nz. Mm.
V LUMUll, l SOMU Ji IHDfl INI.
ZLU. leto.
K	22"—
m	11 —
m	ho
m	i-go
**$lwi um\ M rraaldraje. HefceaHi m m rt***Jt.
-^etfnratve i Kositar* ililt it i, C! »4fttr#f f« ;«v»t, f t. 94.
p* 14 vta., ea dvakrat ftiMrtifaJi po dogovora. Itnacrad itd.
m m Ozira.
M
■ar«dna tlakama" telerfen it, M.
pol leti četrt leta na
.Slomški Mara*'
1S-— 090
velta pa posti:
za Nemalo:
salo leto .•■••••••K 28*—
se AzisTiko m vsa druge dežeiei celo leto.........K 30.—
;trohovlodo.
(>d tedaj, kar so klerikalci in Nemci sklenili alijanso na Kranjskem, vladajo v deželi razmere, ki nas spominjajo n;i srednjeveško inkvizicijo. Zavladala je strahovlada, ki jo čutijo vsi od začinjena delavca do uraduištva. posebno pa Čuti težo i»' strahovlade slovensko napredno nčiteljstvo.
Po državnih zakonih je sicer tudi učitelj z drugimi ravnopraven državljan, a dejansko nima naše uči-teljstvo nobenega dokaza o tej enako pravnostL Nastavijo ga sicer s c kr. dekretom kot »stalnega«, a ta stalnost je bridka ironija, ker ga lahko vsak dan vzdignejo s prijaznega krnja in pošljejo v najhujše hribe. Mno-irokilo hode rekel, da je z uradnikom ista stvar, a ni tako. Zgodi se sicer včasih, da koga prestavijo, ki je gospodom tam gori v kraju neljub, a vendar so to le silno redki slučaji, V zadnjem času poznamo samo slučaja Žim in Toinažin.
Vse   drugače je pri učiteljstvu. Tekom dobrega leta so prestavili sedem   učiteljev iz kraja v drug kraj. kamor ne bi sami nikoli prosili. Pognali so jih od ljudstva, ki jih je Imelo rado,   pregnali   so jih na pritisk klerikalcev, ki ^o jim bili ti učitelji neljubi. In Zgodilo se je, da >-o zaslnž oega ->t> 1 t s pohvalo in odlikovanji ' slniečega nadučitelja danka Zirovni-fca prestavili   iz St. Vida   pri Ljubljani v Borovnico.   Žirovnik ima še hčerko   v šoli v Ljubljani in s tem, da je on sam bil nastavljen v bližini mesta, je lahko šolal svojo hčerko, a Iz Borovnice mu bodo stroški šolanja la polovico več narasti i. P<>leg tega so mu vzeli še postranskega zaslužka reč sto ki on. ki jih je imel kot učitelj in voditelj obrtne šole v Št. Vita, cesar v Borovnici ne   bo imel. 'Tako     so    nadučitelju    Žirovnik u aboljšali« gmotni položaj tisti ljudje, ki oznanujejo krščansko ljubezen in pravičnost. Nadučitelja Potokarja |>o pognali iz prijaznega vinorodnega t Lovrenca na Dolenjskem v Banjo->k<>. ki je nekje v hribih ob hrvaški Nji, kamor še nikoli nobeden uči-l.i ni prosil. Ta ima več otrok, kare iti iz Št. Lovrenca z manjšimi kr<»^ki izšolal, a sedaj je najboljše, i»i pri tej oddaljenosti sploh opusti Ušel na šolanje svojih otrok in jih ilik<> »vdinja« v farovž za pastirje J <i«-kle. Tako   so znali    zopet isti rjevalei  Kristovega    nauka iz-. - at i življenjski    položaj naduči-
telju Potokarju. O slučaju Sil vest ro-vega prestavljanja je javnost tudi mnogo pisala, iz česar se je dognalo, da imajo Kanibali v Afriki več pijetete, kakor naši vladalci učiteljstva, ki s*) Silvestra tak*) daleč prignali, da ni imel kam djati na »mrtvaški oder svojega otroka, ki mu je isti čas umrl. ko so ga V krščanski ljubezni izrejeni ljudje s celo družino vrgli na cesto. Nadučitelja Grmeka so pognali sredi zime v najhujšem mrazu iz prijazne Sore v Komendo, kjer so mu že naprej vprizorili krščanski ljudje primerno ugodnost, da je ime! dekret tekom par dni oditi, a nikjer stanovanja v novem kraju v Komendi. Sele po posredovanju okrajnega glavarja se mu je dalo stanovanje in kakor kaže interpelacija dr. Lampe ta v deželnem šolskem svetu, bodo ga v kratkem zopet pognali iz Komende. Učitelja Pabinca so spodili z .Jesenic na Gorenjskem tja doli nekam v samoti) ob Savi. da tam premišljuje, če ni res, da se »trinoštvo in despot izem širi tam. kjer ena stranka dobi vesoljnofit (ah pa učitelje) v svoje klešče.«    t Beseda »Slovenca«.)
Nadučitelja Perkota so prestavili iz Suhorja ob hrvaški meji k Sv. Lenartu nad Škofjo Loko visoko v hribe, kamor ne drži nobena cesta, temveč navadim hribovska pot. Mož ima petero otrok, ženo v pričakovanja, u -eliti se i.ode moral iz skoro najbolj vzhodnega kraja Kranjske domalega na zahodno periferijo iste dežele. Kakšni stroški bodo to!.' Xa svojem novem mestu mu bode odka-zano stanovanje z eno sobo in kabinetom. Kako naj s.* naseli v teli prostorih je njegova stvar, ne pa morda stvar nemško - klerikalne zveze v deželnem šolskem svetu. Pri tem odloku je ljudi tejra kalibra vodila stramme und eehte Ohristenliebesc. Iz Mirne peči so prestavili nadučitelja K. Pikelna v Suhor. Tudi ta gotovo ne bode zadovoljen, da ga spravljajo od bližine železnice v hri be, a udati se mora usodi, ki ga je zadela in hvaliti Boga, da so mu sploh službo dali pod slavno vlado nemško - klerikalne zveze.
Kaj je bil povod tem prestavljanjem! Lahko rečemo, samo denunciranje. Učitelju ni potreba pod sedanjo strahovlado drugega storiti, kakor izgovoriti kako svobodnejše mišljenje, ali če ne pusti, da bi ga v prah teptali; a!:o v šoli zahteva strogo disciplino in reden obisk šole, pa je že vrag. Gorje mu pa. če se na katerikoli način zameri niežnnrju, kaplanu ali župniku! Takoj lahko začne
»pokati« skupaj. Ako ustanovi učitelj gasilno ali bralno društvo, mlekarno ali hranilnico, tamburaški ali pevski zbor, »Sokola« ali kako drugo športno društvo, je že po njem. To je danes kažnjivo dejanje, če pa ima učitelj pri tem še dejanski uspeh, potem lahko pripravi »kište« za selitev, Zadnji čas je c la vrsta dennneiranj učiteljev, kako se vedejo v cerkvi, celo kam zahajajo v cerkvi, (zahteva se namreč da pred oltar), s kom občujejo in kaj govorijo v tej ali oni priliki. Denuncirali so učitelja, da je pozdravil brzojavno svobodomiselce, a se je dognalo, da je pozdravil »Zavezi) učiteljskih društev«, denunciran je bil učitelj, da je h o t e 1 v cerkvi peti proti i repovedi župnika da je posodil šolsko zastavo za neko slovesnost gasilcev, da se pri njem zbirajo »najslabši ljudje« cele 1'are, da je dajal v cerkvi (kot organist) bon-bončke pevkam, neka pritožba žu panstva navaja, da se učitelj upira duhovski in deželski gosposki itd.
Kdo pa vse te pritožbe, reete denunciranja preskrbi ?    Povsod! duhovniki. Kaplani imajo pri tem pose ben rekord, tako, da starejši župniki že znatno zaostajajo za njimi. Terei-jalke in drugi podrepniki jim /nosijo vse stvari nti uho in potem napravi »koncepte »Gospod« sam. potem ga pa prepiše gospod župan ali kdo drugi. Pošlje ga navadno naravnost na deželni šolski svet,   da gospodje tam zanesljivo vse najprej preberejo. Potem pa prijadra gospod nadzornik in zaslišava otroke, župnika, kaplana, učitelje, župana itd.   Vse se vrši tako, da je izključeno, da bi učitelja ne pokopali. Učitelju ne verjamejo ničesar, drugim vse. Stvar pride pred forum deželnega šol. sveta, kjer sede trije duhovniki Kržič, Le-sar, dr. Lampe, učitelj .Jaklič, prof. Jare,   advokat in »minister in spe« dr. Šusteršič. Poleg teli dva »pokorna   zastopnika   učitelja ravnatelja Črnivec in Ju n o w i t z,   dva deželna šolska nadzornika Leveč in Hubud, referent  vitez Kalteneger in zastopnik mestne občine dr. Tavčar. Klerikalna stranka sama ima šest zastopnikov, napredna 1.   Vlada   pa ima ostalih 5 udov.   Ti možje odločujejo danes o usodi slovenskega učitelja. Kaj naj pričakuje od njih danes učitelj, ki ni poslužen farovžu \ Lahko bi  bilo klerikalce ustaviti  pri njih divjanju,    ako    bi     hotel baron Sch\varz. Žirovnik ne bi bil prestavljen, ako bi Kalteneger ne glasoval za    prestavi jenje.     Ravnotako tudi drugim ne bi delali krivic, če   ne bi
Vpraian|eai glede leieritet aa) sa prfloil u odgovor dopisnica ali znamka. Uptavnietvo i Knaflove eUee I (spodaj, dvorišče levo), telefon it. a a.
štva«. Vmes pa so burno aklamirani peli že ta večer   došli pevci »Ljublj.
Zvona«. Spregovorila se je tudi marsikatera krepka beseda, naj omenimo le predsednika jubilujočega društva Iv. Ferjančiča. predsednika »Zveze slov. pevskih društev« dr. Ruvnihar-ja, dež. poslanca (inngla. Da mladina ni dala miru, dokler se ni nekoliko zavrtela, se pa itak razume samo ob Sebi. Koncerta in komersa se je udeležil tudi zastopnik kamniške »Lire< , skladatelj Adamič.
Nedelja je bila namenjena gostom. Ves dopoldan so prihajali prijatelji našega društva. Prišli so iz Goriškega   po  društvih: Kolesarsko
društvo »Gorica« v Gorici, kolesarsko društvo > Danica« v Gorici, »Bralno in podporno društvo« v Gorici. Narodna čitalnica iz Vrtojbe, Narodna čitalnica iz Cerknega; iz Kranjskega pa: »Slavec« iz Ljubljane, »Postojna« iz Postojne, pevski klub iz Spodnje Idrije in sokolstvo bodoče idrijske župe, prejšnji večer pa, kakor že omenjeno »Lira« iz Kamnika in »Ljublj. Zvon« iz Ljubljane. Gostje, povsod prisrčno 00-zdravljeni, so večidel porabili ugodno priliko in si ogledali rudnik in žgnl-nico. kjer so jim pazniki člani društva razkazovali znamenitosti našega svetovnoziianega rudnika. Ob 11. dop. SO st* zbrala vsa društva pred mestno hišo. kjer jih je v imenu obč. odbora pozdravil župan Šepetavec. Zahvalila sta se mu predsednik Fer-jančič in dr. Ravnihar, nakar je čestital  »Del. bi\ društvu« še načelnik
Novak v imenu zbranih Sokolov. Nato so vsa društva pretresljivo zapela »Morje adrijansko« Prostran trg je bil poln občinstva, ki je navdušeno prisostvovalo vsprejemu.
Na slavnostnem zborovanju, ki se je vršilo zopet v telovadnici in ki so se ga udeležila vsa došla društva, je društveni Predsednik še enkrat pozdravil goste in s;* jim uajtopleje zahvalil za tako številen poset. nakar je imel deželni poslanec (langl krasen in pesniško navdahnjen slavnosten govor, ki je izzvenel v veličastno himno Slava delu«. Navzoči pevci ><> /apeli nalašč za to slavnost zloženo in komponirano himno. Ko je še zastopnik   tel. društva Sokol L
v Ljubljani pozdravil in čestital »Del. br. društvu«, se je navzoča množica gostov podala k skupnemu banketu v pivarno pri »Črnem orlu«. V okusno okićeni dvorani se je pri banketu, ki so pri njem stregle narodne gospodične z vso požrtvovalnostjo,    izrekla še marsikatera nav-
dal baron Scli\varz svojega blagoslova k vsemu temu početju. Zato poleg klerikalcev tvori tudi baron Schuarz strahovlado nad nčiteljstvom in njega zadene večja odgovornost, ker je dolžan kot namestnik cesarjev ščititi uči teljstvo, ki je svojemu cesarju vedno vdano, ki uči in vzgaja na podlagi cesarskih zakonov mladino za zveste podanike cesarstvu. Morala klerikalcev je pač ohlapna na vseh koncih in krajih, zato ne pričakujemo nobenega poboljšanja, nasprotno še poslabšanje, ker klerikalci se ne sramujejo največjih škandalov in ko-rupcii, če jim te služijo v korist njihove stranke. In preganjanje učiteljstva je sedaj ena kardinalnih točk njihovega politično - rokovnjaškega programa, ki je sankcijoniran po samem škofu, ki hoče pripeljati s takimi sredstvi, kakor smo jih navedli, sestradano nčiteljst vo »nazaj« h Kristusu kralju.
Prihodnje poglavje bo govorilo o podeljevanju razpisanih učiteljskih mest.
Glas iz Mrijc
Dne 'J4. in '2'j. t. m. je praznovalo »Delavsko bralno društvo v Idriji« petindvajset letnico svojejra obstanka — in lahko trdimo z mirno vestjo, kakor je društvo lahko ponosno ua uspehe svojega delovanja tako se lahko veseli svojega vrlo dobro uspelega slavja. Mnogo truda so stale vse priprave, marsikatero kapljo znoja je bilo treba obrisati: vse to je neumornim članom bogato poplačaj velik moralen in gotovo tudi gmoten uspeh cele priredbe. Dva dneva sta bila določena slavju. Sobota je bila posvečena petju in glasbi, nedelja bolj reprezentaciji. Koncert v telovadnici mestne realke je dokazal, kaj zmore trud in vaja. pridnost in vstrajnast. Slišali smo strokovnjake, ki so se navdušeno izražali, da kaj takega niso pričakovali. Ker bode koncert gotovo popisalo stro-kovnjaško pero. se ne bodemo spuščali v podrobnosti, omenimo le toliko, da v Idriji najbrže še noben koncert ni bil tako mnogoštevilno obiskan. Prostorna telovadnica je bila natlačeno polna in vse je vstrajalo do zadnje točke.    Po koncertu je bil
animiran kpmers v pivarni pri Črnem orlu. Občinstva je bilo naravnost preveč, ker gotovo najmanj sto ljudi ni več dobilo prostora. Pri ko-merzu je svirala domača godba in tamburaški    zbor    »Del. braln. dru-
LISTEK.
itadporadiik Podlim
i 1 umoreska.
Vsak, ki ga je poznal, .je Imel o l^in drugačno mnenje. Nekateri so Wi kar po domaČe, da je trapast, ttgi pa so nemili, da je zvit in pre-
•jen.
-\"aj že bo pravo prvo ali (\v\i^(i. auea je. da je bil gospod Podlima nadporočnik.  Kako je dospel '' pasti, jo zagonetna stvar; no,ta-1 J** namreč bilo, ko je narod še ^teal patriotizma in so služili na-fontje cesarja tako dolgo,   da so sl»<»>obni samo še za beraško bi-Drugačni časi so bili in zato je r>tii,,, fja se je   povzpel   Pod I u na P'i bogve kakih vrlin do nadporoč-[**-Danes nosi že osmi križ ali ven-Se s«. -/ veseljem spominja na ti tepe čase, posebno ob kupici vi-APf>vuren je možakar in    nič ga .J m* razveseli —  ako   ga pozove
•pospod nadporočnik!« ' °tem p« se prične nadolgo in 0  čudna    zgodovina njegove tie mladosti, ki se konča vedno ^hišenim  monologom: "ako je lulo, sakramokra! -Ju sn»o bili, danes pa smo mahu-
dre, da me je sram, ako pogledam po sebi in se spomnim svoje davne pre-vzvišene časti! Zivio Radecki!«
Nekoč, ko je bil že čez mero »sladko-ginjen«, sem ga poprašal, kaj je bilo vzrok, da ni ostal častnik.
Sivi možakar me je pogledal z brezizraznim nasmehom in se obliz-11 i I po redko brkati gornji ustnici, da je glasno cmoknilo.
-L kako ste vendar čudaški,« je dejal. »Premoder sem bil, pa so me odpustili, vrag jih jaši! Danes bi moral biti že general ali pa še kaj v*'ć! Rdečo porto bi nosil in polne prsi zaslužnih    križcev,   ampak, sakramokra, grbasta i 11 ua vse načine pohabljena je morala biti zvezda pod katero sem se rodil.    Naj bo za duše v vicah! Torej vidite, nesrečen sem bil radi svoje modrosti.   Ko sern bil še navaden prostak, me   je   imel moj stotnik najraje. Debel je bil ta možakar, kakor sv. Tomaž Akvinsk, kateremu so morali izrezati mizo v obsežnem kolobarju,   da   je   za mogel vsled preobilnega trebuščka do jedi in pijače, no, moj stotnik je   bil Se vse huje. Bog rini daj vesela nebesa, trem konjem je zlomil hrbtišče. Za-kreščalo je malo, ko je sedel nanj in — resk, pa je sedel na tleh, na vsaki strani pa pol konja. Veliko škode je napravil regimentu, no, naposled so mu dali žrebca, kakršnega »e nisem videl do tedaj.  Velik je, bog pomagaj, ko je šel po ulici je gledal brez
težave skozi okna v prvo nadstropje. Kadar pa je dirjal, se je tresla zemlja, kakor se pravi v tisti pesmi:
»Cel svet se je tresu, k' je Jezus križ nesu!«
No, tistega ni polomil, ampak bolje bi bilo, da ga je, ker vsi vojaki so imeli s tem konjem težavo. Naposled sem ga dobil v varstvo jaz in kmalu sem ga naučil vojaške spo-kornosti. Treščil sem ga par k rat s kolom Čez butico. da se je zverina kar upognil in kmalu je pozabil na vse spolne muhe. Pa vse to mojemu stotniku še ni bilo dovolj: Vedno sem mu moral pomagati tudi na konja, in pomislite, lako nečloveško težo spravljati na lako velikanskega žrebca! Menda sta tehtala oba enako!
Nekoč je bil zbran »la dvorišču cel polk z generalom vred. Vsi častniki so bili že na konjih, samo naš stotnik se je še žalostno oziral na visoko žrebeevo hrbtišče. Vedel sem, da zopet poklice na pomoč mene, in resnično!
»Dobro mi pomagajte, saj vidite, kako se muza in posmehuje general,« mi je šepnil in stisnil v roko srebrnjak.
— Sakramokra — sem si mislil,
— sedaj pa je treba napeti vse moči.
— Ampak bolje bi bilo, da sem jih samo polovico, ker zagnal sem debelušnega stotnika na konja s tako silo, da je telebnil na drugi strani na tla.
Dvakrat je brcnil in je i>ostal hladen, drugi dan smo ga pokopali. Bog mu daj mir in pokoj, ako je še tako debel, morajo imeti v nebesih zanj poseben stol.
To je bilo prvo moje junaštvo in od takrat me je ljubil ves polk.
Tako sem se povzpeujal od stopnje do stopnje, vojske so bile in dobro sem se zadržal, jiostal sem nadporočnik in s samim Radeckim sva pila bratovščino. Takrat sem bil znan po celi deželi. Kamor sem prišel, so metali name cvetje in me pozdravljali kot samega cesarja. Deklet sem imel toliko, da jih nisem več razločeval: včasih sem rekel Francki Polonca, Polonci Marjanca, Marjanci bog ve kaj, kje bi si zapomnil   vse, ko sem jih imel več kot pratika svetnic. Povem vam, da je prironialo na moj naslov toliko pisem, da moja stotui-ja ni rabila nikdar drv. Kako pa ludi ne, junak   sem bil   in »zavber« fant! Malo sem potrkal s sabljo, malo pomežiknil, kot da se mi blešči in šle so za menoj kakor putke za petelinom. Ah, da! Takrat je bilo življenje. No, in upal sem,   da postanem kmalu stotnik.   In nekega dne se je odločilo. Naš stotnik   je nenadoma obolel, nadomeščal sem ga torej kot nadporočnik jaz.
Lepo jutro je bilo. Moja stotnija je stala na dvorišču in vsak hip sem pričakoval, da pride general. Vedel sem, da je tisti dan za mojo šaržo od-
ločilen in pregleda] sem vsakega vojaka, ako je pri njemu vse v redu. Ampak ni bilo! Plašče so imeli zvite in oprtane nad teb čnjakom, pa tako nerodno in bunkasto, da me je bilo sram s takimi grbastimi vojaki mimo generala. Piegledal sem in videl, da so vzrok samo rokavi, ki so na-pravljali v zviiem plašču tako nespodobno bunko, da jo je moral zapaziti vsak.
No, bister lant sem bil in takoj sem si vedel pomoči.
»Pozor!« sem zakričal ii. \>a stotnija je stala z največjo pozornostjo. »Vsi v sobe nazaj in odparajte rokave proč!«
Vojaki so se nekoliko spogledali, ampak povelje je povelje, — češi eetrt ure so se vrnili s tako lepo zvitimi plašči, da nikdar takega!
Sam general me je pohvalil in nato sem zasedel konja in odšli smo na vežbališče zunaj mesta.
Veselja se mi je smejalo srce, da sem jo izvil tako premeteno — toda, nebo se je jelo oblačiti.
Proti poldnevu so začele padati prve kaplje in jndkovnik je zajHvve-dal na moje veiiko presenečenje naj obleče cel polk plašče.
G romska strela! Pridušil sem se na glas,- ampak povelje je povelje: vojak se mora pokoriti.
»Torej oblecite plašče!« sem zastokal mojim vojakom, ki so stali kakor panani.   Ze jih je ostro gledal
dušena napitniča in čestitka. Vseh navzočih društev zastopniki so čestitali jubilanta *.n ga bodrili k še ne-uinornejše.mu delu za bodočnost. Vsi govorniki so bili polni hvale društvu, ki je nekdaj »nemško« Idrijo preporodilo v tako zavedno in narodno čuteče slovensko mesto.
Po banketu so vsa že navedena društva, ki se jim je pridružila še deputacija > Prosveto«, idrijske požarne brambe, ter k«d društvo »Sloga« iz Idrije korporativno, nekatera z zastavami, skupno odkorakala na vese-lični prosto!- pri (irudnu. Povsod je številno občinstvo pozdravljalo došle goste, iz narodnih hiš pa so se vsipali nanje šopki in cvetlice. Naravnost krasen je bil prizor pred ljudsko šojo. kjer so male deklice mahale s trohojnicami gostom v pozdrav in .'jih obsipale s cvetkami.
Ljudska veselica pri Grudnu je uspela tuko sijajno, da ni preveč drzna trditev, oko pravimo, da take veselice še ni priredilo nobeno idrijsko društvo. Velikanski Grudnov kozolec je bil popolnoma zaseden, tako da je moralo mnogo posetnikov ostati na vrtu. ker pod kozolcem že koj ob pričetku veselice niso dobili več prostora. Velik je moral biti aparat, da so mogli biti postreženi vsi ti ude-ležniki. Nedvomno bi gospodar sam ne bil mogel zadovoljiti tolikemu navalu občinstva od blizu in daleč, da ga niso razbremenile -narodne go-spiee. ki so razpečavanje piva, peciva in mrzlih jedil prevzele v dru štveno režijo. Kar veselje je bilo gledati, kako pridno so se gibale in stregle le naše gospice, male in velike. V eni uri. ko se je prvi naval polegel, je bila vsa postrežba v najlepšem tiru. Ramah m dobil vse, kar si si poželel. Bilo ^e kakor v veliki tovarni, vsak delavec je mi svojem mestu in vsi skunaj funkcijonirajo kakor velik stroj. Zavladalo je pravo pravo bratsko veselje med navzočimi društvi. Godbo je pridno oskrboval idrijski god beni klub. vmes so se *, r-stila različna društva z izbranimi točkami, mladina je pa plesala kot bi šlo za stavo. Le prehitro je prišel čas. ko je bilo treba ljubim gostom za slovo segati v roko. Zahvaljevali smo se jim še enkrat za izkazano bratsko ljubav i:i jim obljubljali, da jim posel o prvi   priliki povrnemo.
Petindvajsetletnico »Del. bral. drnštva< je praznovala cela narodno-napredna Idrija. Vsi smo tekmovali, kako bi bolj poslavili jubilej našega toli zasluzenega ddrusrva. Mesto je imelo praznično lice. Koder se je premikal sprevod, so bile skoro vse hiše okrašene z zastavami, pa tudi več slavolokov je pozdravljalo došla bratska društva. Pomnožen društveni odbor je delal že Več mesecev na pripravah za to slavlje. Pri tem so mu z veliko vnemo in požrtvovalnostjo pomagale društvene članice, ki so si zlasti na dan slavlja pridobile za društvo velikih zaslug. Hvala jim. kakor tudi vsem onim. ki so na ta ali oni način pripomogli društvu do tako lepe in krasno uspele prireditve. Društvo je dobilo k svoji 25-letnici tudi mnogo pismenih in brzojavnih čestitk, med njimi od ljubljanskega župana Hribarja, od izvrševal nega odbora narodno-napredne stranke. od odsotnih članov »Ljubljanskega Zvona«, od pevskega društva »Lipa« in več prijateljev in bivših članov društva, kakor Pirea iz Celovca in .Mihe Vončina iz Trsta.
H koncu naj omenimo, da smo se na svojem slavlju spomnili tudi štrajkujočih bratov v Ajdovščini in zanje nabrali M) K. Sicer majhna svota, ali darovana je bila od srca, darovali so jo siromašni delavci svojim še bednejšim bratom. Društvo je
izdalo za svojo slavnost tudi lično knjižico, ki je v njej v kratkih in jedrnatih stavkih orisana vsa društvena zgodovina ali bolje rečeno zgodovina trpljenja idrijskega delavca. Kratka statistika nam naj jasneje predočuje boje, ki jih je moralo društvo prestati s svojimi skritimi nasprotniki. Želimo, da bi »Del. br. društvo v Idriji« še nadalje korakalo za svojim ciljem po začrtani poti! S prosveto do svobode!
*
Strašno občutljivost so pokazali pri slavnosti »Del. br. društva v Idriji« tamošnji soc. demokrati. K slavnosti se je priglasilo tudi kolesa pako društvo »Sloga« v Idriji, ki je sicer nepolitično in so mu člani tako naprednjnki. kakor soc. demokrati. To društvo ima svoji' prostore v hiši, kjer je soc. dem, gostilna 'n sploh vsa njih organizacija. Ker so prijavila svoj prihod tudi kolesarska društva iz soriške in so jih »Sio-gaši« povabili v svoje prostore, se je predsednik »Sloge« (soc. demokrat \ čisto pametno in trezno odločil, da razobesi iz društvenih prostorov tro-bojnico (vsaj gostom na čast). Zato je prosil predsednika »Del. br. društva* , naj mu preskrbi eno zastavo-trobojuico. Ta je želji rade volje ugo dil. Drugo jutro mu je pa predsednik »Sloge« vrnil trobojnico, češ, da oau je ne puste razobesiti. Bog se usmili take mednarodnosti, ki se boji ene slovenske trobojniee!
