Naročnina za Avstro-O^rsko;	'A leta K 5; 1/2 'eta K 10; za celo leto K 2). — Posametna številka 40 w. —	Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19.
Štev. 22.	V Ljubljani, v sredo 29. maja 1918.	Leto V.
Bukarešt po proglašenem mira: Poullčuo Trvenjc t glavuem mmtu rnmuuskem tikoma potem, ko je bila podpisana
mirovna pogodba.
E. G. Brat.
Beg za milijoni.
Roman Slovenca Araerikanca. 43. nadaljevanje.
Zakaj Čudovita je ta povest o pre-slavnem španskem vitezu žalostne postave in njegovem zvestem oprodi: velikanski slovar skoraj vseh človeških nespametnosti in zablod, a tudi skoraj vseh človeških vrlin in idealov.   Divne so vse te norosti,
zmote in norčije, divno je vse življenje divnega viteza. Neizgorljiv je bil ogenj v njegovem srcu, vedno nanovo do neba p apolajoče navdušenje, vedno nanovo preko vseh gora in voda kipeča podjetnost, nikdar omahujoča volja in vztrajnost ter iz vseh globin duše prodirajoč neusahljiv vrelec vere, da zmaga in slava prideta vzlic vsemu in proti vsemu. Cilj je vse, a ničevo je vse drugo! Ničeve so bile torej vitezu donu Quixotu vse žalitve, vse blamaže, vse ovire, ničeve vse brezštevilne batine in iz njih izvirajoče črnopodplute bunke in maroge po njegovem mukotrpnem viteškem telesu. „Naprej! In nikdar odnehati!" To je bilo geslo dona Quixota. Čeprav je oslarje imel za viteze in je čredo ovac zamenjal z junaki, čeprav so ga zma-jasti mlini vrgli visoko v zrak, da je tem. bolj trdo priletel nazaj na realno trdo zemljo, čeprav ga je sirov krpelj sklatil s hrbta njegovega Pegaza Rozinante in samo vnovič pokazal in dokazal, kako svet plačuje človeško stremljenje kvišku in naprej' preko življenskih ovir, don Quixote se ni niti za hip izneveril svojim idealom ter ni nikoli odmaknil oči od svojega cilja. Vztrajno trpeti, neomajno nadaljevati,,, ,aj. hoteti vedno isto do končne zmage ali slavne smrti, tega nas učiš, don Quixote, nas posameznike in cele narode skupaj! Biti značajen do vse skrajnosti in zvest svojim načelom do poslednjega diha, žrtvovati vse za svoj življenski cilj, pa naj sodi o nas svet kakorkoli, to je velika modrost, ki izvira iz vseh de anj globokoumnega celega moža dona Qu xota.
In med čitanjem se Jack ni zavedal, da je v ječi, nego se je čutil svobodnega, neodvisnega, kakor dobri vitez in njegov zvesti oproda. Če bi vedeli ruski uradi, kako in kam zanaša takšno berilo človeško dušo, bi gotovo nič več ne dovoljevali knjig svojim jetnikom. Če je že treba, da je pod kjučem in za zidovi telo, bi tudi duhu ne smeli dovoljevati potepanja — najmanje pa še po takih romantičnih sledovih idealista viteza ter po krasnih, toplih, barv, vonja in cvetov bogatih pokrajinah španskih! — Ali tak je pač ta stari materialistični šlendrian povsod na svetu: brigajo se za telo, a duh lahko medtem prevrača kozolce in prestole, ker — duh je uradom brez pomena.
Tako so Jacku minevali tedni, ne da bi se čutil duševno potrtega in ne da bi se omajala energija njegove volje.
Mnogo veselja so mu delali tudi go-lobje, ki so se v celih jatah izpreletavali po napuščih celičnih oken in omreži ter so beračili kaznjence drobtin. Tudi na okence Jackove ječe so radi sedali. Vsi so bili tolsti in skoraj krotki. Očividno so jih jetniki dobro krmili ter bili ž njim dobrikavi. Jack je odprl okence ter natresel golobom krušnih drobtin ; golobi so zadovoljno gruiili.
zobali, se širokoperili, kljunčkali ter ruvali med sabo, ne da bi se količkaj bali moža, ki je stal za steklom ter jih opazoval. Če je slučajno pozabil potresti drobtine pred okno, so golobje začeli smelo kljuvati na okna in se izpreletavali. Tako dolgo, da so Jacka opozorili nase.
Nekega dne po obedu pa je pozval Jacka pristav z dolgimi rumenimi brkami v pisarno, da napravita račun za hrano, ki jo je dobival na lastne troške.
„Tudi nekaj perila sem dal nakupiti
za vas . . , če vam je prav?" je dejal otožni pristav, ki je začel Jacka nenadoma vikati.
