Leto LX. številko IZ. v uoMloni, v nelello 16. lonuorjo mi. Ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420— Din. Upravništvo: Knafiova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knafiova ulica štev. 5,1. nadstropje. — Telefon štev. 34. Prvi pozitivni sklep nove vlade Današnji dogodki v Beogradu. — Seja finančnega odbora« — Svetniki ne bodo reducirani« — Vlada je končno sklenila zgradbo mostu med Beogradom in Pančevom. — Beograd, 15. januarja. Danes dopoldne se je sestala večina finančnega odbora In pretresala proračun ministrstva poljedelstva, ki je postavljen na dnevni red popoldanske seje finančnega odbora. Večina je proučevala poedine postavke ter zavzela napram proračunu stališče, ki ga bo zagovarjala na popoldanski seji. V političnih krogih se danes živahno komentira potek snočne seje finančnega odbora. Ugotavlja se, da so skoro vsi govorniki kritizirali politiko ministrstva ver ter pokazali na kaos, ki ga prinašajo razna veroizpovedanja s preobilnimi prazniki v naše gospodarsko in pridobitno življenje. Vsi govorniki so soglašali v želji, naj bi se reducirali prazniki, ki jih je v naši državi nad sto. Zlasti so govorniki bičali Institucijo dveh Božičev, dvojnega praznovanja novega leta in dvojne velike nočL Kljub tej ostri kritiki pa je večina vendarle brez drugegoa odobrila proračun ministrstva ver. Oblastne volitve stopajo v odločilen stadij. Zato je umljivo, da je prestolico zapustilo še tisto malo število politikov in poslancev, ki so se zadnje dni informirali v Narodni skupščini in v predsedništvu vlade o političnem položaju. Vprašanja zunanje politike so prepuščena izključno časopisai razpravi in komentarjem. Ob 12. je bila otvorjena seja ministrskega sveta, ki še vedno traja. Beograd, 15. januarja ob pol 14. Seja ministrskega sveta je trajala do 13. Na seji je bil definitivno sprejet predlog o gradnji takozvanega pančev-skega mostu, ki bo vezal Pančevo s prestolico. Po seji je minister saobraćaja general Milosavljevič izjavih novinarjem, da se bo takoj pričelo z gradbo tega mostu in da bo gradnja mostu trajala tri leta. Most bodo zgradili Nemci na račun reparacij. Trasa mostu še ni definitivna. Izdeluje jo posebna komisija. Nemci so se obvezali, da zgrade most najdalje v treh letih, ne oziraje se na traso. Pogreb poslanika Rybara Pogrebnih svečanosti so se udeležili vsi člani vlade in diplomatskega zbora« — Kralja je zastopal admiral Priča Beograd, 15. januarja. Danes dopoldne se je vršil veličasten pogreb dr. Otokarja Rvbara. Ob 10. dopoldne so bila opravljena v kapelici katoliške cerkve cerkvena opravila. Truplo pokojnega poslanika so prenesli iz cerkve na mrtvaški voz višji uradniki zunanjega ministrstva. Pogreba šo se udeležili poleg ožjih sorodnikov ter večjega števila ožjih prjateljev pokojnika iz Slovenije in Primorske tudi najodličnejši dostojanstveniki prestolice. V sprevodu so bili med drugimi predsednik vlade Nikola Uzunović, zunanji minister dr. Ninko Peric in vsi ostali ministri; kralja je zastopal admiral Priča Nato je sledil polnoštevilni diplomatski kor in vse uradništvo zunanjega minisrstva Na pokopališču se je v imenu zunanjega ministrstva poslovil od pokojnega naš varšavski poslanik Ljuba Nešič, ki je slavil pokojnikove zasluge za j ugoslov enski n2rod od trdih manjšinskih bojev na Tržaškem preko dunajskega parlamenta, kjer se je pokojni odločno zavzemal za majsko dek'aracijo. pa do njegovih lepili uspehov v svobodni kraljevini SHS. Revolucija v Rusiji? Po vesteh iz Prage in Berlina je izbruhnila v Jekaterinburgu revolucja, — Revolucionarji obvladajo mesto in okolico« — Berlin, 15. januarja. Iz Moskve poročajo listi: Sovjetsko vlado in sovjetske vojaške kroge so v zadnjem času vznemirjale vesti o krvavih dogodkih, ki so se odigrali v Jekaterinburgu. Kakor znano, je bil v Jekaterinburgu umorjen car Nikolaj. Radi tega je sedaj v okolici tega mesta prišlo do orotibolj-Ševiškega pokreta, ki je zavzel velik razmah in kj ga vodi general Boris Leonov. Revolucijonarji imajo mesto docela v svojih rokah. Praga, 15. januarja. Najnovejše vesti o akciji generala Borisa Leonova v okolici Jekaterinburga, kjer se je postavil na čelo kontrarevolucije in kon- centriral močne oddelke protirevoluci-jonarnih Čet so zelo vznemirile boljševike. Jekaterinburg in njegova okolica sta popolnoma v rokah generala Leonova- 42 in 44 polk, ki sta bna poslana proti generalu Leonovu, sta se pridružila njegovi vojski. Prebivalstvo pozdravlja čete generala Leonova in jim prireja navdušene ovacije. Protirevolu-cijonarci razširjajo plakate z nadpisi: »Živel car! Zemlja narodu! Splošna amnestija!