Vsi Slovenci no veliko skupščino „Družile sv. Cirilu m Metodo"!
Le še malo časa nas loči od pomembnega dneva, ko bo naša »Družita« polagala račun o lanskem svojem delovanju, ko bo povedala, kako .je porabila prispevke, poslane ji od vseh strani, kjer prebivajo Slovenci, za obrambo slovenske dece; povedala pa bo ttidi, kako misli postopati naprej, v kateri smeri hoče nadaljevati naš obrambni boj. Skratka, polagala se bo dne 8- avgusta na Jesenicah bilanca našega narodnega dela v preteklem letu. Na drugi strani pa bo : Družbina« velika skupščina že s tem, da se bo vršila, gromovit protest proti vladi. Saj vse delo »Družbe . sploh obstoj »Družbe« sam ob sebi ni nič druzega kakor uničevalna obsodba naše c. kr. vlade. V pravni državi, v kateri znani naš § 19 ne bi bil samo na papirju, bi bil obstoj društva s programom »Ciril-Melo-dove družbe« naravnost absurden.
Prav z veseljem bi pozdravili tisti trenotek, ko bi »Družba« kot nepotrebna razpadla in bi njeno nalogo prevzela država, kakor bi to že davno moralo biti. Protestirali l>omo dalje z glavno skupščino proti Nemcem, ki nam z brutalno silo skušajo ugrabiti našo deco, ki govore vedno in vedno o svoji visoki kulturi, o hu-mnniteti itd., ki pa se ne strašijo nobenega nasilstva. kadar se gre za po-nemčevanje našega naroda in predvsem naših najmlajših. »Dajte mi v roko deco, in preobrazim vam svet« to vedo Nemci, pa to bi morali vedeti tudi mi. Najhujša obsodba pa bo na skupščini zadela naše klerikalce, ki vedno, posebno kadar jim kaže. vpijejo, kako veliki Slovani in Slovenci da so, ki pa našemu edinemu vseslovenskemu obrambnemu društva mečejo vedno pod noge polena. Vse slovenstvo naših klerikalcev je golo farizejstvo. Niti njih zadnja obstrukcija v državnem zboru, niti  njih  vžigalice »za obmejne
Slovence« nas ne motijo: z eno nogo stoje na Dunaju, z drugo v Rimu, narodnost pa jim je — akoravno greh po mnenju katoliških avtoritet — dobrodošlo sredstvo, da love z njim nerazsodne mase. Pokazati Slovenstvo naših klerikalcev v pravi luči, bo tudi naloga velike skupščine »Družbine«. Utemeljeno je naše trdno pričakovanje, da se dne 8. avgusta zbere na • Jesenicah vse, kar misli in čuti res slovensko, da odločno protestira proti geniianiznjoči politiki vlade, proti brutalnemu na-silstvu Nemcev in proti ostudnemu hrezdoiuovinslvu   naših klerikalcev.
Fnn Hraiovec
t
Dne 25. julija je izdihnila v nemškem (iradcu blaga slovenska duša. Po večmesečni bolezni je umri oudu c. kr. okrajni sodnik v pokoja g. Fran HraŠovec v starosti 88 let.
»Oče Hrašovec« je bil če ne osebno pa gotovo po imenu znan vsa kemu Slovencu, ki se zanima za slovensko narodno življenje. Oče Hrašovec je bil idealist, kakršnih je danes malo. posebno mahi med mlajšo generacijo. Bojen je bil 31. avgusta 18:2 L v Berkoveih v župniji Sv. J tuja ob SČavniei na Štajerskem. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Duhu in v ponemčenem Cmureku, gimnazijo v Mariboru in v (iradcu, pravoslovje je študiral v Gradcu in na Dunaju, a si je vzlie vseskoz nemško šolski vzgoji ohranil Živo n aro« I no zavest ce v oni dobi, ko so bili zavedni narodnjaki tako redki, kakor bide vrane. Bil je tedaj mladenič, ko je bil iliri-zem v najlepšem cvetu in ostal je ilirskim idejam zvest do svoje smrti.
Leta 1848. je vstopil v javno službo in postal 1. 1841). politični in sodnijski kazenski sodnik pri patri-monijalni gosposki v Zgornji Radgoni. Od tam je prišel k okrožnemu sodišču v Celje, kjer je bil tudi tolmač slovenskega in hrvatskega jezika. Tedaj je prijel za pero in začel delati na žurna 1 ist ičnein polju. Najprej je pisal v Bleiueisove »Novice
o porotnih obravnavah v Celju; dopisoval jim je tudi iz Gornjega grada in iz Ormoža, koder je služboval ter meti drugim popisal tudi življenje in navade v Halozah. Božidar Raič je ta spis vedno toplo hvalil.
Osem let svojega življenja je prebil oče Hrašovec na Hrvaškem. L. 1854. je postal pristav v Pregradi in potem okrajni predstojnik v Sisku, kjer je ostal do 1. 1862. Bachov sistem ga je ponesel na Hrvatsko in s padcem tega sistenia je moral tudi Hrašovec zapusti Hrvatsko, toda služil ni temu sistemu nikdar, bil je vedno zvest in pošten Slovan.
Nastavili so ga v Brežicah, a ker se ni hlinil. ker ni skrival svojega slovenskega mišljenja, so ga storili neškodljivega s tem, da so ga poslali med trde Nemce na Gornje Koroško, 26 let je preživel v tem pregnanstvu, službujoč v Sovoduju (Gmundu) in v Spitalu kot okrajni predstojnik oziroma kot sodnik. Ne štetokrat je prosil za premešeenje med rojak«', a graško nadsodišče mi; teh prošenj ni uslišalo, ker med Slovenci ni hotelo imeti slovenskih u rudnikov.
Ko je oče Hrašovec 1. 1881). dovršil 40. leto svojega službovanja, je šel v pokoj. Naselil so je v Gradcu od tod pn je leto za letom obiskoval slovenske in hrvatske kraje.
Živel je r2b' let v pregnanstvu med Nemci, a v njegovi hiši se je govorilo vedno samo slovensko in vzgajal je svoje otroke v strogo slovenskem duhu.
V Gradcu je bil splošno znan in spoštovan kot starosta tamošnjih Slovencev. Kot predsednik Ciril in Metodove podružnice in poverjenik družbe sv. Mohorja je hodil malodane od hiše do hiše in zbiral člane. Ni je bilo v zadnjih 1)0 letih večje slavnosti ali narodnega shoda, katerega ni vsaj brzojavno pozdravil, če mu n* bilo mogoče, da bi se ga osebno udeležil. Šele pred letom, ko se je ustanovila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je odstopi] <>d narodnega delovanja, zanimal se je pa za vsak dogodek v narodnem življenju prav do smrti. Gmotno je podpira) po svojih skromnih dohodkih kot sodnik vsa občenarodna in dijaška društva, in kar mu je bilo mogoče, je vse storil, da j«1 spravil kar mogoče dobrih za ljudstvo primernih knjig med narod. Nekaterih knjig je nakupil kar po deset in celo dvajset izvodov ter jih poslal v dar na razne kraje. Vsak obiskovalec slovenskih pri reditev v Gradcu se dobro spominja sivolasega prijaznega starčka, ki je hodil od mize do mize. pozdravljal in navduševal vsakogar, posebno mladino in ki je s solzami v očeh posli: šal krasne zbore in govore slovenskih akademikov. Kot starosta graškill Slovencev ima poleg rajnega najboljšega mu prijatelja krušnega očeta slovenskih akademikov v (iradcu dr. Benjamina Ipavca pač prvo mesto med  graškimi Slovenci.
Cist je bil njegov značaj in njegovo življenje; do groba je ohranil mladeniško navdušenje za naš slovenski rod in jezik. Bodi mu ohranjen ljub spomin!
Vodne razmere v Grosupljem.
t'e bi naenkrat morali Ljubljan-čanje pni in uporabljati umazan«; vodo iz Ljubljanice za vse svoje živ-Ijenske potrebe, završalo bi kakor Vihar po Ljubljani, in bičala in kri-tikovala bi se občinska uprava, kar bi bilo popolnoma na mestu. Zgodilo bi se v tem slučaju lahko, da postane epidemija, na isolacijo in desinfekci jo pa bi bilo težko misliti, ker bi bilo ljudstvo primorano uporabljati okužimo vodo. Kar pa velja za eno, velja tudi za drugo vrsto ljudi. Razmere, ki bi lahko nastale v omenjenem slučaju v Ljubljani, nastanejo lahko vsak čas v Grosupljem. »Vsaka primera šepa« poreče kdo. Prav!
Ce še tako šepa, pokaže pa le dvojno mero: prvič, da se ne da ljudstvu, kar mu gre po vseh človeških pravicah, kar bi morala vlada sama že iz zdravstvenih in gospodarski h oairov preskrbeti, drugič, tam bi se v omenjenem slučaju obglavil ves občinski svet z županom vred, tu pa sede možje nemoteno na svojih stolčkih, spe spanje »pravičnega«, ter se pri tem niti ne zmenijo za prošnje ljudstva. Dejstva -»ama nam pokažejo v najsvetlejši luči vso modrost občin, uprave, katero razvija pri najvrednejši zahtevi vaščanov, pri napravi vodovoda. Potok Grosupljica je v suši edino zajemališče vode cele vasi. Osuše se vsi vodnjaki razun onih g. župana in obč. svetnika in malega studenčka pod oknom drugega svet-nika, kateri mu daje zadostno vode za pijačo in kuho. Ti trije so torej edini preskrbljeni, vsi ostali iz Gro-suplja in Stranske vasi pa smo pri morani uporabljati vodo iz Grosup-Ijice. Kakšna p i je ta voda, kaže sledeče: V nji se namaka in pere po ce-le tedne obleka in perilo za jetiko umrlih. Posebno razširjena je ta na vada v Jerovi vasi nad Grosupljem Ljudje namakajo okuženo obleko v
general, ampak še bolj široko je pogledal bij) pozneje, ko so stali moji vojaki v plaščih       brez rokavlov.
Godba je /uigrala in polk se je jel pomikati proti mestu.
Koliko je bilo po ulici smeha, vam ne morem povedati! Moja stot-nija je korakala prva in tisti dan se ni govorilo drugega, kot o nadporoe-iiikti Podlimi.
Najprvo sem sklenil, da se ustrelim, potem pa sem se premislil, ker višje poveljstvo me je odpustilo s pohvalo, češ, da sem za navadnega
častnika preinoder. Tako sem torej prišel <d) čast in slavo! Lepi časi so bili in imenitno smo živeli. Takega nadporočnika pa, kakor seni Ml ga ni bilo, ga ni in ga ne bo! Zivio Radecki!«
Tako je končal gospod Podlima svojo historijo, srknil na jezo dvakrat in čaša je bila prazna.
Josip Preink,
Zadnji rodovlne Benuljn.
Povest. (Dalje.)
Zato je molče pozdravil, pogledal kar mogoče ravnodušno ženo, ki jo je ljubil z vso močjo svojega srca in šel naprej, kakor da je Srečal znanko, za katero mu ni več kot za lanski sneg.
Bil je pa jezen sam nase in ljutil se je na vsiljivo gospo Terezijo, ki ga je splavila v tako neprijeten položaj. Spominjal se je natančno vsake besede, ki jo je rekel par dni poprej na    večerji pri baronu Pauingartuu
m kako je Renato zagotavljal, da se nikdar ne poroči z gospo Terezijo.
»Kaj si bo mislila o meni«, to mu je neprestano krožilo po glavi. »Rekla bo, da sem nestanoviten, da se z vsako rad zabavam, da sem se ji hlinil in kdo v kaj še vse.«
Da, ko bi ji mogel povedati, kaj se je zgodilo med njim in njegovim očetom, ko bi ji mogel pojasniti, da je že na pol opustil svoj namen, se ne poročiti z gospo Terezijo, opustil edino za to, da bi rešil dobro ime in zakonski mir Renati, potem bi laglje prenašal neljubo mu družbo gospe Terezije, a tako mu je bilo kar ne znosno in vedel se je tako, da je bilo naposled gospe Tereziji še žal, da ga je izvabila k sebi in k svoji družbi.
Edino stari baron Evzebij Be-nalja je bil zadovoljen, da je gospa Terezija odpeljala Mihaela Kržinar-ja v svojo družbo. O zvestobi svoje žene ni nikdar niti najmanj dvomil. Toda poznal je svet in ljudi, poznal človeško srce in imel toliko uvidevnosti, da je sam sebi priznal: enkrat pride le ura, ko se v Renatinem srcu vname plamen ljubezni — in te ure se je bal, misel na to uro, ki uniči vso njegovo srečo, mu je bila stra-
šna, ta misel je bila edina skrb njegovega življenja.
Renata je bila največja in edina ljubezen njegovega življenja. Ljubkoval in užival je mnogo, a resnično ni ljubil nikdar, dokler ni videl Renate. V svoji mladosti je delal kolikor je mogel. Spomin na bedo v hiši svojega očeta, s predvorske graj-šične prepodenega Ivana Jožeta Friderika, ga je vedno bodril, da je vztrajal pri delu in zbiral in štedil kolikor je mogel. V kupčiji je imel srečo, in ko je končno truden dela sklenil vse svoje kupčije in jih izničil drugim, tedaj je imel znamenito premoženje in tedaj ga je obšla želja, da bi imel tudi dediča, ki bi prevzel njegov denar in imenu Be-nalja pridobil zopet nekdanji ugled in nekdanjo veljavo.
Bratov in sester ni imel več. Drug za drugim so šli pod zemljo, nekateri daleč v tujih krajih in niso razen najmlajšega brata zapustili naslednikov. Samo najmlajši brat, ki je bil ostal na nekdanji pristavi strmolske graščine blizu Cerkelj, je zapustil več otrok. Toda Evzebij jih ni poznal in jih ni hotel poznati. Bili so na skrajno slabem glasu. Evzebij je krivdo na pokvarjenosti svojih nečakov pripisoval njihovi materi. Kje da jo je njegov brat dobil, kako da se je ž njo poročil, kdo je sploh bila, tega Evzebij ni vedel in tudi ni poskušal dognati, saj je bil
vesel, da so ga nečaki v miru pustili in se niso zanj zmenili.
Evzebij si je želel sina, dediča njegovega premoženja in njegovega nekdanjega slavnega imena. To je bil vzrok, da se je poročil z Renato. \ njegova najsrčnejša želja se mu ni izponila. To je bila velika bolest njegovega življenja.
Ko sta Mihael Kržinar in gospa Terezija izginila iz njegove bližine, je nežno prijel prste svoje žene in jih držal v svoji uveli suhi roki.
»Prav všeč mi bo. ce se Kržinar in gospa Terezija poročita,« je dejal baron Ben Uja svoji ženi. »Kar ustvarjena sta drug za drugega. Terezija je mlada, čedna in bogata, Mihael pa isto tako. Res, da je ona vesela in skoro razposajena, on pa resen in dostojanstven — a meni se zdi, da se bodeta tako drug drugega spopol nje vala. Ali ni tako!«
Renata ni ničesar odgovorila. Kje so bile tudi njene misli! Moža niti poslušala ni. Pri srcu ji je bilo tako težko, kakor še nikdar in vedno in vedno se ji je vsiljevalo vprašanje: Kako da je Mihael še pred par dnevi zatrjeval, da ne vzame gospe Terezije, sedaj pa se ji posveča, kakor bi že bila njegova nevesta.
»Zakaj mi ne odgovoriš,« je vprašal Benalja. »Vprašal sem te, če misliš tudi ti, da bodeta Kržinar in gospa Terezija srečen par«.
»Kaj naj na to odgovorim,« je
tekoči vodi, da bi jo voda razkužila in bi postala brez nevarnosti porabila. To se godi vrhu tega jako pogosto, ker je jetiku ravno v omenjeni vasi silno razširjena. Neuko ljudstvo seveda ne ve, d:* s tem ne razkuži ojdeke, marveč okuži vodo, katero zajema spodaj cela vas, in daje s tem P<>goj> da se razširi ta grozna morilka tudi v Grosupljem. Dalj«' pere perilo zdravih in bolnih v Grosupljici štiri do pet vasi, napaja se v njej vsak dan po dvakrat nad sto glav živine, ki vodo popolno onesnaži, kopljejo se poleg otrok in odraslih, konji in kar j" najlepše imajo baje ne kateri gospodarji vanjo izpeljane gnojnične odvode iz hlev in svinja kov. In tako vedo, pomešamo z naj
raznovrstnejšimi odpadki, bacili, po-mijami in gnojnico je primorano ubogo ljudstvo dan za dnem pO leti in po zimi, leto za letom uživati. Le veliko čudo je, da pri takih razmerah še ni nastala kaka epidemija. Ali kar se še ni, se še lahko zgodi. V najkrajšem času se lahko priplazi, kar je umevno iz teh podatkov, v vas jeti-ka in prične svoje uničujoče dele. Kaj pa bi bilo v slučaju, da se pojavi tifus ali kaka podobna nalezljiva bolezen. Znalo bi se /goditi, da bi prepovedale zdravstvene oblasti kakor se je zgodilo pred letom \ Zatiški dolini zajemati vodo iz Grosup-Ijice. Kje dobit' poleni vodo. vodnjaki suhi. kar jih je, blizo nobenega studenca, vas pa velika, tako, da je sploh vprašanje, če bi se dalo še pod tako strogimi odredbami omejiti jemanje vode Lz Grosupljice in zajeziti nadaljni razvoj bolezni. S higije> ničnega stališče je torej trditev, da se naprave vodovoda ne sme odlaša ti popolnoma utemeljena, t'e je \ kljub taki potrebi župan prekoiuo-den, da bi se za stvar pobrigal, bi bil vsekakor na mestu dež. odbor, ki 'ni ukrenil ljudstvu .v prid potrebne korake, da -e zgradi čimpreje vodov.I. Uradno j»* dognano, da .je perovski studenec dovolj močan in z lahkoto preskrbuje z zdravi« vodo ne samo Grosuplje in Stransko vas, marveč tudi visoko nad Grosupljem ležeče Perovo, ki ravno tako potrebuje zdrave pitne vode. Kar se tiče vodnega pritiska, ni tu nikako skrbi. Studenec leži še 7 m mul Perovim. pod njim Stranska vas in še nižje Grosuplje. Vzrok, da se ne napravi vodovod, torej tudi ne tiči v tehničnih ovirah, marveč v nedelavnosti in brezbrižnosti župana in nekaj ajdovih svetovalcev, ki imajo dovolj nit-ne vode in se ne brigajo za ufi ljudstvi*. Trebali bodo ti gospo«!} kmalo uvideti, da jim je pričele gledati ljudstvo nekoliko natančneje pod prste in bo treba kaj več storitU kakor metati samo pesek v oči /. r:i7-Širjanjem govoric <> vodovodu, "i merjenju sveta itd. Xi pa utemeljeni] zahteva vodovoda samo iz higijente-nih ozirov. marveč tudi iz gospodarskih. Nekateri gospodarji moraja) imeti dan za dnem skoro po cel Vpreženih pur živine za dovoz \ >«!>. Koliko bi lahko odvrnil hlapec in al živina, da bi delala na drugem me stu in bi mu ne bilo treba vozili ni umazane in nezdrave vode, Gospti darski interes se tesno druži - ~\ jonskim. In v slučaju kakega ral Več velikih gospodarstev I
daljenih od potoka do četrt ure in Si več. Pri tej oddalji sploh ni misli« na rešitev. To se je pokazalo povodom požarja posestva BučarV vega iz   Stranske rasi, katerega
ogenj popolnoma uničil. Vodo '/.;• šenje so vozili v dveh sodih, in (k bilo v bližnjih vodnjakih za par brov vode. ne bi bili mogli Ognj
(Dalje v prilogi)
menila Renata.     »Kdo more o t sploh  imeti kako sodbo. Zdi se da bi Kržinar lahko dobil boljšo Vesto. Kaj mu je treba vzeti vdoViM
Ali        prosim te - Terezij;' vendar jako mlada vdova! Njen m je bil grozno star: kdo ve kolikokrs] ga je kap zadela; ves polomljen1 pohabljen j** bil, ua naduho je iirt Ti si ne moreš misliti, kako ikuIn* je imel!«
Stari   baron Benalja je čudovito   dovršimo v lasuljo in *; barval obraz, a naduhe ni imel.
Pa io bogastvo!« je nadalje Benalja. > Stari Kržinar, ki ne '»'j zatajiti kramarske krvi svojeg* \ rega očeta,   ki je bil furman, 1,1 razjedel same jeze, če bi lepo P''1'1']
šenje gospe Terezije ne prišlo v n1] njegovega    rodu.    Stari KržiiKii skop in lakom,m.
»lz  njegOVlh  dejanj  tega DJ »leti in tudi slišala nisem ttikcUl tacega« je mirno z nekako prep^J nostjo rekla Renata.
»Ti še marsičesa nisi slišal* je v  Ljubljani znano« se je rt* Benalja,    ki ga je najbolj razji' kadar   mu Renata ni slepo »Skopuh je stari Kržinar. Prat skopuh je.   davno   nastopa i v< slovesnostjo,   kakor kak Španski balero   s sedemindvajsetimi skrivaj pa stisku kar le more. 111 hael bo ravno tak.«
KZ
1. Priloga ..SiofenakBBtt Mirotto" tt 172. ta« 31 InlUa 1»09
ti omejiti, in ubraniti sosedna poslopja. Vse drugače bi seveda bilo, da je bil napravljen vodovod, in bi brizgal mi dobila iz hidranta zadostno vode. Torej gg. odborniki in župan", če imate le količkaj srca za blagor ljudstva in ni v vas glas vesti popolnoma zamrl, ukrenite in pospešite napravo vodovoda potrebne korake, in preskrbite ljudstvu, katero vas je zato izbralo to, kar je za njega najpo-trebneje — zadostno in zdravo vodo.
Hrvaški sabor.
Zagreb, 30. julija. Poslanec dr. Barčič, predsednik hrvaškega sabora po starosti je bil poslal cesarju prošnjo, naj bi sklical sabor vsaj za toliko časa, da bi se konstituiral. Na to prošnjo do danes še ni odgovora. Iz tega sklepajo, da bo sabor razpu-ščen in razpisane nove volitve na koseč marca ali začetek aprila. Ban Raueh upa pri novih volitvah pridobiti za vlado vsaj 20 glasov.
Španija.
Položaj v Madridu.
Pariz, 30. julija. Poročila o včerajšnjih demonstracijah pred kraljevo palačo v Madridu so skrajno vznemirljiva. Demonstracije so bile veliko burnejše kakor se je to spočetka poročalo.
L n n «1 o n . 'm>. julija. »Dai1 y Mail« poroča iz San Sebastiana: Kralj je prišel v Madrid. Padec m", nistrstva je pred durmi, sestavili bodo vojaško ministrstvo. Pri svojem prihodu v Madrid je bil kra\i zelo potrt. Telegrafska in telefonska /veza z Barcelono je zopet urejena V Barceloni je po uradnem poročilu vojaštvo ugnalo revolueijouarje.
Položaj v provinciji.
M a d r i d , U). julija. Uradno se poroča: Novice iz Barcelone so zadovoljive. Kavalerija je ugnala opornike v predmestjih. Treba, bo še ukrotiti kraje v okolici Barcelone, kjer se nahajajo še manjše čete upornikov.
Oerbere, 30. julija. l>aies dopoldne ni odšel noben \ lak na špansko (.zemlje. V provinciji Gero-ni vre.
Berolin, 30. julija. V Kataloniji so železniški- in brzojavne zveze pretrgane.
Cer bere. 30. julija. V Grn-Dolertu so zažgali uporniki dva sa-mostana. V ('asa de la Selva so razorožili orožnik" ter jih zaprli v vojašnico. Od poklicanih rezervistov iz etnikov 1906, 1007 in 1908 ni prišel ne eden.
Vojaška diktatura?
Pa r i z . 30. julija. Tukajšnji listi javljajo, da bo v najkrajšem času proklamirana na Španskem vojaška diktatura z generalom Weyler-jem na čelu. Weyler je znan še iz/a dobe, ko je bil na Kubi guverner, po svoji v<diki okrutnosti.
Princ Jaime.
London, 30. julija. Sin umrlega kronskega pretendenta Don Carlosa, princ Jaime, bo izdal manifest, v katerem reklamira kraljevski prestol zase. Pri uporu v deželi so udeleženi najbrž«' tudi karlisti. Molila.
M e 1 i 1 a . 30. julija.    Včeraj se ni dogodilo nič novega. V nasprotrv škem taboru je mir. Parnik »Pnerto Rieo«      pripeljal sem čete.
Pariz. 30. julija. Vesti iz Milile pravijo, da so imeli Kabili v zadnjih bojili velikanske izgube. Padlo je baje 4000 mož: ogromno jo tudi število ranjenih.
. Zdi se mi. da se motiš« je zopet prav mirno in prav hladno rekla Renata. »Zapravljivca nista, ne stari Kržinar. ne njegov sin. a skoposti in umazanosti .!im ne more nihče očitati.«
Benalja se je začel razburjati. Postalo mu je sumljivo, da se Renata nekako poteguje za Kržinarja in njegovega sina.
Kaj pa imaš s temi Kržinarji, da s,- zanje tako zavzemaš?« je sikni! polglasno in začel trepetati, da se mu je vlasulja s klobukom vred začela nagibati zdaj na to, zdaj na drugo stran.
Xe potegujem se prav nič za Kržinarje, ki mi sploh niso nič mari, nego potegujem se za resnieo.«
Ta odgovor je barona Bena j jo *saj toliko pomiril, da njegova vlasulja ni bila več v nevarnosti, vedel •i*, da je Renata do/skrajnosti resnicoljubna in pravična in da bi se za-yy*\n tudi za največjega svojega nasprotnika, če bi sodila, da se mu godi krivica.
Toda obstanka na slavnosti ni iniel Benalja nič več. V drugih razarah bi za ves svet ne bil pri poznal, da je star, slab in bolehen, toda 2<laj je hotel za vsako ceno priti iz »ližine Mihaela Kržinarja. Samo pozdravil je guvernerja in njegove go-jjfe in izgovarjajoč se, da ima glavc-"<»1 in da ga trga, se hitro zopet pojavil, ter se z Renato vrnil v Ljuljano.
(Dalje prihodnjič.)
Perzija.
Petrograd, 30. julija. Glasom brzojavk iz Perzije se je .tam položaj poslabšal. Zopet so bile manjše praske med vladnimi četami in reak-cijonarei. Cuje se, da se bodo ruske čete v Perziji zopet pomnožile.
Vabilo
na
XXIV. redno
veliko skupščino
„Družbe sv. Cirila in Metoda"
v Ljubljani
v nedeljo, 8. avgusta 1.1.
ob lO. uri dopoldne
= na Jesenicah =
(t hiit gos p  Antona Travna na Savi ste?. 16).
