ČETRTEK.28.januar 2021/ ŠTEVILKA 1383, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,50 EUR 'v,- \ „ ij ^ DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM ve Ji ft 1 Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro Zdaj pa res ne vem več kaj je demokracija Nikoli si nisem domišljal, daje demokracija v resnici mišljena kot oblast ljudstva, čepravje po tem dobila ime, Sem pač sklepal, da vsaka demokracija potrebuje neko organiziranost, ki ji omogoča da sploh deluje, Zdaj pa ne razumem nič več, (Mef) Kriv je novi ameriški predsednik Biden. Ne zato, ker naj bi zmagal na nepoštenih volitvah ali pa zato, ker je na stranski tir potisnil prezeblega Sandersa, ki mu je dejansko omogočil zmago na volitvah. Kriv je zato, ker je ZDA vrnil v svetovno zdravstveno organizacijo, ker se je ponovno pridružil pariškemu podnebnemu sporazumu, niti ne zato, ker bo menda razmislil o vrnitvi k sporazumu o jedrskem razoro-ževanu, ker je razveljavil prepoved vstopa v ZDA državljanom iz nekaterih večinsko muslimanskih držav, ker je preklical dovoljenje, ki ga je Trump izdal za gradnjo spornega naftovoda Keystone XL med ZDA in Kanado, in ustavil financiranje gradnje zidu na meji z Mehiko in zaščitil del nezakonitih priseljencev v ZDA pred izgonom iz države. Ne, nič ni narobe s tem, kar je storil novi ameriški predsednik. Zdi se mi prav in navdaja me z upanjem, da bo morda svet vrnil vsaj za pet let nazaj in bomo nekatere odločitve sprejemali drugače. Vendar je s tem tudi dokončno podrl mojo podobo nekakšne domovine demokracije, saj sem si ob posnetkih njegovega podpisovanja zakonov in odlokov s katerimi je v hipu razveljavljal tisto, kar je sprejemal njegov predhodnik, predstavljal, kaj bi te vrste demokracija prinesla nam. Si predstavljate, da bi takšno moč imel naš predsednik države ali predsednik vlade. Predstavljajte si, da zmaga kandidat, ki ga niste volili in prvi teden vladanja meni nič parlamentu še manj, razveljavi zakone, ki so bili sprejeti pred njim. Že res, da obstaja več vrst demokracije in več oblik delitve demokratično izvoljene oblasti. Za razliko od zibelke demokracije, Anglije, ki ima parlamentarni sistem delitve oblasti imajo v Združenih državah pač predsedniški sistem v katerem ni vlade kot kolektivnega organa, kakršno poznamo v Sloveniji. Nosilec vladne dejavnosti je predsednik sam, ki je obenem tudi vodja države. In zato je Biden podpisal vse te zakone, ker je to v njegovi pristojnosti. Ni mu bilo treba pred parlamentarce niti pred senatorje, ki bi jih prepričeval zakaj bo to storil. Ni mu bilo treba pred nikogar. Dogovoril se je s svojimi svetovalci in konec. Praktično in učinkovito, toda vprašanje je, kje je tu demokracija. Ostala je zapakirana v volitvah. Volitve so njen začetek in konec. Politični teoretiki ne iščejo prednosti enega ali drugega sistema. Pač sprejemajo dejstvo, da so se eni odločili tako, drugi pa morajo vsako svojo odločitev preverjati pri drugih izvoljenih predstavnikih ljudstva - v parlamentu. Nekoč smo živeli v sistemu, kjer so celo direktorji podjetij morali svoje glavne odločitve preverjati na sestankih delavskega sveta. In tam so njihovi predlogi lahko padli zaradi čistilke, ki je tehtnico prevesila na drugo stran. Verjetno ni bilo prav tako, toda vseeno je bolj dišalo po demokraciji kot to, kar je storil predsednik ZDA. Dejstvo je, da je demokracija vsem odveč in je ostala le še fraza, ki jo ponavljamo skozi čas in razne sisteme. Ostale so volitve, pa še te bodo izginile kot je ljudem izginil rep.. NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si ) Drhha KDO SE BOJI SVOBODE GOVORA lianje za sodelujoče v debati; ali velja svoboda govora samo za npr nekega Igbt zagout Deklaracije v krematoriju Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu, In ga imamo tudi mi, Že res, da je vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle, Zoran Odicje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico, Tisti, starega kova, Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, Zdaj to že vsi vemo, imeli smo cel teden časa za brskanje po spletu, da skupaj najdemo odgovor na vprašanje, kdo in kdaj je napisal, kdo in kdaj je podpisal besede: »Ko se po dolgem nizu zlorab in nasilja z vedno istim ciljem razkrije načrt, ki bo narod podvrgel popolnemu despotizmu, je njegova pravica in dolžnost, da takšno vlado strmoglavi in postavi nove varuhe.« Napisal jih je (po prvem predlogu resolucije Richarda He-nryja Leeja), bodoči ameriški predsednik Thomas Jefferson, pod njo so se v podpisali predstavniki trinajstih britanskih kolonij v Severni Ameriki in jih razglasili za svobodne in neodvisne države. To je bilo 4. julija leta 1776. Poznamo jo pod imenom Deklaracija neodvisnosti ZDA in danes na ta dan Američani praznujejo svoj največji državni praznik. V njej so zapisane besede, da so vsi ljudje rojeni enaki in enakopravni in da so te resnice same po sebi tako resnične, da jih ni potrebno niti pojasnjevati, niti razlagati, ampak živeti. Podobno deklaracijo je 25. junija 1991 sprejela skupščina Republike Slovenije, ki skupaj z ustavnim zakonom za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije predstavlja temelj slovenske državnosti. Zapisane so podobne vrednote kot v ameriški deklaraciji, v malo bolj sodobnem jeziku, o »pravni in socialni državi,« v kateri »bodo spoštovane človekove pravice in državljanske svoboščine,« ter »svoboda gibanja in ustanov civilne družbe; v kateri politično ali drugačno prepričanje nikoli ne bo podlaga za kakršnokoli neenakopravnost ali razlikovanje.« (str. 4 Deklaracije ob neodvisnosti RS). In te vrednote se potrjuje vsakodnevno, od samega začetka - preko izbrisanih, za katere še nihče ni odgovarjal, čeprav je evropsko sodišče to označilo za »papirnati genocid,« preko trgovine z orožjem, vse do danes, ko se denar jemlje ustanovam civilne družbe in kulturi, ob sramoti okoli rimske razstave, katere soorganizator je ljubljanska Moderna galerija, medtem ko kulturno in zunanje ministrstvo nočeta niti slišati o tem, ampak bi jo, če bi lahko, prepovedali, organizatorje pa zaprli. Pa še o trgovini z zdravili, zaščitnimi sredstvi, cepivi, Rogu, da o besedah, ki so bile izgovorjene na TVS, da »nikoli ne slišimo nikogar govoriti o tem, kakšna je vloga Židov v svetovnih institucijah, politiki, pornografski in filmski industriji, v medijih in drugod, in kdorkoli naslovi obstoj judovskega problema, ga takoj obtožijo zanikanja holokavsta. Ali pa na primer o razlikah med rasami. Različni inteligenčni kvocienti. Različne rase imajo različne inteligenčne kvociente in če to poveš si takoj rasist. Samo naštevam dejstva.« To je mlada, lepa in pametna voditeljica oddaje Faktor na TVS pred dnevom spomina na holokavst (na dan, ko to pišem, 27. januarja) mirno izjavila in še dodala, da »če si pogledate genetski izvor ljudi, ki danes v današnjem svetu držijo škarje in platno, boste prišli do zaključka, da vse poti vodijo v Izrael oziroma med Žide. To so denimo George Soroš, Mark Zuckerberg... O židovskem genskem materialu, ki je v teh ljudeh.« (povzeto po 24 ur ,com). Kar je prišlo iz ust mlade, lepe in pametne voditeljice na TVS, brez besede oporekanja s strani sogovornikov, ki so bili udeleženi v pogovoru, je kot prepisano iz zapisnika sestanka na jezeru Wannsee, 25. januarja leta 1942, o podljudeh, ki imajo nižji intelektualni kvocient in Židih, ki jih arijsko nemško ljudstvo, pod vodstvom Firerja, mora uničiti, ker zastrupljajo čisto kri, uničujejo arijski način življenja in arijske vrednote. Vse to je bilo izgovorjeno in ponovljeno januarja leta 2021 in, po mnenju nekaterih, spada v svobodo govora in razmišljanja, čeprav z možgani in razmišljanjem nima nobene povezave. Zlo samo začenja svojo pot. Dejstva to potrjujejo. Na afriškem kontinentu živi milijarda in 300 milijonov ljudi. Do preteklega torka jih je 25 bilo cepljenih proti virusu covid-19, po podatkih WHO - Svetovne zdravstvene organizacije. Cepivo proti covidu je triumf znanosti in človeškega uma. Njegova distribucija in dostopnost pa le dokaz nesramnega moralnega zloma politike in izvoljenih zločincev, ki se predstavljajo kot s strani ljudstva izvoljeni politiki. Škoda cepiva za ljudi z nižjim IQ-jem od IQ-ja voditeljice oddaje na TVS in njenih sogovornikov. Pa niso, oni in njim podobni, v oddaji poslušali Beethovnove Devete simfonije in Schillerjeve »Ode radosti«. Morda bi bilo dobro, da jo poslušajo v izvedbi zbora otrok, ki so jo peli na appellplatzu koncentracijskega taborišča Auschvvitz-Birkenau, preden so jih dobri strički v črnih uniformah odpeljali v krematorij. Protestira se tudi v dežju Tradicionalnih petkovih protestov v Izoli ni ustavilo niti protestom nenaklonjeno vreme. Med protestnim shodom od San Simona do Lonke so protestniki javno objavili nekatere transparente, vse skupaj pa začinili s pravimi protestnimi dežniki. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Bodo šole ostale odprte? Obalno-kraška regija je bila pred enim tednom, v času sprejemanja odločitve o odprtju šol, v rdeči coni, a stanje seje poslabšalo in spet smo črni, To pa še ne pomeni, da bodo zaradi tega šole ponovno zaprli, V torek je bilo v državi opravljenih 5418 testiranj, od katerih je bilo potrjenih 1430 okužb. Hitri antigenski testi pa so pokazali dodatnih 420 primerov. V bolnišnicah se zdravi 1144 bolnikov, kar je nekoliko pod mejo 1200, ki si jo je vlada zastavila za državno „črno“ cono. Umrlo je 19 ljudi s covi-dom-19. Epidemiološko stanje v državi se ponovno slabša. Delež pozitivnih izvidov je bil v torek spet visokih 26.4 odstotka, med antigenskimi testi pa se ta delež giblje okoli 4 odstotke. Obalno-kraška regija, ki je skozi celotno epidemija kazala vzoren odpor do virusa, je prav v teh dneh iz rdeče cone ponovno prestopila v črno. Z skoraj 873 primeri na 100.000 prebivalcev je regija prišla v ..zgornjo polovico" lestvice regij z največ aktivnimi primeri. Izola s skoraj identično incidenco kot regija, 874,1, ohranja število aktivnih primerov med 140 in 150. Med temi je tudi 20 novih primerov, ki so bili ugotovljeni v torek. Skrb vzbujajoče je tudi najnovejše žarišče v Obalnem domu upokojencev na Markovcu, kjer so okužbo ugotovili pri 66 uporabnikih in 28 zaposlenih. Izjava tedna, ki ni naša Ko Tonin oddela svojo rotacijo na Ministrstvu za zdravje, se bodo preostali ministri in ministrice postavili okrog stolov. Harmonikaš s Tromostovja bo urezal eno domačo, in ko bo prenehal igrati, bodo planili k stolom. Kdor ostane brez, bo naslednji začasni minister za zdravje. Boštjan Gorenc - Pižama na Facebooku Aktivni primeri | Hospitalizirani | V intenzivni terapiji I Na respiratdrju (neinvazivno) I Na respiratorju (intubirani) Skrij vse Kako bo s šolami? Kljub temu, da je regija ponovno padla v črno cono, pa je državno povprečje še vedno „rdeče“, kar pomeni, da morda ne bodo šol za prvo triado, zaprli že po enem tednu. Žal pa ob zaključka tedakcije še niso končali seje vlade, na kateri ugotavljajo možnost sprejemanja novih ukrepov. Težko si je sicer predstavljati dodatno zaostritev, ni pa nemogoča. Je angleški sev zašel tudi k nam? Veliko je ugibanj o tem, kako je pri nas razširjen angleški sev korone virusa, ki je še nekoliko bolj nalezljiv od klasičnega. Po prvih podatkih NDZ-ja angleški sev naj ne bi bil zelo razširjen, so pa našli posamezne vzorce le-tega po vsej državi, kar ni dober znak. Kljub temu pa zaenkrat še ni potrjenega primera v naši regiji- AM Izola/Isola Podvojitev J 145 858 (+20) 26. jan o Obalno - kraška regija se je v zadnjem tednu vrnila tirno Si / / (f1- -V4' -P' v < tf-'- o* ef tF iF tF čF iF tF eF tF ,»-> .»<■ .»o ■ F>' F -F -F -P' -vV -F tF vs V v' V •F F -F -F -F F >' Nv F' •?' T,v VF V V Forum jadransko jonske regije bo potekal virtualno 28. in 29. januarja 2021 bo potekal že 5. Forum Jadransko jonske regije (EUSAIR), tokrat pod vodstvom Srbije, ki je predsedovala strategiji EUSAIR v prejšnjem letu. Dogodek bi moral potekati maja lani v Beogradu, a je bil zaradi pandemije koronavirusne bolezni prestavljen. Nespremenjena situacija je botrovala temu, da bo potekal večinoma virtualno. Na forumu se bodo zvrstili mnogi zanimivi dogodki, povezani s tematiko morja, transportne in energetske povezljivosti, kakovostjo okolja ter turizmom. Program in več informacij ter možnost registracije so dostopni na povezavi. Slovenja bo ob tej priložnosti tudi formalno prevzela predsedovanje strategiji EUSAIR, ki se je uradno pričelo že junija 2020. Obenem bo prevzela nase organizacijo 6. foruma, ki je načrtovan maja 2021. Takrat bo naša država predala predsedovanje Albaniji. Vabimo vas, da se pridružite dogodku in spremljate teme, ki vas zanimajo. SZJ - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta ____________________________ - izdelava etažnega načrta z vknjižbo do.a. Koper, Vojkovo nabrežje 23 - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb GEODETSKE STORITVE - nadzori in legalizacije objektov - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih In uporabnih dovoljenj pridobitev hišne številke komparacija pravno svetovanje -cenitve nepremičnin tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: info@ggs.sl www.ggs.si Ta stara Komunala je odšla v zgodovino Poslovni načrt Javnega podjetja Komunala je skoraj 80 strani obsegajoč dokument, ki prinaša zelo konkretne napovedi aktivnosti podjetja vtem letu. Obsežnost gradiva, ki ga bodo čez teden dni sprejemali izolski občinski svetniki niti ne preseneča, saj gre za javno podjetje, ki ima več zaposlenih kot Občina Izola (Občina 68, Komunala 99) po prihodkih in odhodkih pa realno dosega najmanj tretjino občinskega proračuna. Iz gradiva smo izbrali nekatere informacije in finančne postavke, ki so gotovo zanimive za različne uporabnike, od najemnikov stanovanj, do otrok na igriščih, urejanja cest, kanalizacije in pokopališč. Med uvodnimi splošnimi podatki tako preberemo, da bodo v sodelovanju z Občino Izola imenovali zunanjega revizorja, ki bo preveril oblikovanje cen na Centralni čistilni napravi Koper, saj koprska Marjetica menda ne spoštuje vseh določil pogodbe v zvezi z zračuna-vanjem storitev. Kanalizacija Glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor lani spremenilo meje dosedanjih aglomeracij in priključilo še Dobravo, bodo javno kanalizacijo podaljšali do objektov, ki jih dosedanje aglomeracije niso zajemale. Letos bodo prenovili malo komunalno čistilno napravo v aglomeraciji Korte, zaradi velike dotrajanosti nekaterih delov javne kanalizacije v mestu Izola bodo letos izvedli rekonstrukcijo javne kanalizacije v Smrekarjevi ulici, v Ulici Alme Vivoda, v Trinkovi ulici, na odcepu Razgled - San Simon, v južnem delu Kosovelove ulice, v Vrtni ulici in v odseku javne kanalizacije v ulici Ob pečini. Načrtujejo rekonstrukcijo in izvedbo javne kanalizacije v ločenem sistemu. Ker nekateri pokrovi jaškov javne kanalizacije popuščajo na stiku in posledično ropotajo bodo pokrove najprej zamenjali v Kajuhovi ulici, Dantejevi ulici, Bazoviški ulici, Cankarjevem drevoredu, na Industrijski cesti ter Južni cesti. Letos bodo projektirali rekonstrukcijo javne kanalizacije v Gregorčičevi ulici, v Morovi ulici, v Dantejevi ulici, v Oljčni ulici, v ulici ob Pečini ter v Ribiški ulici in ulici Istrska vrata. Vsekakor bodo zagotovili ločevanje padavinskih voda od fekalnih vod po posameznih prispevnih območjih v Izoli, predvsem pa na mestih, kjer se je v preteklosti padavinske vode priključevalo v mešan kanalizacijski sistem, kar je posledično privedlo do poplavljanja nekaterih ulic. Letos bodo zaradi dotrajanosti sanirali tudi podmorski meteorni izpust (fi 750 mm), ki poteka po morskem dnu skozi akvatorij Marina Izola, zaradi poplavne ogroženosti območja in ulic okrog Velikega trga in ulic v območju Sončnega nabrežja pa bodo letos projektirali ločevanje mešane kanalizacije in odvajanje meteornih vod iz navedenih območij preko zadrževalnikov in tlačnih črpališč, kar bi bistveno povečalo poplavno varnost teh delov mesta. Projekt je nujno treba izpeljati pred ali sočasno s projektom »Ribiška infrastruktura 2. faza«. Na obmorskih delih javne kanalizacije bodo izvedli preplastitve oziroma zatesnitve, s čimer se bo preprečilo vdiranje morske vode v javno kanalizacijo. Odpadki Letos bodo uredili štiri nove ograjene ekološke otoke. Projektno se bodo lotili tudi zaklepanja ekoloških otokov v Livadah ter urejanja dostopa z identifikacijsko kartico za uporabnike ekoloških otokov. V zaklenjene ekološke otoke ne bo več možno odlagati kosovnih odpadkov, ki na ta zbirna mesta ne sodijo. Če bo zakonodaja to omogočila, bodo nabavili premično kamero, ki bo snemala najbolj izpostavljene ekološke otoke. Staro mestno jedro bo dobilo podzemne ekološke otoke, letos najmanj enega in to tistega na vhodu na ribiški pomol. Otroška igrišča Letos bodo na igrišču Birba 1. obnovili dotrajan namakalni sistem, sanirali večji kostanj, zamenjali okrasne zastavice in pitnik, obnovili igrala in peskovnik ter kupili igrala ob okroglem igrišču v Livadah. Predlagajo tudi, da se otroško igrišče Jagodje razdeli na otroško igrišče z igrali ter na športno igrišče s podlago za nogomet, košarko in rokomet. Igrišče bi ločili z zaščitno mrežo in dodatno uredili vhod, uredili