« Sovjetska vlada je sklenila, da pošlje proti revolucionarjem močne oddelke najzanesljivejših čet z artilerijo. Celokupno prebivalstvo Italije konfintrano! Vse meje zastražene po miličnikih. - Karabinjerji smejo oprav-ljati svojo službo samo v notranjosti. — Fašistična policija razpolaga z vsemi modernimi prometnimi sredstvi. — Stroge odredbe tudi za tiskarne itd. Rim, l& januarja 1. V izvajanju reforme policijske službe v Italiji namerava vlada poveriti vso obmejno službo fašistični milici, zlasti pa nadzorovanje prehodov ob meji. Zato bodo miličniki, kolikor še niso zavzeli svoja nova mesta, nameščeni kolikor mogoče v krajih tik meje in zlasti na eksponiranih točkah. Karabinjerji imajo nalogo nadzorovati pota in ceste samo v ozadju in notranjosti države ter pregledovati potne liste. Obmejna služba se je postavila popolnoma na novo podlago. Njena naloga je predvsem, preprečiti tajno prekoračevanje meje, bodisi v inozemstvo ali iz tujine v Italijo. Namen te službe je zaščita države v sodnem in političnem pogledu in obramba onih, ki so padli v mreže brezvestnežev in bi hoteli potovati v države, kjer je prepovedano priseljevanje. Ob vsej meji so aH bodo nameščeni močni oddelki policije, zlasti pa miličnikov, ki so opremljeni z vsem potrebnim, med drugimi tudi s psi. Oddelki so nastanjeni v naselbinah, kolikor mogoče ob meji, gradile pa se bodo tudi potrebne vojašnice zanje. Nadalje dobe brzojavne in telefonske aparate in vse tehnične pripomočke, da bodo mogli vršiti svojo odgovorno službo. Ukrenjeno bo vse potrebno, da najbolj eksponirani oddelki lahko takoj sporoče najbiržnjim postajam, ako se kaj pripeti. Na razpolago bodo faneU tudi dovolj avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. Kar se tiče obrežne policije, je poskrbljeno, da se ustanove obmejni pomorski komi-sari jati. V pristaniščih se poveča nadzorstvo, zlasti pa na onih točkah, kjer je omogočeno neopazen o izkrcavanje ali vkrcava-nje ljudi in blaga. Dostop na ladje imajo le oni, ki se morejo zadostno legitimirati. Posebno se bo pazilo na prihajanje in odhajanje potnikov. Posebna pozornost se posveča železniški policiji tudi v luksuznih vlakih in odgonu. Vlada se je pri vseh teh reformah ozirala na kolikor mogoče popolno tehnično opremo posameznih policijskih runkcijonarjnv alj oddelkov. Poskrbela je ali še bo za najboljše telefonske in brzojavne zveze, pa rudi za brezžično brzojavljanje in telefoniranja. Ukrejeno je, da dobi policijska služba posebne zveze, ki naj zagotovi kar najhitrejšo in tajno obvešcavanje. Policija mora imeti po vsej državi dovolj avtomobilov, motornih koles in drugih prevoznih sredstev. V Rimu se še o jači brezžična postaja, razen tega pa zgradi izredno močna radiotelefonska stanica, s katero bo v stalni in tajni zvezi s celo vrsto manjših sličnih postaj v državi. Isto ^elja tudi za pomorsko policijo, ki mora dobiti potrebne ladje za nadzorovanje obale. Zelo rigorozne so tudi določbe novega policijskega zakona glede izdelovanja in prodajanja orožja in razstreliv, Napredni volilci! Vsi na volilni manifestadiski zbor Naprednega bloka, ki se vrši v nedeljo, ob 10. dopoldni v velu ' dvorani na Taboru. Govore gg.: !J*g. Gvidon G ulic, dr. Trme Jamar, Ivan Mohorič, dr. Oiiko Puc, Ivan Tavča in Mir >: .av Urbas. Prvi poj hoj epidemije v Jugoslaviji Iz Zagreba poročajo o treh obolenjih na gripi. — Kako se bolezen pojavlja. — Odredbe ministrstva za narodno zdravje« — Obvezna prijava obolenj. Kakor je bilo pričakovati, se je razširila epidemija španske na svojem uničujočem pohodu po Evropi tudi že na naše ozemlje, /z Zagreba prihaja vest, da so ugotovili včeraj 3 slučaje španske. Zagrebški zdravniki dobivajo iz Anglije poročila, glasom katerih je sedanja epidemija španske v Angliji