„Prisrčna vam hvala!" je vzkliknil Jack. ",,A kaj naj storim s ponošenim perilom
„Morda ga podarite staršemu . . . proda ga lahko, ko ga opere," je dejal pristav, hitro prešteval ostanek Jackovega denarja, vzdihal in molčal. „Komaj vam ostane še toliko, da se pripeljete iz Pitra do Moskve. Evo, vzemite vse!" In porinil je denar od sebe.
„Mi li dovolite, da vam polovico pre-
pustim v — poljubne namene?" je vprašal Jack oprezno. „Skazal bi se rad hvaležnega!"
Pristav pa je zmajal glavo.
»Nimate vzroka, predragi! In meni tega ni treba. Sam sem na svetu, čisto sam . . . In ruska država je bogata brez takih daril . . . Vzemite, morda boste denar bolje potrebovali ..."
Jack je bil v zadregi: vendar ni govoril resnice stari potepuh v ,sutočni', ko je trdil, da so ,vzjatočni' — jemalci podkupnin vsi ... prav vsi . . . Počasi je poberal denar z mize, pristav pa je vstal ter prinesel s police v kotu velik zavoj, trdo zvezan v papirju.
„Tu je vaše perilo: ruska košulja, spodnje hlače, nogavice, nekaj robcev . . . Priložil pa sem tudi vaš pasport in vso vašo obleko. Le kožuha vam ne smem vrniti: prevelik je . . ."
Jack je strmel: kaj naj to pomeni?
„Saj veste, da je sinoči umrl vaš levi sosed?" je dejal pristav.
„Ne, niti opazil nisem tega."
„Prav tako bi bili lahko umrli vi, moj . • idragi," je nadaljeval pristav in sedel zopet za svojo mizo. „ln kaj bi se zgodilo potem?-
„Vi bi bili naslikali poleg mojega imena velik črn križ in —"
„In nihče bi ne vprašal več po vas!" In urno je vstal pristav, stegnil desnico ter mu pokazal vrata. „Zdravstvujte, Ivan Iva-novič, zdravstvujte!"
Jack je pristopil k njemu ter mu stisni! roko. „Bog vas potolaži, Vladimir Nikola-jevič!" mu je pošepetal. „Bog vas poplačaj stoterno!'
Pristav je omahnil nazaj na svoj stol, . skril svoj obrez v obe dlani ter zahropel:
,Idi! Idi, brat moj v Kristu!"
Ginjen je odšel Jack. Dasi trdih živcev, ga je pristavovo vedenje pretreslo in osupnilo, da bi bil skoraj podvomil, spi li in sanja ali bdi.   Poleg peči v predsobi je
smrčal starši, ki pa se je takoj prebudil, ko je prišel Jack do njega.
„0, kaj vse ti je nakupil Vladimir Ni-kolajevič!" je vzkliknil razveseljen in segel po zavoju. „Naj ti nesem jaz, če dovoliš!"
Tudi zate imam marsikaj. Le nosi!"
In vrnila sta se v celico št. 170 ter raz-vezala zavoj. Tu je bilo sveže perilo, vsa Jackova obleka, v suknji pa celo Jackov pasuš.
Angel v človeku je naš Vladimir Niko-lajevič!" je šepetal starši. „Saj sem ti rekel, da bi dal dušo za vsakogar, ki se mu smili.
stran 226.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 22.
Izročitev srebrnega roga občine Ijnbljaliske 2. goriškemu strelskemu polku: 1. Ljubljanski župan dr. Tavčar, 2. polkovnik, 3. Bleiweis vit. Trsteniški, 4. dr. K. Triller.
Ljubljanski odposlanci dr. Tavčar, dr. Triller in Bleiweis vit. Trsteniški med častniki
in moštvom 2. strelskega polka.
In smilimo se mu skoraj vsi. Sam je trpin, nesrečnik, zato čuti z nami, velikimi grešniki. Tudi meni je že hotel pomagati, a jaz sam nisem maral. Kam naj grem ? Čemu bi bi bil tam zunaj? V nadlego ljudem, v pogubljenje lastne duše ... A, glej, zdaj ti daje priložnost, da odideš. .. Bog s teboj, bratec!^
„Tu sosed na levi je umrl," je dejal Jack, „zdi se mi pa, da — pokopljejo mene."
^Pokopljejo Ivana Ivanoviča Ljeskova, da živi zopet svobodno Ivan Ivanovič Hlje-stakov ... o, čuden je svet, nerazumljiva so božja pota!"
Urno se je slekel Jack do golega, se oblekel v sveže perilo, nato v svojo obleko in vrhu vsega še v kaznjenško uniformo. Čepico, rokavice in pasuš si je vtaknil ob prsi in okoli pasu.