pitnik s primernim odtokom, nove sanitarije ter pokrit prostor za druženje. Na otroškem igrišču v ulici Zvonimira Miloša (»Žogolandija«) bi uredili igrišče za starostno skupino od 3 do 13 let ter postavili zaščitno mrežo, igrišče na Ulici Bogomira Magajne pa zagradili s panelno ograjo in obnovili dotrajana igrala. Parki V parku Trga padlih bodo do konca maja obnovili dotrajan namakalni sistem, arboristično dopolnili oziroma nadgradili park za črpališčem med Kosovelovo ulico in Cankarjevim drevoredom, zamenjali cevi kapljičnega namakalnega sistema v vseh parkih, na Sončnem nabrežju montirali kovane ograje za zelenico med cestiščem in promenado, na Trgu padlih pa obnovili ograjo okrog zelenic. Nadaljevali bodo z zasaditvijo dodatnih dreves na drevoredu ob Prešernovi cesti in ob Drevoredu 1. maja, na raznih lokacijah hortikulturno in arboristično uredili gredice. Posodobili ter dodatno namestili bodo klopi ter parke opremili s sodobnejšimi in novejšimi koški za smeti, ki jih bodo postavili tudi na plaži Svetilnik. Zamenjali bodo stekleni avtobusni postajališči Malija in Cetore. Table in ceste Poškodovano prometno signalizacijo bodo postopoma zamenjali s sodobnejšo in predvsem manjšo, ki bo zagotovila boljšo in jasnejšo preglednost v prometu ter pripomogla k lepšem zgledu mesta. V sodelovanju z Občino Izola, bodo letos posodobili ulične table z imeni ulic. Skupno bodo zamenjali kar 158 tabel. Sicer pa nameravajo letos prepla-stiti odsek ceste med stadionom na Maliji in odcepom za Malijo, med Kortami in Morgani, med Jagodjem Dolina in Koštrlagom, cesto v starem Jagodju (Palčič Urbas JP) ter sanirati zgornji del stopnic ter podpornega zidu na plaži pod Belvederjem in pohodne površine do bližnjega parkirišča, urediti brežine ob promenadi na Svetilniku z novim podpornim zidom, ter urediti lesena sedišča in lesen pomol na plaži Svetilnik. Poslovni prostori in stanovanja Letos se bodo lotili investicijskega vzdrževanja poslovnih prostorov v objektih na naslovu Veliki trg 1, Gorkijeva ulica 14 in Ulica Alme Vivoda 3, investicijska vzdrževanja pa bodo tudi v objektih in stanovanjih na naslovu Cegnarjeva 2-4, Krpanova 5 ter v Ulici Zvonimira Miloša 26 in 27. Občinski projekti Skupaj z Občino Izola bodo prenovili kanalizacijo Razgled - San Simon, obnovili kanalizacijo na južnem delu Kosovelove ulice in v Vrtni ulici. Z izgradnjo kanalizacijskega omrežja v sklopu aglomeracije Izola mesto bodo omogočili priklop objektov na naslovih Polje 15,15a, 15c in 15d . Občina se bo lotila tudi asfaltiranja makadamskega parkirišča pri Ladjedelnici. Na parkirišču Argo pa bodo uredili električno napeljavo in razsvetljavo. Pokopališče Vse je treba planirati in tudi pokope. Do konca leta 2020 so izvedli 130 pogrebov, v letu 2021 pa predvidevajo izvedbo 140 pogrebov. Beležijo večje povpraševanje po izvedbi žarnih pokopov kot po izvedbi klasičnih pokopov. Med žarnimi pokopi so vključeni tudi raztrosi pepela na pokopališču in izven pokopališča. Poseben problem predstavlja spomeniško zaščiteni del pokopališča, za vzdrževanje katerega je Občina Izola od leta 2011 do vključno leta 2014, namenila letno okrog 11.000,00 EUR namenskih proračunskih sredstev, leta 2015 se je proračunska postavka prepolovila, leta 2016 pa znašala le še 1.000,00 EUR. Lani so prejeli dogovorjenih 10.000 Eur. Spomeniško zaščitenih je 328 grobov, od teh je najemnina plačana le za okrog 100 grobov. Najemniki grobov iz tujine se z vsakim letom manj zanimajo za vzdrževanje najetih grobov ki zdaj kazijo podobo pokopališča in pospešujejo propadanje kulturne dediščine. Neplačanih najemnin je v tem delu pokopališča za 20.000 Eur letno. Pristanišče S postavitvijo obvestilne boje in prikazovalnikom hitrosti z radarskim senzorjem, bodo zmanjšali hitrost vplutja v pristanišče, za lažjo orientacijo pri pristajanju bodo zvečer in ponoči osvetlili pohodne površine plavajočih pomolov na katerih bodo uredili vstop z enotnim ključem, postavili pa bodo tudi dodaten video nadzor. V kotu pri Lonki, bodo namestili avtomatski čistilec plavajočih odpadkov, na vhodu v pristanišče pa bodo postavili podvodno zračno zaveso, ki naj bi preprečila onesnaženje s travo in drugim. Na novih podaljških plavajočih pomolov A, B in C, bodo izvedli električne in vodovodne instalacije ter postavili nove omarice. Parkirišča Komunala Izola za najeto infrastrukturo plačuje Občini Izola letno najemnino za parkirišča: Lonka (151 park.). Pošta (68+1 park.), Zdravstveni dom (29+1 park.), Tomažičeva ulica (130 park. + 17 avtodom), Pod Belvederjem (62+3 park.), Ladjedelnica (336+9 park.), Veliki trg (54+3 park.), TPC Livade (47 parkjin parkirišče pod OŠ Vojke šmuc (35 parkirnih mest) Skupno ima Komunala v upravljanju 946 parkirnih mest. Novost je, da bodo letos dobili projekte za reševanje problema zastojev prometa na neimenovani ulici ob parkirišču Lonka. Trenutni vhod na parkirišče bodo premestili na začetek neimenovane ulice, uredili dvojni izhod iz parkirišča in zaradi hitrejšega pretoka vozil, zamenjali obstoječo vhodno zapornico s hitro zapornico. Letos bodo začeli postavljati informativne in usmerjevalne table do parkirišč s prikazom zasedenosti. Table bodo nameščene pred vsakim vhodom na parkirišče in pred vhodom v mestno jedro. Najemnine Komunala gospodari na območju občine Izola s 324 stanovanji, skupne površine 18.195,19 m2. Glede na to, da včasih več delov tvori eno stanovanje je stanovanj dejansko 313. Trenutno projektirajo večstanovanjski objekt na Cegnarjevi ulica 2-4 (4 stanovanja) ureditev štirih stanovanj in skupnih prostorov na naslovu Krpanova ulica 5. Lani je bilo predvideno povišanje neprofitnih stanovanjskih najemnin za 30 %, toda zaradi epidemije tega niso storili, zato se predlog prenese v letošnje leto. Po podatkih Komunale so v Občini Izola neprofitne najemnine za cca. 30 % nižje od republiškega povprečja in če bi jih izenačili s povprečjem bi pridobili za dobrih 150.000 EUR več najemnin kot do sedaj. V četrtek, 4. Februarja, se bodo na redni seji sestali izolski občinski svetniki. Ob nekaterih pomembnih temah se vendarle zdi najpomembnejša tista o organiziranju skupne medobčinske uprave. Več o njej bomo zapisali pred četrtkovo sejo, že zdaj pa je slišati kup vsebinskih pa tudi formalnih pomislekov, tako da je možnosti, da bi jo vse štiri občine sprejele „na hitro" bolj malo. ” Strategija knjižnice Po uvodnih formalnostih bodo občinski svetniki v obravnavo dobili zanimivo gradivo z naslovom Strategija razvoja Mestne knjižnice Izola 2021- 2025. Sicer zelo koristen dokument je med Javnimi zavodi dokaj redek, saj večino Posebna novost pri gospodarjenju z nepremičninami (stanovanji in poslovnimi prostori) v lasti Občine Izola, pa bo razširitev dejavnosti z opravljanjem upravniških storitev, kar naj bi pripravili že letos. Za vzdrževanje občinskih stanovanj je v letošnjem letu predvidenih 90.000 EUR. In kje dobiti denar. Seveda, s prodajo stanovanj, ki jih občina oziroma Komunala ne bi obnavljala, ker so v preslabem stanju. Zato predlagajo prodajo naslednjih stanovanj: Koprska ulica 17, Kocjančičeva ulica 10, Tomažičeva ulica 12, Kumarjeva ulica 6 in Južna cesta 20.S to prodajo naj bi dobili približno 400.000 EUR. Komunala gospodari z 265 poslovnimi prostori, skupne površine 17.942,71 m2. Ker včasih več delov tvori en poslovni prostor je poslovnih prostorov 225. Občina Izola uporablja, za izvajanje lastne upravne dejavnosti, 6 upravnih objektov oziroma prostorov. Komunala Izola trži 155 poslovnih prostorov, ostale (64) pa oddaja v brezplačno uporabo. pozornosti namenjajo letnim poročilom in programom dela, v Mestni knjižnici pa so morali slediti Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki določa, da je naloga direktorja takega javnega zavoda tudi priprava in sprejetje strateškega načrta javnega zavoda. K strateškemu načrtu je, seveda, treba pridobiti predhodno mnenje ustanovitelja (Občine Izola), če direktor ne sprejme strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega, se to šteje med razloge za razrešitev. Izvlečke iz strategije bomo objavili v četrtkovi številki Mandrača. Tudi seje na daljavo V nadaljevanju seje bodo svetniki v drugi obravnavi odločali o spremembah in dopolnitvah Poslovnika Z denarjem od prodaje stanovanj bodo obnovili poslovne prostore: Gorkijeva ulica 14, Veliki trg 19 in Ulica Alme Vivoda 3. Zaposleni Zadnji dan lanskega leta je bilo na JP Komunala Izola zaposlenih 99 delavcev. Konec tega leta bo, po predvidevanju vodstva, skupno število zaposlenih delavcev v podjetju 100. Letos bodo proučili možnosti zaposlitve lastne delovne sile na posameznih