SPORED:
1. Nagovor prvomestnika.
2. Tajnikovo poročilo.
3 Blagajnikovo poročilo.
4. Poročilo nadzomiŠtva.
5. Volitev članov v družbeno vodstvo.1)
6. Volitev nadzorniitva (5 članov).3)
7. Volitev razsodni&tva (5 članov)3)
8. Izprememba pravil.
9. Slučajnosti.
Vodstvo „Družbe sv. Cirila in jKeto8a"
v Ljubljani, 17. julija 1909.
') lz vodstva let %s izstopijo gg.: Aleksander Hudovernik, dr. Ivan Svetina, Ivan Vrhovnik
V odboru pa še ostanejo gg : Andrej Senekovič (prvomestnik). dr L>ragotin Bleiweis vitez Trsteniški, Fr. Crnagoj, dr. Ernest Dereani, Gregor Einspieler, dr. Ivan Mrhar, Fr Pahernik, Luka Svetec, dr. Gregor Žerjav '-') V nadzorništvu so bili gg : dr. Fran llešič, dr. Danilo Majaron, dr. Ferdo Muller, dr. Vladimir Ravnihar, Ivan Schein gg.
3) V razsodništvu so bili g? : Jakob Kogej, Matej Ražun, K. Savnik, dr Fr. Tekavčič, dr. Karel Triller.
DOSTA VEK: 1 Po prihodu skupščinar-jev na Jesenice bo sprevod na Savo, kjer se vrši zborovanje v hiši g. Antona Trevna
št. 16.
2. Ob treh popoldne bo ljudska veselica pri gosp. Višnarju, ki jo priredita domači podružnici s sporedom:
a) javna telovadba .Sokola*, b) srečolov, e) šaljiva pošta,
v) prosta zabava.
Skupni obed bo pripravljen v gostilni g. Jakoba Mesarja na Jesenicah, cena 1 K 50 v za osebo; udeleženci naj se za to priglase do 1. avgusta pri gostilničarju samem, ali pri podružnici družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah. Obed se bo dobil tudi v drugih narodnih gostilnah, posebno pri gosp. Trevnu na Savi, na „Pošti", pri „Sokolu", v gostilni Višnarjevi in Hrovatovi na Jesenicah. Cena navadnemu kosilo £0 v. na razpolago pa bodo še druga jedila Kdor hoče, da dobi tu pripravljeni obed, naj se oglasi do 1. avgusta pri navedenih gostilničarjih.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. julija.
-j- Z ozironi na izjavo dr. Ry-lmfa. ki jo je priobčil v »Edinosti«, da ni bil prisoten, oziroma da ni dobil vćdiila na sejo »Zveze južnih Slovanov«, v kateri se je sklenil izstop iz »Narodne zveze«, konstatujem o na podlagi povsem zanesljivih informacij, da se je poslanea dr. R v bara brzojavno povabilo k seji v petek 9. t. in. Seja, v kateri se je soglasno sklenil izstop iz »Narodne zv€»ze«, se je vršila v soboto 10. t. m. — isti dan, ko je vlada zaključila zasedanje državnega zbora. Kakor smo informirani, se je poslanec dr. Rybaf baš iste dni mudil v Ljubljani. Brzojavni poziv na sejo mu je bil poslan v Trst in ako mu ta brzojavka ni bila vročena, zadene krivda v tem oziru pač njegovo pisarno«
+ Klerikalci livalijo svojo obstrukcijo na vse mogoče načine, prav po starem nauku: »Ponavljaj neprestano kako trditev in če je še tako neresnična in nesmiselna, sčasoma pripraviš le nekaj norcev do tega, da ti bodo verjeli.« Kar ginljivo je opazovati, s kako vnemo se ravnajo klerikalci po tem nauku. Umevno je pač, da ne priznajo, da so jo zavozili, saj bi s tem priznali, da so nesposobni i>oJ i ti ki. Umevno je tudi, da se hvalijo sami, ko jih neče nihče drugI pohvaliti. Značilno in zelo interesantno je, da med tem, ko doma vihajo rokave, ko govore na shodih tako, da bi jih lahko državni pravdnik prijel zaradi veleizdajstva in žaljenja Veličanstva, ko groze, da bodo vse razbili in razdejali — pa že posredujejo njihovi pokrovitelji pri ministrstvu, da bi jih zopet sprejelo v svojo milost. Pride čas, ko bomo v tem oziru priobčili zelo interesantne posamič n osti.
-f Dr. Šusteršič v Damacijl. Pod tem naslovom piše splitsko »Na-
še Jedinstvo«: »Obveščeni smo, da pride dr. Šusteršič v Dalmacijo, morda tudi dr. Krek, in sicer najbrže na evharistični shod v Dubrovnik. Dr. Šusteršič prihaja semkaj, da se o svoji akciji v parlamentu razgovori z raznimi faktorji. Ako je to tako, bi želeli, tla bi se dr. Šusteršič sestal z najresnejšimi dalmatinskimi politiki. V tem slučaju se bo lahko prepričal, da se javno mnenje vobce soglaša z liberalnimi Slovenci in s slovanskim časopisjem, ki se je izreklo za trgovinske pogodbe s Srbijo in Ćrnogoro in zato, da se ne da vladi nobena prilika posluževati se SN 14. V času, ko imajo priti na dnevni red v parlamentu tako važna slovanska, zlasti pa jugoslovanska vprašanja«.
-h Kako   je   poslanec Drobnič revnemu   kmetu podporo odžrl. Z
Blok se nam piše: V občinski seji dne 27. julija je občinski odbornik M. vprašal deželnega poslanca in župana Drobnica, kako je bilo ob času razdelitve državne podpore s tistimi otrobi, ki so bile namenjene kakemu revnemu kmetu, katere pa sta si razdelila med sabo poslanec in župan Drobnič in posestnik Krašovec. Drobnica seveda ni bilo prav, da je bil tako opominjan na nečuven škandal, da je revnega kmeta prikrajšal za državno podporo in jo pobasal v svojo malho. Nič ni hotel Drobnič slišati o tej stvari, začel je kričati in z rokama mahati, češ, da to ne spada v občinsko sejo in da — zaključuje sejo!! Kar konec je hotel napraviti seji, samo da bi se ne govorilo o tem Škandalu. Toda rečeni občinski odbornik se ni dal oplašiti, marveč je odločno zahteval, da se seja nada ljuje, ker ima pravico interpelirati župana in si te pravice ne da vzeti. Drobnič se je na to začel opravičevati in zvijati, češ, da mu je Krašovec otrobe ponudil, in da komu kaj mar, če mu kdo kaj podari. Pa to je bilo samo prazno besedičenje, to so bile čenče. Pri teli otrobih se je zgodila grda sleparija, ki je v smislu razglasa c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu z dne 5. avgusta 1908, št. 14.150. kažnjivo dejanje. Država je dovolila podporo, da dobe revni in potrebni kmetovalci krmila po znižani ceni, Drobnič pa je to na umazan in zvijačen način izkoristil za se. O kaki daritvi sploh ni govora. Posestnik Krašovec je o tej stvari pred tremi pričami izjavil sledeče: »K meni v hišo je prišel F. Drobnič, sedanji župan in deželni poslance, in sicer ob času, ko so se iiaročevala krmila po znižani ceni, ter mi je rekel, naj naročim 1000 kg otrobov in 500 kg ovsa. Odgovoril sem Drobnico, da ne potrebujem toliko krmil, a Drobnič mi je rekel, naj le naročilu, da bo on vzel. Jaz sem potem v resnici naročil pri županu 1000 kg otrobov in 500 kg ovsa. Otrobov je prišlo naročenih 1000 kg; F. Drobnič je vzel 500 kg. otrobov, 500 sem jih pa jaz obdržal«. — Iz te izjave je razvidno, s kako zvijačo je prišel Fr. Drobnič do 500 kg otrobov — do katerih ni imel nobene pravice; razvidno je pa tudi, kake vrste poštenjak je ta deželni poslanec in župan in kako usmiljeno srce ima za revnega kmeta. Tako usmiljeno srce ima ta ljudski zastopnik, da pripravi iz same lakomnosti' in požrešnosti potrebnega revnega kmeta ob državno podporo. »SLS.« je lahko ponosna na toga pristaša, ki ga je napravila celo za poslanca in župana, seveda poštene volilce mora biti v dno duše sram, da imajo takega zastopnika To naj za sedaj služi tudi v odgovor na št. 27. in 28. tisti umazani in lažnjivi cunji, ki se imenuje »Domoljub«; ako dopisnik tega smrdljivega lista še ne bo miroval, bomo pa še druge lepe reči pojasnili pristašem »SLS.« in vsi slovenski javnosti. Zdaj smo le radovedni, če ima vodstvo »SLS.« toliko spodobnosti in časti v sebi, da bo primoralo razkrin-kanega Drobnica odložiti poslanski mandat in odstopiti od županstva, in dalje smo radovedni, kaj stori politična oblast in kako se izkaže njena pravičnost in objektivnost.
-j-- Kakor mu kaže. »Slovenec« je v stanu, da v eni in isti številki zastopa dva ali pa še več principov, Vodilno njegovo načelo je, da se drži vedno tistega principa, ki mu ravno ugaja. Kakor iiolje kaže. Prav klasičen izgled smo doživeli te dni. V četrtek je > Slovenec« pisal: »Proti obstrukeiji nabirajo podpise pri obrtnih organizaeijah na Nižjem Avstrijskem in so razposlali take pozive tudi v druge dežele. Ce mislijo, da bodo s tem kaj dosegli, se motijo, kajti oni, ki podpisujejo, itak niso volilci obstrukcijonistov, ampak njihovi nasprotniki«. Izjave obrtnih organizacij proti obstrukeiji, to so pač nezaupnice klerikalnim poslancem. Teh se »Slovenec« seveda boji in zato zastopa v tem slučaju princip, da gre sodba o raznih poslancih samo tistim vol licem, ki so za dotičnoga po lanca glasovali in da se tomu poslanca ni treba prav nič brigati srn one volilce, ki sanj niso glasovali. To je  najnovejše   prepričanje »Sloven-
ca«. Do Četrtka pa je imel cisto drugačno prepričanje. Dr. Novaka in Filip Supančiča so izvolili naprednjak! v (lezelni zbor: za nju niso glasovali ne klerikalci, niti nemškutar-ji, a vendar je Hans Kregar predlagal tema ]M>slanccina nezaupnico, ko je slučajno imela klerikalno- nem-škutarska zveza večino. Pri dr. Novaku in Zupančiču so bili klerikalci prepričanja, da smejo izreči tema poslancema nezaupnico tudi taki volilci, ki jih niso volili, zdaj pa so ravno nasprotnega prepričanja ter pisarijo, da volilci, ki niso glasovali za klerikalce, nimajo pravice jini izreči nezaupnice. Taka je »Slovenceva« značajnost in trdnost v načelih.
-[-Bosanskega kmeta imajo zdaj slovenski klerikalci vedno na jeziku. Tako se delajo, kakor da so šli zaradi bosanskega kmeta v boj zoper vlado in da so zaradi rešitve bosanskega kmeta začeli obstrukcijo. Se za slovenskega kmeta niso klerikalci nikoli nič storili, zdaj pa hočejo javnosti natveziti, da jim je bosanski kmet tako pri srcu, da so zaradi njega svojemu lastnemu narodu storili veliko škodo. Koliko pa so klerikalci z obstrukcijo pomagali bosanskemu kmetu? Vedeli so tudi prav dobro, da bosanskemu kmetu sploh ne bodo in ne morejo pomagati in da bi v najboljšem slučaju dosegli odstop vlade, prav nič drugega. Klerikalcem tudi sploh ni bilo na tem, da bi bosanskemu kmetu pomagali, marveč so bosansko agrarno banko le porabili kot sredstvo zoper vlado ter si je v ta namen dr. Šusteršič izposodil duševno lastnino dalmatinskega nasprotnika obstrukcije poslanca Vukovi č a. KJerikalei niso vrgli vlade, kar je obžalovati, a kar so pametni politiki vedeli vnaprej; tudi razpusta drž. zbora niso dosegli, kar so želeli in upali, pač so dosegli to, česar si niso želeli, da jih je vlada domov poslala. Avstrijskim Slovanom, bosanskim kmetom in samim sebi torej klerikalci niso nič koristili: oškodovali pa so slovenskega kmeta in mestjana. To je Jepa politika, ki nikomur nič ne koristi, škoduje pa vsem!
-f- Kako   znajo Brcjeevci reševati šolsko   vprašanje na Koroškem.
— Na škandaloznem občnem zboru Ciril -Metodove podružnice v Celovcu se je dr. Breje sirokoustil, da so morali ustanoviti »šol. društvo«, ker družba sv. Cirila in Metoda baje ne zna reševati koroškega šolskega vprašanja ter obetal, da bodo sami najbolje znali spraviti šolstvo v pravi tir. Kako znajo ti gg. reševati Sol. vprašanje, to so pokazali pri šentjakobski šoli. Imeli bi lahko najmanj 5razredno slovensko šolo, v kateri bi se poučevala nemščina toliko, kolikor se je potrebuje. Gospodje pa so delali brez glave, brez cilja, danes so zahtevali to, jutri drugo. Danes imajo Srazredno hirajočo slovensko šolo, kjer poučujejo 2 učiteljiei (ena nuna) in 1 učitelj in 4razredno prenapolnjeno ntrakvistično šolo, ki se s prihodnjim šolskim letom razširi v 5razrednico. Ustvarili so s tem agl-tacijsko sredstvo, da je klerikalna (slovenska) šola za nič. To se seveda tudi primerno izkorišča od strani so!, oblasti in nasprotnikov. Sicer pa b bila v prvi vrsti stvar političnega društva, kjer nosi dr. Brejc zvonec, da pozove svoje somišljenike, župan« . na delo ter jim sestavi potrebne prošnje, kako naj zahtevajo pravih šot. Tega pa politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem ni storilo, in skoraj gotovo tudi novo »Šolsko društvo« storilo ne bo, ker jim ni za pozitivno delo, temuč jih j«*   vodila le zavist in ljubosumnost.
+ Občinske   volitve   v Krškem so se izvršile s popolno   zmago napredne stranke.   Celo, leto so se pri-privljali na nje klerikalci; celo leto so obdelovali volilce, jim obljubljali in grozili, da bi končno dobili Krško občino,   to trdnjavo napredne misli na dolenjskem Posavju v svoje roke. Zlasti v zadnjem času so napeli vse strune in manevrirali celo z nekaterimi liberalnimi oportunisti. Svoje zmage so si bili že tako svesti, da so pripravili   klerikalni »abstinentje« vina na škafe,   k katerim   bi bili v slučaju   zmage   spustili svoje backe srkat dolenjsko kapljico.   Toda prišlo je vse drugače.   Duhovniški agitatorji in njih podrepniki so doživeli tako hud poraz, da so se po vol i t val. kar poskrili,   kakor ščurki po plohi. Volitev v I. razredu se niso niti ude ležili.   Naprednu   zmaga pa ima še posebno ta pomen, ker se je moč napredne stranke    pri teh volitvah na najjasnejši način   pokazala.   Od napredne strani se ni namreč skoro nič agitiralo, ampak napredni krški volilci so popoldne, ko so klerikalci že vse svoje glasove oddali, stopili kot en   mož na volišče   in preglasovali nasprotniško listo s 94 glasovi. To je, kar je nasprotnikom   vzelo sapo za volitve v II. in I. razredu. Te volitve imajo pa svoj pomen tudi za napredno stranko. Pokazalo se je, na katere sloje se mora napredna stranka, v Krškem zanašati,   in katerih somišljenikov in celo zaupnikov se bo ko-
rala varovati. Te izkušnje bomo dobro izkoristili in pri prihodnjih volitvah hočemo klerikalcem vnovič posvedočiti, da v Krškem nikdar ne bo klerikalnega županstva
+ Kazen narednika Zidanška. Kdor je količkaj zasledoval satansko hudobno in hudičevsko zlobno vojsko nemškega časopisja od september-skih dogodkov, tisti se tudi spominja, kako so ti listi pisarili o veleiz-dajništvu slovenskega narednika gospoda Oroslava Zidanška v Ljubljani. N/i celi stvari ni bilo nič, a ko je vojaško sodišče g. Zidanšku naložilo kazni 18 mesecev, je to nemško časopisje tulilo na vse grlo o veleiz-dajništvu. Najglasnejši so bili seveda tisti kazi not je, ki so le vsled srečnih okolnosti svoj čas utekli kriminalu zaradi veleizdaje in žaljenja Veličanstva. Vojaškosodnijsko preganjanje g. Zidanška je bilo sad zagrizenosti, ošabnosti in denuncijanstva nemških in nemškutarskih vojaških — tovarišev Zidanškovih, krivda Zidan-škova pa je bila tako neznatna, da mu je višje vojaško sodišče znižalo najprej kazen od 18 mesecev na osem mesecev in potem še tri mesece odpustilo. Tako postopajo pri vojakih pač samo v izrednih, posebnega uvaževanja vrednih slučajih. Iz tega postopanja vojaške oblasti se pa da spoznati, kako malenkostna in brezpomembna je bila krivda Zidan-Škova!
-f- Iz Št. Vida nad Ljubljano se
nam piše: Pa so ujeli »čuka«, ki je trgal lepake za veselico »Sokola« z zidu! Naš organ i st si je menda s tem hotel pridobiti zasluge za čukarijo, a je bil preneroden. Zdaj se vsaj vitli, kakšen duh vlada med temi ljudmi in mi smo tembolj potrjeni v \e-ri, da so »čuki- sami pobijali okna pri Cebavu in škofovih zavodih. Le poglejmo gola dejstva. Na belo nedeljo 18. aprila je naš »Sokol« napovedal veselico z igro »V Ljubljano i»; dajmo«. Na velikonočni ponedeljek (12. aprila) pa je bilo vrženih par kamnov v Cebavovo dvorano in škofove zavode in pobito celih sedem sij). To je bil tisti »atentat«, o kate rem je »Slovenec« trikrat pisal. Klerikalci so osumili tega dejanja »Sokole« in sicer tiste, ki bi imeli sodelovati na belo nedeljo pri igri. C. kr. žandarmerija jim je bila koj ua uslugo, ter odgnala dva »Sokola« v zapor, kakor dva tolovaja. Ker se jima pa ni moglo nič dokazati, so '\i ]k)tem 17. aprila izpustili in sta 18. aprila v igri »V Ljubljano jo dajmo« lahko nastopila. C. kr. sodnija pa tudi pozneje ni imela povoda postopati proti njima in je torej vsa stvar zaspala. Klerikalci so bili pa vesel', da so s svojim sumničenjem kolikor toliko spravili Sokole« v zadrego. Drugi slučaj je ta: Družba nadebudnih »Čukov« je popivala pozno v noč. Ko se skrivnostno-sladko ginje-ni razhajajo, uprizori polovica ostalih proti odhajajočim »napad«. Eden kolne, drugi se valja po tleh in >to-ka, tretji spusti žabico, da poka itd. dva sta pa tekla, kar so jih noge nesle. — Drugi dan pa pripovedujejo o »napada« z Lovrenčevega dvorišča, o streljanju iz revolverjev in druge take grozne reci. Prepričana sta, da so to naredili »Sokoli«. Vse Sokoli! Ti so jim tako v želodcu, da župnik celo v šoli otrokom naroča, naj povedo doma, da naj se nikdo ne udeleži kake sokolske veselice! — Zdaj se jo pa ujel tak »Sokol«, in zdaj bo tudi dobil ta »Sokol«, kar mu gre. Radovedni smo, kako se bo zdaj zvijal v »Slovencu« dr. Lampe, ki sicer po Ljubijani laže, da Zirovnikovi pristaši po Št. Vidu klerikalcem okna pobijajo!
-j-   Izvrševalni     odbor »Slov. kmetske   stranke«   na Goriškem je
imel 29. t. in. sejo, na kateri je sklenil to-le: Stranka nastopi ob deželno-zborskih volitvah samostojno, ne odklanja pa pomoči katere druge slovenske stranke v deželi, ki bi ji hotela pomagati do zmage. Dne 2. septembra skliče stranka shod svojih zaupnikov, na katerem določi kandidate za deželni zbor.
-f- »Veleizdajniški« proces v Zagrebu. Pri včerajšnji obravnavi sta oddala grafološka izvedenca prof. Roič in dr. Muller svoje mnenje o ro-kopisih revolucionarnega statuta. Izjavila sta, da je oba izvoda revolucionarnega statuta pisal poročnik v srliski vojski Milan Pribičevič. Na predsednikov poziv, naj stavi vprašanja na izvedence, je obtoženec Va-lerijan Pribičevič odgovoril, da nima izvedencev ničesar vprašati, pač pa predlaga, naj so o rokopisu revolucionarnega statuta zasliši Milan Pribičevič sam. Na to je predsednik Tarabocehia naznanil, da je na temelju svoje diskrecionalne oblasci pozval na razpravo še 31 uadaljnih prič, ki bodo zaslišane prihodnji tfr-den. Predlog zagovornikov, ki so gn vložili pred začetkom sodne obravnave, naj se zaslišijo razbremenilne priče, je sodišče odklonilo. Ker se zagovorniki še niso definitivno dogovorili glede predlogov, ki jih bodo stavili, je predsednik odredil, da se naj prično čitati spisi. — Kakor br-
vatski listi javljajo, je dospel te dn* v Zagreb urednik »Glasa Crnogorca« s Cetinja. Stanuje v hotelu »kod triju gavrana«, kjer stanuje tudi Gjorgje recte Risto Nastić.
— »Slovenski Dom«, list, ki je namenjen najširšim narodnim slojem, je jel izhajali v založbi »Narodne tiskarne«. Danes je izšla že S\ številka. List je napredno kmetsku glasilo, je popolnoma samostojno urcje-van ter zastopa pred vsem težnje naprednega kmetskega stana. List, ki ima vseskozi zanimivo vsebino, je seveda v prvi vrsti namenjen naprednim kmetskim slojem, s pridom in zanimanjem pa ga bo eital vsak naprednjak, ki mu jo pri srcu blagor in napredek slovenskega naroda. Zato pozivamo vse somišljenike, naj si ga narode in naj poskrbe, da se čim najbolj razširi med narodom. Inteligentnejše somišljenike prosimo, naj stopijo v krog sotrudnikov in dopisnikov »Slovenskega Doma«. Pošiljajo mu naj dopise in zanimive vesti iz vseh krajev slovenske domovine; s tem podpro list duševno, da bo mogel uspešno vršiti svojo težko nalogo — vzbujati naše ljudstvo, ga vzgoje-A*ati in ga pridobivati za napredne ideje. A ne samo duševno, tudi gmotno naj naši somišljeniki podpirajo »Slovenski Dom d Naj ne bo mod nami naprednjaka, ki bi ne bil naročen na list; a vsak m1 naj vrlin toga 3e potrudi, da pridobi l.istu čim najve* naročnikov, zlasti med kmetskim ljudstvom, kateremu je »Slovenski Dom«, kakor smo že povdarjali, v prvi vrsti   namenjen. Somišljeniki
naprednjaku oklenite se »Slovenskega Doma« ter ga podpirajte gmotno in duševno, da mn zagotovite obstanek ter s tem »hranite napredni misli nevstrašnega zastopnika in.zago-i vornika med kmetskim prebivalstvom !
— 1000 kron za Ciril-Metodov obrambni sklad so se zavezali plačati uradniki Mestne hranilnice ljubljanske« in sicer gg.: tajnik Hrast, kontrolor T r s t e n jal , blagajnik P r e t n a r , pristavi K u -r e 11, Šusteršič, A b u 1 n t1 r , oficijal H i t e r . asistenta P ot r i č in Rode ter pom. uradnik Fran.;.) Trt ni k. Uradništvo »Mestne hranilnice ljubljanske« je s tem svojim rodoljubnim činom pokazalo, da Je res narodno in slovensko, kar mora biti vsak slovenski uradnik in da ve ceniti velikanski pomen naše šolske družbe za slovenstvo. Naj bi bili omenjeni zavedni uradniki v zgled predvsem vsem drugim slovenskimi uradnikom pa tudi vsakemu drugemu Slovencu in Slovenki, ki naj vsi brez izjeme pokažejo, da SO narodni ne le v besedah, ampak tudi v dejanju.
— Za Ciril - Metodov obrambni sklad 1000 \ 20(1 prav marljivo podpisujejo deleže V Novem mestu dolenjski rodoljubi. !><> sedaj s«' jih je prijavilo že 15, med njimi celo dve dami, ki bodo vsak zase plačali p^« 200 K, nekaj pa jih je še obljubljenih. Posebno čast in pohvalo izmed te petnajstorice pa zaslužijo trgovka gdč. M. Seidl in gg. odvetnik dr. J. Šegula. primarij dr. P. De France-schi in odvetnik dr K. Slane, ki s> Asi štirje že vplačali ves znesek p;> 200 K in g. trgovec J. Picek, ki je plačal 40 K koi prvi obrok. — Časi jim! Pa tudi več takih je že javljenih, ki se bodo združili v eno skupino in skupin* podpisali dele/ 200 kron. Imena bomo v kratkem objavili.
— »Sokol II.« opozarja ponovno si. občinstvo, da priredi jutri v nedeljo v Hribarjevem gaju (Kolezij-ski park) svojo 1. javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico. Začetek ob 4. uri. Društvo je še mlado in potrebuje vsestranske gmotne in moralne podpore. Ko se je društvo lansko leto osnovalo, slišala SO se razna mnenja, da bode propadlo, da je nepotrebno, prišlo je do malih razprtij v telovadnici itd., toda »Sokol II.« je o-ial na mestu, najprej izvozna! načelnika iz svoj«' srede, zajedno pa brate Trnovčane in Št. Jakobča-lie. Vabimo si. občinstvo, da se jutri samo prepriča, je li bila ustanovitev »Sokola II.«  neutemeljena; pokazati
i vam hočemo, da »Sokol II.< vidno napreduje in da je prebolel vse one bolezni, katere so mu (\v\\^\ predpisovali. Na svidenje jutri v Hribarjevem gaju.
— »Sokola II.« I. javna telovadba se vrši jutri v nedeljo 1. avgusta v Hribarjevem gaju (Kolezijski park). »Sokol II.« ustanovil se je pred enim letom z namenom združevati pod svojim okriljem vse napred-elemente, ki se zavedajo, da je sorska organizacija ena najvitalnejšili institucij v narodnem življenju. Pokazal pa je že »Sokol II.« svojo delavnost in življensko moč pri vseh sokolskih prireditvah. Jutri pa hoče položiti račun enoletnega dela v presojo si. občinstvu in pokazati, kaj premore disciplina in trdo delo v telovadnici. Narodnjaki! Jutri tedaj nastopi najmlajšo sokolsko društvo v Ljubljani »Sokol II.« pokažimo mu svoje simpatije s tem, da pridemo vsi
v Hribarjev gaj in posetimo I. javno telovadbo in preživimo par veselih uric med vrlimi Šentjakobčani in Tr-novčani in da pripomoremo mlademu »Sokolu II.« do hitrejšega napredka. Hribarjev gaj, kjer se bode vršila telovadba in veselica smemo reči je eden najlepših, naravnih in romantičnih parkov, kar jih imamo do sedaj v Ljubljani. Preskrbljeno bode slav. občinstvu za vso udobnost in postrežbo in nikomur ne bode žal, da bode posetil »Sokola II.« Apehi-jomo še enkrat na si. občinstvo in prijatelje sokolstva, da posetijo priredbo »Sokola II« v največjem številu. Na svidenje tedaj jutri, v nedeljo v Hribarjevem gaju. Na zdar!