„Ko pokopljete tovariša, poberi vse
lopate in jih nesi v mrtvašnico!" je učil starši Jacka. „Nič se ne boj: vse je domenjeno. Tvoji tovariši so že poučeni, kako se imajo vesti. Danes ti, čez teden dni kdo drug . . . Jetnikov prirašča tukaj vsak dan. Če bi čakali le na to, da kateri umre, bi nastala po celicah taka gnječa kakor na mužikovi glavi med ušmi. . . Torej pomni: po pogrebu vzameš lopate in jih odneseš v mrtvašnico. Vse drugo je moja stvar."
„Ali se ne bojiš zase?" se je čudil Jack. „Kaj, če te zalotijo?"
»Doslej me še niso!" je izjavil starši. „In vendar sem pomagal že blizu dvajseterim, ki so bili prav tako nedolžni kakor ti."
„A kako dospeš v mrtvašnico?" je vprašal Jack.
„Pusti to! Tudi iz jetnišnic vede več vrat in duric na prosto. Samo poznati jih ne smemo. Pristav ... no, dovolj!"
„Kipjatok! Kipjatok!" se je zaslišalo zunaj na hodniku. Hitro sta si priredila še poslednjič čaja, nato je starši izginil ter vesel odnesel podarje-o Jackovo perilo.
Kmalu nato pa ^e je vrnil s paznikom. Trije jetniki so že stali na temnem hodniku v kožuhih, in tudi Jak je dobil svojega. Vsi štirji jetniki so stopili v sosednjo celico. Na tleh je stala bela, nepopleskana, surovo stesana krsta. V njej je ležal mrtvec. Poveznili so pokrov, in starši je zabil šest žebljev ter odšel.
Nato so dvignMi krsto ter jo nesli na dvorišče. Jetniški pop in višji paznik sta urno opravila svojo službo. Jetniki so krsto naložili na zaprt črn voz in ga so spremljali. Velika vvozna vrata so bila že na stežaj odprta.
Počasi se je peljala rakev mimo straže, voz je okrenil na cesto in oddelek z nabitimi puškami je stopal za njim. Jetniki z Jackom so bili edini spremljevalci mrtveca.
Gosta megla je že ležala po samotnih ulicah in globoko se je vdirala noga v mehko sneženo blato. Sprevod -se je pomikal po tihih pustih cestah, ob karerih so ležale neme, temne hiše. Redko so srečali človeka; kak pes je zalajal na nje, kak siromašen voz je priropotal mimo in izginil v dalji. Dolgo so stopali molče, prekoračili nekaj mostov in mostičev, dospeli na odprto polje in obstali pred pokopališčem zločincev, jetnikov in neznanih
(Dalje prih.)
samomorilcev.
Dvajsetletni jubilej.
Dvajsetletnico svojega višjega pa-stirovanja je slavil 22.4naja Ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Pred dvajsetimi leti se je vrnil iz Bosne v svojo slovensko domovino. Šestnajst let je delal ondi za bosensko ljudstvo. Delal je z, veliko vnemo; čakal ni, da bi beda in prosjaška palica prišli trkat na njegova vrata, sam ju je poiskal ter pomagal, kjer je mogel. Prišedši v Ljubljano je naš knezoškof nadaljeval svoje, vedno iz notranjega prepričanja izvirajoče človekoljubno delovanje. Organizacije na izobraževalnem, gospodarskem in znanstvenem polju so našle v njem vedno zvestega podpornika. Posebnopaostane v zgodovini slovenskega naroda z zlatimi črkami zapisano, da je stopil knezoškof dr. Anton Jeglič z občudovanja vrednim pogumom v prve vrste bojevnikov za narodno stvar, za naše ujedinjenje in našo samostojnost. Med vsemi cerkvenimi knezi v Avstriji je danes on prvi, ki je pokazal, da nosi v svojih prsih narodno čuteče srce, ki vidi svoj zatirani narod in mu hoče pomagati. Vkljub vsemu pritisku, vkljub najgršim napadom in intrigam vztraja knezoškof dr. Jeglič na mestu, kamor ga je klical notranji glas narodnega srca, kamor ga je postavilo prepričanje, da je rešitev našega naroda le v Jugoslaviji. Tako je postal kngzoškof dr. A. Jeglič eden izmed najzaslužnejših jugoslovanskih mož, in ves narod brez razlike prepričanja spoštuje in ljubi v njem svojega velikega rodoljuba. Dr.-ju Jegliču, najpopularnejšemu cerkvenemu knezu slovanskega juga, velikemu sobojevniku za jugoslovansko ujedinjenje, človeku krisalnočistega, nesebičnega značaja naše najiskrenejše čestitke! Želimo mu še dolgo vrsto let vladiko-vanja.
stev. 23.
TEDENSKE SLIKE
Stran 227.