področjih kjer to zdaj pokrivajo delavci kooperanta in drugi zunanji izvajalci. Poslovna uspešnost Skupni prihodki JP Komunala so lani znašali 9,35 milijona EUR, za letos pa načrtujejo skupni prihodek v višini 9.347.868 in skupne odhodke v višini 9.299.598 eur. V letu 2021 načrtujejo pozitiven poslovni rezultat v višini 48.271 EUR (Povzetki so iz gradiva za 13. Sejo Očinskega sveta Izola) Občinskega sveta. Povod za spreminjanje poslovnika je bila dopisna seja s 13-timi točkami dnevnega reda, ki jih je župan sklical v začetku leta, med prvim valom pandemije in nezmožnost izvedbe seje preko spletnih omrežij, saj tega ni bilo v trenutno veljavnem poslovniku. S spremembami je zdaj poslovnik dopolnjen na način, da so (6. člen, 2. odstavek) Načini izvedbe seje: fizična prisotnost, video konferenčna seja ali dopisna seja. Tretji odstavek tega člena pa dodatno določa, da se seja lahko opravi dopisno, kadar ni pogojev za izvedbo fizične ali video korespondenčne seje. Pri dopisni izvedbi seje se lahko obravnava zgolj vsebina zaradi katere je bila seja sklicana in lahko vsebuje največ dve točki dnevnega reda. Natančneje je v spremembah Poslovnika tudi razdelan sam postopek izvedbe dopisne seje in seje na daljavo občinskega sveta, ur Seja o sejah Občinskega sveta Iz pepela prebujena Obalna skupnost Izolski občinski svetniki bodo na četrtkovi seji v prvo obravnavo dobili predlog Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave "Medobčinska uprava Istre - Amministrazione intercomunale delllstria." Glede na pomen takšne nove organiziranosti bo nedvomno potrebna temeljitejša razprava od predvidene,, Predlog ustanovitve skupne občinske uprave, predvsem pa ča-sovnica sprejemanja tega akta je dokaj presenetil nekatere svetniške skupine. Presenetila je tudi kompleksnost uprave, ki pa nima značilnosti nekdanje Obalne skupnosti v katero so bile vključene takratne tri istrske občine. Obalna skupnost je namreč nastala zato, da bi občine lahko usklajeno vodile različne politike, od kulturne do športne in od vodovoda do bolnišnice. Obalna skupnost je z novo zakonodajo o lokalnih skupnostih v začetku devetdesetih let odšla v zgodovino, Medobčinska uprava Istre pa očitno ne bo nastala na takšnih temeljih. Vodilo za njeno oblikovanje namreč niso želje po usklajenem delovanju ampak dejstvo, da lahko občine na ta način privarčujejo nekaj proračunskega denarja, saj bo del bremena te skupne uprave prevzela država. Skupne uprave niso novost V Sloveniji so občine začele ustanavljati skupne občinske uprave po letu 2005, ko je država začela s sofinanciranjem delovanja le-teh. V prvih letih je bilo število skupnih občinskih uprav majhno, bistveno pa se je začelo povečevati od leta 2008, ko so na podlagi Zakona o občinskem redarstvu, občine morale ustanoviti občinska redarstva in so se številne občine, na začetku predvsem manjše, povezale in ustanovile skupna občinska redarstva kot skupne občinske organe. Konec leta 2020 je v Sloveniji delovalo 44 skupnih občinskih uprav, v katere je vključenih 202 občin. Le 10 slovenskih občin ni vključeno v nobeno od skupnih občinskih uprav, med njimi tudi Izola in Koper. Od mestnih občin, poleg Kopra, v skupno občinsko upravo nista vključeni Ljubljana in Murska Sobota. Na območju občin Slovenske Istre sta leta 2015 občini Piran in Ankaran ustanovili Skupno občinsko upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva in inšpektorata, ki pa danes ne izpolnjuje več pogojev za sofinanciranje s strani države. Novela zakona o financiranju občin iz leta 2017 je določila, da so do sofinanciranja upravičene tiste občine, ki so soustanoviteljice skupne občinske uprave, ki vključuje najmanj tri občine in se zanjo opravlja najmanj ena naloga, prej sta za sofinanciranje zadostovali dve občini ustanoviteljici skupne občinske uprave. Zakon določa tudi nabor delovnih nalog, za katere so občine deležne sofinanciranja, če jih izvajajo v skupni občinski upravi.. To so naloge: občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva, pravne službe, občinskega pravobranilstva, notranje revizije, proračunskega računovodstva, varstva okolja, urejanja prostora, civilne zaščite, požarnega varstva in urejanja prometa. Za denar gre Že v gradivu je najprej zapisano, da je Mestno občino Koper, Občino Izola, Občino Piran in Občino Ankaran, k pripravi odloka, vodilo: sofinanciranje stroškov dela in materialnih stroškov s strani države; sledijo pa racionalizacija stroškov, večja strokovnost in učinkovitost usklajeno in koordinirano opravljanje posameznih nalog, ki so skupnega pomena, opravljanje določenih nalog, ki jih občine do zdaj še niso izvajale in uskladitev pogojev delovanja z zakonom o financiranju občin (v primeru Občin Piran in Ankaran). Glede na dejstvo, da bodo s tem odlokom predvideno Medobčinsko upravo Istre ustanovile štiri občine ter da bo skupna občinska uprava za občine ustanoviteljice opravljala sedem nalog, bodo občine za izvajanje teh nalog sofinancirane iz državnega proračuna takole: Država bo plačala 55 % v prejšnjem letu realiziranih odhodkov za financiranje plač in drugih izdatkov v skupni občinski upravi, povečanih za 20 % (za materialne in druge stroške). Občine ustanavljajo skupno občinsko upravo za opravljanje naslednjih upravnih in strokovnih nalog: občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva, civilne zaščite, požarnega varstva, notranje revizije, varstva okolja in urejanja prostora in morja. Preveč pristojnosti županov? Občinski sveti sicer odločajo o ustanovitvi skupne občinske uprave, o prenehanju, o pristopu nove občine ali izstopu občine, v okviru sprejemanja občinskega proračuna pa tudi potrjujejo sredstva za delovanje skupne občinske uprave. Župani občin ustanoviteljic odločajo soglasno, in sicer podajo soglasje k imenovanju in razreševanju vodje skupne občinske uprave, sprejmejo kadrovski načrt in letni program dela, potrdijo finančni načrt ter dajejo skupne usmeritev glede organiziranja in delovanja skupne občinske uprave. Skupna občinska uprava bo imela sedež in prostore za delo na sedežu Mestne občine Koper, stroški dela skupne uprave se delijo: Mestna občina Koper: 53 %, Občina Izola: 21 %, Občina Piran: 21 % in Občina Ankaran: 5 %. Mestna občina Koper kot sedežna občina zagotavlja prostore in opremo za delovanje skupne občinske uprave, za izpostavo pa to zagotovi občina, kjer izpostava deluje. Začetek delovanja skupne občinske uprave je vezan na zagotovitev sredstev za delovanje. Predvideno je, da skupna občinska uprava začne čim prej z delom, najkasneje pa do 1. julija 2021. ??? Resnica o slovenskem javnem dolgu piše= Franc Kranjc V Sloveniji se je od leta 2007, ko se je država prvič zadolžila za 7 milijard evrov, javni dolg v 13 letih povečal na okrog 39,5 milijarde evrov ali za skoraj 564 odstotkov! To tudi pomeni, das mo presegli iz Bruslaja zapovedan dovoljen 60-odstotni delež javnega dolga v BDP za približno 22 odstotkov. Podobno se dogaja tudi z državnim proračunom, ko se blagajna glede na skromnejše prihodke iz naslova davščin in prispevkov dobesedni krči in se je država tako rekoč prisiljena vedno znova zadolževati!. Nasprotno vsemu temu pa iz EK dobivamo pohvale, da sodimo med najbolj proračunsko stabilne države v evr-ski skupini. Le kdo vse lahko to razume, kajti sedaj izvemo, da je država razpisala nove obveznice, da morda res ne bi bankrotirala. Več bankam in finančnim institucijam je namreč podelila mandate za organizacijo izdaje nove evrske obveznice z zapadlostjo do leta 2081. Do takrat bo minilo 60 let in dolg bodo vračale že naslednje generacije, ki niti ne bodo vedele kdo so bili akterji tako obsežne zadolžitve Slovenije. Pričevalci naših javnih zadolžitev doslej so bili Janez Janša, Borut Pahor, Alenka Bratušek, Marjan Šarec in spet Janez Janša. Sedaj manjka samo še odgovor v času katerega predsednika ali predsednice vlade se je Slovenija najbolj zadolžila? Danes je več kot zagotovo, da javni dolg že presega 40 milijard evrov ali povprečno na prebivalca 19.750 evrov. Zadolžene so tudi občine. Obalne za okrog 60 milijonov evrov. FK Še nikoli toliko veselja ob začeteku šole V torek so se otroci vrnili v šole in še nikoli ni bilo ob prvem šolskem zvoncu toliko veselja in smeha kot na ta dan, Težave se s tem niso končale, a vsaj delna vrnitev v normalnost je dobrodošla, V torek so se po dolgih treh mesecih v šolske klopi vrnili učenci prve triade. Starši so vrnitev pozdravili, čeprav ne manjka skrbi. Glede na to. da je epidemiološka slika Slovenije trenutno približno tako slaba, kot pred tremi meseci, ko so se zaprle. to niti ne čudi. Oktobra so najprej