— Somišljenike opozarjamo na veselico političnega, gospodarskega in izobraževalnega društva za vodni al sk i okraj, ki se vrši jutri popoldne na vrtu gospe Draščkove v Bohoričevih ulicah št. 9. Gotovo zasJu-žijo naša krajevna društva podpore, posebno ona na periferiji mesta, ker le ta imajo najtežje stališče. Torej vsak jutri v Vodmat.
— K tretji slov. umetniški razstavi v Ljubljani. Zakotno glasilo nemške kulture    Deutsche Waeht« v
Celju poroča v sobotni številki doslovno sledeče: »Dementia Sloveni-ca. \Yas heisst denn das wieder1 O, nichtš ueues! Slovenischer Grossen-\vahn, der sich bereits zu unbeilbarer Krnnkheit gesteigert hat. Kin neuer Beleg dazu sind die windischen He-strebungen auf dem Gebiete der dar-
stelleniden Kunst. Naeh jahrzehnte langen Bemiibungen ist os den Slo-venen gelungen, einige Kunstler ner-vorzubringen. Die Bildhauer unter ihnen scheinen nichts zu taugen, denn ihre Werke (z. B. das Valvasor —, das Kaiserdenkmal in Laibacb) sind vollstandig verpfuscht, die Arbeiten der Maler sind nos uubekanut, fm al Igenieiiien diirten <lie slovenischen Kunstler den dure hschnittlichcn Anforderungen zur Not entspreebcn, wir wollen ihnen aneb weiter nichts sehlechtes wiinschen denn sie -in«! ohnedies nichl beneidensvvert. Aussei dem »Slov. Narod«, der ihnen iing*--messenen Weihrauch streut, kiim-mert sich unter den Slovenn keine Kntz mu sie. »Slov. Narod- verfiihr-te sie aueh zu »dnem 1"nternehmeu. das ihnen \ iol Miihe und \venig Nu-tzen einbracbte. Kiner von ihnen er-baute aut* stadiisehem Grunde eine ziemlicb kostpielige Baracke, in \ve!-eher nun die erste slovenische Kunst-ansstellung eroffnet wurde, fur die in geradezu aufdringliner Weise Reklame gemacht uurde. Alloin, o Graus, die Hiitte blieb leer, trotzdem »Slov. Narod « seine Nachbeter nnd (lesinnnngsgenossen in allen Tonar-ten beschwor, ja nichl den Besu •!: der Ausstellung zu versaurnen. Nun, da das Bitten nichts half, verlegte cr sich anfs Schimpfen.   Er fragt, was
den eigentlich die Slovencu fiir eine Knlturnation seien (sonderbare Pri ge), da die sehenswerte Kunstnus-stellung nicht einmal von 50 Lenten taglich, unter \velehen noch dazu die Fremden uber\viegen, besueht wur-de ? Naturlich, vvenn man darin Ti-sche aufstellen und einen gaten Zwl-tsehek schenken wurde, ware es gleich anders. Augekauft wurde bi-,-her ein einziges Bild, und zuar von einem durehreisendem Kaufmanne aus Kiume. Freilich wird ali dieses Jammem nichts helfen. Wir mik h-ten den Laibacher Wenden mehr Bildnngstrieb und weniger Kada u-politik empfehlen!« Brez komentara! Slovenci pazljivo čitajte gori navedeno ter skrbimo za to. da ne nudimo našim nasprotnikom prilike smešiti ves slovenski narod! Zavrnimo njih trditev s tem, da pusečamo razstavo v najobilnejšem številu! Kdor se čuti in zaveda, da je Slovenec, mora spoznati kulturen pomen te priredbe in skrbeti, da bo prireditev sličnih   razstav omogočena tudi
Za bodoče.
—   V   izložbi   knjigotržca L. Sclnventnerja v Prešernovih ulicah ste razstavljeni zopet dve novi karikaturi, ki ju tudi priporočamo zanimanju si. občinstva! Prva nam predstavlja v štirih prizorih umetnost ii; narod:        Vso priprave se    vršo 7\\ narodno   slavje,    za reprezentacijo treba tudi slov. umetnosti; deputacija, ki jo gre iskati, jo najde ležečo v jarku, razcapano sanjajočo . . . Prinesli so ji škrlatasto haljo in —-. zlato krono.      Umetnost pripeljejo v triom fu na okrašenem vozu in navdušeni narod ji ploska in kliče živio, živio! -.— Narodna slavnost   — umetnost so slučajno pustili zunaj. — In konec — umetnost zopet leži razcapana v jarku in navdušeni ljudje ji izrekajo na čuden način svojo zahvalo . . .   Druga karikatura nam predstavlja snov iz pravljice   o nebeški ptici, samo predrugačeno - prekro-jeno za naše razmere: Dva zablodi t a v gozd, nad sto letni starček in dobro rejeni mladenič -   brezskrbni bogatin. Starček posluša ves zamaknjen rajsko ptico, vidno se   mladi; debe-luhar pa se neznansko dolgočasi, zde-ha se mu, v petih minutah se posta ra za celih tristo let in ves skrivljen
odide. A starček, ta se v kratkem času popolnoma pomladi, vriskajoč in skakajoč od veselja se vrne iz gozda. — O debeluha r ju se lahko domneva, da je bil gotovo kak veleposestnik ali pa vsaj kaj stičnega, a kdo je lil drugi, ne vemo; najbrže pa ni bil — Slovenec.
+ Mar je bila zastonj prelita nedolžna kri   dne 20. septembra 1908?
Društvo za otroško varstvo logaškega sodnega okraja je nabavilo in razposlalo za svojo veselico poleg slovenskih tudi nemška vabila. Ta vabila so se takorekoč utihotapila — kajti o tem ni odbor nikdar nič sklepal. Je li morda kak tajen ukaz bil merodajeii za to? Odbor ima besedo'
— Zemljevid »Slovenske Matice«. Pred končno ureditvijo zemlje vida prosim vse prijatelje pravilnega nazivanja naših krajev, gora Ui rek itd., da bi »Matiei« sporočili, kako se med ljudstvom imenujejo in kako se običajno pišejo sledeči kraji: I. Na K o r o š k e m : Pustritz nad Velikovcem (Pusticaf) ; Klauz pri Vetrinju (Erjave.'); Gurlitsch: Kur-liče, Horiistein: Kutnorf; Pnter-Klauz pri Sp. Dravogradu; Stehanik Gupf; Kbemvein pri Libeličah; Cim-perc Gupf pri Labudu, Hiilmer Ko-gel vzhodno od Labuda, Zeil ori I.a-budu, Ettendori', Krottendorf, I jO tU- I brechtsberg, Plestatten; — Schwar-zer Berg severovzhodno od Žabnice, AVagenbnch (potok ki se izliva pri Kokovem v Žilico). II. N a K r a n j -
s k e m : Schbneck (1828 m) južuo-zahodno od Fužin na Gorenjskem, Eschaltal i'M)[) in) južnovzodno od Trbiža; — Struževo (Straževo) pri Kranju, Javorjev vrh (dosle Javer-kov) ; — potok Božna pri Polhovem Gradcu; vrhi: Pasirovan (sov. od Crnoga Vrha), Boušk (pri Drenovem Griču), Sop (pri Rakitni), Morat (severno od Idrije), Klanovan vrh (sov. od Praprelnega Brda), Smrečen fjngovz od Pokojišča), §e-korem (pri Košaui), Bugunc (j. o«1 Male pristave pri Šmihelu), Milonia (1098 m), Prinoh (pri Prezidu). Spigni (blizu D.), Pevknin vrh (pri Mrzli Planini); mlin: Lapavc M. (vz. od Idrijo); grad Freudenau pri Selu; potoka: Lakavc (vzh. od va*i Ravno in Koren, Dol.), Senuše (blizu Mraševa se izliva   v Krko).
— Sestanek slovenskih naprednih abiturijentov se je otvoril danes dopoldne ob 9. Udeležilo se ga je nad 100 slovenskih na]»rednih abiturijentov in abiturijentinj iz vsem zavodov, na katerih študirajo Slovenci. Prišlo je tudi lepo število akadem-kov in starešin. Opoldne se je zborovanje prekinilo in se nadaljuje ob 4. popoldne. Zvečer ho v »Nar. domu« prijateljski večer. Natančnejšo eo-lotno poročilo o sestanku prihodnjič.
— Ruski učitelji v Ljubljani. Včeraj je prišla v Ljuljano & partija ruskih učiteljev in učiteljic. Večerjali so v hotelo »Tivoli«, kjer so jih pozdravili jg. župan Iv. Hribar z obč. svetnikom dr. Švigljem in več ljubljanskih učiteljev in učiteljic Gostje so si danes ogledali mesto, šole, muzej in druge zanimivosti.
— Odbor X. D. O. se je v svoji predzadnji seji sledeče rekonstitu-iral: Predsednik Rud. Juvan; I. podpredsednik Adolf Ribnikar; II. podpredsednik Fran Škulj; I. tajnik S'a-voj Škorlj; II. tajnik dr. Fettich Prankheim; blagajnik Albert Moravče; odborniki: Jeras Egidij, Rak Pran, Pebarič Petci-, Fortič Zdrav-ko, Ocepek Fran, Hribar Fran, Lr.-šin Dominik; namestniki: Menart Ivan, železničar; Kralj Avgust; Lav-tižar Pran; Gerbatz Emil; nadzorstvo: predsednik Tomažin Josip; Danilo Šaplja; Albert Peldstein; nam. nadzorstva: .Jakopič Ivan. Bricelj Ivan; razsodišče: dr. Žerjav (Jregor, Skubic Ivan, Jaklič Ludvik; revizorja: Ivan Hiter, Avgust Peruzzi.
— Mednarodni zdravniški kongres v Hud i in pest i in slovenski zdravniki. Sporazumno s zdravniki drugih slovanskih narodov izjavlja »Društvo zdravnikov na Kranjskem«, da se ne udeleži po svojih zastopnikih mednarodnega zdravniškega kongresa v Budimpešti, ki se ima pričeti dno 28. avgusta tega leta.
— Koliko časa rabi brzojavka iz Ljubljane v Xovo mesto na Dolenjskem? Piše se nam: Neki gospod je oddal dne 27. t. m. ob 4. 30 minut popoldne v Ljubljani brzojavko na sorodnika v Novem mestu. Novomeški brzojavni urad je dobil dotično brzojavko isti dan ob 6. 48 minut in jo dostavil naslovijencu srečno ob 7. 4(5 minut zvečer. — Ako bi se bil dotični gos)»od ob isti uri, ko je brzoja-vil, odpeljal z vlakom dolenjske železnice, bi bil v istem času dospel v Novo mesto in lahko ustmeno naznanil dogodek. In da je bila brzojavka važna, da bi bila na pr. zahtevala, naj se še isti dan pripelje oni gospod v Ljubljano, bi bila prišla prepozno, ker odide iz Novega mesta zadnji vlak že ob 6. zvečer. Nekdo
— Godovi so čudua, nerazumljiva navada, ki je pri nas zelo vko-reninjena. Nikdo ne ve, zakaj mu je usoda dodelila ime tega ali onega patrona,   o katerem se večkrat niti ne
ve, kdaj in kje je živel. Še slabejše je seveda, če tisti patron sploh nikdar živel ni, kakor na pr. Janez Ne-poinuški ali Florijan. Ali ni veliko bolj pomembno slaviti — če je tega sploh treba — rojstni dan, dan, ko so zagledali luč sveta posamezni člani rodbine! Začeti je treba v tej sme-j že pri mladini, stari se bodo težko odrekli svojim patronom. — Pisatelj teh vrstic niti ne ve, kdaj je pravzaprav njegov god, do danes mu še nikdo ni za god čestital, pa ni zato prav nič nesrečen.
— Kakšnega pomena so za nas kavine primesi? X časih, ko še ni bila med ljudstvom razširjena v poraba kavinih primesi, zavživalo se je le čisto zrnato kavo in to seveda v mnogo manjši množini kot dandanes. Ko pa so prišle v promet kavine primesi, ki so se po svojih lastnostnih nudile vsaj kot delen nadomestek za čisto zrnato kavo, tedaj je pričela obenem rasti tudi poraba zrnate kave. Tako so tekom let postale kavine primesi vsled svojega prijetnega okusa, vsled izdatnosti, redilnosti in glavno vsled razmerno nizki* cene v najširših masah ljudstva ono navadno živilo, ki v marsikateri ubožnejši rodbini skupno . kevo zavžito tvori predmet vsakdanje hrane. Gotovo je, rla ne bi se poraba zrnate kave nikdar v taki meri razširila, če ne bi poznali nadomestkov ali primesi, ki pocenijo porabo zrnate kave ter slednji ne odvzamejo njenih prvotnih lastnosti, temveč jo napravijo še prijetnejšo za za uživanje. I)n se more snažno in brez vsakih zdravju šk< d-Ijivih pridat kov izdelati predmet, ki se zavživa vsak dan v tako ogromni!-množinah, treba je v ta namen skrbno urejenih tovarniških naprav, ki ustrezajo vsem modernim tehniškim in zdravstvenim zahtevam« Mod moderno tovarne te stroke moramo nedvomno prištevati tudi novoustanovljeno Kolinsko tovarno za kavine primesi v Ljubljani, katere špeciah-
tete »Kolinska«, »Zvezdna« in »Ciril-Metodova« cikorija so postale med slovenskim   občinstvom   že splošno
znane in ki se oodo vsled svoje izvrstne kakovost- gotovo v sleherni slovenski obitelji vdomačile.
— Trgovsko   dmštvo Merkur v
Ljubljani vabi vse svoje člane na sestanek v društvenih prostorih v torek, dne avgusta ob 9. zvečer, da se dogovori o volitvah za pomočniški odbor.
— Poročila sta se v ponedeljek v Ljubljani gosp. dr. Adam Ban , c. kr. avskultant. z gospico Minko J a r c.  Na mnogo sreče!
— Umrla je v Ljubljani gdč. Angela S i r k , goJenka višje dekliške Šole, stara 18. let. Počivaj v miru!
— Južna železnica zviša tarif za prevažanje blaga s 1. novembrom.
V nedeljo, dne 1. avgusta velika ljudska veselica v Kamniku. Opozarjamo še enkrat na veliko narodno veselico v koriM »Društvenega doma« v Kamnik:!. Začetek je ob 4. popoldne, torej jako pripraven čas :a ljubljanske izletnike. Vrnejo se lahko zvečer ob :' 4 9. Vstopnina znaša 40 v. Veselica se vrši ob vsakem vremenu na vrtu in v ostalih prostorih »Društvenega doma« začetkom Glavnega trga.
Cenjenemu učiteljstvu litijskega oki^aja.      Na občnem zboru našega društva dne 2S. julija 1909 v Litiji smo   soglasno   sklonili, da prispeva društvo z vsoto 200 K »Družbi sv. Cirila in Metoda« v prid prepotreb-nega obrambnega sklada. Znano pa je,   da je društvo tudi pokrovitelj »Učiteljskega konvikta«.     Ker smo letos iz društvene blagajne nakazali preostalo  vsoto  50  K  konviktu, je sedaj blagajna skoraj prazna Da pa čimpreje zberemo 200 K za »Družbo sv. C. in M.«, je neobhodno potrebno, tla    priskoči    vsaka članica in vsak član z večjim ali manjšim zneskom. Vabimo torej vse rodoljubno učitelj-stvo litijskega okraja, da mi pismenim potom subskribira gotov znesek in naznani čas vplačila. Vsak znesek bom sproti poslal naši »Hranilnici« \ Ljubljano in ko bomo dosegli vsoto 200 K, jo odpošlje gdč. blagajnica-lica svojemu namenu. — Drage to-varišice in tovariši! Ni mi treba apelirati na Vaše rodoljubje. Zadnji Vaš odločni nastop za moj  predlog mi daje polno garancijo, da bodete čimpreje     storili   rodoljubno dolžnost svojo. — Želeč Vam veselih počitnic, Vas kolegijalno pozdravlja B. A n -d o 1 j š e k , nadučitelj in tajnik društva. — L i t i j a , 30. julija 1909.
Z vrha Slivnice pri Cerknici. V »Slovencu« od zadnje sobote se je znani dopisnik v svoji klaverni notici tudi v me zaletel, češ, da so »Narodov« dopis z dne 17. jul. t. 1. najbrže    (kako previdno) pisali »C.......
& Comp.« Kvasi tudi nekaj o Jaka-tovi odkritosrčnosti«. Primoran sem mu odgovoriti, sicer bi se lahko reklo: Kdor molči, pritrjuje. Dopisnikova »odkritosrčnost« pokaže se že v tem, da se je spravil v »Menisijo« pisat o cerkniških razmerah! Menda mu je Cerknica prenapredna, ali pa ga je mikalo Jankotovo pivo, ker mu
je sitno posluževati se Zunirovega hotela v Cerknici. Pa bodi si temu tako ali tako — odkritosrčno to ni. Toda k stvari. Jaz naj bi bil pisal dopis v »Narodu«! So mi pač razmere takrat bile še premalo znane in tudi nisem imel povoda za kak odgovor. To dopisnik sam prav dobro ve, zato tisti previdni »najbrže« in namigavanje o »velikih trebuhih«, kojega bi pri meni zastonj iskal. Pa kar cela kompanija da je pisala tisti dopis. Naprednjaki pač niso take duševne icve, da bi ne mogel eden ali drugi od prizadetih vrniti šilo za ognjilo. Zato ni bilo meno treba in tudi pisal nisem. Sumniči se me na-mcnoina.Taka sumničenja so sicer po ceni, a niso houetna. »Slovenčev.t notica ni prav nič drugega, kakor podla denuncijacija jm) geslu: Calum
niare audacter, semper aliouid nae ret!   Glede nje vzroka pa čivkajo že vrabci j>o strehah. V tej denuncija ciji se zopet zrcali dopisnikova »odkritosrčnost« , kojo tako rad hlini na prani meni. Si  bo treba zapomniti; Čez    sedem    let  vse prav pride! Gosp. Korčetu pa rečem, da me naj pusti popolnoma v miru. Po zadnjih dogodkih imam zbranega toliko gra diva, da  se  bodem   lahko re\;nržir;d na    njemu neljub način,    če me b<» spravljal v zvezo z žalostno afero v Dol. Jezeru. Basta!
G.......Co.
Poboj.   V   celjski   okolici so se stepli    pred    kratkim    trije rudar Med tepežem je dobil neki Molan o«i
tovarišev tako iiude poškodbe, da i' v kratkem umri.
Velika sokolska slavnost v Rušah.     Priprave za to že naznanjeno
slavnost so v polnem teku. »Priprav ljen je že na Glavnem trgu prostor za nastop mladega in čilega mari borskega   Sokola'  in nežne roke so že noč in dan na delu, da isnenadijo slavno    občinstvo s svojimi izdelki. Na trgu se postavljajo šotori, v km. lili se bo dobilo vse potrebno za telesni blagor. Zajamčena je najboljša kapljica, sam domač pridelek. Sicer pa bodo še tudi lepaki poučili občin sivo o vsporedu te slavnosti. Vsega Š«' nočemo izdati. Ker je ta slavnost v  dravski dolini  in okolici prva te vrste, zato pa vsi na noge! Poma gajte ji do sijaja in pokažite, da še tvorite trden zid, ob katerega zastonj butajo SOVraŽni valovi!      Dne S. avgusta vsi v Buše!
Legar se y% pojavil v Pevmi n.i Goriškem. Umrlo je že več oseb. Povzročila ga je voda, med katero se je pomešal   studenec,   ki teče lzpo<l
Županske zveza na Goriškem lki imela svoj ustanovni občni zbor dne 1. avgusta v Dutovljah.
Znameniti francoski publicist (labriel Lous-Jarav, ki je že pred leti pisal o Slovencih, pride v kral kem v Gorico, odkoder odpotuje na Balkan, po]»rej pa še v Trst in Ljnl>-ljano.
Obesil se je v Pliskovici na Ki;t su   501etni Alojzij Mržek i/. Kamna
višje ležečega pokopališča.
Sokol na Viču je priredil v nedeljo, 25. t. m., svoj III. bratski sestanek na vrtu brata Novaka na Viču, pri katerem je tudi prvič javno nastopil. V navzočnosti številnega občinstva je izvajalo 12 telovadcev jako spretno celjske proste vaje, potem pa je ena vrsta telovadila na bradlji m ena na kozi. Telovadilo se je v obče dobro ter je občinstvo sledilo telovadbi kakor tudi posameznim telovadcem z velikim zanimanjem ter jim burno izražalo svoje priznanje. Lahko se reče, da bode društvo, ki je se mlado, tako rekoč še dete v povoju, v doglednem času, aho bode v naprej tako natančno m požrtvovalno sledilo svojim ciljem, postalo eno najbolj uglednih sokolskih društev, kar bode društvu kakor tudi posameznim članom v čast in ponos. Želimo zopet kmalo kaj videti ter kličemo mlademu društvu le tako naprej! Na zdar! — Opazovalec.
Rokodelski pomočniki v Idriji prirede dne 22. avgusta veselico pn g. Matevžu Moravcu v Idriji. Pri veselici bo sodelovalo godbeno društvo Čisti prebitek je namenjen obrtniški bolniški blagajni. Druga društva naj se blagovoljno ozirajo na dan prireditve, da ne bo nepotrebue konkurenne
Iz Novega mesta se nam pi3* Dol. pevsko društvo je prosilo uredništvo »Dolenjskih novic«, da natisne naslednje naznanilo: »Dol. pevsko dru-sko društvo priredi dne 15. vel. srpana 1909 vrtni koncert. Cisti dobiček je namenjen v korist Ciril in Metodovega obrambnega sklada Kraj in natančni spored se bode slav občinstvu pravočasno naznanil. — Od* bor.« »Dol. novice« so prinesle pa doe 30. t. m. naslednje naznanilo: »Dol pevsko društvo priredi dne 15. vel srpana t. 1. vrtni koncert, čegar čisti dobiček se odloči v obramb^ namene slovenske meje. Kraj itd.« Ker so »Dol. novice« naznanil odbora Del. pevskega društva samovoljno predrugačile, si štejemo v dol*" nost, to stvar si. občinstvu pojasniti —
(Dalje v prilogi).
2. Frilsga „gltvsaaasas ■arttv* tt 172. Iss 31. talila ltOs
Odbor Del pevskega društva v Novem mestu.
Kanalizacijski  načrt za mesto ? Radovljico ;e izdelal inžcrter gosp. S. Št e m bo v   Proračun za napravo zna Ša
42.000 K.   Mestni   za s t op   je v zadnji seji  sklenil,  da prepusti načrt posebnemu odseku, ki naj se o tem posve tuje in stavi nato konkretne predloge.
Gosp. J. Legat v Lescah nam piše, da mu ni ničesar znano o napovedanem koncertu savske godbe pri njem in da bo v nedeljo pri njem le privatni sestanek.
Izlet gorenjskih sokolskih društev v Tržič dne 15. vel. srpana t. 1. mora biti sijajen Vse kaže, da bo tudi. Tržiški Sokol se trudi, da bo prire ditev kar najbolje pripravljena: našel je tik pri kolodvoru pripraven prostor za telovadbo in veselico, najel »Slov. Filharmonijo« in preskrbel vse drugo potrebno. Bratska društva naj zagotove prireditvi uspeh in sicer moralen in gmoten. Tega in onega je potreben iržiŠki »Sokol«, da ne opeša v svojem poslanstvu za slovenstvo Tržiča. Radi tega prih i ti te bratje od vseh strani in navdihnite tržiški Sokol z novim pogumom. Razen bratskih društev vabi tržiški »Sokol« slovensko občinstvo da poleti 15. vel. srpana t. 1. v Tržič in upa trdno, da bo ta dan se stanek vseh zavednih Slovencev v Tržiču. Na zdar!
Utonila je v mlinskem ribniku pri dr. Reiserjevem mlinu in Žagi v Pe-krah na Štajerskem 13 letna hčerka mlinskega najemnika Gosauerja.
Iz Konjic se nam piše: Na novo oživela podružnica sv. Cirila in Metoda si je izvolila pri svojem zadnjem občnem zboru sledeči odbor: g. Pavel Ogorevc trgovec, predsednik; g. Ang. Kolsek abs. jurist, podpredsednik; g. Fran Košar posoj uradnik, tajnik; gdč. Sabina Serajnik učiteljica, bla gajničarka; g. Mirko Kožuh učitelj in g. Vinko Schell nadučitelj, odbornika; gdč. Barika Pospišil, namestnica blagajničarke; gosp. Vaclav Pro-raz.il, namestnik tajnika. Nabralo se jc o tej priliki 200 K kot odgovor na Roseggerjev poziv — katere so se naravnost na društvo odposlale.
Česa se vsega na Dunaju ne pokrade? Dne 28. t. m. je bilo na Dunaju VII. Mariahilferstrasse vlomljeno v trgovino z nojevimi peresi S'grnundd Stt inerja in ukradenih 26 belih, 107 črnili ter 51 barvanih peres, v skupni vrednosti 13000 K. Nadalje je bila ukradena pahljača iz nojevih peres, \redna 100 K in 150 K vreden re-niingtonov pisalni stroj. Tatovi bodo ukradena peresa nedvomno poskušali razpečavati po provincijalnih mestih, nakar se trgovci in občinstvo tem potom opozarja.
Razpisano je mesto okrajnega gozdarja v Voloski. Prošnje do 31. avgusta.
Srečkanje. Pri včerajšnjem žrebanju srečk Clarv je dobila prvi dobitek v znesku 52 500 K št. 34.767.
Pobegniti so hoteli v četnek iz zagrebškega poostrenega zapora trije jako nevarni zločinci. Prepilili so že le/no dvojno omrežje na oknu, spletli si iz obleke vrv in jo spustili pritrjeno k oknu na dvorišče. Opazil pa jo je slučajno mimoidoči paznik, poklical stražo, ki je beg preprečila.
Elektro-radlograf Mldeal", Franc Jožefova cesta Št. 1, hotel pri »Malicu", zraven glavne pošte ima od sobote, dne 31. julija do torka, dne 3 avgusta sledeči spored : Na Bosporu. (Naravni posnetek.) Zanimiva partija šaha. (Komično.) Tajinstvt na Afrika. (Po naravi.) Roman ubožne deklice. (Drama Umetniška projekcija.) Poročni uradnik na kmetih. (Komično) Pri večerni predstavi izven sporeda: Vojakovo srce. Drama.) Hinavka. (Komično.) Ob lepem vremenu se vrši zadnja večerna predstava na prostem in se doda Še nekaj slik razen sporeda.
