
k j^ le dobil zanje prostorček % 0 razpostavil na isto salon-,ki diarico) kamor jih je pred e§oi °.0^da rajna žena. Ko je Sbipj*1 °d luči še gledal in k*	prelepe spomine, ki jih
2lvtjal ob ljubljeni Irmi.
,tf0i V
d čajf s°dni svetnik Slak mlaj-V. topil
nje. Velika zaposlenost mu ni dala, da bi preveč mislil na to, kar je prešlo. Potopil se je v delo z vestnostjo najboljšega uradnika. Do minute natančno je prihajal v urad, skoraj vsak dan tudi na dom s seboj jemal spise in ob njih presedel dokaj večernih ur. Slabo vreme priha-joče zime ga ni vabilo na sprehode. Družbe ni iskal in družba ne njega. Nekdanjih tovarišev sobotarjev ni bilo več. (Tudi drugi so se od “Belega vola” razpršili na vse plati. Primož se je postaral, da je premišljeval o pokojnini, dr. Vrščaja še ni bilo iz ruskega ujetništva.) Ce se je Rudi kake sobote zvečer odpeljal iz Ljubljane, je obiskal Strgarjeve, v nedeljo pa grob Irme. V Ljubljani je rad zašel v gledališče in na koncerte in vsak teden vsaj enkrat k staršem. Tako življenje ga je še bolj utrdilo v zagrizeni samskosti. ■
Predpustne dni ga je mamica zvabila, naj vsaj nekajkrat pride k njim večerjat, da bodo v družini nekoliko popustovali, ko drugi plešejo in se zabavajo. Rudi ni odklonil. Toda pri večerji je vselej našel tudi vdovo gospo Smoličevo s hčerko Matildo. Gospa Smoličeva je bila priletna vdova, imela je lepo vilo in denar pa hčerko Matildo, ki ji je prva mladost že odcvi-tala. S Slakovko sta si bili posebno dobri prijateljici.
“Vidiš, Rudi, povabila sem tudi dami, da nas bo več in nam ne bo dolgčas.”
Sin je mamino misel potrdil in niti malo ni slutil, da se za povabilom skriva poseben namen. Bil je vljudno prijazen, rad je pripovedoval dogodivščine iz vojne in skušal obe gostinji kakor koli vedriti. Toda odziva ni dosegel. Gospa Smoličeva se je glasno smejala, najrajši tedaj, ko ni bilo za smeh, Matilda je pa sedela topa, da skoraj ni zinila besede. In če jo je, je bila taka, da ni bila ne za na voz ne za na ramo. Toda njena postava je bila na vse plati pravšnja, obleka vselej drugačna in po najnovejšem kroju. Rudi bi jo bil rad predramil. Ni se dala. Pomagal je tudi stari Slak z dogodki iz svojega življenja, a ni uspel. “Utelešen dolgčas,” si je mislil Rudi in pustil, da je za obe žuborela mamica.
Po tretjem takem, za Rudija bolj pustem, ko pustnem večeru je mamica obiskala sina na domu.
“No, kaj praviš o Matildi? Kako se ti zdi?”
“Kaj bi se mi zdelo? Menda ti ni treba razlagati.”
“Veš, edina hčerka je, zelo bogata bo, ker bo vse podedovala. Mama Smoličeva je v s a zaljubljena vate, hčerka pa te povzdiguje v tretja nebesa. Najbolj občuduje tvoje lepe sive lase. Če bi te res obšla misel na drugo ženo, bi bila to lepa priložnost.”
(Dalje prihodnjič)
etil
službo, se ji je po-
V* 'klal
K
h; •
vso vestnostjo. Težav
Hm zastopniki hmi GieveMa
Louis Balant,
1808 East 32nd St. Lorain, Ohio
Jos. 1, Bahorich,
G314 Duncan St., Pittsburgh 1. Pa.
John Jerich,
6519 W. 34 St. Berwyn, 111.
Joseph J. Peshel,
V>i
~a, a vendar mu je _ r^'a dolgčas po prejšnji >	439 Camp St., E.