Knez in škof ljubljanski Anton IJouaventura Jeglič.
Odesa v oblasti centralnih držav:   C. in kr. podonavsko ladjevje o odeškein pristanu.
Ivanka Smrekarjeva:
Dolžnosti slovenske žene.
Slovenci smo bili nekdaj mogočni, svobodni, imeli smo svoje kralje, svoje armade. A to je že davno minulo. Danes smo majhen ter pohleven narod. Ponižnost, skromnost, a mnogokrat tudi malodušnost so nam prešle tekom stoletij v meso in kri.
A kaj je temu vzrok? Precejšnji del krivde nosimo sami. Predvsem smo doslej premalo spoštovali in ljubili to, kar je resnično našega. Premalo smo cenili svoje prelepe domače kraje, ki jih tujci občudujejo; vse premalo smo cenili svojo književnost in umetnost, premalo uvaževali svojo obrt: Le tuje nas je čestokrat vabilo in mikalo ter je vzbujalo našo pozornost, medtem ko smo domače prezirali in zatirali. Vse premalo smo se čutili Slovence, ki so veja mogočnega, orjaškega drevesa — Slo-vanstva.
Pritožujemo se na primer in smo ogorčeni, ako tujci ne upoštevajo našega materinskega jezika v javnosti.   Odkrito si
pa moramo priznati in sami sebi očitati, da še danes naša diužba — ali vsaj del naše družbe — prepogosto govori v tujem jeziku, bodisi v javnem ali zasebnem življenju. Tarnamo, da se nam odtujujejo otroci naših manjšin v nemških šolah; po vinarjih zbiramo marljivo stotake in tisočake v obrambo naše obmejne mladine, pri tem pa mirno trpimo, da se celo v naših narodnih središčih odtujujejo slovenski otroci v nemških ali mešanih šolah. Saj ne bom trdila, da je mnogo takih otrok, ampak pri maloštevilnem narodu je že majhno število velikega pomena. Pritožujemo se, da se stekajo sadovi našega dela, naših dežel in podjetij na naši zemlji drugam, da jih porabljajo tujci v svoj prospeh, pri tem pa dopuščamo, da nosijo Slovenci — zlasti priprosto ljudstvo — svoj prihranjeni denar v tuje hranilnice . . . Takih in podobnih primerov je mnogo.
V nedavno minuli preteklosti je dosegalo naše rodoljubje svoj vrhunec pri narodnih veselicah in slavnostih; tam smo kazali svoje navdušenje, noseč ga kakor trikoloro v gumbnici. V vsakdanjem življenju pa smo bili preveč mlačni in. brezbrižni , . . Toda to je — b i 1 o. Sovražnik, ki nas obdaja krog in krog, je poskrbel, da smo si začeli graditi iz našega naroda enotno.
Na bregovih Črnega morja: Skupina avstrijskih 1        vojakov na morskem obrežju južno Odese.
neporušljivo trdnjavo, ob kateri se morajo prej ali slej razbiti vsi napadi tujcev. — Prebujeni smo, s trdnim korakom stopamo v boj, pogumno, zavedno, brezobzirno.
Ali pa je dolžnost žene tudi na tem polju delovati skupno z možem? Odgovor se ne more glasiti drugače, kakor:
Delo in trud za vsestransko narodno prerojenje je stroga in sveta dolžnost slovenskega moža in slovenske žene.
Že do sedaj se je udeleževala Slovenka raznih, v prospeh' naroda namenjenih prireditev. V poslednjih letih, ko ženi ni več odkazana igrava stran življenja, ko tudi Slovenke zahtevajo pravico do resnejšega delovanja in se jim ta pravica tudi odločno priznava, v času, ko je rodoljubje vseh slojev naroda prisiljeno misliti na novo orožje proti vedno silneje se ponavljajočim napadom naših sovražnikov na naše najsvetejše imetje, v teh časih nastopa tudi Slovenka kot samostojna delavka v javnosti, v narodnih, ženskih in človekoljubnih društvih.
Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da so že k dosedan emu napredku in probujenju našega naroda mnogo pri-
stran 228.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 22.
Odesa v oblasti osrednjih držav: PloveSa ladjedelnica z ogromnim dvigalnikom.
pomogle žensi<e. Dobro so razumele cilje narodnega dela in so dejansko pomagale pri tem delu. To delo moramo ceniti tem višje, ker so mogli slovenski možje, ki gledajo pri svojih večnih borbah bolj na zunanje pojave, skrbeti le malo za notranjo zavednost naših žensk. —
Pri vsakem narodu, četudi živi v ugodnih razmerah, ima ženska prevažne dolžnosti. Tembolj jih ima pri našem malem narodu, ki je izpostavljen večnim bojem in torej ne more brez škode pogrešati nobene glave, nobene roke svojih članov, bodisi tega ali onega stanu ali spola.