Vtihotapec. Dne 26. t. m. je prišel na Radni (Brezovica) med odsotnostjo domačih v Kušarjevo odklenjeno hišo neki tat in tam našel ključe od kašče. Potem je šel v kaščo ter tam preiskal vse omare in posteljo, v kateri je bila denarnica s 140 K I/, denarnice je ukradel bankovec za 100 K in enega za 20 K, potem pa odšel. Tat je velike postave, velikih rumenih brk, dol-goličen, je imel sivkast suknjič, temne hlače, pisano srajco in raztrgane čevlje. Ker je to popotni potepuh, se občinstvo tem potom nanj opozarja, ker bode gotovo tudi drugod skušal na ta način priti do denarja.
Za domobranske rezervnike-ko-lesarje. Pri letošnjih vojaških vajah se bode osnoval oddelek kolesarjev, kezervniki, 3., 26. in 27. domobranskega pešpolka, ki so kolesarji, naj pridejo brez vsakega posebnega opo mina k orožni vaji s kolesi, ki pa seveda morajo biti popolnoma rabljiva. Vsak vojak kolesar dobi za obrabo kolesa po končanih vajah 10 K odškodnine.
Javna dražba posestva vknjiž. Štev. 166 v Bizoviku obstoječega iz tovarniških prostorov, pisarne, poslopij in več hiš za delavce {in vodne moči in diugih pritiklin se vrši dne 23. avg. ob 10. dop. pri okr. sod. v Ljubljani. Določena    skupna    vrednost znaša
424.780 K, najmanjši ponudek pa 212 544 K.
Izgubljeno in najdeno. Zasebnica ga. Berta Lilienbergova je izgubila zlat prstan. — Brivec Karel Bernardi je izgubil n. klas t o uro. — Krojač Ernest Čepel niik je našel srebrno, kratko ve rižico. — G. dr. Friderik Mathias je našel pozlačeno žensko ovratno verižico.
Izgubil je' nekdo prstan z mrtvaško glavo in napisom 20/IX. 1908 v tivolskem drevoredu. Najditelj ga naj odda pri g. Gorcu na Dunajski cesti, tvrdka Schneider & Verovšek.
Razne stvari.
* Dvojno doktorsko diplomo si je
pridobila na Dunaju ga. dr. med. et phil. A. F. Marschall.
:;: Obtičal Je na produ pri Porto San t'assimio avstrijski parnik »Klis«. Dosedaj še nima poškodb
Nesreča na železnici. Na po staji Stereing na Tirolskem je trčil brzovlak št. 17 v poštni vlak št. 27. Vee ali manj ranjenih je Ki potnikov. Oba stroja in več voz j*4 precej poškodovanih.
* Tatvina v vlaku. Neki avstrijski grofici je bilo pokradenega na poti v Karlove vare, meti tem ko se je mudila s svojo družbo v jedilnem VOZU, perila, zlatnine in denarja za 154.000 frankov. Zaprli SO 2 sumljiva sopotnika, katera pa odločno tajita in tudi nimata vee ko 60 frankov denarja.
;: Kim in pravoslavje.   Rim bi
rad dobil pod SVOJO moč tudi pravoslavne Slovane; storil je v tem smislu še mnogo poskusov, ki pa se niso posrećili. Z vprašanjem spojitve pra voslavnih Slovanov in katoličanov se bo v prihodnjih dneh bavll shod ani-onistov na Velehradn; udeležili se ga bodo zastopniki katoliške in pravo slavne cerkve. Obravnave se bodo vršile izključilo le v latinskem in ruskem jeziku.
* Letošnja vinska letina. Po raz nih poročilih o stanju vinogradov posnamemo, da bode letos bolj sla!>;> letina na Ogrskem, v Bolgariji, Srbiji in Švici, srednje primerna na Ti rolskem in Nižjeavstrijskem in dobro uspela pa v Slavoniji, na Kranjskem, Štajerskem (kjer ni   pobila zadnja
toča), v Istri, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Italiji, Runi unij i, Španiji in (Jrškem.
Požrtvovalnost železniškega kurjača. Mino]i potek sta zagledala strojnik iti kurjač osobnega vla!:*t proga Osima - Atikona nedaleč od ()sim*' na progi k:Jkih 100 111 pred strojem tnalo deklico. Stroje vodja je takoj odprl protipar, a bilo bi prepozno, da ni skočil kurjač ob kotlu na malo stopnteo pred strojnu, bot« deklico v zadnjem trenotku dvignili. Ko pa je uvidel, da je ne bode dosegel, je skočil drzno s stroja, se vrgel na deklico jo potegnil k sebi in obležal z njo v sredini med obema tiroma. Vlak je šel čez oba, ostala pa sla nepoškodovana.
* Nezaslišana klerikalna predrznost. V Nem. Brodu na Češkem so imeli klerikalci    veselico in po vese-
i so hoteli prirediti pred hišo, kjer je bival svoj čas Karel Havliček, njegovemu spominu ovaeijo. Karel Havliček. bojevnik za svobodo, avtor »Krsta sv. Vladimira« pa klerikalci . . . Človeku se mora kar naravnost gnusiti klerikalno farizej-stvo. Do klerikalne ovacije Havličku I »a vendar ni prišlo, ker se je pred Havličkovo hiš,> nabralo par sto naprednih ljudij, ki so klerikalno procesijo sprejeli z žvižganjem; najnovejši Havličkovi čestilei so jo seveda odkurili, kakor bi jih polil z mrzlo vodo.
* Vreme v avgustu. Po prof. Zengerjevi teoriji bo imel mesce avgust obilo vremenskih sprememb in sicer 4., 10., 11., 12., 15., 21., 24. in 25., izmed katerih bodo najmočneje 10., 12. it« 24. Lahko torej pričakujemo v prvi polovici meseca močno deževno vreme, pomešano s kratkimi plohami, viharji in nevihtami. Prvi dnevi bodo še radi vremenskih sprememb koncem julija oblačni in megleni, vendar brez trajnega dežja. Okrog 4. avgusta padeta barometer in temperatura, vendar radi močnih vetrov ne bo veliko dežja. Proti 10. bo nastopila hipna sprememba in zavladala huda vročina, ki doseže višek 10. ali 11. v viharnem prehodu v hu do deževje in močne nalive, ki bodo trajali v večjih ali manjših presledkih do 15. Takrat se zopet razgreje in ostane gorko do 20. avgusta, okrog katerega se nam obetajo lahki viharji in krajevna deževja. Spremembe 24. in 25. bodo povzročile slabo 'n nestalno, večinoma deževno vreme, katero bo trajalo do konca meseca. Slično ko< Zenger napoveduje vreme v avgustu tudi Biirgel, ki se ravne po Falbovi metodi, le da navaja kot kritične dneve in spremembe L, lo. in 30, avgusta.
narodnjaki 1 Prispevajte za
■^l^i^  ssasnsasnasasV I
IniDarjeV speusus!
Smrki li Slovenke!
(Zaplembo tega sestavka je razvelja vilo višje deželno sodišče v Gradcu.)
Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril dobesedno tako-le:
)) Uporabljam, zavedajoč se tega, svojo imuniteto v to, da s te delega-cijske tribune naravnost z gromovitim glasom kličem vsemu narodu, da se naj ravna po načelu »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo in konsekventno, da ne razbija nemških oke«, ampak da ne obiskuje nemških in nemško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov in tako mogočim uveljavi svojo moč kot konsument, ki zamore v odločilnem trenotku v pri/o-riti čudeže, če je organiziran in četudi na nas pošiljajo orožnike in vojake! Ti nas sicer zamore jo razganjati, morda tudi raniti, toda niti z artiljerijo, niti s celimi divizijami konjenice nas ne more nihče prisiliti, da hi zahajali v prodajalne naših sovražnikov, katerih sini nas provocirajo, ter jim nosili težko zaslužene groše. Zločinec proti češki stvari je sedaj vsak, kdor bi ravnal drugače. Niti vinarja ne več onim, ki nas zasramujejo in žalijo!
Ponavljam: Niti ena češka noga ne sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago. Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mora kupovati pri Cehu!«
Telefonska in brzojavna poročila.
Sporazum   med   istrskimi Slovani in Italijani.
Trst, 31. julija. Med istrskimi slovanskimi in italijanskimi poslan ci se je po večdnevnih pogajanjih doseglo popolno sporazum ljenje glede vprašanja o občinskem volilnem redu in 0 ureditvi narodnostnih raz mer med Italijani in Slovani v Istri. Sudba n procesu radi prut i vojaške propagande.
Praga, 31. julija Danes se je izrekla sodba o procesu radi protivoja-ške propagande Izmed 45 obtožencev je bilo oproščenih 34, obsojenih pa 11. Obsojeni so bili v 5uiesečno težko ječo: Koršan, Ječek, Beieh-mann in urednik Pulpan, ki niso t'uugirali kot glavni obtoženci, v 4 mesečno težko ječo: urednik Spatav in tajnik mirodnoseoialne mladeni-ške organizacije Hntina, ki sta bila glavna obtožen«©«-; v 3 inesec-no težko ječo pa Senička, Ivnc\ Loutan, Tillnm in Bezik. Vsem obsojencem je težka ječa poostrena s postom dvakrat na mesec.
limon Bfcrrian pri cesarju.
Išl, 31, julija. Cesar je sprejel danes ob 11. dopoldne v P/2urni avdijenci skupnega finančnega mi-nistrn barona Burumn. Burinu je poročal vladarju o svojem resortu in o raznih bosanskih zadevah.
Bosanski begunci v verigah.
.Mostar, 31. avgusta. Kakor je znano, je začasa vojne napetosti med A \ st ro-Ogrsko in Srbijo več prebivalcev Hercegov7 i ne ]>obegnilo v t'rnogoro. Nekateri teh beguncev so se te dni vrnili iz Črnegore v Her eegovino. Orožniki so jih takoj prijeli. V sredo, četrtek in včeraj so pripeljali v Mostar okrog 50 teh beguncev. Vsi so bili vkovani v težke verige, kar je napravilo na prebivalstvo najmučnejši vtisk.
Konec stavke v Ajdovščini.
Ajdovščina, 31. julija. Stavkajoči so imeli včeraj popoldne shod, na katerem so sklenili prenehati s stavko. Sprejili so to-le resolucijo: Stavku joči delavci in delavke, zbrani na shodu dne 30. julija, sklenejo soglasno to-le: L) Sprejmejo ponudbo predsedstva delniške družin* glede povišanja plač za 10'/' ; 2.) vsi delavci in delavke takoj prično zopet z delom in 3.) vsi delavci in delavke se poživljajo, naj se vsi oklenejo Narodne delavske organizacije«, da cimnajpreje dosežejo vse njim pri-s to ječe pravice gmotnega značaja. S Krete. Rim, 31. julija. Častniki, ki so se vrnili s Krete, priix>vedujejo, da je prebivalstvo i>o odhodu mednarodnih posadk takoj odstranilo vse turške zastave. Vlada bo odredila plebiscit o vprašanju združitve Krete z (irsko.
Revolucija v Arabiji.
Berolin, 31. julija. Iz Carigrada javljajo: Arabski šejk Mahdi Idris j je na potu s 100.000 možmi proti Menabe. Njegova moč narašča. V arabskih mošejah še vedno molijo za sultana Abdul Hamida.
Dogodki na Španskem. Madrid 30. julija. Vlada je izdali strogo naredbo, s katero prepoveduje vsako poročanje o dogodkih na bojišču in o revolucionarnem gibanju.
Pariz 30. julija. Do včeraj zvečer ni bilo nobenih novih vesti s Španskega.
#1. julija. Včeraj so tu izkrcali 1600 vojakov, ki so jih poslali ca ojačenje tukajšnje posadke.  V do movino so odposlali 230 ranjencev.
Madrid 31. julija. Revolucionarno gibanje se je pričelo tudi v Madridu. Delavstvo namerava proglasiti generalno stavko.
Bratje Sokoli 1
One brate, ki se na mera vaj o udeležiti zleta v Krško, opozarjamo, da odhaja vlak točno ob 7. uri 15 minut zjutraj z južnega kolodvora. Zbirališče točno ob 7. uri zjutraj na južnem kolodvoru)
Ostale   brate   pa   vljudno poziv ljamo,   da   se  polnoštevilno udeleže I javne telovadbe in ljudske veselice Sokola II. v Ljubljani.
Na zdar! Odbor ljublj. „Sokola11.
Zahvala«
Prijetno iznenađeni, da se je 25 letnica našega društva izvršila tako sijajno in ob tako krasni udeležbi, bodisi od strani bratskih društev, bodisi od strani donWega občinstva, štejemo si v prijetno dolžnost zahvaliti se tem potom vsem, ki so nam na ta ali oni način pripomogli do tako lepega uspeha. Najprisrč-nejša zahvala bodi izrečena naslednjim bratskim društvom odnosno njihovim od-p slancem ki so s svojo navzočnostjo povečali naše slavje: Zvezi slovenskih pevs\ih društev (po predsedniku /Irju. Ravniharju), „Liriu v Kamniku, telovadnemu društvu „Sokol L" Ljubljana, pevskemu klubu .Gregorčič*4 v Sp Idriji, pevskemu društvu „Slavee" v Ljubljani, kolesarskemu društvu „Gorica" v Gorici, akad. fer. društvu „Prosveta* v Ljubljani, podpornemu društvu za realce v Idriji, kolesarskemu društvu „Danica" v Gorici, slov. bral. in podp. društvu v Gorici, pevskemu društvu „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani, kolesarskemu društvu „Sloga" v Idriji, Narodni čitalnici v Vrtojbi, pevskemu družtvu „Postojna" v Postojni, Narodni čitalnici v Cerknem, vsem telov. društvom zbranim v bodoči idrijski sokolski župi, kakor „Sokolu" v Logatcu, Zireh in Idriji fcV* telovadnim odsekom v Cerknem in Spod. Idriji. Zahvaljujemo se g župa&u Sepetavcu in navzočim gg. občinskim odbornikom za pozdrav in vsem meščanom, ki so razobesili zastave v Čast go-som, osobito pa g. Drag. Lapajnetu, ki nam j^ dal na razpolago brezplačna prenočišča, g. poslancu Gangln za spesnitev slavnostne himne in pevovodju gr Pre-lovcu za njeno uglasbitev. Iskrena hvala gre tudi našim narodnim gospicam, ki jim je bila na čelu g. Tavzesova, za vse neutrudno sodelovanje, bodisi pri veselici, banketu in pripravah za veselico. Zahvaljujemo se končno tudi vsem onim gospodom, ki so sodelovali brezplačno pri g«>dbenem društvu in slav. rudniškemu ravnateljstvu, ki je dovolilo gostom brezplačno ogled rudnika in žgalnice in ki je dalo brezplačno na razpolago različne dekoracljske predmete. Najtoplejša zahvala tudi vsem korporacijam in prijateljem društva, ki so nam pismeno ali brzojavno častitali k 25 letnici kakor tudi onim, ki smo jih morda v tej zahvali pomotoma izpustdi, ki so pa nam tudi po svojih m čeh pripomogli do tako častnega uspeha.
Odbor  „Del.  bralnega društva"
v Idriji, dne 29. julija 1909. Ivan rerfanćlć Anton Sram
predsednik. tajnik.
Zahvala.
Vsem gospodom in gospe m, ki so iz prijaznosti pripomogli do prelepega izida koncertni prireditvi, kije bila dne 25. t. m. na dvoru hotela gospoda Legata v Lescah, bodi izrečena zahvala, posebno pevskemu „Žirovnikovemu zboru" pod njega vodstvom in Brezniškim tamburašem, katera Sta iz naklonjenosti sodel. vala brezplačno.
Odbor leskih rodoljubov.
Darila.
la dr aibo a v. Cirila la Metoda:
Gosp. Marica Posegova nabrala v družbi veselih kegljačev v Vuzmetincih K 5 53 z do-stavkom: V sv. Miklavž zapihal je ljubljanski »Jug« - - pa smo nabrali nekaj penezov v klobuk. G. Rado Jereb v Kostanjevici iz neke kazenske poravnave K 5 Gg. Zabred — Keimauner v Gradcu K 10 v spomin največjemu pospeše vatel ju naše šolike družbe, z željo, da se najde mnogo posnemalcev med znanci blagega narodnega starčka. G. Ignacij Kessler nabral v veseli dmžbi izletnikov pri sv. Miklavžu na Gorjancih K 572. Iz nabiralnika pri g. F Gregoriču v Krškem K 20 (k temu znesku prispeval g, okr. sod L K 10) G. dr Kušar v Kranju K 20 v kazenski ii devi Štefana Ši k, pravnika v S«ari Loki. Jožtf Hafner p. d Tomaževemu iz Šk. Loke, po obdolženemu Jožefu Hafnerju vplačana globa. G. Marjetka Roianc v Dolenji vasi pri Cerknici nabrala v veseli družbi K 2 lo G. A. Mancini stavec v »Narodni tiskarni« nabial pri poroki hčerk g. Seliškarja K 3 74. G Vladimir Vojska »s Gradca sedaj ▼ Nt vem mestu K 800 v obrambni sklad 00x1000. Skopaj K 272 09. Srčna hvala! Živeli!
It allatav «wi G. J. Novak nabral pri planinskih čitsJničaijih na Izletu v Sko-cijaeskib jasnah K S*§. Živel!
G. Selilkar, strojevodja drž. fel. v Ljubljani daroval je družbi C. in M. K 10 in ne K 1 kakor je bilo v izkazu daril od srede slabo odtisnjeno.
Oeneno domače sdravflo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja st priporoča raba mnogo desetletij dobro sna nega, pristnega ,,MolTovegaSeirtlits-|>ra*bau. ki ae dobi za nisko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vee teSkoce probavljenja Originalna ftkatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prafiek vsak dan tekar nar A. MOLL, c. in kr dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na doseli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan a varnostno znamko in podpisom 1   8 11
Se dobi povsod T
neobhodno potrebni zobna treme
tdržujezobe čist«, bel* in zdrav*.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PR0SVE1D
LETNIK XXVII. (1907).
isbaja po 4 pole obsežen v veliki osmork. po eden pot ns mesec v svezkih ter stoj« *se leto g K so ta, pol lets 4 K 60 h, tem leta a K so ta.
'* vse oesvstrijske dežele 11 K so ta ns leto
Posamezni sveaki se dobivajo po 80 h.
Nirodna Tiskarna" v Ljublj ar m
Proti zoboboiu in gnilobi zeli
Izborno deluje dobro znano antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
iti atrell «llaane> In oelsitrAsmJuJ«
••prijetno iapo la ust. 1 vtelklanlea ■ navodom 1 M.
8: sorodnemu gospoda H. Levstiku, lekarnarja v Ljubljani.
Vata izborna Melnsine ustna in sobna
toda je najboljše sredstvo zoper zobobol, idstranjnje noprijotno sapo iz ust in je loprekosljiv pripomoček proti gnjilobi jod, zato jo vsakemu naj topleje pripo-c4am. Obenem pa prosim, pošljite lo ? steklenice Melus. ustne in zobne vode. Dovolim, da to javno oznanite ker
i res hvale vradno.
Leepeld aangi, mestni tajnik. Metlika, 81 aprila 1906.
kt lokama MU UuUke. i Ljubljani; bsljm usta it. 1
nov9Ksrajeciega Fran Jo že?-»•.*»*;*.
• mosta. tO 31
Umrli so v Ljubljani.
Dne 21. julija: Neža Sadar, gostija, 75 1. Frančiškanska ulica 8.
Dne 23. julija: Ivan Kunstel, delavec, 58 let Radeckega cesta U. — Stanislava Berčič, kleparjeva hči, 3«f4 leta. Streliška ulica 15.
Dne 24. julija: Albin Bavtan, bogoslo-vec, 26 let. Tržaška cesta 13.
Dne 25. julija: Ladislav Habunek, dninarjev sin,  4 dni. Kolodvorska ulica 28.
Dne 26. julija: Anton Čebular, mizar, 40 let. Hranilniška cesta 6 — Avguštin Nered kurilčev sin, -13 mes. Radeckega cesta 4 — Egid j Zalar, pečar, 38 let. Gradišče 11. — Anton Saplja, posestnik, 64 1. Zaloška cesta U.
Dne 27. julija: Marija Lapajne. orožnl-škega stražmeštra žena, 40 let. Tržaška cesta 38.
V deželni bolnici:
Dne 20. julija: Terezija Zaje, občinska uboga, 4l let.
Dne 21. julija: Ivan Plvk, dninar, 62 I.
Dne 22. julfja: Reza Močilnikar, kajža-rica. — Ivan Gomilar, dninar, 73 let. Marija Jereb, premogarjeva hči, 4 leta — Marija Sirk, delavčeva žena, 44 let. — Ivana Povrh, sirota, 15 let.
Dne 24. julija: Rozalija Novak, kurjačeva hči, 9 rr.es
Dne 26. julija: Fran Huter, dninar, 30 1. — Anton MatjažiČ, kajžarjev sin, 4 leta.
žitne oene v Budimpešti.
Ose 31. julija 1909 Tarnat«
Pšenica za oktober 19o9  za 50 kg K 1352
Pšenica za april      1910 za 50 kg K 1377
Rž        za okt       1909  za 50 kg K 9 81
Koruza za avgust      „     za 50 kg K 7*73
Koruza za maj        1910  za 50 kg K 6 95
Oves     za okt       1909  za 50 kg K 7 52
■fanti*.
5—10 ceneje.
tMiae sad
tlak rUO am
t
Cu "J*
*"*■ I rtaii
I! H
sala sv. I 7353
3i;l1. sj. I 735-2 . p.pop.p34 9
Vetrovi
19-1 brezvetr.
131 si. vzhod 28-4tl Jzahod
Nebo
Jasno
1M*
v M svak Oo
19 7,
I
Tu ž nega srca na zna i jamo vsem^l sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest,   da je Vsemogočni poklical  našega ljubljenega očeta, brata in strica, gospoda
Jvana Javornika
posestnika na Krki
danes zjutraj, v 56. letu njegove starosti, previdenega s svetimi zakramenti, v boljše življenje.
Zemeljske ostauke predragega rajnika preneso v nedeljo, 1. avgusta 1.1. ob polu 8 zjutraj iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji farni cerkvi.
Krka, 30. julija 1909. 2845 Žalujoči ostali
Žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je Vsemogočni poklical našo iskreno ljubljeno, hčer ko oziroma sestrico, gospodično
Angelo Sirk
gojenko (II. 1. višje  dekliške šole v Ljubljeni
po dolgi mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 19. letu njene starosti danes ob I. uri popoldne k Sebi v boljše življenje
fogreb t redrage rajnice bo v nedeljo dne 1 avgus a ob 4. uri popoldne iz hiše ža osti Poljanska cesta št. 70 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Preblago pokoj nico priporočamo vsem v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, 30. julija 1909.
Ivan Sirk oče. — Ana Sirk roj Podborsek mati. — Ana, Joalp sestra in brat 2843
V sredini mesta se takoj odda
lepa, velika §8.5
mesečna jobo
s razgledom na ulico.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Staro gostilna
na dobrem prometnem kraju v Ljub-liani, se odda na račun gostilničarju, hi založi varščine 10)0 kron.
Več se izve v Gradišču št 13, LJubljana. 2819-1
2 rjavi
5 in 6 let stari, 172 om visoki, za težko vožnjo, brez vsake napake, sta na prodaj pri LUD. SMOLETU ▼ Sevnici- 2840—1
Prodajalka
se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom Fr. Sanica v Motnlku M Gorenjskem. Ponudbe s sliko imajo prednost. /88-i
Izjava.
Na vsestranska podla obrekoven'a gospoda Andreja Podboj, trgovca in posestnika v Ribnici, ki naj bi bila izvirala is moje hise, izjavljam pod pisani, da poznam imenovanega le kot poštenega in doslej neomadeže vanega moža ter je njegova b ša vredna istega spoštovanja, kakor do sedaj.
V Ribnici, 29. julija 1909
Anton Keršnlč l r
posestnik in krčmar v Hrovači.
Predstoječo vsebino potrjujem podpisani v celem obsega na podlagi svojih tozadevnih informacij.
2836
Fr. Dollnar 1. r.
dekan,
V bili štev. S v Sodnijski ulici ja v II. nadstropja a fronto proti Dunajski cesti oddati a 1. avarmstom
staiovaiijc s 6 sobami ii pritikUiaai.
Pojasnila o tem daje župan Ivan Hribar ali pa odvetnik dr. Ivan Milan Hribar. 2660—8
Lopo domačijo1
s 3 sobami, kuhinjo, 2 kletmi, vinogradom, sadnim vrtom in vrtom aa zelenjavo, zdravo pituo vodo, odda ljeno četrt ure od iole in cerkve, dalje lepe stavbne prostore nasproti poŠte, kolodvora in smrekovega gozda, proda Fran Jelovnik v Poljcanab.
30 kron
in več zasluži vsakdo vsak dan, kder prevzame predmet, ki Se ni bil prodajan, v prodajo privatnim osebam. Kjer je predmet uveden, je zastopniku zagotovljenih brez truda premnogo ponaročb — Pojasnila daje brezplačno iznajditelj 2822
Louis Klockner, Erbach
lm Westerwald (Bemčlta).
afesnfjpMsa 2839 i
stanovanje
z dvema aH tremi sobami, ter
pri hiši se nahajajoči m lepim, senčnatim vrtom 80 Odda mirni stranki za mesec november ali po dogovoru tudi poprej na Triaški cesti it 38 Poizve se pri lastniku A. G ludu istotam ali na Eongresnem trgu 3
Pozor!
Pet velikih kosov
travnikov
aajr je naprodaj. ~aasj
Prodajo m posamezno aH voo
Skopal 28'8 -1
P jizve se V gostilni pri Josipu
Plsnksr|n na Dolenjski cesti.
2 krojaška pomoćnika
za fino in v trajno delo in
enega ali dva učenca
sprejme takoi Alojzij Glasio, krojaški mo|. Mofcronof, Solanjsko.
Odda ao za L november fie nekaj
stanovanj
a tremi sobami In pritiUinaml Poizve se na Poljanski cesti it 2i, pritlično desno.        28C0 i
Traouski pomočnik
Špeoeiist, star 22 let, zmožen obeh deželnih jez kov v govoru in pisavi, ifli premeniti slntbof najraje v
Ljubljano. 2329 Dopise pod „300" Št Vid na ■ isl, poato reatante, Koroško
dobro izurjena v manufakturni In špecerijski stroki se sprejme s prvim septembrom« s tem da pošlje pri pojuioi spričeval) o zadržanju
Franc Xav. Aumanoa sin,
2816-1
Čevljarskega pomočnika
zanesljivega in zmožnega voditi vso
obrt spre|me tako!   27* i i
yinton JKerjcšič v jVIcdvodah.
Plača po dogovoru.
Učenca
iz boljSe hiše za trgovino z lesnim in sitarskim blagom takoj sprejmemo Sprejmem tudi
dva učenca
zs koisrski ebrt. Nastop takoj.
Dragotin Zupančič,
2806
Zahvala.