Tu
so se mu kopičili
le S^SL sodbe in pritožbe, \l ^ SuEi paragrafi, prej je X^hno življenje ob raz-ki jih je prem-Alj, J,0n° spoznal; ti so ga ljuhili in mu zaupali. b0 temneli spomini na-
Ely, Minn.
Mrs. F. R. Staut,
830 So. 5th St., Milwaukee, Wi3.
Mre« Antonia. Densa,
J 934 W. Germa k Rd.
Chicago, 111., 60608
M ilivauški zapiski
KATOLIŠKE ŠOLE. — Potreba po katoliških šolah je danes večja kot kdajkoli prej. Vse govorjenje proti katoliškim šolam in o ukinjenju katoliških šol je podobno človeku, ki je sam sebi prerezal vrat. Seveda so materij alne težave, ni učiteljev in učiteljic. To ne pomeni, da je zato potrebno ukiniti katoliške šole. Kar je potrebno, je to, da se katoličani bolj potrudijo podpreti svoje ustanove. Borili so se leta in leta, da so si priborili to, kar imajo. Ustvarili so si katoliško tradicijo. Sedaj hočejo vreči stran čez noč vse, za kar so vlagali svoje duhovne in telesne moči. S tem ne rešimo nobenega problema, da zapremo katoliške šole, nasprotno izpostavimo se nevarnosti, da izgubimo še tisto, kar nam je dalo pravico do svobodnih katoliških šol — svobodo. Je že čas, da se začnemo zavedati resne nevarnosti, ki nam preti. .
Škof Fulton Sheen nadaljuje v svojem pastoralnem pismu takole: Ko smo obdani z razdejanjem in nasiljem vse okrog nas, otrok potrebuje vzgojo, ki mu bo pomagal voditi, da, značaj potrebuje kakor nož brušenja in kakor kipar odbija kose marmorja, da dobi podobo, potrebuje celo vrsto odpovedi, ki delajo nasilje nad tem, kar uničuje našo osebnost.
Meč, ki ga morajo ljudje vtakniti nazaj v nožnico, je tisti meč, ki rani drugega in rabiti moramo tisti meč, ki rani domišljavost in našo brezbrižnost do bližnjega. Veliko lažje je nositi razne napise proti drugim, kakor pa križ naše nezmogljivosti. Bog ve, da potrebujemo umske vaje, da dosežemo znanje, potrebna pa je tudi vaja naše volje v dobrem, da se odpovemo jedrni vojni, ki se rodi iz te modrosti.
Katoliške šole so potrebne iz dvojne ljubezni:	iz	ljubezni do
Boga in iz ljubezni do domovine. Žrtvovali bomo zanje, da jih ohranimo ne samo zaradi cerkve, ampak tudi zaradi naroda.
V zvezi s tem pismom škof Fulton Sheen napoveduje, da bo državna oblast podprla s posebno pomočjo katoliške šole, da se bodo vse krščanske cerkve združile v naporu učiti mladino A-merike, ki ne spada nikamor, da bodo nekatoličani pripravljeni prostovoljno žrtvovati za to, da njihovi otroci prejmejo moralno vzgojo v katoliških šolah.
*
POŽIGANJE VOJAŠKIH PO-ZIVNIC. — Večkrat slišimo in beremo, kako si nekateri ljudje upajo upreti javnemu redu, ker hočejo s tem pokazati, da jim
nekaj ni prav. S tem hočejo postati junaki dneva, pa niso nič drugega kakor neubogljivi otroci, ki so prestopili očetovo ali materino zapoved ali prepoved. Tak način izražanja nezadovoljstva je vse obsodbe vreden, pa naj se ga udeleži kdorkoli. So drugi načini, po katerih človek lahko pove, s čim je nezadovoljen, ne pa s prestopkom postav in s pohujšanjem, ki ga dajo ti ljudje mlajšemu rodu. Že tako imajo starši dovolj težav z vzgojo svojih otrok, postopek pa, kakor se ga poslužujejo nekateri ljudje, je kakor voda na mlin. Mladi ljudje se izgovarjajo, če on lahko, zakaj pa jaz ne bi mogel. Mladina, ki ima vedno nekoliko upornega duha, že itak nerada sledi postavi in nerada prizna oblast nad seboj, dobi s takimi dejanji le potuho.