Ker pa se mora začeti temeljito prerojenje naroda v korenini družbe, t. j. v rodbini, zato ima žena kot prva in zato najvažnejša vzgojiteljica bodočega po-kolenja, kakor tudi kot moževa družica, nad vse važno in vzvišeno nalogo.
Narodno in plemenito misleča mati, vzgojiteljica ali učiteljica lahko že v naj-nežnejši mladosti vpliva na otrokov razum in značaj, na ves njegov poznejši razvoj.
na njegovo srce. Vcepi mu predvsem ljubezen do svojega naroda in polagoma živo zanimanje za vse, kar smo Slovenci kdaj imeli svojega, kar imamo in za kar se nam je boriti še danes, da ostane naše in se okrepi ter pomnoži. Spoštovati sebe, svoj rod, s v o j o d o m o v i n o, svoj jezik mora znati predvsem sama, potem bo znala naučiti tudi svoje otroke, da bodo zvesti njej in narodu!
Sicer je res, da je naš narod maloštevilen, naša zgodovina majhna, uborna in malo znana. Junake in junakinje, ki bi nas navduševali, imamo kvečjemu v pravljicah in pripovedkah. Saj smo že dolgo le privesek drugim in nikdar samostojni gospodje. . . . Junakov nimamo v zgodovini, a junak je bil ves naš narod, da ni poginil že pred stoletji, ko so besneli preko njegove domovine viharji turških vojsk. Zgodovina našega junaškega naroda se piše s krvjo v najnovejši dobi, ko se imamo boriti na zunaj, a nas doma davijo in uničujejo večni in najhujši naši sovražniki: Nemci in Mažari . . .
A ne le kot mati in družica slovenskega moža, tudi kot gospodinja ima Slovenka še tri glavne dolžnosti: Skrbeti mora in se z
vsemi močmi truditi, da se polože in utrdijo gmotni temelji narodovega blagostanja, — širiti mora skupno z domovinsko ljubeznijo pravo človekoljubje ter skrbeti, da se razvije povsod, v vseh vrstah prava omika in izobrazba.
K prvi točki vodi pametno gospodarstvo, modra in pravočasna varčnost. Skromna žena ne pozna niti zase niti za svojo rodbino pretiranih zahtev in potreb ter ne omejuje moža v njegovi samostojnosti in neodvisnosti s tem, da bi ga silila, naj išče dohodkov in ugodnosti tam, kjer bi to moglo škodovati njegovemu narodnemu prepričanju . . . Varčna žena tudi dobro ve, da je denar, ki ž njim razpolaga, del narodovega premoženja in da je že samo na sebi velik greh, zapravljati kakorkoli ta denar, tembolj ker smo majhen nebogat narod.
Kdor ima dovolj, da lahko raz-siplje, naj stori kaj za svojega bližnjika, za brata, za narodne naprave, za naše šole, za našo umetnost!
Pogosto vidijo ženske, kako možje ne priznavajo ženskih dobrih teženj,
Stev. 22.
TEDENSKE SLIKE
Stran 229.
z osvojenega italijanskega ozemlja:   Beneška tkalnica svile, ki dela pod nadzorstvom avstro-ogrskih  organov. Delavke pregledujejo ličinke svlloprejk.
Iz beneških tkalnic: Stojala z napredeno svilo.
Zavoji gotove svile v beneških tkalnicah.
kako odkazujejo ženskam le podrejen delokrog, važnejše zadeve pa pridržujejo sebi. To pa zato, ker ne zaupajo našim sposobnostim ter naši vztrajnosti. Prepričajmo jih, da ne ravnajo prav, ko nam očitajo igravost, ne-stalnost, plitvo mišljenje, dušo brez plemenitega poleta i. t. d.
Bodimo pridne in delavne doma, vzga-
jajmo svoje otroke v strogo narodnem duhu ! Brigajmo se pa tudi za javna, občekoristna vprašanja! Stojmo ramo ob rami svojim možem, očetom, bratom, sinovom, da dosežemo enakopravnost, ki so nam jo v principu slovenski vodilni krogi že priznali \n ki nam gre po vsej pravici!
Tudi slovenske ženske naj se zavedajo, da smo Slovenci le del velikega troedinega naroda jugoslovanskega, da smo bratje po krvi, duhu Čehom, Rusom in Poljakom ter da ostaja večno veljavna resnica: „Največ sveta otrokom sliši Slave." — Zavedajmo se, da je le kultura in narodna samozavest pravi most do svobode, tja, kjer si človeštvo „prosto voli vero in postave"! Sovražijo nas,, ker smo jim na poti, ker se boje naše duševne premoči, ker vedo, da stoji za nami vesoljno slovanstvo ter pravica in resnica. Ves svet se danes zanima za nas, čuti z nami in se zgraža nad krivicami, ki jih moramo trpeti. Ne, nismo sami, nismo majhni, nego veliki, ker za nami in z nami je vse, kar čuti pravično in res kulturno. Mržnja barbarov nas ne sme begati, nego mora nas vse — može in žene — navdajati le še z živejšo zavestjo, da
biti slovanske krvi bodi Slovencu ponos.