Pretreseni vsled nepričakovanega udarca, ki nas je zadel ob priliki nenadne smrti našega preljubljenega, nepozabnega in nenadomestljivega sina, brata in strica, preč. gospoda
Stanka Peharca
mestnega   ž-a-pas-Usa   tt   ČZrzs.-: ro.lj-a.
izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so se p trud li, da so z osebno udeležbo, s pismenimi ali z drugimi izrazi sočutja skušali utešiti našo bridkost in bolečino katero občutimo ob tej nenadii izgubi
Najiskrenejšo zahvalo premil. gospodu prostu dr. Sebast. Elbertu, ki je spremil truplo v družbi prečast gg. kanonikov, prečast duhovščine iz belokranjske in novomeške okolice, v spremstvu visokorod g glavarja, državnih in deželnih uradnikov, šolskih, občinskih in drugih zastopnikov iz črnomaljskega in novomeškega okraja do mesta, kjer je bil ganljiv razstanek med očetom in otroci, med župnikom in v nepričakovani množini udeleženimi črnomeljskimi župljani, ki so se na pretresljiv, nepopisen način žalovanja poslovili <d svojegi duhovnega pastirja.
Enako Iskreno zahvalo preč. g. svetniku v Tržiču, vsej preč. duhovščini, vsem uradom, sorodnikom in Tržičanom, ki so svojega sobrata, sorodnika, rojaka, prijatelja, preljubega pokojnika spremili k večnemu počiiku..
Vsem in vsakemu posebej našo najiskrenejšo zahvalo, zlasti mestu in župniji Ć nomelj. ki je v tako častnem številu prišlo po slovo od g. Stanka.
Vsestransko obilna udeležba, vse častno spremstvo iz Gorenjske, Dolenjske in Notranjske iz vseh stanov nam je bilo v veliko tolažbo ob prebridki izgubi, katero obžaluje
roibina pakarCtva.
Tržič, 31 julija 19C9. 28 1
Trgovski pomočnik
iaurjen v vseh strokah trgovine mešanega blaga, SO aprojmo pri tvrdki tad. Imele v Sevnici na fttajcr-
2780—3
Jfcioscžm ponuda za bsc
ali laaaa voda za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem času presenetljiv uspeh. Cena K 2 in K 3 po povzetju pošilja
m
S 120, Ifnadstr. vrata 52 -0.
gospa
a|, VII Mariahilferstr.
Lepo
stanovanje
a dvema sobama, kabinetom, pred sobo, kuhinjo in pritiklinami se takoj Odda zaradi odpotovanja. 2835
Poizve se v Sodnlflskl nliol 4« v trafiki.
Stanovanje
s dvema sobama, kuhinjo In pritiklinami se zn avgustov termin odda mirni stranki. 2799—* Več se izve pri gosp* S Oklicu, Eonjušne ulic ftt 4.
Uiem prav dobro izurjenega
solicitatorja
ki bi vstopil dne 15. septembra 1.1.
Dr. Juro Hrašovec
odvetnik v Celju. 2837
Motorno kolo
s pristranskim vozom, izvrstno in prav malo rabljeno, ki ima dvojno prestavo, prazni tek, ventilator in obrambne obroče,  se OOn6 proda.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2820—1
Ura z verižico
Zaradi nakopa velike množine nr razpošilja šleska razpošiljevalniea: prekrasno pozlačeno, 36 ur idočo precizgsko uro na sidro, z lepo ver žico za samo K 2 kakor tudi triletnim pismenim jamstvom — Po povzetju razpošilja Prusko-šleska razpošiljevalniea
A. Grelb, Krakov 43,
Za NB. neugajajoče denar nazaj.
Pridni, zanesljivi
potniki in agenti
na  Eranjskem, Primorskem In
Štajerskem,   ki   obiskujejo kmeto valoe  in  druge ljudi  na deželi, se sprejmejo takoj proti visoki provi ziji aa nov senzacijonalni predmet
Ponudbe pod „velik zaslužek" na uprav. „Slov. Naroda".      2844 1
Razpošiljam kolesa
za štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Ilustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dušek
tvornica kolea, Opocno ftt 80, ob dri.
talaznlclCeftko. 422 ,8
2834
pianino
a karto se eeno proda na Marije Teromljo ca a ti it 20., L nadstr.
3y.2 HP, znamke Pucb, dobro ohranjeno, oo oono proda. 2829—1 Več pove g Karel tamornlk v Liubljaal, Dunajska eesta it 9.
Trgovski učenec
star 15 let, zmožen slov., nem. in italijanskega jezika, ki ima veselje do trgovine in
trgovski pomočnik
rA) let star, dobro izučen manufakturne in mešane stroke, telita slnibe najraje kje v
mestu ali v večjem kraju na deželi.  2786 2 Naslov pove upravništvo ,Sl. Naroda*.
Prodajalna
2833 1
tudi cela biia z velikim vrtom se Odda radi gospodarjeve smrti pod ugodnimi pogoji takO| V najem. Trgovina je dobro vpeljana in obstoji od leta 1848 Poleg je trafika, mostna tebtnlca in veliki prostori za skladi sca. — Ponudbe na A. Šapla, &tur|e-Ajdo vaćina na Notranjskem.
Kuharica
zmežna gospodlojstva pri manjši gostilni, t. j. isvežbana v kuninji in tudi pri družini, vajena ravnati s perilom iu zmožoa vsega gospodinjstva, 80 sprejme. Plača po dogovora.
Pismene ponudbe z dokazili zmožnosti na uprav. „S1. Naroda". 2831—1
75.00O ur.
1 ura samo 2 kroni.
'<aradi nakupa velike množine ar razpoSuja Sle c<j*ka   razpoŠi\jalnica :   prekrasno pozlačeno 15-urno precizijako uro ankerico z lepo veri--00 za samo M V*— kakor tudi dietno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Froako-aiesijaka razpefttl|avalnloa
P. WINDI3CH v Krakovu U/30.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 2842
pozor!
Slavnemu občinstva naznanjam, da zaradi opustitve gostilne prodam vino, t. j. pravi kraSki teran, burgundeo in cviček. Cene po dogovoru.
Priporočam se tudi p. n. gostilničarjem
Obenem  prodam tudi dva jako
lepa llmonova in dva pomarančna dre,.... A j8|t|tw|
28 jo Sv Patra ceata 47.
ii
aa Gtlncab
v nedeljo, dne 1. avgustu
K 0 N C € R T
na senčnatem vrta.
Začetek ob 4. pop.      Vstop prost.
Godba nn godala.
V slučaju neugodnega vremena se vrši koncert v gostilniških prostorih.
. RUS
2794 2
bivša gostilnitarka na Drenikovem vrha
Ljnkijanaka kreditna banka v Ljubljani
ia«w»»i«-a* ju.;m<>moo.c?€io. Itritarleve nlloo Itov. 1.
Podruinica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
= aprejema Vl#f€ M kajllitt ■» M ttkeCI raCaa ter jih obrestuje Od iat VlOflt pa tisttk =
ii o
14—86
4
O
J(epajt ta pratefa sraCka hi treteestee papir)« vseh vrat pa teeaaeai kam.
vmrmmmmm
mat*
♦' MAGG!" kocke za govejo jiihoj..«;.«^,.
«_   * IV ■ nB <CMI M ■ Pri nakupu pazi naj se točno na Ime W4tH kakor tudi na varstveno znamko (ivezda      niw /AA+~+ 14+M_\
briteeaa.  m ¥ m        ^"WP1 t krtiem) Druge kocke niso srn****«" 2805     niK C*atrt litra) ^
Bik (ćatrt Utra) ^mufn
7485
90
09
0
4756
3. Prilog« »Slovenskem Marodn" št 178, one 81. Mi« 1000
Jtarn LJubljana.
Ljubljanski potres je prav odločilno posegel v razvoj našega mesta. Tain kjer so nekdaj   zeleneli obširni "vrti,   kjer so šumeli kosati kostanji, *e dvigajo danes moderne hiše, oklse nekdanje ulice so se umaknile modernim, širokim,  kakor ravnilo ravnim cestam, pročelja starih hiš ljubljanskih meščanov so kar čisto spremenila   svoje lice — kratkomalo, naša bela Ljubljana se je spremenila taka, da je kar ne more vee spoznati, kdar jo lil zadnjih 15 let odsoten; mi seveda, ki stalno tu bivamo, ne občutimo te spremembe tako zelo.   — Kes je niarsikako   dobro spremembo po vzroeil ljubljanski potres, ali povsrti čil je tudi veliko, veliko Škode z oai-rom na zunanje    lire   ua$e lepe piv stolice, veliko škode, ki so nikdar več ne bo dala popraviti. Ljubljana, da-siravno nikdar    ni    imela v izobilju arhitektonienih in zgodovinskih znamenitosti ia se \ tem ozira no niovt* meriti z diugiml mesti, je pa po potresu    prišla   škoro ob vse: »Bostia trininplmns«.    kramp in lopata sta slavila svoje orgije, pokopala in un -čila sta mnogo, mnogo, kar !>i se dalo rešiti in kar bi bilo vredno, da se reši. Z zemeljskega površja je zginila prekrasnu palača Turjačanov v Gosposki ulici, ku,> razvalin ti še danes kaže mestto, kje je stal ta biser ljubljanskega staviteljst v a,    in izginila je rednta:   šentjakobska   cerkev je kar Oi>t«> spremenila svojo zunanjost, mestno Lične, preproste fasade vidiš danes čudno   arhitektonično skrpucalo   in   prijazna   dva stolpa sta se umaknila orjaškemu inoiistru.   ki se dvigmje zadaj na desni strani* in pročelja šenJtpetrske cerkve,   te nekdaj najlepše cerkvene   stavbe ljubljanske,   elovek   tudi ne bi spoznal več, eel katalog renesančnih arhitektonskih vzun-ev    vidi   tvoje oko danes, kjer se je svoj čas kazala preprosta, neusiljiva cerkvena fasada. In koliko se je podrlo ali pa  premenilo starih ljubljanskih hiš.    in    to pogostoma prav brez potrebe, hiš, ki niso sicer bile umetnine prve vrste, ki pa so v sv«»ji skupnosti    tvorile harmonično in karakteristično   celoto.   Danes se vse ti> ne da več popraviti, kar se je zagrešilo,   je   in   ostane zagrešeno. •Opozoriti pa še treba na to, da ni še pokončano, ila se »mnogo da še resiti, mnogo,   kar j* v žalostnem stanju popraviti, mnogo, kar je pokva-nenmetna roka. renovi-
je nastopil kot pristaniški delavec, postal navaden mornar in po daljšem potovanju   po Ameriki krmar.
Ker je bil jako pozoren m se za vsako stvar zanimal, mu je to potovanje za njegov poznejši poklic, o katerem pa Še takrat ni razmišljal, veliko koristilo. Na nekem potovanju je padel z jadra in si zlomil levo nogo, vsled česar je moral mornarstvo opustiti. Vstopil je pri nekem profesorju kemije kot sluga. Pri njem je imel priliko veliko čitati in je delal s profesorjem,   ko si je pridobil nekaj znanja kemije, različne poskuse. Takrat se je začel   zanimati tudi za skrivne in komplicirane zločine in jih strastno zasledoval   po   časopisih in knjigah« L. 1886. je razburila skoro vse londonske kroge premetena družba ponarejalcev bankovcev, katere kljub silnim naporom in žrtvam niso mo-gli    zaslediti.    Takrat se je ponudil Beague policiji    brezplačno v službo in razkrinkal v t> tednih glavne vo li-telje te predrzne družbe. S tein je /a-
ia postelje ii pik
rtiporafa p« ■•|Bii|ik ••■•k
Mesečna sobo
a brano in vso preskrbo ali brez nje
M »ista.
Kje, pove upravniitvo „Slovenskega Naroda11. 2736 3
Prate m enonadstropaa asva
Zunanja naroasla te to eno uvriajejo.
gleda   na   stopn.iisce.   ki je moralo nekdaj biti prav krasno,   če pogleda na dvorišče,   ni zazidane in uničene arkade. n;> ostanke sgrafitov, ki. i^a-^or Sboieheai stare*?   čakasvoje j >-polne pogube;   se ntu mora razžalo-—i iti srce.   In če vidi pred rotoVžem prekrasni Robbov vodnjak, zamazan in zanemarjen, se nehote vpraša. mora ta§ko l>i"i '   Mi smo, da se take izrazim.       nase staroTjcibl j ansko vprašanje« doslej popOlnorna zanemarjali, hi zato prav s skrbjo gledamo \ bližnje   renoviranje Ijubljan-granzi in zelo,   zelo se bojin o, da ne bodo   renovirali^  in »poprav Ijali«   tako,   kakor so popravljali n. }»r. ljubljaiiske    eerkve    po potresi. Drugje se za taka   vprašanja danes že prav intenzivno brigajo,   vrše se enkete, povprašujejo se za svet arheologi, arhitekti, estetiki itd. Pri oas pa se nismo do danessse geatli. Ali \i ne )»?! skrajni en«,   da bi se tudi pri it.-:- osnovala slična   korporacija ka-;or ie na or. v i*r-.»tri   »Klub za sta
lini -
n    Pralne . ki * * * se zanimal za l.iu ijanske arhitektonske,   umetniške in sgrodovinske spomine,   rešil tega ali fra pred propadom, iztrgal t«, ali oi n zapuščeno   znamenitost   iz rok Pozabljenja,   dal   inicijativo za prenov ljenje ii' ali one   znamenit«' stavbi   Imamo dovolj mož v svoji sredi, ki bi bili poklicani započeti tako ni.-in vsak ljubitelj naše lepe pre-stoliee bi gotovo z veseljem pozdm-vi!   skorajšnjo ustanovitev Ljubljana«.
čel svojo karijero kot detektiv, je takoj stalno nastavljen, pridobil si zaupanje oblasti in prebivalstvu, ter postal res pravi strah zločincev. Seveda je med tem pridne studi: nI vse predmete, kateri so bili potrebni njegovemu poklicu, da je mogel biti kos vedno modernejšemu in rafinira-neniu zločincu in mu slediti v vsel: družabnih krogih. Zadnje njegovo delo je bilo razkritje obsežne indijske zarote, ki razburja vse londonske 'kroge, in ki je povzročila znani pol -tični atentat v Londonu. Vendar pa tepra ni mogel dovršiti, dasi je imel že vse podatke r borane, ker #n je prehitela smrt. Prehladi! se je pri zadnjem napornem delu, dobil pljučnico, kateri je v kratkem podlegel.
* Kosti v Vzhodni Aziji padlih Rusov. Po rusko - japonski vojni zasnovali so po "Rusiji    pod predsedstvom velike kneg-inje Olge Aleksan-drovne razna društva in odseke, ki so zbirali  denar in skrbeli za dostojna grobišča in spomenike padlih junakov.   Postavili   so   res na velika skupna grobišča, kjer je pokopanih na tisoče žrtev, krasne spomenike, jih omejili, zagradili in primemo zasadili z drevjem   in   cvetličnim grmovjem. Pohvalno se mora omeniti tudi .Japonce, ki so pri tem delu veliko pripomogli, posebno v Port Ar-turju,   na otoku Oki in   ob morski ožini Cuzima. -    Pred kratkim so začeli izđelavati v glavnem japonskem arzenalu neko novo razstrelilo, ki bode izmed dosedaj znanih najmočnejše. 'Glavni sestav tega razstrelila je koščeno oglje, katero vsrkava tekočim- in pline v veliko večji meri. kakor kremenčeva moka. Ker domača produkcija ne krije množine, katero porabijo pri obsežnem izdelovanju, je poslala japonska vlada po sosednih deželah, posebno na Kitajsko, več zastopnikov, ki kupujejo v tujini kosti in jih pošiljajo na Japonsko. Ti ljudje kaj radi obiskujejo Mandžurijo in splOh kraje, kjer je divjal najhujši   boj za časa   rusko - japonske vojske. Tam napravljajo namreč najboljše kupčije. Po vseh postajah, posebno v Šensihu,   db železnici Muk-den - Šahe, leže po skladiščih veli-'kanski kupi kosti, ki pa po večini niso   živalske,   marveč   izkopane na -kupnih  grobiščih  ruskih vojakov« Plačujejo ji)   po 02 kopejk    140 funtom. Kdino lobanj preknpci ne sprejemajo. Pri jiogledn na te kupe kosti in razmišljanju njih uporabe, se uti-hotapi   človeku   nehote   grozna in usodna misel, «ln bodo sltrZile kosti padlii. ruskih junakov lahko kot najini jše uničevalno sredstvo sovražnikom njihovih lasTnih otrok iw potom-
»Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga v II
Ljudevit Borovnik
puiiisur    v   ■?•■»• (ferl««h) mm Hon>«linH.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene — iiustro-€62 vanl oenikl zastonj. SI
lijbolju pisalni stroj sefoM
cev
3f3
nton LeDtfleA,
rokavićar Ia bandailst
31
Pod trsnčo 1.
Pod tranćo 3.
kluba
Po svetu.
Pravi Sherloek Holmes. Rred kratkem je umrl v Londonu 491eini ^ tiv Philip B eague, kateri je sln-211 romanopiscu Konanu Dovlu kol Vz<,i- za Junaka Sherlock Holmesa v 'dcgovih svetovnoznanih detektivka romanih. Mož je bil res najbolj -81 londonski detektiv in zasledil in °dkri| je tekom 25 let svojega službo-Vanja nebroj posameznih in družbenih skrivnih ziočinstev, kar mu je ^OBaŠale obile pohvale, priznanj, ^aležnosti in zaslužka. Beagiie je . I rojen v hližini Southanifitona in *!Prišel v 20. letu kot srečolovec .^z posebne izobrazbe in znanja, *ez sredstev in službe iskat sreče v ^ndon. Bil je nadarjen, živahen, **°modiraI se Je sila lahko,   toda le
(asno, najrazličnejšim družbam !u ^Jozajem,   v obče vsestransko jako
uJeten. «vojo karijero v Londonu
fjnbljaiuL
Lastna lzdelovslnlca vsakovrstnih glasa, usnja tih ia vo|aakih rokavic.
Izdelovatelj kilnih pasov.
Vsa kirur-gicna dela. Zunanja naroČila točno
<• ti* niske.
i   i    v'>^"   s<xv'"" '<*>W ww ,—
Vinko Majdič
valjčni slin v Kranju
CKa-ssaaJailcot
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj Izbra-z nlh pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo Jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar Je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.        3039 39
Zastopstva in za oge: v' Miljami, foaavmds^ ~ sTooovtatf Trsta« Sonalt
laki. **** its^asarm,
domačega in tujega izdelka.
Trpižno blago. — Cent solldn«
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniške in kavarnarska namizna posoda
p@ nafaiijik cenah.
I 5 lf—IBMIUUHIIIIIIIIIIIIHHI HUHIIlIlMif -
Edini zavod
- v L|mM|anl-
za kemično eifteenje oblek« 1 j ter laetorjtv, barvarijs. in likanje sukna
===== iz ^ pnr. =
Poljanski nasip —
Ozke ullos it- 4.
Sprejemališče „
Šelenburgove ulice štev. 3, ||
Pulfitbi točna, SelMsiMN.
=tllllllillllUWSMH«MlllllllllltltlM*44llllllllllltllllllllltlSI|IIUtll»T
Osino! za Oazno!
gospodinje, trgom in mrijci.
Najboljša ta najeuajia postrežba
za d egva, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelpou, uetne vode In zobni prašek, ribje olja, re-dllne In pesipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, r- co*-rf»ft£n«r «• ooosrarte in feiotr«*l>Mo>lno*9 klrurfična obve-alla vsake vrsto, sredo to a za dooln-fekcljo, vosek In posta za tla Itd-— Velika zaloga najfinejšega raaoaai in sae>osJa.aioi. - Zaloga evešlh oml-sirralsilta voaot In aollj za kopal.
Oblostv. kuću. ridala strati.
posebne  priporočljivo:  grenka eel, dvojna ool, solMar, eoojan, kolmei, krmilno apno Itd. — Vaaaja naročila se izvršujejo točno Ia solidno.
Drogerija
£aton afne
U«W]8n8f 2iM« ulice šl. h
Kiuiais f>e> ate^vrioajl
oonftca (rose), cvetje, koc____
aa, skorje Ho. itd,
2721—3
srB
B -
i velikim vHoan, v Lfskllul ep-sproti earkve sv. Petra. Hifia je ^6 let davka prosta.
lave se na Sv, Patra oestt it
lil (trofika Podboj). 27f8-3
Nedosežno *
.LiloJnovelSo orne- j J ■ rtska iznajdba ■
■Igllenaho gumasto blago aa moške. Porabao aa lota. X 4-00.
Cez Z miljona kosov prodanih ▼ kratkem čnmu
Hlgtiensso gnmasto blago za ieaene.
(Varstvo šeask.) Priporočili naiiinri cdrav-niiki otrokoTnjski, perikboo oh leta. ■ 1*00.
Kdor posije denar naprej (tndi pomena »naroke) mu r»on)ip di.krvtno in poStnino prosto,  oieor  50 vin.   več,  edina prodaja
J.H. IIOER, tvornice ta no- JL I -mnjto blago. - i
S u a B 1 IZ 2. Bf nssdorf ermtr. S - 0.
Radi prevelike zalege po 5 In več let starega 2692-4
Štajerskega
Oliver
s takoj ritao pisavo, pripravo za črtanje in rastriranjc, taabnlatorjea in najboljšo uredbo za slovenski jezik.
Kataloge razpošilja na željo zastenj in poštnine prosto.
Generalno zastopstvo za jug monarhije
v Cjabljant, Jrtiklošičeva cesta 20,
kjer se stroji Oliver lahko vsak čas pogledao in poskušajo.
|f      Oćl i-eo.^   1866. 9» Tg&
Bergerjevo msoicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo ortUžnf »d ravni ki, skoro ▼ mb irropakth drtevah ■ odlični« oapohom a porablja pro-
vsake vrste izpuščajem
sisati proti kroničnim lliojo— ia paraš, ispnačajem, dal)t proti rdačiei na nosa, oseblisam, potenja nog, luskina*, es glavi In ▼ bradi. akao^aoSoos bttrmmmv ojoaoj ima ■» tsbl dO »fsfnflasi- ■oaoaoajoi >sti mam ta m raalikn>a bi strano od rsah dragih kontrsnovih mil, ki m nahajajo i
iz vinogradov gos p. Rs gorska na Triki flOri| katerega sem točil do sedaj  po  96 v liter,   točim sedaj
po 80 v liter.
Ker imam v kleteh prisu ano dobro vino ga priporočam si. občinstva in presim za obilen obisk
Franc Čonžek.
gostilničar pod Rožnikom.
sbjbjbjbjbojsbb^^
IUničevalec stenic I J mg-J mg
Prt po&rUM  bcimmth rabit« jako nspsaoo
Bsrgsrjsvo kotranovo žveplano silo*
JSot Nosp« ibort-avaoeo mtilo s» odprsvljanjs m
nesnago s polti.
9*oH  sposčajom  na   polti in giart pri otrocih, kako t adi aut nensdkrfljivo kosmetUno mUio ma *»a»iv<»x 0» BoBaBfOj m SSaBoOBOJS rooo sinil
Bsrgsrjsvo gliCoTinovo-kotranovo silo,
* katerem »s t& odst. glioarins in ki J« parfomovsAi
Xo\ odlično srodstvo *» glavo so rabi daljo ■ bfrrsini*
BBpofeoai
Bsrgsrjsvo beraksovo silo
■o  tioer proti  «grre«»ns, oaje»r«ai)a,   iveaccm nao i*-.'jcnt lu drntein neo»riliknn> k'»»f
Cc^« komada rieaka vrata a navodilcm o BpOTsM TO v
aahtevsjto po lakarnsh tn aaasTnib tar--»rlrr-'.i tsaUjuuno Bon 11 OjSokOl kolrsnors oailo in pwkW no pole? s»o)«oo rsrjtveuo oaojadoi  *»  n» poiLgstojsO1
'.nam podpto O. MeSi * Oa. aa rtaki stiketi. (VMikooaa o •»fteo diplomo oa Oana^o) lSSa <n n rl:tin  »»» :Jumi um ivctoTnl riasa isvf v t'arUa leOO. ■•Trs drngs OBOdtB. to higisn. mlin anamko Berarer e u»3u;i. v navodila, ki a» pridan« mkeian milu. JVsprod«^ t «s«b 'tikcrnah tn s»d«m<h trgovtnab
Na debelo: O. HeM a Comp., Dunaj, I., Blberatraaae t jj HJublJattl se dobiva v lekarnah: 1111 a ta li^UMtrb, n. llIsaiHletBalklft>> ar«**, j. fls»yrt €*. l*l«>o?oll, fj. p I TrnRioe«y m v vaeh đrrurib lekarnah oa Vraifitelrem 1246—14
23 5-7
obi var usmrti takoj vse stenica x zalego vred.  Nestrupeno^ blag o -
dišeče, razkužujoče, Dobiva se v steklenicah po 60 h, zraven spadajoča brizgalnica 20 h v 1 .t in 1 , litrskih steklenicah primerno ceneje in samo v glavni zalogi
ANTON KANC
•Irosrerija*   t LJubljani.
Druga sredstva odločno zavračajte.
Generalna zalega Dunaj.   XVIII.. fSrntzaaatar ilrf. *?■
Svoji k svojimi     Jfirodna tvrtlal
^ ŠBŽ      » $
se oddala o najem na Vrhniki.
Oddajam v svoji biSi na Vrhniki, Stara cesta it. 186 ¥ I nadstropju: odo veliko sobo, kuhinjo, drvarnico tO klet za letno najemnino 144 K; eno veliko sobo, on kabinet, kuhinjo, drvarnico in klet sa letno najemnino 240 K; Prodajalno prostori obstoječe is ono v t like sobe, dveb kabinetov, kohinje, drvarnico in kleti, za letno najem« nino 240 Km Vodovod v hiši. 2655 —3 Ponudbe sprejema lastnik
Franc Jonke
llubljaaa, Kcagraani trg it. 16.
Nilko Krapei
urar in trgovec
Ijnfcljana, Jnrfičev trg štev. 3«
——^Ustanovljeno leta 1052. —
CeaJ. obdnstvu priporočam svojo bogato salofo 1954—14
»v trn
Osobito oodaj ob priliki biraie, na-
fifravila iv£nt is ctso!
2a vsako prodano aH po-ptavljeno aro Jasacui 1 loto.
b
o« . . E !••-s,  •  - r. »00
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko,   r. Dnsek, Opotao 76
ob državni železnici, Češko. t50i-'6
OsBBMw*aBaW   §aa svsvftas^SMsasttSSaa   taja SSSsshsI
KBJaR ■ 1BSNNR p ™"
hSfhsl tttNkiiJMnN
_ M a m........-
m v prid družbi av. Cirila in Metoda.
I aotnc obratom urejena tvornica
G. Skrbić
" V ZflSTGbU. Illco Stev. 40
priporoča svoje na glasa solidne in sen sne 17
žaluzlje
f les. tkane m platnene rolete, železne in lesene kapice
sa c k na Ia prodala Inice in prosi da čim v«J pozornosti poklonite tej solidni tvomiei.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
inženir-hidrotekt
Konrad £achnik, fiupljana
Battktvtam alicc itcv. 4. Jrzo|afi*£actaik-q.Wiaai.
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. z ved. mnenja ob poveritvi gradbe nantouj).