Naš Milwaukee se menda lahko “postavlja” s takim načinom izražanja nezadovoljstva. Ne samo, da se skupinica ljudi javno ustavlja redu in postavi, ampak porablja v svoje namene celo cerkvene prostore. Spoštovanje, ki ga človek ima do svoje cerkve, do službe božje, do oltarja, pri tem zelo trpi.
Sedemnajst mladih ljudi, med njimi tudi en duhovnik, so zbrali svoje vojaške izkaznice pri nekem cerkvenem zborovanju pred nekaj tedni. Te karte so zbrali z namenom, da jih pošljejo predsedniku Združenih držav L. B. Johnsonu.
Izkaznice so zbrali pri sv. maši, pri kateri je šest mladih ljudi sežgalo svoje vojaške izkaznice. Približno 250 ljudi je bilo navzočih pri tem žalostnem dejanju. Istočasno je 24 ljudi podpisalo posebno izjavo, ki bo šla z vojaškimi pozivnicami na predsednika, v kateri vsi podpisniki izjavljajo, da so zagovozmiki in pomočniki “tistih, ki sledijo svoji vesti”.
Med tistimi, ki so požgali svoje vojaške izkaznice, je bil tudi Fr. William Sell, kaplan pri cerkvi sv. Katarine in pomočnik j predsednika odbora duhovnikov j in lajikov, ki so zaskrbljeni zara-|di Vietnama. Poleg njega so bili še zastopniki odbora za obrambo tistih, ki so vdrli v vojaški urad. Sama lepa bratovščina, ki namesto, da bi pozitivno vzgajala mladino, jo vodi na napačna pota. Zdi se mi, da smo nekaj takega videli že v deželah, ki so danes pod komunistično oblastjo. Kako vse to lepo služi komunistični propagandi in njihovim namenom. Komunisti so take imenovali koristna budala. V imenu svobode in namišljenega preganjanja so trobili v komuni-
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE
PRIKROJEVALO! POMOČNIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276.
THE AUSTIN COMPANY Steel Fabricating Div.
1245 E. 222 St.	Euclid, Ohio 44117
(227)
stični rog toliko časa, da so jo dobili po glavi in je bilo že prepozno. Takim, ki postanejo razočarani nad komunistično oblastjo in se pritožujejo, odgovarjajo komunisti: “Prej smo vas rabili, sedaj vas ne rabimo več.” škoda pri vsem tem je, da se dobri ljudje ne dvignejo in ne potegnejo za svoje pravice. Če bi se ljudje, ki jim je še za red in postavo, dvignili v obrambo tega, bi kmalu pometli s takimi nepridipravi.
«■
IZRAZ NEZADOVOLJSTVA. — Kako nekateri ljudje čutijo, kar se godi danes, nam lahko osvetli pismo, ki je bilo naslovljeno na uradni list milwauške nadškofije. Takole pravi:	Od-
prto pismo na duhovščino iz Milwaukee 14: Ko ste požigali vojaške pozivnice, umirajoči mož ni prejel zakramenta sv. pokore. Ko ste požigali svoje pozivnice, bolna žena v bolnici ni mogla prejeti sv. obhajila. Ko ste sežigali svoje karte, sta bila mlad fant in dekle prikrajšana za dober nasvet. Ko ste požigali svoje karte, je pobožnost prvega petka bila preklicana. Ko ste sežigali svoje pozivnice, so šolski otroci ostali brez verskega pouka. Ko
ste sežigali svoje karte, je potrebna družina bila prikrajšana za pomoč, ki jo samo vi lahko daste. Ko ste vi sežigali svoje karte, sta mlada zaročenca bila prikrajšana za zakonski pouk. Ko ste vi sežigali svoje karte, so lačnega moža zapodili iz župnišča. Ko ste vi sežigali svoje karte, je naša dežela šla k vragu.