doma ostali učenci višjih razredov osnovne šole in dijaki, nato pa, po »podaljšanih" jesenskih počitnicah, tudi najmlajši. Postopno odprtje šol se je začelo s testiranjem učiteljev v ponedeljek. Mobilna enota zdravstvenega doma Izola je obiskala osnovne šole, kjer so šolniki nato opravili teste. Učenci so se v šolo vrnili naslednji dan, kjer pa posebnih novosti, v primerjavi z začetkom šolskega leta, ni bilo. Še največja novost je, da tudi v podaljšanem bivanju učenci ostanejo samo s svojimi sošolci, brez mešanja med različnimi oddelki, kot je to bilo še oktobra. Takoj so začeli peti Kot je povedala Irena Sivka Horvat, ravnateljica osnovne šole Vojke Šmuc, so prvi občutki celo nad pričakovanji. „Zelo malo otrok manjka, pričakovali smo, da jih bo več. In nikakršnih težav ni bilo, saj so bili otroci dobro pripravljeni. Takoj ob prihodu so stekli do svojih učiteljev in od tam, preko označenih vhodov, do svojega razreda, seveda brez objemanja. Vidi se, da so se veliko pogovarjali s svojimi starši. Lahko pa povem, daje bilo kljub vsem omejitvam, v šoli odlično vzdušje. Iz vseh razredov seje takoj že slišalo petje. “ Ravnateljica pravi tudi, da težav glede uporabe zaščitnih mask ni bilo. Otroci jih morajo nositi v skupnih prostorih, v razredih pa ni obvezna, čeprav je priporočena. Opazila pa je, da jo ima zelo veliko otrok večino časa na sebi. „Največja sprememba glede na prvi del šolskega leta je vsekakor podaljšano bivanje, saj so zdaj učenci istega razreda od jutra pa do popoldneva skupaj, brez mešanja, kar njim celo ustreza, saj si naredijo nekakšen svoj kotiček. Menjavajo se le učitelji in v vsakem primeru bi želeli, da se takšen način ohrani še naprej, a pri tem nam bo moralo priti nasproti ministrstvo, saj največjo težavo predstavlja ravno kader. “ Kdaj četrto in petošolci? Kader bo predstavljal posebno težavo v primeru, ko se bodo šole odprle tudi za učence 4. in 5. razredov, in čeprav v času zaključka redakcije še ni informacije o tem, da se bo to zgodilo naslednji teden, epidemiološke številke kažejo na to, da še nismo pripravljeni. „V vsakem primeru pa bomo prosili starše učencev četrtih in petih razredov, da svojih otrok, če to res ni nujno, ne pustijo v podaljšanem bivanju, saj menimo, da so že dovolj stari, da lahko sami doma počakajo na starše", pravi ravnateljica in dodaja, da bi v primeru, da bi že eden ali dva učitelja morala na bolniško, prišli do velikih kadrovskih težav. V Livadah so bili pripravljeni S podobnimi težavami se ukvarjajo tudi v osnovni šoli Livade. .Morali smo pripraviti sezname jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, kar je bilo zelo zapleteno, saj se učenci ne smejo združevati in morajo ostati v ta-koimenovanih mehurčkih od začetka do konca bivanja. Ustanovili pa smo tudi ekipo, ki je pri- pravila protokole vezane na hi-gijenska določila ter delitve zajtrka, kosila in malice", je povedala ravnateljica šole. Maja Cetin. Dva oddelka so tudi preselili v centralno zgradbo, tako da imajo vsi razredi svoje stranišče. Cetinova je še povedala, da čeprav so bili učenci na začetku nekoliko zadržani, so hitro ujeli šolski ritem in opaziti je bilo zadovoljstvo tako učencev kot tudi učiteljev. „Lepo jih je bilo videti in veseli nas tudi, da se jih je velika večina, od 155, kar 143 vrnilo v šolo. Odstotek učencev, ki so odsotni je v mejah normale, za ta čas celo boljši kot v času, ko ni bilo epidemije. “ Ravnateljica Maja Cetin je zadovoljna, kako poteka pouk, a pravi, da bodo v primeru, da se za šolske klopi vrnejo četrto in peto- šolci, imeli težave s kadrom. „Iz-vajamo redni program, smo pa dogovorjeni z eno dodatno osebo, ki pomaga v času malice, saj je takrat kar veliko priprav, razkuževanja in umivanja. Za to smo dobili dodatno pomoč, saj je nekaj učiteljic odsotnih, ker so ostale doma s svojimi otroki. Zato bomo imeli težave, če se vrnejo četrto in petošolci, a s temi težavami se spoprijemajo po vsej državi in na ministrstvu to vedo." Kar se mask tiče, tudi v Livadah ni večjih težav. Pri vhodu imajo sicer nekaj zaposlenih, ki otrokom nudijo maske, če so jih ti pozabili, a primerov, da jih kdo ne bi hotel nositi, nimajo. A.M. Nesrečen poraz Zadnja sekunda odnesla točko Šola rokometa Zagorje - TRGO ABC Izola 17:16 (7:5) TRGO ABC Izola: Krese 10, Na-darevič 3, Treven, Hodžič, Vujmi-lovič (po 1). Trener: Borut Hren. Rokometašice Izole so v soboto odpotovale na svoje prvo gostovanje v pomladnem delu prvenstva v 1. A ligi. Njihov cilj na zemljevidu je bilo Zagorje ob Savi, njihov športni cilj pa seveda zmaga. Vendar se jim načrti niso izšli, saj so dvoboj izgubile v zadnji sekundi dvoboja. Kot na obeh dosedanjih srečanjih Izolanke tudi v Zagorju niso zaigrale v kompletni zasedbi. V prvem delu sta obe ekipi prikazali učinkovito obrambno igro, tako da ni bilo veliko zadetkov.. Zagorjanke so sicer dobre tri četrtine tekme vodile, a največ za dva gola. Varovanke Boruta Hrena so jih deset minut pred koncem ujele na trinajsti točki. V 59. minuti je bilo pri 15:15 še vse odprto. Sledila je dramatična končnica, v kateri so v zadnji minuti padli trije zadetki. Najprej so domačinke povišale na 16:15, že v naslednjem napadu pa je izenačujoč zadetek Izolanke Teje Treven gostjam obetal točko. Vendar so gostiteljice v zadnji sekundi zatresle izolsko mrežo in z minimalno zmago obe točki obdržali doma. Kako so dogajanje videli na izolski klopi smo povprašali Mateja Marinca, pomočnika izolskega trenerja: »Res je, ekipa še vedno ni kompletna. Kljub temu smo tokrat prikazali borben nastop, ki obeta, tako da bravo punce. Bili smo blizu točki, a žal športna sreča tokrat ni bila na naši strani." Izola je trenutno na devetem mestu pred Litijo, s katero se bo v torek, 2. februarja ob 19.00 pomerila v Kraški. Prenos tekme bo tudi na FB profilu kluba. Parenzana po načrtu V sklopu ureditve kolesarskih poti je bila do izteka leta 2020 prenovljena trasa od meje z občino Koper do krožišča pri Avtokampu Jadranka. Pot je bila preplaščena, opremljena s talnimi označbami in novo razsvetljavo. Odsek od nadvoza Ruda do krožišča pri avtokampu, ki je bil predhodno v nivoju z glavno cesto, je bil v sklopu urejanja nadvišan, kar je znatno pripomoglo k varnosti kolesarjev na tem delu. Do konca januarja bosta zaključeni prva in druga faza ureditve kolesarske poti na trasi Parenzana. Pot bo osvetljena, preplaščena in dodatno označena. Tretja in četrta faza trase bosta končani do marca 2021. Po zaključku del na trasi Parenzane se bo pristopilo še k ureditvi manjkajočega dela kolesarske poti na Južni cesti (od dvignjenega platoja do križišča s cesto A). Trasa na delu Južne ceste bo končana do maja letos. Parenzana je daljinska kolesarska pot v upravljanju Direkcije RS za infrastrukturo. V skladu z veljavnimi predpisi je kolesarska pot površina, prvenstveno namenjana kolesarjem, kar pomeni, da se jim morajo vsi ostali udeleženci v prometu podrejati. Koristijo jo lahko tudi uporabniki kmetijskih zemljišč za dostop do njih, če ni druge povezave. Občina Izola načrtuje v prihodnje vzpostaviti na tem območju informativne table, na katerih bo natančneje pojasnjen prometni režim na Parenza-ni. V sklopu sprejetega predloga participativnega proračuna za prvo območje bo na posameznih odsekih poti urejeno tudi umirjanje prometa. SZJ 0 šoli. ukrepih in gibanju piše- Aleksandra Krejči Bole Presenečena sem bila, ko sem zagledala starejšo gospo kako hitro gre mimo mene. Takoj za njo je šel starejši gospod, ampak njegovi koraki niso bili tako strumni in odločni kot njeni. Tempo njegove hoje je odražal njegova leta. Počasi, toda zagotovo sama pri sebi ugotavljam breme let, ki jih imam in, ki mi narekujejo način hoje. O gibanju se veliko govori še posebej sedaj, ko se večina prebivalstva, ne glede na starost, mora držati določenih ukrepov, ki omejujejo gibanje, premikanje in potovanja iz ene občine v drugo. Prejšnji petek popoldan, ko sem se vračala od moje zobozdravnice, ki dela v Luciji, sem srečala kar nekaj avtomobilov ljubljanske registracije. Sama sem šla v Lucijo malo zaskrbljena in z izpolnjenim obrazcem o omejitvi gibanja zaradi preprečevanja okužb, medtem ko nekateri brezbrižno prečkajo regijske meje in vztrajno kršijo določene ukrepe, ki so po njihovem „brez veze". Prepoved prečkanja občinskih meja je tudi zame bil „brez veze"; sem ga pa vseeno spoštovala in upoštevala. Res je bilo abotno, da na sprehodu ob morju ne smeš nadaljevati pot do Kopra. Res je tudi, da mi sami v življenju delamo toliko nepotrebnih in škodljivih stvari, ki močno vplivajo na naše obnašanje in sobivanje z drugimi osebami. Šolanje otrok na daljavo