Izročitev srebrnega roga mestne občine ljubljanske 2. gorskemu strel, polku.
V torek, dne 16. aprila sta se odpeljala ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karel Triller v spremstvu magistralnega svetnika Janka Hleiweisa vit. Trste-niškega posetit naš domači strelski polk št. 2. v njegovem sedanjem stajališču na italijanski fronti. Omenjeno odposlanstvo je neslo seboj častni srebrni signalni rog, ki ga je občinski
svet sklenil pokloniti temu junaškemu polku kot skromen znak hvaležnosti deželnega stolnega mesta Ljubljane za vsa hrabra dejanja na različnih bojiščih. Izročitev roga se je izvršila na izredno slavnosten in nenavadno prisrčen način. Na svečanostnem prostoru so se zbrale poleg številnih bataljonov naših fantov tudi mnoge častniške deputacije
sosednjih polkov. Ko se je proti 9. uri pripeljalo tja ljubljansko odposlanstvo, je bilo pred zbranim polkom slovesn > pozdravljeno. Po slavnostni maši, ki jo je služil polkovni kurat v posebnem, iz zelenja spletenem šo-
toru in ob spremljevanju "godbe, se je izvršil slavnostni čm blagoslovljenja in izročitev častnega roga. Polk se je postavil v kare, na čigar odprti strani se je zbral častniški zbor z gosti in ljubljanskim odposlanstvom. Župan dr. Ivan Tavčar je naprosil polkov-nega poveljnika, da prevzame častno darilo: g. polkovnik se je v iskrenih besedah za-
hvalil in izročil srebrni rog na zlati vrvici polkovnemu trobentaču, ki je na njegovo povelje zatrobil polkovni klic. Srebrno čisto so zadoneli zvoki častnega roga. Potem je ljubljanski župan v vznesenih besedah nagovoril polk in je končal svoj nagovor: »Na vseh Vaših potih spremljaj Vas ta rog kot zvest prijatelj, na potih slave in uspehov, posebno pa na potu ljubezni do domovine, do jasne njene dinastije!« Sedaj je zajahal g. polkovnik konja ter je nagovoril polk najprej v nemškem, potem v slovenskem jeziku.
Urnebesni Živioklici so zadoneli po končanem govoru, polkovna godba je zasvi-rala cesarsko pesem. Nato je ves polk de-filiral pred ljubljanskim odposlanstvom in častniškim zborom.
Ko je prišel čas odhoda, so naši fantje izpregli županu in polkovniku konje ter so ju peljali na kolodvor. Tam so se zbrali skoraj vsi službe prosti častniki, podčastniki in vojaki in so priredili odposlanstvu naj-prisrčnejše ovacije. Častniki in ¦ podčastniki so izročili županu svoto 4330 K, ki naj se porabi v narodne in blagotvorne namene. Posvedočiti so'"hOteli s ^em' plemenitim činom globoko svojo ljubezen do svoje slovenske domovine.
Jugoslavija.
Jlanifostacijski shod v St. Vidu nad Ljubljano.  V nedeljo, dne 26. t. m. se je
Št. Vid oblekel v svečano obleko, da kar najslovesneje manifestira za jugoslovansko državo. Tisoči in tisoči so vreli na slavnostni prostor, na krasno ovenčanih vozovih so se pripeljali fantje in dekleta v slikovitih narodnih nošah. Ob cesti so bili postavljeni mlaji, ves St. Vid je bil v zelenju, cvetju in zastavah.
Govorili so poslanci dr. Korošec, dr. Novak, dr. Pogačnik in Anton Kristan. Ti-sočglava množica zborovalcev je s pritaje-
nim dihom poslušala izvajanja govornikov, ki so nam obetali že v bližnji bodočnosti udejstvitev našega narodnega ideala in osvo-bojenje izpod tujega jarma. Do polnih večernih ur so odmevale naše narodne himne kot jasen dokaz, da je naš narod probujen in da je ni sile na svetu, ki bi mogla naš narod potujčiti.
Stran 230.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 22.
Z angleške fronte na Francoskem, kjer se rrše najljntejši napadi Nemcev: Vpernska bolnišnica,
sezidana koncem srednjega veka.
Z angleške fronte na Francoskem, kjer se najtrdovratneje branijo nemških navalov:
Mestece Merville, južno Yperna.
Stev. 22.