To je izraz bolečega srca, izraz vernika, ki čuti s cerkvijo in se zaveda sramote, ki jo povzroči dejanje duhovnika, ki po svoji napačni vesti daje slab zgled. Kako je potrebno, da molimo za tiste, ki naj bi bili vodniki in u-čitelji ljudstva. Izgleda, da so najbolj potrebni božjega usmiljenja.
Vojaška oblast je zato odredilo posebne pohode proti tem zverinam. Najela je med domačini “lovce na tigre”, ki jim je ta posel dobro znan. Pri vsem tem je te vrste “vojna” nevarna, čeprav nima sovražnik nobenega orožja, razen svoje moči in svojih krempljev. Tigri se niso ravno pregosto zaredili v deželi, jih je pa vendarle toliko, da ovirajo svobodno gibanje posameznikov zunaj mest v temnih nočeh.
Moški dobijo deio
Iščemo delavca — mesarja
Mesarsko podjetje išče delavca za izdelavo klobas. Kličite 486-1944.	(227;
Ozadje dvoboja med franke« in marko
BONN, Nem. — Bili so časi, enem pa uspešno premagovala ko sta se dolar in funt Sterling gospodarske težave. Vera v nem-zvijala v krčih in bila vzrok za ško marko je rastla.
mednarodne finančne krize. Takrat je bil francoski frank trden kot skala, kar je dalo De Gaullu povod, da je poučeval ves svet, kako je treba gospodariti. Vso svojo učenost je opiral na izredno visoke zaloge zlata v Francoski narodni banki.
Pa je letos prišla tudi Francija na vrsto. Spomladanski študentovski nemiri in delavski štrajki so bili za De Gaulla pravo presenečenje; prisilili so ga pa tudi, da je na hitro roko deloma reorganiziral francosko gospodarstvo, kar je bilo zvezano z velikimi žrtvami. Dve med njimi sta bili posebno značilni: Francija je morala prodati precej svojih zlatih zalog, pa še najemati posojila na tujem. To je pokopalo neomejeno vero v granitno veljavo francoske valute.
Na drugi strani je gospodarska reforma podražila ne samo življenje, ampak tudi proizvajalne stroške.
Vse to je imelo sVoje posledice za francosko gospodarstvo. Pojavila se je inflacija, izvoz je začel padati, uvoz je pa rastel, plačilna bilanca je stala pred nevarnostjo, da pride iz ravnovesja. Vera v frank je začela pešati.
Prav v istih mesecih je Zahodna Nemčija dvignila svoj izvoz, stabilizirala svoj uvoz, ob- šarili.
Pomanjkanje vere v frank in več vere v marko je dalo povod za selitev kapitala iz Francije, največ v Nemčijo, potem pa v Švico in Ameriko. Selitev je rodila sedanjo krizo francoskega franka, ki jo je De Gaulle s pomočjo tujih denarnih trgov hitro prebrodil. Seveda je svoj u-speh moral plačati tam, kjer ga je najbolj zabolelo. Njegovi gospodarstveniki so morali poslušati “nasvete” iz tujine, največ iz Nemčije, kako naj spravijo svoje gospodarstvo v red.
Kriza francoskega franka je začasno končana, ne verjamejo pa v Evropi vsi ekonomisti, da bo to stanje dolgo trajalo.
I. A.
V Južnem Vietnamu so odprli novo fronto proti — tigrom!
DA NANG, Juž. Viet. — V nekaterih provincah v gornjem delu Južnega Vietnama so večje vojne operacije postale že redkost, ne manjka pa manjših spopadov, največ se pa vojaki pečajo s patroliranjem v bližini naših utrjenih vojaških postojank. Večkrat gredo na patroliranje tudi posamezni vojaki, pa so nekateri pri tem zgubili svoje življenje. Ponoči so jih namreč napadli tigri in jih do smrti razme-
MALI OGLASI
V najem
Na 1257 E. 74 St., zgoraj oddamo 6 sob in kopalnico. $80,00. Kličite 721-7050.	(228)
Willoughby Hills
Nova zidana ranch hiša, priključena garaža za 2 avta, lot 100 x 400. $32,900.