Iparotovanu n milo. surovi aarjarin, I     kristalno sodo ii steariaske svece
IISHAC FOCK b Kranju
asr I is o a«o «sit 255 19
■Do v prid dražbi sv. Cirila ia Jlfetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse drage vrate mila, kristalno sodo« stoaiinsko SVOČO znamki „Elektraw in „Solnceu,
tOSlotaaO milo ter vse drage pralne snovi. 1 čast in ponos vsake gospodinje šahtova, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo s gorenjo znamko. 1
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
••Ottoman"
VI199—4
^OTTOMAN
Franc Visjan
Cjnbljana, Koloivorske ulice št. 25
priporoča svojo bogato zaloga
16 31 navili !■ t« rabijralh O 2J O
I
m
b C
I
E. Kristan
oblastv. knncesijo-nirana potovalna
= pisarna —
246-29
Ameriko
v Cjnbliani, kolodvorske ulico štev. *M.
1
1
Najbolje za zoba
Samo pristne, (revo razkužujoče, antiseptične
prašičje kapljice „Sussanol"
z varstveno znamko obelisk so uspešne in varujejo izgube.
Dobivajo se pri edinem izdelovalcu iP30 —12
P. Birnbacher, lekarna ,,pfi obelisku11. Lastnik; Vik or Hauser v Celovca.
1 steklenica i K, 10 steklenic 8 K. Gosp.        P. Birnbachertu, lekarna „pri obelisku" v Celovcu.
Bodite tako prijazni in pošljite mi 25 steklenic kapljic proti prašičjim boleznim. Kapljice so izvrstne; še nisem imel nesreče pri prašičereji, odkar imam te kapljice.
S spoštovanjem Ivan Leskoschek, gostilničar.
Wirtstein, Spodnje Štajersko, dne 2. julija 1906.
Ckr.priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priposnano izvrsten PortUanal — csAiaaoaat v vedno ednakomerai, , vse od avstrijskega društva iBŽioirjev in arhitektov določene predpise  glede  tlak ovne   in   odporne  trdote   dalff   nadkrlljujoel   dobroti kakor
radi svoje priznano izvrstno apno«
S^rlporc&ileL In spričevala        706—25
rasnih uradov in najslovitejših t v r d k  so na r 11 p o 11 g o.
Centralni urad: Dunaj, I., ^Ia\iniiliaiisirasse 9.
m aaf
JiMiaputiift.   1      I      F rotiti
Otvoi-ieaao  ««* M- am]
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernih novosti. Od 1. septembra do 1- iamlfa l5*/0 salianle. Čudoviti zdravilni uspehi. BadloktivM termalno kopališče 35-44 G.
Hrvaško (Hrvaška Selca). Termalno pitno edravljenje.
Razpošiljanje termalne vode. - Frekvenca 5600 oseb.
Rasinske marmorne in prsne kopeli. Sudariji. Prospekte in pojasnila daje kopaJ^kp ?av^^ dr. Mai. Pravilen naslov samo: Krapinsko toplioo.
Hrvaško. ---
Zdraviliški dom 200 komf sob, prekr park, terase, sestanki, čitalnica (vsi časopisi) biljardna soba, stalna vcjaška zdraviliška godba. Lift, telefon, garaža za avtomobile, izposojanje avtomobilov.
Na postajo ROGATEC 2 uri in na postajo ZABOK-KRAPINA-TOPLICE l uro. Pri vlakih poštni landauerji. Privatni vozovi in privatni avtomobili proti naročilu pn ravnateljstvu 1674—10
1640 15
POZOR! POZOR! POZOR!
Najstarejša prevozna tvrdka v Ijubljani
J ur] a Janko vica naslednik
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska ulica št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevaianfe
raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Postrežba najto&nejša!
Cene zmerne!
SVETOVHOS LAVNI
tvrdke FRATELLI B RANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA ORENČIOA NA SVETU* Noutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v LJubljani pri: J. Buzzc liniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak, Zalaznlka.
2731-2
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC St HORN
tinbljana, Dunajska cesta »sv. 73,
fllijalka na REŠATI, poita Pol pri gubljanl.
Priporočamo bogato salogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, stopnice, (nsjelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mOIStone, kakor tudi hidraulično stisnjene se talil qne* plošče aa tlakove cerkva, vež, kuhinj, hodnikov, trotoarjev v rasnih bar?ah in vzorcih; podboje, krite, nagrobne spomenike, okvtrjei postamente, balnstrade, ornamente, laeade Itd. — Opoaarjamo posebno na prekrasne plošče is nmetnOffa marmeiiS (Carralvth-patent) aa prevleko sten v vestibnilh, stebrov, najboljše nadomestilo naravnega marmorja vseh vrst SS umivalnike, nSteO OmSliCO, kredence Itd« Gospode interesente, zlasti misarake in stavbinske mojstre vabimo najvljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago.
=====   Ceaikc in vzorce peltl)a«e radi volji aa zahtevo. =====
(za privezati in pribiti na lata, toraj popolnoma varno proti nevihti).
ponudimo vsako potlnilmo otuMŽitio:
^___________snike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portlan« - oemeat, pe6l, štedilnike, Samotno ploščo
cerkva; hosinlkov
as ,fl>saes pe*      gkMi *'fsrt,e
■ *a»4i»,ij
*   a ,fc*OA.
I I
IC Sl Ko m p. L j u bfl j*
i, (j mas »t- *e
aos m
H,        Slovenska tvrtka :-I - J   1 ■ 1     & tS# •*
mm   m «1 mm        m al ■ ■  ■     ■ I sr~~
bliani m
i« j 4 *- U n v* 4   *** SS^^Sj
vsak vrst £j|
|^| VVolfove ulice štev. 14
*^s| priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno kssđskS ^ I abaval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti.
Ker ima društvo že več let lastno
$4 roča tudi lidelovaa|e raznih narseil točno" po meri in okusu, kakor jih zahtevata moderna ortopedija in anatomija.      1525 16
Popravila se izvrinjejo točno in solidno.
__C
jL ^ttaftt
LlMkllaaa £iao^avlsxo>*allc#a -4.
Velika laloga oba?al
lastnega Izdelke aa dama, gospode In otroke Ja vodno na labero.
Vsakršna naroČila te izvršujejo točno Ia po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. - Prt zunanjih naročilih naj ae blagovoli vzorcev poslan* 31
prva borovska orožnotvoniiika imžba
Peter Wernig
dr. z om. z. v Borovljah na Koroškam.
C. kr. dvorni dobavitelj Iznajditelj in izdelovalce »Triumph Rifled vrtanja« in »Werni-govega univerzalnega vrtanja« z naj gostejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predomosti ob polnem jamstvu in zmernih cenah. 2/44-8 P. n. lovcem priporoča svoje
Izdelke prve vrsto In pa kakor poro lahko trioovko, kratko lovske puške, dvocevke za iibre In krosjla, risan* dvooevko (Bookajevrohr), Mannllcher SchOnanerJeve svatko paske In pa
si i|   Priporočam svoje puške za k»ogle, kaliber 9'3 mm, preizkušene na
■V0V0Si ' raziične strele Kot največjo novost za dvocevke za šibre in krogle J»VVVsSls priporočam patrone z nikljastim plaščem 9*3 mm s svinčeno Ostjo in 93 mm patrone z iegirnirai streli in papirnim vodom. — Cenovni*, zastonj in franko.
1
t/l
f r. p. Zajec
svttk, srar ta trgovao a
ia sr *~
Popravila se iavršujejo točno in oeno.
1
i
Izvrstnega vipavskega vina
dragi Mnhtmjti pUmeno tkofm. — Manj kot 1 »od (16 hehtohtro*) •• n« oddaja. — Cmm po dogovoru. »4i-a
Pume Me«. stttrtnlK, UebUimo, Stari tU na. i.
temsflr— Štev S —■ tstetes «a». 1SS.
Glavna posojilnica
i
1   plaVAiriin,: | -
no Konsresnem t no il 15, Sotvonovo hiša v Llubljanl
sprolosas In Izplstalo hranilne vloge
sanji m i\ % od dne vložitve do dna vzdip
kros odbitka rontnega davka. 2-31 Uradno nro od 8.—12. dopolndno ln od 3. —6. popoldne.
Hranilne knjižice ae sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Ho. 47 9
ara -z
Razglas.
C. kr. Okrajno sodišče v Vipavi naznanja, da se je na predlog Taruštva ml. Franceta in Mlnko Stijer dovolila
prostovoljna lavna dražba
ema mladoletnikoma _v zapuščinski zadevi pokojne Joslplno Jnllfanl prt- I   li.Ol ll    O f|l ¥t D f
ln sola stniDsklmi prsvlosml do | *J U *J 11    O 1 U i 1VJ A
Urmrnar lis nedHar
i imeni Siomiiovn ulita flw. 6
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
= kakor tudi krasno opremljeno =—
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno :
padlo hiše št 71 v Vipavi z vrtičkom .
le skupnega gozda na Nanosu; nadaije prostovoljna dražba v navedeni
hiši se nahajaj o čih premičnin ter v ta namen določil dan
na 13. in 14. avgust 1909 vsakokrat ob 9. uri dopoldne v hiši št. 71 v Vipavi.
Cena  nepremičnin je 8000 K,  varščino  določeno na 800 K, bode takoj plačati, ostanek kupnine pa teki m enega meseca po dražbi.
Cene premičnin, ki bodo tskoj plačati in odvesti, se bodo naznanile pri drsžbi obenem z drugimi pogoji te prostovoljne dražbe.
Ce kr* okrajno sodišče v Vipavi
dne 20. julija 1909.
opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse 4roge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-"lelsae kakor  tudi ie •fcrafcljenezte toseve in Is o sajaste) sprsve.
Slovenci, pozor!
pri Mlmpmmnm wwwl
Fr. Ulit
Cjnbljana, JKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
844—37
Mor z napisi.
Znnanla naročila so Izvrta-lolo hitro In točno.
Cene brez Konlrarente!
Br. Hlovba
Preiernove
sm ft.5*
Stoli« *» ortopeSioM aparate Ia
Isdelovatelj   hlrVfltĆaill BMtteSfr
■hJh lalli te vaah patraa-
r
350 31
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št 7
Največja zaloga
pohištva
-Vavjnlzjr feae.
!¥eJeollelaae>|ie mtmmm
ggfg
Anton Krajci
Ljubljana, Wetfove ulice tt. 5 jj>
Isvottte pisati po vzorce!
B. J. Hovlfček in trot v Podttndech
izvozna trgovina platnenega in modnega blaga priporoča preizkušeno in po kakovosti dobro znano 776 24
mOdnO blSCIO      volneno in pralno, damsko in moško,
™      I platno, damaste, namiene prte, brisače.
Samo pri nas pristno Zefirji
Opreme za neveste
na srajce obleke jitd.
po nizkih
stalnih
________________________ cenah.
Mnogo pohvalnih pisem. Naročbe preko 15 K poštnine prosto. Omot s 40 metri pralnih ostankov, okusno razdeljenih,  aa   18  K po povzetju franko.
Jaz Ana Csillag
s svojini 105 cm dolgimi orjaškimi lore-lS|SBiaSl laaamlf ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo Iznašla sama.
To je edino  sredstvo proti izpadanju laa, sa
njih rast in nagovaa|af sa ofačitev laslšca, pri moških krepko pospešnie rast brada
in ie po kratki dobi daje laaem in bradi naravni bleek in polnost in j h varaj e pred presgodnllm oslvsnlem do najvišje starosti.
Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag luta]dene nomade obrani svoje lasa goste in dolga. Nobeno drugo sredstvo nima toliko redilnUl snovi
sa lasa kakor pomada Csillag, ki si je po
vsej pravici pridobila svetovni sloves, ker dame in gospodje še po rabi prvega lončka pomade dosežejo na|bol|šl napah, aer Izpadanja las pojenja ie po nekaj dneh po-pomosaa in saeno poganjati novi lasje. Ta uspeh dokasuje mnogo tisoč is vsega sveta dospelih priznal alta plaem, ker le resnica ▼esča »MSih. 804 24
lonček stane 2 K, 4 K, 6 in 10 X.
Po pošti se pošilja vsak dsn po rsem sveta a poštnim povaetjem ali denar naprej is tvornice
■ Ano Cslllas, Dunaj l.,
I     Kohlmarkt štev. 11,
I  Saaiar |a naslavljati vsa aarafilla.
Najcenejša in oajhitrejoS yožqjs v Ameriko ie s parnifa >waasfys Liojda
•Mraklml brsepcrnlkl „KAISER WILHKLM u.-, „KRONkrik* I WILHKLM", „KAISKR W1LHKLM a. OROSSa" I
£*tw»kka     bodi l«it> «* t** r*'-«« dobite w Eifabllud i* pci
EĐTABĐn T1TCABJU, FJllOutorslCS UiGS Š13Q *
■sisraS •Menami gattual npri Starca TUlerJi".     ' *" jeskad U USsUaaa J. v«a* tarak. Satrtek te aafcata. =3 «Vss Maaaila, M.aa tucajusatevaaJa,.«aSaa ta te«
la aaUdna,
||S^aava0ajEb&
.K
Relo  vasenn  mm\  Oe*esren«vet) S Kopnite le pri domaćih slovenskih tvrdkahl
•s
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvede! veliko dobro sortirano zalogo na defcelo, in sicer vse trate papirnatih Izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, poseono
pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter drobnino. *»-«■
tlalffečla zaloga masnih in trgovskih Knllj.
Priporočam tudi posebno veliko zalogo reklmmnlh koledarjev za leto 1910, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jih naroči, naj si ogleda
mojo krasno kolekcijo, ki jo pošljem franko na ogled.
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največjimi tvornicami mogoče vsakemu postreči a nizko ceno, se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
PhJaa *a a~ o *»■»<»,,In rtebelo! Nafvoćjl eksport in izdelovanje vseh vrst reiglodaic.
m
B
Ji
s
1
5
Večkrat sukane
v ognju pocinkane ticaste pletenine  posebno pr>prnvne za
oureaitev parlccv za divjačino, vinogradov, dreveenio Itd. rs varstvo proti zajcem, 2a pasje obore, v varnost proti teči, z* fszanarije, pticnike in kletke, najbojee zičevje za iprallšča iavvn- tennlsa, do treh metrov širokoetl v zalogi,   za   Rabitzeve stene, Monirtve graobe ito. itd. itd
Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi pttljami in iz različno debele žice, ki *e sV le po spletenju pocirka v ogmu in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo Žico za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter Čl Schr ntz d. d*
tvornice z* sitarsko X'\ n* Dnoajn, Mariahill In UU hpčeviD, blago ?\'-    in v Pragl-Bobna.
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
Dobiva se po vseh večjih trgovinah za železnico.
>cf atHeli«:   5 si*i>mi   ■.•»•riut   zs +nvuz Iz irdrltiun.':«' železu*- ploff%lnr.    1551 13
O O
a ia« O C- ?wll\ židovske ulice št,
p ti aS JU » w snporoia stojo r elit o salogo raxnovrsto.ii is- SI
in samokresov
pušk
UstBOfO tzielko, kakor tudi bOsflllaUfc, nUd. in SiT0«0 prollfcmiOaUh pgik, sa katero jamšim aa dober strel. Posebno priporočam lafet* tTOOOVkO u» pmtsto Bsjok s Krap-povimi oevmi ss breadJmni smodnik.
Priporočam tudi
veliku zalogo vseh lovskih POtrtMO«
Mpdtin*
PspravU* la aarsSta m UiiSsMs
Oaaoeeiki o. t.ateeaaje saetonj in puMaJue proeto.
Aoaofo.iei**^
Ant. Preske.
krojač, 31
LJubljana. Jv. Petri c.IG
priporoča
avojo Milko zalogo malo vik oblok m gosposlo t« dotko, |opio ta plmiooT za gospo, Mpnaaoolltvlb kavalokov ItsL ItsL
Obleko po meri se po najnovejših vsorcib in najnižjih cenah iivršajejo.
6. CA0E2
Mestni trg št. 14
astej BrtSBĆtvi assifaXtiisi ti p vin
•riporečs
klobuke
in slamnike
čepice, razne moško perilo, kravat«, ovratnike itd.
Blago Imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
IX,
Vsak dan svež
iS
sladoled
in
ledena kav
n se dobi
v slndčlčarnl
Halazi
Stori trt ft. zi.
a>%V MsV
I3<
W LMikd ^
I LJubljana, Mestni trg. {
►_V. m\
• »»»Sil
Klavirje prvovrstnih tvornic
Izposoji ttjcncie ■rolaja proti ctatki z Izrct ai» Dooisto« ter m kina odplačila edino /. k naroina tvrika .\
f\]m - -- - Jreznik
Sradiite ihv. 11 (blizu :-: nunske cerkve). :-:
Xot strokovnjak u nStelj glasb. JKati« opozarjam na rrpež-nost in blagoglasne:* svojih instrumentov ter priporočam zlasti
j(. j(eitzmannove
planine t ki so ne-X prekosljivi. :-: :- Jamstvo 10 let! •:
\__PatanoTljeno let« 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka
in firneža
t Brata EBERL
Ljubljana ^
crkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja, frodajstolcs:      * Delavnica:
Miklošičeve ulice št. 6. #   Igriške ui.ee štev. 6.
nasproti hotela „Union".       # ,  c .
■ Hatanovlleno letl"l842."
Najkrajša  in  naiconojia 0®
V AMERIKO
'L modernimi velikimi brxop*xiiiki is Ljnbljane 6oz Antverpea vHow York
je proga
Na aaSih psjruikiJo PtnlsJidf Kroottlaite^, Vadarland, leelanif, Lapland in tamland
ki oskrbvjejo vsak teden ob sobotan redno vožtjo ratš Antwetpnom in Novno Yorkona j« snažaoc-., isoorna hrana, vljndna postreibs in spainie«- > .. ■oveni urejene v kajite ca 2, 4 in 6 ose s* vsakega potnika eminentnega pomena, ter bsajs vosnja 7 dni. Odnod is Ljubljane vsak torak nopoldnsv IV-3 i
Nsii parniki vosije tud: ns moseo ac ved krat čas Kanada  v Severno Ameriko in „.* vožnja iadatno sonojsa kakor na Novi Y*
Pojasnila daje vladac potrjeni tastepr.:
Franc Dolen
¥ Ljubljani, Kolodvorske y|iQ0 odaioi st&
od nŠlnega kolodvora na i evo pred sna a-? * o     - ■ Hprl fitarnepTlSIerjc
f0
00 -
S S
***** •
OS s» H
S
C
2 -
CO a
3 I
3 CO
B O
C *Sj
5.
o
3
09
tt>
i
a
S- H
to 00
00 ^ 10
hetta pjiMca liiiisie okolice
roglfltrovana aftdruft. a noomojor>o n&vozo
v Ljubljani
i lastnan zadružnom donu
ja imela koncem leta 1908 denarnega prometa upravnega premoŽenja . .......
na Dunajski cisti itiic 18
E 71,417.344-75 E 17.519 982-93
obrestuje hranilne vloge p<* 4l|a°|a
tore*. %»»Wt3f|m otlbitssss remne|CH i5^\Iau, limiercat^ plMuJo poAoJIlnira sama zn vii^oikr.      it 16
Spreiem* vnii vlo?e na tekoči račun v irnal s čekovnim prometoni in jili obrestuje od One -Aogt a.:- dns dnga.
Stanje sossssmm vlog sme 31. deeesnbre 19C8       . at UpNeVtU-OT. re>»«jmjsj sms. ■smiUtO^ei ase) O '/«*/, ■ » V,*/, saav »snemsafg« sOA ms. ase> O V«f/. ■i»im«iesJ«M mas »teles
Poaoji. oprojiosa test vook siroti noon §iodo omorttsovamjo dolga.
v^sskl diB s»d ia. In #0 a.-m. Uvtn »0O0U 1b pruiilJsterv.
ljubljanskemu občinstvu snana oseba, lito v L|rtl|aal v aajetn
gostilno
aH prostor (tudi klet) sa vinotok Ponudbe pod „vine teč" na uprav.
„Slov. Naroda" 2793—i
151otnl, idrav in kropak
mladenič
ki je dovršil vse letnike meščanske šole v Krškem, ao tali izučiti v ključavničarski stroki ali v trgovini ali v kaki drugi njegovi iaobrasbi primerni stroki. 2774—8 Ponudbe na uprav. „Sl Narodau.
flo Breju it. 14 v LJubljani
je) naprodaj pod jako ugodnimi po *
Nat nČnejše informacije daje g. dr. Josip F urla n, odvetnik v Ljub • ljani. 279i 3
francoske kosmetlke
Polne prsi vam povzroči
Elizlr Lavolier
}y Na zunaj zanesljivo učinkujoč izdelek izdelovatelja 3    Lavaller v Pariza. Ste-V.     klenica stane K 8 Dobiva T\ se v lekarnah, drogerijah parfumerijah   ali   pa po povzetju pošlje Lavaller-Depot, r. Perker, Dunaj L, Karlspl.3.
0Q
cr.
Spretna
bnjisovodklnjo
vešča slovenskega in nemškega, event italijanskega jezika v govoru in pisavi
3e išče za večjo en gros trgovino v Gradcu, 2787-2 Ponudbe v nemškem jeziku z na vedbo plače ter prepisi izpričeval pod „S. E. 4015" na uprav. nSJ. Narcdaa.
1 31
OOeOO
Stampilije f
ss
T-eii vrst za ura de, 2 društva, trgovce itd. 3
Anton Černe •
graver ln Isdelovatelj O kavčukovih stampilij |
Ljubljana, Sv. Petrac. 6. I
Ceniki franko. \
m
ooesoooo? oc
proda se novourejena
ob državni cesti pri Novem mestu z več stanovanji, prikladna za obrt, trgovino, še davka prosta, 1^00 K loh. najemnine. Pogoji ugodni.
Vprašanja na upravništvo ^Slovenskega Naroda". 2738—3
Triumph-štedilna ognjišča
sa gospodinjstva, ekono -;uj3 i. t. dr. v TsaJcorani is-'fcljnvi   Ze 30 lat so najbolje r:*ŠRrtar,a Pri--ir.?» tnd! kot •^.jboriai ie m!-<qpesnejs1 aulemk. JRajv^cja prihranitev satrtu,   Speoljsliteta: Sledilne ognjišča 23 hotele, gostilne, resfavreolje, kaverne ir. rjeniki in proračuni na raapolago avaj katavog franko proti doposiani '»■asi. 2506 8
*rni za stadima ognjišča „Trluipr
<*i     H-ois. •"A.trat*? #3»
na Jurčičevem trgu 3
se da s 1. avgustom t. L
* vso opravo vred
v najem.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda"-
ao aprolmo latol pri P. vlčn v LlmkilamL 3782-4
popolnoma zmožen ieleaninska stroke, jo aprolmo pri J. Krasovloa v
talen 2756-8
Odda ao za november
kupi aa tudi
Vpraša se pri gospodarju na Tržaški COStl it. 8. 2762—3
enega sa boljše in enega za mešano delo, aprolmo takoj Ivan Sober ¥
ŠKOfji LOZL 2775-4
V Ameriko in Kanado
SMS
pripravna, cenena In zanesljiva volnjs
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta:
Ultonia, 24. avgusta 1909. Pannonia 7. septembra 1909. Carpathia, 2'. septembra 19C9.
Iz Liverpoola: 1515—16
Lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dne   7. in 28.  avgusta,    '8. septembra,
in  6. oktobra 1909. Mauretania dne    14    avgusta   4.   in 25. sept. in 23. oktobra 1909.
Pojasnila in vozne karte pri
v M ubijani, Slomškove ulice ste v. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vodu, zrak in luč
Pomen teh treh elementov je gotovo dandanes   že znan vsakomur, prav posebno pa še na torišču zdravilstva, kjer  odlično koristijo v  obliki masaže, kopeli itd v slučajih, kjer zdravila koristijo le še malo. Poslednja leta se je pa tem pomembnim zdravilnim faktorjem pridružil še mnogo važnejši element, elektriciteta, h i   //ti. katere pomembnost
Vj &'k&wK na razl'ćnm toriščih industrije skoro obožujejo. Fenomenalne učinke električnega toka si je tndi zdravilska umetnost obrnila v prid in v skoro vseh *hn-ajili. kjer eelo voda zrak in I m- ne morejo več mnogo opraviti, se uporablja to sredstvo s srese-netljivim uspehom.
Vsak bolnik naj bi vedel o eksistenci tega pomembnega zdravilnega faktorja, mi pa smo si radi tega stavili nalogo, da ta zdravilni način v obliki knjižice razširimo med vse sloje občinstva. Vsak bolnik, posebno taki, ki jih muči nervoznost, nevrastenija. bolečine v hrbtu in v glavi, želodčne in črevesne neprilike, slabost srca, ohromelosti in oslabelosti vseh vrst, menstruacijske težkoče, holezni maternice itd., naj torej nemudoma pišejo po to zanimivo in s premnogimi zdravniškimi nasveti oprem • ljeno knjigo, v kar zadostuje, da spodnji kupon z imenom in natančnim naslovom posije o na nas, nakar takoj do-p osi jemo našo 63 strani obsežno, ilu-strovano 28 1
brezplačno knjip
razpravo o moderni elektroterapiji
pod zaprto kuverto gratis in franko.
Eleklro - terapevtiška ordinacija
Dunaj, L, 8cbwaagasae 1,
ast. I s/a.
9
v)
V
i
l./VIII. 1909. Kupon aa brezplačno kailgo.
Na
Elektro-terapevtlško ordlnscijo na Dunaju, I. Sehwengasee 1, Mezzenln Abt. le/2
Prosim pošljite mi knjigo: „Rasprava o moderni elek-
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: Naslov:
»jifiaviučaistTe
Ig. Faschinga vdova PoDonskl wlp ftev. 8.
Reichovs hisa. Ssvrste* la ssUess sala:
Cene zmerne. Popravila se
: točno izvršujejo. :
4SSsemasas*Mmmem*
Največja zaloga luvidAin do aaiflaajtih
otroških votičko v
in navadne do najfinejše
zime.
JU. ?aklč
v LJnbllinL
luuaia laniniktm i*
pošilja t pnalju.
P
1 t
t
jos. Rojina
krojač prve vrste
I j Šelenburgove ulice št. 5
£1    nasproti glavne pošte
t j konkurira z največjimi tvrd-U kami glede finega kroja
k t k k
in elegantne izvršitve.
Tvornluo zalosn nojf. angl. In franc. specijalitet blaga.
Zavod za uniformiranje.
t t t
k
k k
_
1111 m
Trsovsbl Nfflofflk
•Urejli Isarjea v vseh strokah ligo. vina s aseisnim blagom, sposoben aa
vodstvo  vodje  trgovine a mešanim blagom, nadalje      «740—5
vajenec
n trgovino iste stroke, a primerno iaobrasbo, M Spr«|SMt*.
Norbert Zanier & sin
tt Fster * SsTta|ssl aaMal. lr*0250r •
p. n. slov. bogatini in denarni zavodi!
Kateri te gospode oz. teh zavodov bi bil proti aelo ugodni pogodbi voljan riskirati potrebnega denarje v utelešenje novoisumljenega stroja, ki bi naj oeno nadomestil Človeško in Živalsko, vodno in parno, plinsko in zračno ter električno silo. Načrt obeta sigurnega pričakovanega delovanja.
Cenjene ponudbe je poslati pod znamko „No os ten stroj" na upravn. »Slovenskega Naroda0. 2658—3
Razglas.