TEDENSKE SLIKE
Stran 231.
NaroČite „Tedenske Slike"!
šivilja išče
pcmcčnicc in cčcnl^c
Več pove upravništvo ^Tedenskih Slik».
Za zopetno obratovanje zaradi vojne ustavljene okrožne opekarne s stroji, z dvema okrožnima pečema za izdelavo zidne in zarezne opeke, se za
takol Išče
opekarski mojster,
ki naj si sam preskrbi žgalce, vkladalce in odva-žalce. — Ponudbe z navedbo zahtevane plače ob prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi, pri čemer se tudi zagotavlja preskrbitev živil, je na-
— sloviti na Emila Tonniesa v Ljubljani.   —
Gorica batjel ^"^^J^"^ Stolna ulica št. 2-4.' Stari trg št. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne ? žepne svetilke. ? Najboljše baterije.
— Posebno nizke cene so za preprodajalce. —
Vsaka gospa
naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem
negovanju prsi.
Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! — Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg, (Ogrslco) Schanzstrasse št. 2. Abt. 95. — Ne stane nič.
Zajamčen uspeti!
Tisoče   zahvalnih   pisem za vpogled na razpolago!     i^-
Bujno lepo oprsjef
dobite če rabite med. dr. A. Rixovo prsno Ifremo
jainfeiio neSkodljiTO. Za vsako starost hiter^. zanesljiv uspeh. — Znnanja rat^a. Pušica za poskuSnjo K 5-—, velika pušica; ki zadostuje .M uspeh K 10—. Kosm. Dr. A. R!x preparati, Dunaj IX., Lakierergassc 6/0. BazpoSilja «e strO);o diskretno. Zalofca v Ljubljani: Parfu-¦" ¦iii(?r}ja A. Kane in-drtgerlja :,Adr^VT M«"" ril orn : Hdiunengel Apoth. : Apotll., Mariahilj ^ =   -      ur d Parf. ttolfram.--
Trgovci! Trgovci!
ako hočete, svoje odjemalce zadovoljiti poslužite se
„ A D RI A"   izdelkov
kakor: kavni nadomestek la z sladkorjem, lug, va-niljin sladkor, pecilni prašek, žafran, nadomestek škroba, naftalin, toaletno milo, dišave vse vrste itd.
Za dobro kakovost svojih izdelkov jamči naj-solidnejša ter slovenska tvrdka
Zahtevajte cenik F. Sibcnlk,
in vzorce. Adria-izdelki, Zagreb.
Restavracija „pri Maliču"
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7
-   pod Jadransko banko.   ====:
Točijo se priznano DOBRA VINA.
Za zborovanja, seje, shode na razpolago velika separatna soba. Za mnogobrojen obisk se slav. občinstvu
priporoča velespoštovanjem STANKO JESENKO.
Nič ne pomaga po toči zvoniti! ^ "Boljie, prej "zavarovanje" sklemliT'
Zavarovanja poljskih oridelkov
i
proti škodi po toči
sprejema pod ugodnimi pogoji in po nizkih stavkih.
li zastop C, kr, priv. m\i mmnk inM JUNAV"
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3.
Pojasnila zastonj in poštnine prosto. Zglasite se pravočasno! ^--=--= Pošteni posredovalci se sprejmejo.
Framydol riefe, svetle in-8ive
lase in brado ea trajno temno barva. 1 steklenica s po.Hnino Tred stane K Strt.
rožnata voda, ki živo pordeli bleda lica. Učinek je čudovit. \ steklenica a poštnino vred K 2-45. Povzetje 45 vinarjev več. — Naslov za naročila:
Rydyoi i:,
4
lan Grolich drogeria pri argelju t BI Jrtll   «JIU1H,11,---jt Moravsko -
BRNU
100 lit. zimi domače pijače
osvežuje in gasi žejo. V-alt si more z malimi stroSlii .sam Izdelovati. V zalogi KO; ananas, jiiHolka, grena-dine. maline, muSkatne hru.Ske, pomaranče, di.Seca perla, viinje. Ne ponesreči se nikdar Te domače pi-_ jače se poleti zauživajo lahko ohlajene in pozimi tudi gorki, namesto ritma in žganja. Tvarina z natančnim predpisom stane K 12-— po povzetju. „Waldmeister" stane K 20—. Za gospodarstva, tovarne, vei'je gospodinjstvo, delavnice itd. neprecenljive vrednosti, ker delavca poživlja in ga ne opoji in njegovi delavni moči ne .škoduje,
Tan Grnlirh »irogerija pri Angelju v BRNU, JdU    VJlUlll,!!,---jt  |5^s_ Moravsko.---.
.Jimnti u imm stekla
^^^^^ i  za stel<'arje in domačo rabo.