Imamo tudi en aker zemlje, kjer se lahko zgradi hiša po Vaši želji.
South Euclid
836 Trebinsky Rd., zidana ranch hiša, priključena garaža za 2 avta, družinska soba, elegantno planirano. Obiščite naš model. $39,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(228)
V najem
Oddamo 5-sbbno stanovanje in kopalnico v Collimvoodski okolici. Kličite 681-8269.
(227)
NAGRADO DAM
za izleditev mojega avtomobila, znamke Mustang 1965, rumene barve, licenčna št. AY 4212, ki je bil ukraden pretekli petek na E. 61 St. Kličite: UT 1-4693.
Ugodno naprodaj
Maytag štedilnik, najboljšega izdelka in v zelo dobrem stanju je ugodno naprodaj. Dajte ponudbo. Oglejte si ga na 24725 Chardon Rd.	(227)
V okolici Sv, Vida
E. 60 St. velika družinska 10-sobna hiša, moderna kuhinja in preproge, 2 kopalnici. Cena $7.000. Kličite Jack Lorenz,
NENAVADEN MOST — Most na nemškem “Autobahnu” preko doline Sieg nad Eiserfeldom teče naravnost. Zaokrožila ga je le posebna leča na “ribje oko”, ki jo je rabil fotograf za tale posnetek.
MAINLINE REALTY 431-8182	221-9381
(19,21,22 nov)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ]S435 Waterloo Rd.	TV 1-2131
Soba se odda
Zanesljivemu moškemu se odda velika opremljena spalna soba z parno gorkoto, privatni vhod. Na 15220 Saranac Rd. UL 1-3876.	(227)
Lastnik prodaja
7-sobno enodružinski hišo s kletjo in dvojno garažo v Nottingham okolici. Kličite po 3. uri IV 6-4758.	(227)
V najem
5-sobno stanovanje z garažo, zgoraj, se odda v najem v bližini Sv. Vida. Za pojasnila kličite HE 1-0160.
(227)
Naprodaj
Hiša za eno družino, 6 sob, vse na enem, v dobrem stanju, zidana garaža za 2 avta, v okolici sv. Vida. Kličite 881-1489.
Jerzy 2ulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Prevzet od neizmernega usmiljenja sem se ji približal in ji počasi položil roko na ramo. Tedaj je začela z nekako otročjo tožbo klicati, kakor v tisti znameniti, dolgi noči pred 0’Tamo-rovo smrtjo:
“Na Zemljo! Na Zemljo!” Tako globok, presunljiv obup je bil v tem glasu, da nisem mogel najti besede, ki bi jo potolažila. Sicer pa, kako naj bi to storil? — Naš položaj je bil zares obupen. Obrnil sem se k Va-radolu:
“Kaj bo zdaj?”
Peter je skomizgnil z rameni. “Ne vem ... smrt. Saj od tod se ni moči oteti.”
“Kaj, ko bi se vrnili?” — sem pripomnil.
“O, da! Vrnimo se, vrnimo se!” je zastokala Marta.
Varadol se je delal, da ne sliši njenega joka. Gledal je trenutek predse, potem pa je odgovoril, obrnivši se k meni:
“Da se vrnemo?... Mar zato, da po izgubi tako dragocenega časa naletimo na drugi poti zopet na isto oviro? Glej!” tu se je obrnil z obrazom proti severu in pokazal nepregledno ravnino Morja nalivov, ležečo za nami. “Če bi mogli dospeti tja, bi imeli razmeroma ravno pot, toda tja ne dospemo ...”