se izpostavlja in poudarja vsak dan v naših medijih. Mnenja staršev, učiteljev, ravnateljev, učencev in še mnogih v šolstvu zaposlenih oseb slišimo in o njih beremo večkrat na dan. Javno mnenje je podeljeno; eni so za čimprejšnjo vrnitev otrok v šolske klopi, drugi pa zelo proti temu, ker se bojijo, da bo ponovno prišlo do izbruha okužbe s korona virusom in posledično do večjega števila okuženih oseb, oziroma umrlih. Verjamem, da mnogi starši ne zdržijo več tega, že mesece trajajočega načina poučevanja, in ne morejo slediti danim navodilom, ker nimajo primernega znanja in prostora ter časa za izobraževanje lastnih otrok. Verjamem, da si večina otrok želi nazaj v šolo - tam so njihovi prijatelji, znanci, ljubši in manj ljubši učitelji. Tam je svoboda, smeh, veselje. Tam ni tečnih, zahtevnih in ambicioznih staršev. Ampak tam je tudi omejeno gibanje, strogi učitelji, veliko več snovi za učenje, strah pred spraševanjem in pisanjem testov, zahtevno sodelovanje pri izvajanju učnega procesa, nadležnost nekaterih sošolcev, prepovedana uporaba osebnega mobitela med poukom, povečana verjetnost okužbe, ki jo potem učenec lahko prinese domov in okuži še ostale člane družine. So starši, ki pravijo, da se njihovi otroci dosti boljše počutijo doma, so sproščeni, časovno manj omejeni in bolj zadovoljni v krogu svoje družine. Za mene, tradicionalistko in gorečo zagovornico družine, je odgovor na dlani. Včasih so družine opravljale največji delež pri vzgoji otrok. Šola je bila dodana vrednost. Njen glavni izziv je bil izobraževanje, ne vzgoja otrok. Potem se je z novimi vrednotami in družbenimi sistemi vse to začelo podirati in spreminjati. Veliko dobrega je prišlo s temi spremembami, ampak tudi veliko slabega. Kolumna je novinarska zvrst v kateri v kateri avtor izraža svoj pogled na dogajanja in ljudi v skupnosti. Njegova stališča so ali pa niso tudi stališča uredništva. Ko se zaprejo vrata, se odpre porton To je na grobo smer razmišljanja izolskega tretjeligaša ME Elta Izola, po odhodu glavnega trenerja Igorja Božiča, ki seje pridružil prvoligašu iz Sežane, In raje, kot bi se predali razočaranju, bodo vso energijo uporabili za nadgradnjo kluba. Nenadni odhod trenerja članov izolskega nogometnega tretjeligaša je marsikoga presenetil. Še najbolj tiste, ki so v delo kluba najbolj vpeti. Igor Božič je člansko ekipo MNK Elta Izola prevzel pred enim letom, malo pred začetkom spomladanskega dela prvenstva, ko je tudi predstavil dolgoročni projekt, s katerim so si želeli dvigniti kakovost nogometa v Izoli. A prvenstvo se ni zares niti začelo, oziroma nadaljevalo, in že je prišlo do prekinitve zaradi epidemije. Po poletnih pripravah in nekaj nekoliko slabših tekmah, ko se je ekipa še malo iskala, pa se je začela dobra serija rezultatov, ki je izolsko moštvo pripeljalo do tretjega mesta na lestvici. A spet je udarila epidemija in prvenstvo se je ustavilo, brez pravega načrta za nadaljevanje. Nogomet se v Sloveniji kot še marsikje drugje, igra samo še na najvišji ravni. Iz zgodilo se je, da je dosedanji trener sežanskega Tabora Goran Stankovič odšel k ljubljanski Olimpiji, Sežančani pa so zamenjavo našli v Igorju Božiču, ki je zanje tudi že igral pred dvajsetimi leti. Kaj to pomeni za izolskega tretjeligaša v tako negotovem času in predvsem ob dejstvu, da Igor Božič ni bil le trener, ampak je bil njegov vpliv opazen še na marsikaterem organizacijskem nivoju. Kot pravi podpredsednik kluba Željko Urumovič, to nikakor ne pomeni, da se bo dolgoročno delovanje ustavilo. „V teh dneh smo se s člani uprave veliko pogovarjali o prihodnosti kluba, a nikoli nismo niti omenili možnosti, da bi projekt prekinili. Jasno je, da ko se nekdo, ki je tako močno vpet v projekt, kot je bil Igor, in je bil njegov motor in arhitekt, umakne, seveda nastane problem. A to ne pomeni, da se projekt ustavi, ker Igor ga je resda začel, a ni bil sam. Kar veliko ljudi je uspel privabiti in prepričati in ti ljudje bodo zdaj zgodbo peljali naprej. “ Podobnega mnenja je tudi Simon Božič, eden tistih, ki so se delova- nju kluba pridružili prav v času, ko je člansko ekipo vodil Igor Božič in ki skrbi za tehnični del delovanja kluba. „Tako je. Več se nas je pridružilo na Igorjevo povabilo in škoda bi bilo, da bi zdaj vse skupaj propadlo, saj gre vendarle za dobro zastavljen projekt. “ Kot je povedal Željko Urumovič, so Igorju Božiču hvaležni, da je pomagal stvari premakniti in da je nase prevzel vodilno vlogo v novi zgodbi izolskega nogometa. „Namen je bil, da iz amaterske ravni preidemo na polprofesionalno, tako iz organizacijskega, kot iz tekmovalnega vidika. Zavedamo se, da imamo visoke ambicije, a prepričani smo tudi, da smo jih z dosedanjim delom upravičili. Res bi bilo škoda, da bi zaradi tega zdaj ta proces ustavili. “ Korak naprej je bil opazen Organizacijski nivo kluba se je dvignil, za kar se moramo zahvaliti izkušnjam in zagnanosti dosedanjega trenerja članske ekipe. V klub so so vrnili nekateri strokovnjaki, ki so v preteklosti tukaj že delovali, spremenil pa se je odnos do dela in sama vizija. ..Predvsem pa smo se ponovno začeli bolj povezovati z lokalno skupnostjo, z Občino Izola in Centrom za kulturo, šport in prireditve. Videli smo priložnost, da vsa lokalna skupnost zadiha s tem športnim projektom, ki je namenjen pred- vsem temu, da bi se v Izoli na vseh ravneh igral najkakovostnejši možen nogomet, seveda glede na okoliščine. Nismo sanjali, da bi v nekaj letih prišli do Lige prvakov, saj to ni realno, a vedeli smo, da lahko korak za korakom dvignemo nivo dela in tekmovanja. Z Igorjem smo bili na dobri poti, da to tudi uresničimo, a smo v vsakem primeru veliko bližje cilju, kot smo bili pred enim letom. Seveda pa ne moremo skrivati, da nas je zelo presenetilo, da se je nekdo, ki je imel tako pomembno in nenazadnje široko vlogo, tako na hitro umaknil. Če lahko uporabim primerjavo, je kot da bi arhitekt, ki gradi hišo, sredi gradnje dobil ponudbo, da gradi večjo hišo in bi na hitro odšel. Nam so ostali načrti, a zdaj moramo ugotoviti, kaj je želel z njimi povedati. “ Kot še pravi Urumovič, to nikakor ni enostavno in prvi korak je, da dobijo nekoga, ki bo vstopil v te velike čevlje glavnega trenerja. ..Morda se ponavljam, a resje pomembno da poudarimo, da Igor Božič ni bil samo trener članske ekipe, ampak je imel izjemno pomembno vlogo v celotni zgodbi. Opravljal je več funkcij, po malem tudi vlogo športnega direktorja. Imel je dokaj proste roke pri svojem delu, seveda ob odobravanju in podpori uprave, kije bedela nad njegovim delom, in v vsem tem času ni imela pripomb. “ V enem letu deset tekem Naključje je hotelo, da je v tem, skoraj enem letu z Igorjem Božičem na čelu članske ekipe MNK Elta Izola, zaradi epidemije covida 19, odigrala vsega osem tekem. Željko Urumovič pravi, da je trener kljub temu uredil določene stvari, ki se jih na igrišču morda takoj ne opazi. Med drugim to, da so lahko igralci igrali povsem razbremenjeno in so lahko razmišljali le o nogometu. „Ni niti skrivnost, da se je odrekel delu svojega honorarja, da smo iz teh sredstev pokrili delo kakšnega drugega sodelavca, zato je bilo presenečenje ob njegovem odhodu toliko večje", je še dodal Urumovič. Romi Gašperini, ki se je prav tako v tem času pridružil projektu, tako s sponzorskimi sredstvi, kot tudi z delom v upravi, pravi, da bo najtežje nadomestiti ravno to ..netrener-sko“ delo Božiča, saj ima kot Izolan in nekdo, ki je tukaj odraščal, do Izole in predvsem Izolanov, drugačen odnos od nekoga, ki bo prišel od drugod. ..Pogrešali bomo ravno ta drugi del njegovega dela, ampak zavedati se moramo, kot pravimo po domače, da ko se zaprejo ena vrata, se lahko odpre porton. In iz te izkušnje moramo potegniti največ. “ Romi Gašperini pravi, da je zdaj bolj kot kadarkoli potrebno, tako igralcem kot tudi lokalni skupnosti pokazati, da mislijo resno, zato ne iščejo samo trenerja, ki bi nadomestil delo dosedanjega, ampak nekoga, ki bi predstavljal tudi nadgradnjo. ..Igralci si to zaslužijo. Tako kot mi, so bili tudi oni presenečeni nad odhodom trenerja, in prav je, da jim pokažemo, da uprava trdno stoji za projektom. “ O imenih sicer še ne bi radi govorili, a situacija s covidom 19 omogoča, da se lahko dela v miru, na daljši rok, brez tistega pritiska, ki bi ga sicer imeli, če bi sezona bila v teku. In ta čas namerava uprava kluba izkoristiti ravno za nadaljevanje nadgradnje dela kluba. Občina bo v naslednjem letu prenovila pomožna igrišča, tečejo pa že pogovori o postavitvi reflektorjev, s pomočjo katerih bo omogočeno treniranje tudi v večernih urah. V prihodnje pa bo morda treba tudi prenoviti igralno površino mestnega stadiona, saj ta, ki jo imamo trenutno, ne zadovoljuje pogojev igranja v drugi ligi. AM Holokavst je bil tudi v Istri 0 holokavstu vemo veliko tisti, ki smo živeli kmalu po vojni in živimo še danes, listi, rojeni desetletja kasneje vedo malo manj, milenijci in mlajši ne vedo nič ali komaj kaj, Je pač ena od snovi iz predmeta zgodovina, ki seje naučiš in pozabiš, Pa ne bi smeli pozabiti, ker je vzela človeštvu preveč vsega, le dni je dan spomina na holokavst, Ste se ga spomnili? Leta 1880 je bilo v Istri 171 judov, deset let kasneje 229, leta 1900 že 285, leta 1910 pa kar 684. V slovenskem delu Istre jih je bilo pred prvo svetovno vojno razmeroma malo in sicer jih je bilo 10 v Kopru in eden v Piranu, za Izolo pa ni podatka. Zoran Ivančič Januarja lani sta Pomorski Muzej Piran in Sinagoga Maribor, ob 75 letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschvvitz, organizirala predavanje profesorja zgodovine in geografije, Borisa Hajdinjaka z naslovom Holokavst v Istri. Auschvvitz - smrt Mednarodna skupnost je te dni že petnajsto leto zapored obeležila 27. januar kot dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih smrti usmrtili okoli šest milijonov Judov. 