¥ Perentćlh (občina Kastav) ae proda
učenko
sa manufakturno trgovino, če mogoče srn osno tudi nemikega jezika.
T. OGRIN, Novo mesto.
Lep hlev
za dva konja in
dve šupi
s podstrešjem za krmo, se Odda takoj.
Več pove D« Rovftek, futograf v Kolodvorskih ulicah it. 35  2*u n
Iičei
Svoji k svojim!
Te iltno droiOf izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Procaja jih
v korist Ciril-Metodovi družbi
po Diskih cenah samo
obstoječe iz novograjene enonadstropne hise, s kletjo, vodnjakom, vrtnim salonom, kegljlićem, velikim vrtom ta dvoriščem.
Posestvo leži ravno pod železniško postajo Matutje, ob državni cesti Matulje-Mihotići, ter je pripravno za vsako trgovsko podjetje, posebno tudi za gostilno ali za večjo trgovino c lesom ali vinom Cena je nizka, pogoji plaćanja jako povoljni
Več pove Vjekoaiav Osojnak p. d. Oajauic, trgovec v Pereuićih, posta Fran-61ĆL 2(38—19
Jtol
Cosnnc Nedicinnl
Pristni vinski destilat v uradno plomniranih steklenicah.
Camis & Stock
Barkovlje.
Edina parna žgalnica
konjaka pod državno kontrolo.   3819 41
kolonbega In kovoikesa pomočnika
stara od BO do 40 let, samska ali oženjena, vešča za navadno ali boljše delo. — Plača po dogovoru 2so9-2
Jožef Božič
kov.ikl mojster In posestnik t Logatca.
Roncesijonirana
posredovalnica za si
»Opatija** „Optrtlja" Ivana Kudrna
Vila Starčević
priporoča in namešča vse Trst. molkih ia ženskih slntb v hotelih, restavracijah vilah in privatnih hiSah v Opati)! In v okolici. 2543 1
8700 damskih srajc
iz konkurzne licitacije, iz najfinejšega sifona s švicarskimi in a jour vezeninami in se razpošiljajo kos po K ) "85 po povzetju Dalje
790 posteljnih prevlek
iz najfinejše tkanine, v robevih šivano, vseh velikosti, najsolidneje izvršeno, cela garnitura in sicer 2 pernici, a zglamikov za K 14 30.
OltatzlftaltM zal»«a blta«a Emanuel   It o t ln o i -m. Dunaj VII., Neustlftgaaae 77. 2804
Dopisovanje v vseh jezikih. Naročila morajo biti na Dunaju najkasneje v sredo
Sprejmejo se takoj:
l prodajalki
popolnoma  vešči  papirne ln galanterijske stroke in
jKaksZalokcr Dskrblikl I& knjigovodjo sr učenka
V  Tsinnll5llli       I sa industrnsko nodietie združeno  z t Pri
▼ Ljubljani
» lastni hlal
JKladezne nltce št. 17 ii Rečne ulice št. 5.
mmr v korist -mm
Ciril - Hetodovl družbi I
Oda. .i^ov-flkZia
Prva kT. trondca HaTirjBT
LJubljana
meden ulice S     Blizu ifinnfltta
Rudolf A. Warbin«k
za industrijsko podjetje združeno z majhno kmetijo, lice zanesljiva, domaČa tvrdka. Dotičnik mora biti vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik s odličnimi izpričevali. Ako je njegova žena dobra kuharica, lahko prevzame gospodinjstvo. — Plača po dogovoru. Kavoije je položiti najmanj 1000 kron. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi.
Lastnoročno pisane ponudbe, o-premljene s prepisi izpričeval, je vložiti pod „Stalna slniba" na uprav. „Slov. Narodau. 2785—2
2812 2
Jr. 3gliču,
|nbl Iaaaa », ItM«stnl (rg.
Orodno dovoljeno, 2e 15 let obstoječa
nslstsrejss IJabllaaska
posredovalnica stanovanj in služeo
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 2723
lice nujno: ser sir no blaga jnlćarko, natakarica, prodajalko, 2 hotelski sobarici, pcsluinika in vrtnarja, več kuha rte in privatnih sobaric za Ljubljano in zunaj, kuhinjeko blagajnlčarko, Kavarniškega kuharja itd., učno ia vsgoje-valno osebje z dobrimi izkazili in skromnimi zahtevami.
podnebja
Uavtarfe
Pnnorosa »onebja solidno
Tacitol
n
naJboU$a zobna tinktura neto
zobnega zdravnika
f. Schveiaerja.
Polnlna tulaasj
Dobrota sa človeitvo. Nič več sobnih bolečin. Vae drago pova popis, pri. dejan vsaki steklenici.
za gotov denar, na delna I Steklenica stane K ISO.
Odplačila ali naposodO.    I Dobiva ae v lekarnah :
Poprave in antasevanja se lavrsuMo toCao I ***7*t a^Bsa^ajf,
▼ drogeriji BaM m po vseh večjih trspvinmh.
1701 1
Vrstna In iaolllaor moaiats Hltrai peatr^zbts »starotovljeans.
Zananjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prest aa as nstanftul naslov.
JKično darilo
vam pošljemo z obratno pošto gratis in franko, ako nam pošljete za razpošiljanje našega cenovnika
100 naslovov (samo deželo brez Jlaonlh nest)
privatnih in državnih uradnikov, uči tel je v, duhovščine, ekonomov, ekonomij skih uradnikov, tvorntčarjev in tvor-niških uradnikov, bolje situiranih pri- r vatnih uradnikov, trgovcev, obrtnikov itd is vašega kraja in najbližje okolice napisanih cisto in razločno na poli papirja. 2801 •
nzNostDe Ntatttiin lotom
II. <
46
a4
stilno
odda takoj ali pozneje
v najem.
Pojasnila daje        :683 4
zaloga pantigamskega pive v £jnbljani.
Vinske sode
ia hrastovega lesa, in sioer: M komadov od   6 do 8 hekto
10      „        -   15      18 „ 1 komad za 30 hekto
1      „       „  50    tf ^3 76
1     m      »60 „
oddaja po primerni ceni
. Rosner in drug
veleiganjarna   slivov ke, tropi-novc*, droinika ln brinje vca ▼ _Hnbl|anla_
pavel Rocco
Rovinj Jstra.
Ustanuvlj«mo 1.
priporoča svoja
VINA
lastnega pridelka »»7-4
za gostilne in restavracije
isurjen v/ klanju praiioev, ae takof aprolmo proti dobri pladi.
Veo pove Karel Ćemo, mesar ma Pollaaakl eeatl it, M. 2796-2
Acetylen
Podpisati   napeljuje nsjoenejie
acetyIenovo razsvetljavo
in postavlja itedllne aoetvleaako
aparate najnovejšega sistema, popravila   izvršuje   po  najnižjih oeneh. Slavnemu občinstvu se priporoča
Josip Ozimek
koncesij on i ran i plino- in vodovodni instalater,
Dolenja vas pri Bibntot na Dolenjskem. 16 6-5
ter
fino namizna vina
po zelo nizkih cenah
mmam cSs-o 1»**     Sum debelo!
Postrežba hitra. — Vzorce na zahtevo takoj.
Drntotin Puc
tapetsBki in preprogarski: mojster —
v tvrdki Pno &
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih oenah. 21
Ljubljana
Marije Terezije cesta 11.
Opr. 5t. A I. 136 9 34
C
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da je umrla dne 20. febru
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani naznanja, da je umrla dne 20. februarja 1909 v Ljubljani, Križevoiska ulua, gospa Ana Turek roj. Kraus ne za-pustivši naredbo poslednje volje. K dedovanju so poklioani tud potomci predzamrlih zakonskih Matije in A.ne Wirth in sicer Neža, Peter, Ferdinand in Josip Wirth. Ker je sodišču bivališče tth dedičev oziroma njih potomcev neznano, poživlja se taiste, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le s zglasivšimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom g Ivanom Stiene, c. kr davČ pristavom v p. v Ljubljani.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.
dne 24. julija 1909.
2827—1
Samo 6 dni
Havre-New Tork
Francoske prekomorske dražbe.
Edina najkrajša črta v jlmeriko.
Veljavna vozne liste ln brezplačna pojasnila daja za vse alovanaka pokrajina
mr osamo H 2049—10
oblaotveno potrjena potovalna pisarna
tjubljana      Dunajska cesta 18 tjabljana
v novi hlel „Ksnerafce posojilnica", nasproti sjeetUns pri »Msjevem«.
§t. 11.333. tm-2
Za popravo ceate Podroit-Petrovo brdo v cestnem okraju Skofja Loka na 30000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom
javne ponudbene obravnave
Pismene, vsa dela zapopadajoce ponudbe % napovedbo popusta ali doplačila V odstotkih na enotne oene proračuna, naj se predlože podpilanemU
detelnemu odbora
do 10. avgusta 1.1. ob 12. opoldne.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom sa eno krono, je doposlati zapečatene a nadpisom; ltPonndka sa preraetje popravo oeste
'i^**p0#nu^i^mofa biti dodana iareona lajava, da pripoana ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno.
Rasen tega je dodati kot vadij le b% stavbnih atrolkov ▼ gotovim ali pa v pupUarnovarnih vrednostnih papirjih po kurami oem.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravioo, »brati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene, osiroms 6e ae mu vidi potrebno, raspisati novo ponudbeno^rsa^avo^^ ^ gUvbni p0goji so ns ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah.
taštini odbor kranjski v £Ja»l)oai
dne 29. julija 1909.
i
[avgust repki
aođar I
Ljubljana, Koleiljeke ulloe 16. |
€w Vanssanwmaaap
izdeluje,   popravlja in prodaja vsakovrstna
Iizdeluje,   popravlja in prodaja I vsakovrstna 9 jsodel
I mm wnja.taj.li oemaa..    31 1
uTaBsB?
■mm...
Blaž Jeseflko
IJublJaiia, Stari trg 11.
priporoča
tinte, s
cilindre, čepice Itd.
- 11   - najnovejše fatone —
I       po najnižji ceni.
domalega izdelka pnporoia
JOSIP VIDMAR
famMIaaamaa Pred Iketfle 10,        Stari trg 4,
ultes 4.«
.......___.................. ________, ._________.Ste«**«*'
*    ^*f/0trr  KM»Jt/c 4.i"*xr\> /h/ ttvti rv.
•C*o40haai i .»V**       -'%\Ar 4j'..**T'
poittr f LlBblionl Sclratargovc ilkcIt. 6
priporoča   svojo   bogato zalogo
raznovrstnih
puih, samokresov,
lovskih potrebščin, veeh
dOl kOlee (biciklov) kakor tudi
nssctalai tgcaj
po najnižjih oenah.
Popravila pilik. samokresov, Molklov točno in aolidfeo.^^^
■ 2—4 krone na dan ■
■ stalnega zaslužka. ■
amo za prevzetje pletenega blaga risa, ki bi na naiem stroju delale
■doma aa nsže ped|et|e. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka   Z majhnimi am nabavnimi   stroški   gotova akti-
■stenca   Pismeno jamstvo za stalni mm zaslužek. Lahko in ugodno delo ob mm vsakem položaju.  Zahtevajte vse-H kakor nas prospekt. 650 <9 sat
"        Domača Industrija trikotaže,
■Zagreb, Ilica 08/13. WM Naša zaatosnlca v Ljubljani je "
■gospaIvanka Murmaver, Sv. m Petra nasip it 67. w
lillllll
Superfosjfati
rudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosforokisla gnojila sa vse 127 18
vrste zemlje.
VMehlnat acrojro su Jamrrna.
JamČeno najhitrejši učinek, najvišji donosi.
Neutrpljivo za spomladnjo setev.
Dalje amonijakove, kalijeve in   sotttarjeve snperloslate
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske  zadruge in društva.
Pisarna praga, pnkopy 17.
Kontoristinlo
■možna slovenske in nemške steno, granje in strojepisja, se sprejme Ponudbe pod ,,8. S.11 na uprav. „Slov. Naroda". 2777—3
Proda ao pod ugodnimi pogoji in za nisko ceno
enonodstropno hišo
aa Selu pri Ljubljani, Pollaka
cesta It. 20. 2596-1 c
Poisve se v pissrni dr. Frana Potka, odvetnika v Ljubljani. Stari trg it. 30.
Proda se iz proste roke
dobro vpeljana gostilna
z vso opravo v prijaznem mestecr na Dolenjskem. Obsega 2 veliki gostilniški sobi; lepo dvorano; 15 sob aa tujce; veliko dvorišče sa vozove; 2 hleva za 40 konj; velik senčnat vrt; vrt za zelenjavo; ledenico za 15C voz ledn; pokrito, popolnoma zaprto kegljišče. Z gostilno v zvezi je dobre vpeljana lijakerija.
Polovico kupne  cene je tak plačati, druga polovica je plačljiva v 10 letih z obrestmi, kakor jih plaču-jejo hranilnice.
Naslov se dobi pri upravništvu ^Slovenskega Naroda.4* 2714-2
A I. 414/9/11
na
Na prostovoljni javni dražbi
se bodo     9ne 10. avgusta 1909 dopoldne ob 9. ari
prodajaln v L]nbI)aDi. Polfanska ceota št. 79 v zapuićino umrlega Valentina Egidija Vrbovec spadajoče premičnine kakor:
gospodarsko orodje, slama, opeka, obleka, srebrna žepna ura,
trije konji in poljski pridelki.
Skupilo je založiti takoj v roke sodnega komisarja.
C. kr. okrajna sodnlja v tfnbljani, odd; V.
dne 28 julija 1909 26.6
Naznanilo!
Slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na novo urejeno
m
v lastni hiši v Škojji Mi, Slavni trg št. 119
(prej dr. Arkoia talea)
Po izkušnjah, pridobljenih po večletnem delovanju ori velikih tvrd-kah n. pr. Fr. Fesslu v Celovcu, C Liedelu v Lincu in 1 Schmidtu na Dunaju, izvršujem v svoji delavnici najfinejša in precizijska dela urarske stroke. Tudi imam na izbiro veliko zalogo zlatih in srebrnih nr, kakor tudi ure „0megaM, „Schaffhausener" in „Zenlth", dalje budllntce in vsakovrstne zlatnine ln srebrnine.
Priporočam se za obilne naročbe in za mnogobrojni obisk §802 z odličnim spoštovanjem
urar in trgovec v Škofji Loki.
C, kr. avstrijske  jjjf   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Wel|MV«n od
Odhod la Mubl|ane dni, tal.)
/•Od zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trat, c. kr. drž. žel., Beljak (če* PodroŽico), Celovec.
7*2S zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje.
0*20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čei Po^rožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
tl"oSO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
•aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
a»28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dr«, žel, Trst, c kr. drž. žel., Beljak, (če* Podrožico), Celovec
•■as zveoor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž. Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin.
7*40 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak ▼ smeri: Jesenice, TrbiŠ, Beljak, juš. žel.. Gorico, drž. žel.. Trat, c kr. dri. žel.. Beljak, juž. žel., (čez Podrožico) Prago, Draidane, Berlin.
6*41 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, dri. Žel., Trst, c. kr. dri. tel., (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. Žel, — Jesenice vmak dan).
7*M zjutraj t|Oeotmi vlak v Kamnik.
popoldne i Osebni vlak v Kamnik.] Osebni vlak v Kaamnik.
IO'SO ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano dnine železnice)
7*12 zjutrsj: Osebni vlak it Berlina, Draždac
Prage, Beljaka,  jui. žel , Trbiža, Jesenic,
Gorice, Trsta, Tržiča. 8-52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strafe
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne:   Osebni vlak iz Berlina*
Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž !*[••
čez Podrožico in Trbiž, Gorice, dii. **<
Jesenic, Tržiča 2-58 popoldne:  Osebni vlak is Kočev]*
Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. •VIO popoldno: Osebni vlak iz Beljaka, jui
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podro
žico). Gorice, drž. žel.. Trsta c. kr. dri
žel., Jesenic, Tržiča.
0*40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, t*** dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic
8«42 x«e6«r:  Osebni  vlak iz Beljaka, jui*
žel.. Trbiža. Celovca. Beljaka (čex Podrožico). Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, e* žel., Jesenic, Tržiča.
0-07 zvečer: Osebni vlak is Kočevja. Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja."
ll-oa ponoči: Osebni vlak is Trbiža, Celovci, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c kr. dri. žel.. Gorice, drž. žel., Jesenic.
MM v Ltmallaao (arisvas iaOaasdss)1 e*4S zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. IO-0O dopoldne: Osebni vlak ii |Kanmi*» OtO zvečer: Osebni vlak is Kamnika. O-OO zvečer: Osebni vlak is Kamnika (Le ob nedeljah ia pomikih).
Caai prihoda in odhoda so navedeni v sreda)« evropejskesa času.
C. kr. drisTna-ieleznlsko rsvasteltstvs t Trsta
W2
37
64
r
-II
pistaja Južne
železnice.
Sla von ija
Železovi*! in blatni izvori 34—50° C.
Marmorne in porcelanske bsnje, fango lečenje, zdravljenje a mrzlo vodo, zračne in solnČne kopeli, slobodna ležišča in sdrav-
ljenje a cdebeljevanjem. izvrstni uspehi pri zdravljenju ženskih bolezni, slabokrvnosti, revasattssaa, prottna ]n livenih bolezni in zlasti lschiaai.   - Zmerne cene. — Prospekte pošlje na zahtevo 2174  9 n~*»vsmsm«*dlf s***? . •
BLUZE
največja izbera v aaili ln drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, parilo In otročjo oblakoe
priporoča po nainiilili nas
M. KRISTOFIĆ
}>i>ir Biičht
.oX  STARI ffM iti«.
Langen & 1olf, Dunaj X, Laieoburgerstrasse 53.
liru        _    Originalni motorji ,Otto'
t zvezi b7l8 41
z napravo za sesalni plin
sa kurjenje s rjavim premogom, nižinskim ali plinovim koksom, kauma-sitom ali ogljem.
Cospodsrsko najbolj primerne obratne moč noveg« časa 1
Originalni motorji „Otro" sa svetilni plii, benein, beneol, petroltn, karbonol
f_ jj^^?&i'      ^   ^'--Ti W.wgSZMUa!g
Svetovno^lavoi zaradi preproste ia solidae sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka & S F&kin kot zastopnica za Kranjsko Liubliana, Poljanska cesta it 67. telef. 73.
I Ravnokar izšle nove 9vo-l • stranske slovenske plošče!
Cena 4 — krone in po 2 S 50 vin.
^a7«* 11**-zrn 2L»lof|aa
gramofonov
i
25 kron naprej.
• Dcbi se tudi na mesečne obroke. Zato
:-: zahtevajte takoj brezplačno :-:
cenike gramofonov
In   K*»3K.H*SaSL    f» £ <at*č-.
Jr. f. Zajec
.*.   urar in optik   .*. 4
£šubftj&*a, Stari trg 2S.
Slovenski elektrotehnik
fr. Sax
Cjubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake elektrosignalne naprave, Uot zvonila, telefone, elekt. ključavnice za blagajne in navadna vrata, preskuSe vanje strelovodov, nasvete za nj»h popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča za uvajanje jak» točnih
elekt. naprav za luč in moč.
Na razpolago dobro in zanesljivo blago.
Pokličite me. oko je Vos električni obrat moten.  * 95-1
J. KORENCAN
tjobljana, Stari trg It. 5.
Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo.
mmm
: Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške obleke itd. :: ::
•m •«
123
3558 36
Štev. 1191
27.9 3
Razglas
V Kranja je popolni ti m
službo občinskem redorjo
z letno pls^o 840 K, prostim stanovanjem in službeno unif jrmo.
Prosilci, zmežui slovenskega in nemškega jezika ot»j vlože tuuradno lastnoročno pisane prošnje, opremljene z dokazili dosedanjega službovauja
do 5. avgusta 1909.
Dosluieni orcžGiki ia vojaki imajo ob enakih zmežaostih prednost.
JVfestno županstvo v pranju
dne 22  julija 1909.
-.čeli.
mm
1
1
projt ogled
do 1. eugu^tes t. I. predejo pod ceno.
Več vr*t platnenega  blaga,  prtov, jsrtičev, Žepnih  robcev, .^ra^at, švicarskih  veji!, nogavic in perila. Prilika je jelo ugodna   Samo Proti takojšnjemu plačilu.
Zarite n Sarc 2398-16
Sv  tetra cejta štev. 8 v Ljubljani.
Izdelouesnje pcriieinopremzancue>tc
i
1
Pristni kranjski
lanenooljnati Jirnež
Oljnate barve
v posodicah po Vii * kg kakor tudi v večjih posodah.
ica
I
lil
■
2695—3
dr. Jvan ftsrmevc
Vljudno n&zr.anja, da Otvori
s 1. avgustom 1909-
SP
svojo odvetniško pisarno
v ptuju
v hiši zdravnika gospoda dr. J}. Stuheca. J
mm
fasadne barve
za hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano ln atrokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej s jKiavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
Postato Zabok In postajališče Zagorlanske železnice Kopališče Stablca.
Sezija od i maja do 30. oktobra
Topli vrelci 53u C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina,
revmat:zrna, ischias. dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih boiezni,
kožnih bolezni, prebolelosti.   Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakt ga onrmu v Fran-
covih varih. Kopališki zdravnik.  Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park. najlepša okolica Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
TI WITET A.
Soba od K 1— naprej. Pojasnila in prospekte daje t o p*, t i ***« ujtrai« U <>,.»11«ea »taafcacai   ■•*»  Ur,a»keni.   P<*štH laSak.   Brzojavna postaja gubica.   Postaja za
interurbarv telefon. 18 u fcU
Ueletrsouina z železom
Čopiči
219-58
Oomačega izdelka za zidarje in za vsako obrt
priporoča
fiMj JCauptmann
v Qibljani.
Prva kraalaka tovarna oi|natih barv, Omotov, lakov In atoUavaluMja klela.
Zahtevajte cenike I
1358 18
Peter* Majd č v Caliu
se priporoča cenjenim odjemalcem.
i
Telefon stav. 269.
Čekov promet it 47.864.
promet, pisarna Blazija Kamenček
Uubllnna   Sodnlftlte ulice it. i Uubljana.
posreduje
L a kep ia proda|o aemljišč, hiš itd. ter priskrbuje po a O lila na sem-
. . lji*č-a in na osebni kredit oeno in pod kulautmmi pogoji.
3m 3 naprodaj
981 23
VOlonoaoatva na Kranjskem Štajerskem in ua Koro^kfm — hite In stavMftta v Ljubljani, Kranja, v* Jeseničan in v Ce!<>tou — Pcsastaa ▼ prometnih krajih na deželi a gostilniškimi i brti.
Jšcc kompanjone
aa d bro upeljana )n dobičkonosna majhna in velika podjetja.
Kupnje
kmetaka poaoatva in goidove.
m
3 m
m
Vedno in "v vsaki množini Je d.o"biti:
■F*- zarezano strešno opeko prve in druge vrste,
™ m    i , ^ , t t p m   mm   m fl «»   *     9* m m m m m *   m k •» m t   B   1 •» «
iz lastne nove moderno opremljene parne opekarne na Vidu pri Ljubljani
in opeko zo zlđ, dolje ?MI hamen za zidanje iz domadesn kamenoloma v Podprti
pri J. KIVE>«U v Ljubljani.
1606 15
?Ws¥#W
1231
skrivnosti harema
ni tako zanimiva kakor naših tkanin in pavolnin vzorci cefirja, damasta, kanefasa, platnin, oksforda itd.
mm „66"
prilioje, 8 posebnim vhodom se odda, Utej mil poanelo. 2675-3
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda."
najnovejši in najpopolnejši Šivalni stroj.
724 14
r
SINGER
šivalne stroje dobite samo po naših prodajalnicah
a*
in naročite 6 rjuh. beljenih, la, brez šiva, 150 200 cm vel, K 13 50.
w —— Taalnica Bratje Erejear, Dobraaka 9181! Ceiko. -
2330 7 Vzorci vsega blaga gratis in franko.
-------_- m - ------- f -   ■ ■    m mmm |»- w wH|nini«HI,
Naprave ZO duljanje VOde pijana Singer Co. deln. dr. za šivalne stroje, Sv. petra cesta
,   , za visoko ležeča mesta, -—---____
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
2169—9 Ustanovljena 1. 1888.
Založnik       ,5   x avstrijskih zveze       «S^^B^ iržavaih ces. kralj.    ^£^=£«1 uradnikov.
ir Alojzij Večaj
Ljubljsna, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo velifco zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejš h prešanih in poljubno barvanih do najpriprostejših ^»■•»St«« nilt mmm^m^m različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd, kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svcji stroki popolnoma izvežban.
i
I Sil
P. n. ,735-3 Podpisanec naznanjam, da sem prevzel vsled smrti svojega očeta
naprave hišnih telegrafov in telefonov, kakor tudi napravo strelovodov in električne .*.  razsvetljave po deželi. .*.
Zahvaljujoč se slav. občinstvu za tako obilno zaupanje, s katerim je bilo naklonjeno mojemu pokojnemu očetu, upam, da si bom pridobil vsled večletne, vsestranske izobrazbe v tujini, kot poslovodja v popolno zadovoljnost vseh p n. naročnikov, ustrezaje z zanesljivim delom po najmodernejšem slogu, dobrim blagom in solidnimi cenami.
:-:   Proračuni se pešiljajo na zahtevo brezplačno.   :-: :
Pričakujoč mnogobrojnih narečil se priporočam z velespoštovanjem
Jffakso Sartory, Roi„ «„„ it. 39.
za v'sok o ležeč a mesta, kmetiška   sc lišća, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke m vrtne naprave, inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave,  klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave itd gradi naj--  večja slovan-ska fiima mo nar hi je
Anlcn Kubi
c. in kr dvorni dobavitelj Hraniee, Morava. 697       Prospekti gratis in franko 25
Svoji k svojimi
Velika zaloga
juvelov, zlatnine, srebrnine različnih ur in očal. I
tri
Blago prve vrste.
Solidno postrežba. Cene najnižje. Lastna delavnica
za popravila In »ova dola.
find. Čcrne
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec.
UuHUana, wmwe ulice 3.
Pozor!
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
pozor!
nagrobnih spomenikov
is črnega, zelenega granita, labradorja in belega karar-Skega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena In stavbinaka dala. Preskrbujem slike za na spomartiae
po jako nizki ceni. Imam v zalegi nagrobne okv re Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih oenan Z velespoštovanjem
1478-12
IGNACIJ ČAMERNIK, ka mnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice št. 26.
Fotosrofsbi umetni zovod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. =
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
---- ---------~
Največja zaloga
JI. cKunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
Pedrejžniea: Jievc me^te, CJlatmi trg.
1157 44
pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava
860-45
Puchoua boleso
Pnch-.Special1 K 150
„Cnrier"-kol& K 115 t
najbolj, pnevmatike Reittofferjeve l
MalM¥0|il ilvabd atro|l od l
66 K naprej. ■
Za prekupovaloe ista cena, kakor £ —          v tovarni.
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
urar In trgovec v Ljubljani.
i
Izdajatelj la odgovorni urednik Raeto P * a t011 • m 1 # k.
Laatalna la tlak *Narodae tUearaea.
^434
52