Ozrl sem se proti oni strani. Morje nalivov, gladko, ožarjeno s soncem, se mi je zdelo raj — v primeri s strašno notranjostjo Eratostena. Začenjalo se je prav pred našimi nogami. Videlo se nam je tako blizu, da bi kar poskočil, pa bi bil tam. Od zaželene ravnine pa nas je delilo tisoč metrov navpične skale, ki je ni bilo moči premagati!
Stisnili smo se vkup in začeli gledati z neizrečnim poželenjem na to ravnino, ki bi nas mogla rešiti. Nismo čutili utrujenosti, ne bičajočih žarkov sonca, ki je že do polovice pogledalo izza skalnatega roba nad nami.
Čez hip je Peter ponovil:
“Tja ne dospemo ...” Odgovoril mu je glasni, krčeviti jok Marte, ki ni imela več moči, da bi se obvladala. Varadol je nestrpno vzrojil. “Molči!” je zakričal in jo zagrabil za ramo, “sicer te porinem tja dol. Dovolj sitnosti imamo!”
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
Opportunity	Journeymen!
MACHINISTS
Acme Gridley Operators
B. & S. Setup and Operate
Milling Machine Operators
Inspectors (layout or floor)
Experience required. Openings on first and second shift. Previous job shop experience required on above openings.
MISSEL CORP. OF AMERICA 27600 Lakeland Blvd.
Euclid, Ohio 44132
An equal opportunity emnloyer
(230)
Tu se je Tomaž naglo pririnil naprej:
“Daj mir — ti pa ne joči! Prišli bomo k Morju nalivov! Vrnimo se po voz!”
Toliko odločnosti in samozavesti je bilo v teh mirno, a vendar krepko izrečenih besedah, da smo se na mestu vrnili, da izpolnimo povelje, ne da bi se upali ugovarjati ali izpraševati.
Woodbell nas je še zadržal.
“Glejte!” je govoril, kazaje zunanje, k Morju nalivov padajoče pečine Eratostena. “Vidite skalovje, ki se začenja kakih petdeset metrov niže ob vznožju strme stene? Kolikor moremo oceniti od tod, pada precej lagodno kar do ravnine; tod se utegnemo spustiti v dolino.”
“Toda ta skala . ..” sem nehote zašepetal, gledajoč na navpično odtrgano skalo, ki nas je delila od širokega hrbta skalovja, ki ga prej nismo opazili.
“Neumnost! Saj smo vendar izurjeni v plezanju! Obidemo jo z lahkoto od strani. A voz? ... Voz porinemo naprej, privežemo ga na vrvi. Ne: pozabite, da smo na Luni, kjer so telesa šestkrat lažja, a padec z višine petdesetih metrov ne pomeni toliko, kolikor z višine osmih na Zemlji.”
Ravnali smo se po Tomaževem nasvetu.
Začeli smo svojo pot 190 ur po sončnem vzhodu po strmem pobočju Eratostena, da bi dospeli k Morju nalivov. Skoraj cele tri zemeljske dni je trajalo spuščanje v dolino tam spodaj pred nogami. Večino pota smo napravili peš v neusmiljenem, čedalje bolj žgočem soncu, padajoč od utrujenosti in napora.
Voz smo morali spuščati po vrveh v prepad z desetmetrskih višin. Vozu to ni škodovalo, toda psi, ki so bili zaprti v njem, so se močno potolkli kljub naši previdnosti. Nekajkrat smo se morali ustaviti brez vsake nade, da se nam posreči priti živim v dolino. Skalovje je bilo mnogo teže premagati, kakor se nam je zdelo od zgoraj in od daleč. Previsi in razpokline so nas često primorale, da smo se vrnili in jih zaobšli, kar je bilo tem napor-neje, ker smo morali povsod vleči voz za seboj ali ga spuščati pred sabo po vrveh. Često se nas je loteval obup. Tedaj je Wood-bell, dasi je bil še slaboten od mrzlice in ran, kazal največ prisebnosti in silno voljo. Če živimo in bomo živeli, se imamo zahvaliti njemu.