¦^?^^^N^P:i    Diamantov za rezanje stekla zamo-reni oddati sedaj samo
St. 4     za K 11-70 in
H. M!., za K -22— Špaltd'iamanti po K 26-—. Ker je dovoz diamantov ustavljen ter se dobi sirovina le teško in po ogromni ceni. PoStnina s povzetjem stane 90 vinarjev. — Za po.^teno in solidno blago jamči
Ton f^inlirVi drogerija pri angelju t BRNU jan   OlOllCn,---64.5, Moravsko.---
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Grolich z zraven spad:>jočim milom vse solnčne   pege,  maroge, solnčneopekline.ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kože mladostno sveže in nežne Cena K 575 s poStnino vred.   » porcije stanejo K 1«—, 6 porcij K 80-70. — Vse brez kakih nadaljnih stroškov. Naslov za naročila:
drogerija pri angelju v BRNU ---St. 645, Moravsko.---
Jan Grolich,
PEOEj
Popolnoma neškodljivo, znamenito, od zdravnikov preizkušeno, po navodilih vseučil. profesorja dr. Hagerja skrbno sestavljeno sredstvo, s katerim je mogoče v najkrajšem času odstraniti pege z obraza, je edino postavno zavarov. nSanto" krem.
Ta izdelek je bil dolgo časa preizkušan in njegove sestavine vedno izmenjavane, dokler se ni doseglo učinka, da polt obraza že po drugem in tretjem natrenjn postane bela in vsak temen madež (pega) ter vsi izpuščaji popolnoma izginejo. Pri daljši uporabi je mogoče pričarati krasno ro-žasto barvo, tako da je mogoče ta krem tudi za obraz brez peg uporabiti z krasnim uspehom.
Nekaj res popolnejšega in docela neškodljivega sploh ne obstoja. Najboljši kosmatični izdelek.
Cena „Santo" kremu proti pegam je K 5 —, s poštnino 95 vin. več. Navodilo je priloženo.
Ker se vsak dober izdelek ponareja, prosimo, da pazite na besedo ^Santo*.
Vsakemu „Santo" kremu je brezplačno priložen vzorec pudra.
Po pošti razpošilja brez navedbe vsebine — če se denar naprej vpošlje (tudi v znamkah) ali pa proti povzetju — tvrdka J. Kukla, Praga, Per-lova ulica št. 73.
ZamaŠke nove in stare,
kupi vsako množino, Ljubljanska   industrija   orobkovih   zamaSkov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
Stran 232.
TEDENSKE SLIKE
Stev. 22.
ISANATORIUM ¦ EMONA i
i ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEIZNl. •P^ORODNISNICA.
f/LtX]BLT_IANA-KOKENSKEGA-ULICAH tw
/ SEF-zDR«MNiK:pRimradDRFR.DERGANC I
Dobro
,IKO'
uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstrsko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le--potičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku,
Kovinaste ure.....   po K   22-— 26-—
32-— 40 - 60-—
katerega zahtevajte zastonj in poštnine ¦' prosto
I
Srebrne ure...... po K   48-— 54-—
60-— 70-— 90 - 100-—
Kovinaste verižice   . . po K    2—  3-— 4—   6-^ 10 —
\Vse ure so natančno preizkušene.
Usnjate verižice ....   po K 4-80
Lasin i protokolirana tovarna ur v Švici.
1.60   2-80 Lastna znamka  »IKC  svetovnoznana.
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner 'T Ljubljani štev. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice.
Priporoča se
:: umetna knjigoveznica ::
IVAN JAKOPIČ
M LJUBLJANA. M
= Mazilo za lase       I
varstvena znamka Netopir i>
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški v Ko-'i lodvorski ulici št. 200 ali pa v trafiki pri farni ? i- cerkvi, v 3 tednih zrastejo najlepše lase. Lončki ^1 po 5 in 6 K. Pošilja se tudi po pošti če se denar naprej pošlje Izborno sredstvo za rast las — Za gotovost se jamči. — Zadostuje ,i steklenica.--Spričevala  na razpolago. i„
"Vi 'C
Kislo vodo, vino :: in sadjevec ::
razpošilja
A. Oset, p. Gustanj, Koroško.
Kupim vse  vrste  zamaške, steklenice in sode. =^
Josip Jug,
pleskarski in slikarski mojster Ljubljana, Rinnska cesta št.  16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim, da :: delam samo s pristnim firnežem. ::
—     Solidna in točna postrežba.     —
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Rezervni fond okroglo 2.000.000 kron.       STRITARJEVA ULICA ST. 2.       :: DeiniSka glavnica 10,000.000 kron. :;
Podružnice v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici     Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun (t. č. v Ljubljani) in Celju. ter jih obrestuje najugodneje.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.     40/0 rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tisk „Zvezne tiskarne" v Ljubljani.