27. januar obeležujemo dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschvvitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1.5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov in Poljakov. V to koncentracijsko taborišče smrti pa je bilo pripeljanih preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja zavezniški vojaki osvobodili to taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk. Letos obeležujemo 76 let od osvoboditve tega največjega nacističnega koncentracijskega taborišča smrti. Prvi poveljnik taborišča Rudolf Hbss je na Niirnberškom procesu pričal celo o uboju 2,5 milijona ljudi. Zadnje številke Državnega muzeja Auschvvitz-Birkenau govorijo, da je bilo v njem ubitih preko 1,3 milijona ljudi iz vse Evrope, med katerimi največja večina Judov (okrog 1,1 milijona), okrog 150.000 Poljakov, 23.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojakov, 25.000 ostalih narodnosti iz vse Evrope. Večina žrtev je bilo ubitih takoj po prihodu v taborišče v zloglasnih plinskih komorah Auschvvitz II., v katerih so uporabljali plin "Zyklon B" (izvedenka Cianida). Omenjenega plina po končani 2. svetovni vojni človeštvo nikoli več ni uporabljalo. Holokavst je beseda s katero označujemo sistematično uničevanje vseh za nacistično Nemčijo rasno, versko, spolno ali zdravstveno nezaželenih skupin ljudi. To so bili torej ljudje za katerih preganjanje in na koncu tudi usmrtitev ni bilo aktivno nasprotovanje nacističnemu režimu, temveč je zadostovalo samo to, da so bili to kar so bili. Zato v holokavstu nacisti niso od leta 1941 ubijali samo Judov in Romov, temveč so že od leta 1939 evtanazirali duševno in telesno prizadete ljudi. Istra ni bila izjema Med žrtvami holokavsta so bili tudi Judje iz Istre. Njihova usoda zaradi majhnega števila do sedaj še ni bila posebej izpostavljena. Tudi velja poudariti, da se je njihovo trpljenje začelo že v fašistični Italiji, ki je leta 1938 uvedla rasno zakonodajo, in ne šele z nemško okupacijo leta 1943. Prav tako ni dovolj znan podatek, da so bili nekateri izmed ključnih izvrševalcev holokavsta od leta 1943 dejavni v Istri. Kariero enega izmed njih, Christiana VVirtha (1885-1944), je pokojni slovenski zgodovinar Tone Ferenc, lapidarno opisal z naslovo-m: »Satan, njegovo delo in smrt«. Judovska skupnost v Istri Prvi zapisi o prihodu Judov v Izolo so iz leta 1421. Ob prihodu v mestu so morali podpisati pogodbo (con-dotta), ki jih obvezovala k različnim dolžnostim. Ob koncu 15. stoletja se je začel njihov položaj opazneje slabšati, pravice so se krčile. Ta vpliv se je širil zlasti iz Benetk, kjer so takrat že ustanovili geto. Zadnji podatki o Židih v Kopru so iz leta 1550, v Piranu iz 1584., v Izoli pa iz 17. stoletja Število Judov v Istri se je povečevalo vse do leta 1910. ZGODOVINO DELAJO ZGODDE RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA Važna je dobra mera Vsaka razumna oblast je poskrbela za to, da so odnosi pri trgovanju imeli pošteno izhodišče. Zato so se že od naj starejših civilizacij naprej predpisovale uradne mere, ki so potem veljale za vse. Prvi zapis o tem izhaja še iz Stare zaveze, kjer v t.i. tretji Mojzesovi knjigi piše, kot bi danes rekli: »Ne delajte nič krivičnega pri merjenju dolžin, tehtanju in votlih merah«. Pri nas so se dobro ohranile številne mere in uteži predvsem iz rimskih časov, v obalnih krajih pa so verjetno najbolj znane beneške standardne dolžinske mere na temeljih kamnih za zastavne stebre v Piranu in v Izoli. V Piranu lahko to vidimo na Tartinijevem trgu, v Izoli pa na kamnu, ki stoji v parku pred vhodom v Hotel Marina. Mere je krajevna oblast morala nadzorovati tudi kasneje pod Avstrijo, Italijo in Jugoslavijo. Na fotografijah (levo) vidimo steber za zastavo, dokler je še stal pred izolsko staro občino, zgoraj pa je prelomljen ostanek temeljnega kamna pred Hotelom Marina. Znane in dobro ohranjene so piranske beneške votle mere iz leta 1477, ki so zdaj razstavljene v piranski občinski palači, vidite pa jih tudi na fotografiji čisto zgoraj, nad rubriko. [Srečko Gombač) Virtualna rekonstrukcija realnosti Zveni zelo akademsko, a je v resnici najbolj preprosta razlaga fotografske razstave, ki jo bodo jutri odprli v galeriji Insula, Seveda brez otvoritve, zato bo večina obiskovalcev dela Vladimirja Bernetiča verjetno lahko videla na spletni strani galerije, Vladimir Bernetič je eden iz tiste generacije odraslih izolskih ustvarjalcev, ki so drugačni, posebni. Ne ekstremisti niti anarhisti, še manj revolucionarji ali umetniški teroristi. Preprosto je samosvoj in hkrati še kako potreben del skupnosti. Kot knjižničar na Morski biološki postaji se je vseskozi gibal med strokovnjaki različnih znanj in to svoje ter njihova znanja uporabil takrat, ko je bil čas za to. Zdaj je ta čas in razstava, ki si jo lahko ogledate v živo v galeriji Insula ali na naslovu Galerija Insula Izola Fa-cebook, bo pritrdila povedanemu. Več pa v pogovoru z avtorjem. - Ali je realnost res že treba rekonstruirati, saj že obstaja. - O tem kaj je realnost govori recenzent razstave Dejan Mehmedovič. Gre pa za to, da realnost lahko spreminjamo, morda za kanček na obrobju njene prostorske razsežnosti, v decimalki - saj nismo vsi zloženi lepo v vrsti kot naravna števila - še nič nas briga. (;-)) Če odkrivam vse te razsežnosti realnega tudi pri sebi oz. mojem pogledu na svet, je stvar izkušenj in novih spoznanj. V materialnem se oziram v naravno in na urbano okolje, v nematerialnem pa želim rekonstrukcijo najprej in predvsem v lastnem pogledu. Seveda mi pri tem nenehno "pomaga" zob časa. S tem je razrešen tudi problem kako razumeti predhodno nujno fazo dekonstruk-cije, če želimo karkoli rekonstruirati. Nisem arheolog oz. konzervator - osebno gledam na prenovo nečesa v smislu želje po spremembi kjer bi morda ohranil temelje, nadgradnjo pa uskladil z najboljšimi željami in danimi možnostmi. - Vaša realnost na fotografijah je torej tista prava, tista, ki je fotografirana pa izmišljena? - Ja, zame je realnost na mojih fotografijah tista prava, saj izberem subjekt na osnovi okvirov lastne (ga) motiva(cije), po zorenju oziroma inkubaciji v predalu in po končnemu izločanju oz. selekciji - tisto kar je fotografirano pa vam posredujem kot prispodobo oziroma (iz)mišljeno metaforo. - Postavljanje jumbo plakata v naši stvarnosti res deluje kot rekonstruiranje realnosti, ki jo je tak plakat zakril. - Ja, bilboard oziroma v slengu jumbo je kot plakat nekaj posebnega. Zame je to krona medijskega sporočanja (da ne rečem Amerika, ker je totalno brez posluha ;-)) Gre pa vzorčni primer sistemsko dopuščenega vgnezdenja v življenjski prostor oziroma v vizualno percepcijo urbanizirane pokrajine - v samo srčiko bivanj skosti tako da že vsiljuje svoje sporočilo. Seveda je tisti megaposter - protagonist moje razstave v Insuli - izjema. Sporoča mimoidočim, da je vse nared - po dolgih desetletjih - za prenovo najlepše obrežne promenade pri nas, ki jo plakat zakriva. To sporoča politik - tako župan kakor tudi njegova piarovka - tudi dipl. politik po izobrazbi. Za vsak slučaj pa ta mega-poaster - na moji fotografiji - v odločilnem trenutku povozi mlada kolesarka ki bo gotovo imela v naslednjih desetletjih novo vizijo rekonstrukcije. - Ali je v 21. stoletju mogoče s črno belo fotografijo rekonstruirati realnost, ki pa je zelo barvita? - Ja, nekaterim to uspeva. Na primer Henri Cartier-Bresson (22. avgust 1908 - 3. avgust 2004) v svojih dosledno č/b fotografijah vedno najde tisti značilni odločilni trenutek tako v portretirancu kakor tudi v urbanem okolju, ki zbode, oz gane opazovalca tako, da ga spremeni in poda novo izkušnjo. Prav tako slovenski rojak v Parizu Klavdij Sluban s svojim č/b (avto)portretom pingvina na goličavi otoka na koncu sveta - na miniaturni francoski "koloniji" - zbode sodržavljane, češ: imate svoj otok tam nekje na južni hemisferi pa ga obiščite kdaj vsaj za leto dni - za krajši čas med pingvine ni dovoljeno. Pa brazilski fotograf svetovnega kova Sebastiao Salgado - mediji trdijo, da s svojo č/b fotografijo spreminja svet - res s svojimi čudovitimi črnobelimi povečavami na svetovnih razstavah (Tudi pri nas pred leti, pa v Trstu na sejmu La citta' del caffe) in v knjigah ovrednoti pomen naravnih in humanih danosti -še več - z dohodkom financira pogozdovanje posesti na kateri je oče posekal cel gozd za dobrobit svoje družine. S tem dejanjem med vrsticami nas tudi zbode in spreminja. Posebnost mojih fotografij na razstavi je da so le 7% barvne - namreč saturacijo sem zmanjšal nad devetdeset procentov tako izglodajo bolj črnobele oz. sivobele. Gre za rekonstrukcijo časa fotografiranja - postavil sem ga v po-stprodukciji v jutranji svit. Iz čistega gušta ob pričakovanju svetlobe - vsaj v temnici oz. ob ekranu je to lahko. Drugače pa kliče rana ura, zlata ura ... Bogatost barvne palete aktualne razstave Bogdana Sobana v Plaču Izolanov pa nasprotno že dosega sugestivno barvitost, ki prinaša dober veter in sočasno dobrobit vsem nam udeleženim. - Ste pripadnik drugega vala povojnih izolskih kulturnikov in izobražencev. Ali je vam sledil še kakšen podoben val? - Kipar Romildo Pusteta, oblikovalec, vizualni performer in fotograf Sergio Gobbo, Jaka Jeraša, Radovan Čok in drugi v lokalnem puščajo svoj profesionalni pečat. "Street photography is dead" pravi Klavdij Sluban, ki je pri tem sam sestavni element poti okrog sveta. V tem pogledu je t.im. "nova fotografija" izšla pred pol stoletja v mariborskem krogu fotografov (Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj..) stvar galerijskih depojev. V moji generaciji kontinuitete te prenovljene klasične č/b in barvne fotografije izstopajo spet na svetlo postavljen Jaka Jeraša, Anja Čop, Nataša Segulin in drugi. V novem valu so gotovo mlajši japiji - torej profesionalci kot sta npr. Jaka Ivančič, Martin Zelenko in seveda akterji Riibe, Sti-skarne in še mnogi na kolesih ali peš. - Rekonstrukcijo realnosti razstavljate v virtualni resničnosti. Kaj to pomeni? Da resničnosti v bistvu ni več? - Ja, za prvo triado osnovnošolcev je danes resničnost ta prava stvar -fulkulska torej, za nas razstavljene oz. razstavljajoče pa je to še bolj resnična resničnost - torej virtualna -taka katero ugasneš s klikom in je ni več - tako si glavni - pa drugačna ki te lahko prevzame na lastno odgovornost. Gremo se lahko veleslalom med bilboardi oz. jumboti, vstavljamo bele oblake, se izogibamo velikih besed. Je pa trideset tisoč besed lahko tudi na slikah - na vaše veselje - tokrat ne na prodaj. Vsi lepo vabljeni. D.M. Vlado Bernetič. Rojen v Kopru leta 1953. S fotografijo sem se je začel ukvarjati že v osnovni in srednji šoli, po opravljenem tečaju fotografije je ob študiju kemije v Ljubljani nadaljeval delo na področju fotografije v Fotoklubu planinske zveze Slovenije (FKPZS) ob mentorstvu mednarodnega mojstra EFIAP Vlastje Simončiča in priložnostno tudi ob mentorstvu mednarodnega mojstra ing. Oskarja Dolenca takratnega vodje Fotogrupe ŠOLT v Ljubljani. V zadnjih letih seje kot izredni študent vključil v izobraževalni proces na oddelku za fotografijo na VSŠ Sežana, ki mu je približal različne koncepte področja kreativne fotografije na mednarodni sceni avtorske produkcije. Tako kot elan fotokluba PZS kakor tudi v kasnejšem obdobju njegove »fotografske reprize« se je aktivno udeleževal fotografskih natečajev in tudi samostojno razstavljal. Dvakrat je razstavljal v Izoli (Galerija Alga in Mestna knjižnica), dvakrat v Kopru v Osrednji knjižnici in v Piranu v Mestni knjižnici ter na Morski biološki postaji. ZI IVI A V IZOLI facebook.com/kulturnicenter.izola Četrtek, 28. januar ob 20.00 , potopisna oddaja Južna Koreja in Tajvan Gost Zoran Furman Koncert Marjetka Popovski & Band Sobota, 30. januar ob 17.00 Predstava za otroke Fllj gOSGnica Gledališče Lalanit Nedelja, 31. januar ob 20.00 Nedeljske večernice ob osmih z Mefom Gost Vlado Poredoš Sreda, 3. februar 2021, ob 20.00 Pogovori ob sredah Gostbojan ceglar BRALNI KLUB NAVDUŠENIH BRALCEV KORONA NI USTAVILA Zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, se od marca do maja člani bralnega kluba Kira knjiga, ki vse od leta 2016 poteka v Mestni knjižnici Izola, niso srečevali. Julija in avgusta sta srečanji potekali v Arheološkem parku Simonov zaliv, potem pa ponovno v knjižnici vse do vnovične zaostritve ukrepov. Zadnja dva meseca se je kar pet srečanj preselilo na splet in poželo navdušenje prisotnih, ki so se vendarle lahko srečevali, o prebranem pa seje vsakokrat razvila živahna izmenjava mnenj. Letošnji naslovi so izzvali, morda še bolj kot kdajkoli prej, poglobljene pomisleke o aktualnih tematikah - o smislu življenja, ali smo samo opazovalci ali življenje zares izkušamo, Opazovalec Evalda Flisarja, o razkrivanju človeške narave, prepletanju resničnosti, domišljije in laži, Trilogija Agote Krištof, o najrazličnejših medčloveških odnosih, Osti lgnacya Karpovvicza, o lepoti in tragiki ljubezni, Muriša Ferija Lainščka, o tragiki časa in prostora, Ivana pred morjem Veronike Simoniti, o stvarnosti, ki je ni več, a ostaja v spominu generacije, V Elvisovi sobi Sebastijana Preglja, o iskanju in analiziranju lastne preteklosti, Preiskovalec Dragana Velikiča, o dinamiki revščine, lakote in družbene izključenosti Glad Knuta Flamsuna. V spomladanskem času seje izkazalo, da so člani bralnega kluba silno pogrešali naša srečanja. Navkljub pandemiji ali pa ravno zaradi nje, smo se odločili, da dolge večere in ustavljeno življenje v novembru in decembru izrabimo za branje kakovostnih del in za globlje premisleke ob prebranem in srečanja do konca leta organiziramo preko spleta. Ker je bilo v tem obdobju manj časa za daljše tekste, smo se odločili, da v teh dveh mesecih predelamo krajša dela, ki se uvrščajo med vrhunce književne produkcije. Razpravljali smo o odnosih, najtanjših ljubezenskih čustvih in tektonskih druž-beno-političnih spremembah, Cafe Flyena Jane Benove, o osamoosvajanju izpod spon družbenih razredov in družinske represije, preseganju (pre)ozkih okvirjev, identitetnem iskanju in emancipaciji, Opraviti z Eddyjem Edouarda Louisa, o naključjih, medčloveških odnosih, srečanjih in zamujenih priložnostih, Dobra družba Ane Svetel in v tem času aktualnem gibanju "jaz tudi" in vnovične represije nad ženskami, o telesni emancipaciji ženske in družinskih odnosih, Ljubimec Marguerite Duras. Zanimanje še vedno narašča in baza sedanjih obiskovalcev šteje že 27 članov. Opažamo, da tako redni kot tudi ostali člani, ne samo, da imajo kritičen pristop do prebranega, temveč tematiko povezujejo ali navezujejo na delo ali dela, ki smo jih v bralnem klubu že prebrali ali so jih brali izven kluba. Posebno v letu 2020, se je zavoljo ukrepov Covid 19, zanimanje in navezanost na skupino okrepila, kar kaže najprej na človekovo (osebno) potrebo po duhovni hrani in druženju, kakor tudi na trezno presojanje in primerjavo stvarne, dejanske situacije, literarne (ne)resničnosti s prebranim v okvirih časovne in izven časovne danosti. V pogovorih često privrejo na dan razmišljanja, ki kažejo na široko razgledanost bralcev in bralk in njihovo zmožnost besedilo kritično ovrednotiti, kontekstualizirati in primerjati. V letošnjem letu se je še posebej pogosto razvnemala debata o tem, kaj pričakujemo od literature. Vsi zgoraj navedeni naslovi so na voljo na knjižnih policah, nekatere tudi v elektronski obliki. Vedno je čas, da posežete po njih, tako kot ste vedno dobrodošli, da se pridružite pisani druščini bralnih navdušencev in prebirate nove zgodbe, kijih ponuja knjižnica v bralnem klubu Kira knjiga. /Povzeto iz zapisa Diane Pungeršič, ki vodi bralni klub Kira knjiga v izolski knjižnici/ Program CKŠP Izola na spletu: Ta teden ne spreglejte na: Facebook/Ckšp Izola: Facebook/Občina Izola: Facebook/Studio-Parametrik Četrtek, 28. januar ob 20.00 fy- 'Se« -jSESb-' tk— m b JUŽNA KOREJA in TAJVAN 'predavatelj, Zoran Furman Petek, 29Sjanuaripb 20:00 f>c7^ Facebook/Ckšp Izola; Facebook/Občina Izola; Facebook/Studio-Parametrik Ubfint C.vnuM