V teh treh dneh ne vem, če smo spali več kakor dvanajst ur; ob vsaki priložnosti smo iskali kar najbolj zasenčena mesta, da bi se obvarovali sončne pripeke. Včasih nas je vročina izmučila do nezavesti.
Bilo je namreč lunsko poldne —sonce je stalo navpično nad našimi glavami poleg črne Zemlje v mlaju, obdane s krvavim
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER—CHILD CARE Live in—own rm. and board $30 wk. Call 275-4240 —
12 to 8 P.M.
(228)
HICKORY HILLS.
10 Room brick house. Unfinished. $28,000. Lot 155’ frontage x 130’. Phone 458-8532 after 4 p.m.
(227)
BUSINESS OPPORTUNITY
BABYSITTER
3 P.M. to 12:30 A.M. Stay or Go. Divorcee or elderly lady. Call KI 5-3762 — Before 3 P.M.
(228)
BEAUTY SHOP—E. RODGERS PK. 10 DRYERS —
GOOD ESTABLISHED BUSINESS. $6,500.	262-0313
(226)
sojem nasičene atmosfere — ko smo, izčrpani do skrajnosti, dosegli ravnino.
Pripeka je bila tako grozna, da nas je dušilo v prsih, kri nam je navrela v oči in tolkla v sencih kakor kladivo. Tudi senca ni dajala več zaslombe, ker so razžarjene skale kakor plavževo žrelo izpuhtevale od vseh strani ogenj.
Selena je zijala s povešenim jezikom, ščeneti sta žalostno cvilili, stegnjeni negibno v kotu voza. Od nas je vsak hip kdo omedlel; zdelo se je, da nas smrt sreča pri vstopu v zaželeno ravnino!
Treba je bilo zbežati pred soncem — toda kam neki?
Tedaj je Marta omenila, da smo se začeli spuščati od zgoraj, videli globoko razpoko, ki nam jo morda sedaj zakrivajo pečine. Po enourni hitri vožnji, ki se nam je zdela celo leto, smo res naleteli na razpoko. Bila je to globel z navpičnimi stenami, nastala ob pokanju vrhnje skorje, do tisoč metrov globoka, nekaj sto široka, sicer pa kar nič podobna zemeljskim soteskam in jarkom.
Vleče se, kolikor moremo odtod presoditi, deset in deset kilometrov sporedno s pogorjem Apeninov. Na lunovidih ni zaznamovana; gotovo so jo astronomi prezrli zaradi sence, ki jo nanjo meče bližnje gorovje.
Ta razpoka nas je rešila. Ko smo dospeli na kraj, kjer se začenja, smo hitro zavozili globoko vanjo in šele tu, tisoč metrov pod površino Morja nalivov, smo našli trohico hlada.
Spanec nas je sijajno okrepčal. Samo Tomaža, ki ga je doslej držala pokoncu železna volja, je zopet napadla mrzlica. Tako je oslabel, da se ne more ganiti. Kljub temu bomo čez kakih dvajset ur nadaljevali pot. Sonce se začenja nagibati od zenita k zahodu. Tam na ravnini mora biti pripeka še vedno strašna, toda znatno milejša kakor preje. Sicer pa jo bomo po počitku laže prenašali.
Po temeljitem prerešetavanju smo spremenili načrt potovanja. Namesto proti zahodu se obrnemo naravnost proti severu k hunskemu tečaju. Tako bomo imeli dvojen dobiček. Prvič: pred sabo imamo nad tisoč kilo-
ČEZ MISSISSIPPI — Pri izviru Mississippi ni mogočen in širok. Čezenj vodi tale brv, po kateri teče deklica v Lake Itasca State Park, Minn.
metrov razmeroma ravne in dobre poti čez ravnino Morja nalivov, kar znatno pospeši naše potovanje. Drugič: bližajoč se tečaju, pridemo v kraje, kjer sonce podnevi ne stoji tako visoko nad obzorjem, pa tudi ponoči ne pada tako globoko pod obzorje; nadejamo se, da najdemo tam znosnejšo temperaturo. Zakaj še eno tako poldne kakor danes, pa nas pobere smrt.
Na Morju nalivov, 340 ur po sončnem vzhodu.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Izolacijska vrednost
CHICAGO, 111. — Tri palce' debela plast lesa ima v pogledu zadrževanja toplote isto vrednost kot 12 palcev debel zid iz opeke ali 20 palcev debel iz betona.
¥ BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Antona Boštjančiča
ki nas je za vedno zapustil dne 21. novembra 1966.
V božjem miru zdaj počivaj, dragi nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče dokler se spet ne snidemo.
Žalujoči:
soproga MARY, roj. STREKAL sin. ANTHONY, snaha MITZI in OSTALO SORODSTVO. Cleveland, O., 21. novembra 1968.
■L - ■ 4; • '	! ■/; e .y'-	. ■ ■	■ G; ■ ■, ■ h; v- ■; ■
SPOMIN NA STARE ČASE? — Jadrnice so v rabi le še za šport in zabavo, ne pa več za vzdrževanje rednega morskega prometa. Vojne mornarice vsega sveta rabijo jadrnice še vedno za učenje svojih častnikov. Na sliki vidimo argentinsko šolsko ladjo jadrnico “Li-bertad”, ko se je s kadeti 7 držav Južne Amerike usidrala v pristanišču Hamburg na Nemškem. Jadrnica je kar precej obsežna, saj ima 3,675 ton.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnico. Pridite la sl izberite!
HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlB	SE 1-8187
| JOS. ŽELE IN SINOVI f
I	POGREBNI ZAVOD	I
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583 |
=	COLLINWOODSKI URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3H8 a
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago g =	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
"iiiimiiiiiHmimmHumMiMiiiiEUimmniiHSifimjimmiiiiMmnmiMiiiiinuHiib’
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 12. oktobra 1968 v Gospodu preminula naša preljuba hči in sestra
JULIA MAROLT
Pokojna je bila rojena 13. junija 1908 v Cleveland, Ohio. Pokopali smo jo dne 16. oktobra na pokopališču Kalvarija. Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik je daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida in opravil pogrebne obrede v Zakrajškovem pogrebnem zavodu in na pokopališču. Globoko smo mu hvaležni za vso pomoč in tolažbo. Zahvaljujemo se prav posebno tudi č. g-Jožetu Faležu za številne usluge in molitve za pokojno. Mr. .Tamers Moore, 1064 E. 71. St. in Mrs. Catherine Marinch, 1051 E. 68. St. naj prejmeta našo toplo zahvalo za pomoč v smrtni uri in v dnevih največje žalosti. Prisrčna hvala Mrs. Gillard, ki je zbirala za skupni sklad sosedov na 68. cesti in Mrs. Mesojedec, ki je v isti namen obiskovala sosede na 71. in 69. cesti. Bog povrni vsem, ki so prispevali v sklad za sv. maše in venec. Zakrajškovemu zavodu hvala za izvrstno postrežbo. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence ter vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Hvaležni smo vsem, ki ste prišli kropit, bili pri pogrebu in molili za pokojno. Hvala Vam za sožalne kartice in vse dobre besede tolažbe. Bog povrni stotero vse, kar ste nam ob tej žalostni priliki dobrega storili.
Žalujoči:
mati JULIA MAROLT,
sestra ANN GARDNER, brat JOSEPH MAROLT, sestra SOPHIE SKELIM, sestra ALBINA FUGLEWICZ in brat RAYMOND MAROLT s svojimi družinami.
Cleveland, Ohio, 21. novembra 1968

“POBEG” — Tako je poimenoval kipar Nathaneal Neujean svoje delo v bronu, ki ga vidimo na sliki. Kipar je v zadnjem času razstavljal v raznih krajih Evrope in v ZDA.
NE SME OGORETI — Filmska igralka Susan HampshVe se z dežnikom brani sončnih žarkov, ker mora ohraniti bel° polt za vlogo v novem filmu.