težjega značaja kot je bila koncem L 1918. ki je strahovito kosila tudi po naših krajih. Prvi znaki obolelosti so bolečine v vseh udih, v grlu odnosno vratu, sploš* na telesna slabost, slabo razpoloženje itd. Bolnik čuti bolečine celo v laseh, ako se jih dotakne. Španska je tem bolj nevarna, ker nastanejo često kom« plikacije, ki so lahko za bolnika usod* ne. Tako se ji navauno pridruži vnet* je pljuč in druge težje bolezni. V An* gliji znaša kljub vsem ukrepom sani« tetnih oblasti umrljivost od španske 10 odstotkov. Ako začne španska raz* sajati v večjem obsegu tudi pri nas, bodo morale sanitetie oblasti napeti vse sile, da priskočijo prebivalstvu na pomoč z nasveti in drugimi sredstvi. Ker so naše bolnice že sedaj prena* polnjene, je treba pravočasno za vsak slučaj poskrbeti z* zasilne bolnice. Ministrstvo narodnega zdravja je že ukrenilo vse potrebno, da prepreči nevarnost, ki nam jo obeta ta zavrat* na bolezen. Vsem sanitetnim organom v državi je izdalo točna navodila, ka* ko je treba ravnati v slučaju, da se po* javi španska tudi v naših krajih. V tem smislu je prejel zagrebški mestni fizikat včeraj od ministrstva za na* rodno zdravje brzojavno odredbo, da morajo vsi zdravniki nemudoma javiti fizikatu vsako obolenje na španski. Španska je torej na pragu. Iz Za* greba, kjer so obolele sicer šele tri osebe,,.,«se lahko epidemija vsak hip prenese tudi v Ltubljano in druga slo« venska mesta. Informirali smo se da» nes na merodajnem mestu in izvedeli, da v Sloveniji doslej še nihče ni oboz /e/. Kljub temu moramo biti zelo pre* vidni, kajti epidemija se širi izredno naglo. Obsežno dedovanje šolskega tatu Danes dopoldne je bilo na policiji na hodniku pred sobo policijskega nadzornika Matije Močnika zelo živahno in nastal je velik promet s suknjami. Prihajale so razne stranke ter povpraševale po policijskem nadzorniku, ki ie med tem imel mnogo posla, kajti zaslišaval je Strgarjevega pomagača pri tatvinah Jožeta Grojzdeka. Stranke so prihajale po suknje, ki so bile ukradene v šoli aH kje drugje. Navzoči so bil* očetje, matere in tudi starejši dijaki, katerim je drzni tat odnesel suknjo. Včeraj ves dan je trajalo zasliševanje aretiranega Janeza Strgarja. Zasliševanje je vodil policijski nadzornik Marija Močnik. Janez Strgar je, kakor smo Že včeTaj poročali, tatvine priznal in kratko navedel, kam je suknje prodajal. Kot izurjen tat v tatvinah sukenj ie imel tesne zveze z bosanskimi nakupovale! starih oblek, katerim je takoj, včasih že na potu od »posla«, ko je šel v drug Šolski zavod, ukradene suknje prodaial za prav malenkostne svote, po 100. 200, 300 in največ 500 dinarjev. Radi nakupa ukradenega blaga bila sta včeraj tudi aretirana dva Bosanca. Janez Strgar je Knel tudi svojega pomagača, katerega funkcije pa so obstojale edinole v tem, da je pred šolo stal na straži ali pazil, če kdo prihaja ter na to opozoril Janeza Strgarja. Oba sta bila že od meseca novembra brez vsakega posla ter se klatila po mestu, iskajoč prilike, da b? kaj odnesla in nato prodala. f3ba sta na policiji zapisana kot delomržneža in postopača. Med včerajšnjim zasliševanjem je Janez Strgar policijskemu nadzorniku Izjavil, da ima še nekaj sukenj skritih tam v gozdu pri Rudniku. Pod močno eskorto so odvedli Strgarja v gozd nad Rudnikom. Tavali so skoraj dve uri po gozdu. Končno P m je drzrri šolski tat pokazal mesto, kjer nal bi bil zakopal več ukradenih sukenj. Govoril jim je pritajeno: »Gospodje, tukaj sem vse zakopal. Dal sem vse v zaboj in nato zagrebel. To je mesto, dobro vem, ker se spominjam na to krivo smreko in na ta hrast.« Ko pa je Strgar končno uvidel, da se mu njegov načrt ne bo posrečil, je priznal, da si je izmislil bajko o zakopanih oblekah le zato. ker ie upal, da se mu bo v gozdu posrečilo pobegniti. Na podlagi nadatjnlh poizvedb je bil včeraj opoldne na Dolenjski cest j prijet Jože Grojzdek, brezposelnež, rojen leta 1906. v Št. Jakobu ob Savi in preživljajoč se navadno z beračenjem ali tatvino. Drugače je to zastaven dečko, ki nosi za klobukom lep krivec, kakor da bi klical vso Ljubljano na mejdan junački. Koliko tatvin sta oba podjetna kompanjona izvršila po šolah? Začela sta 6. decembra, posetila realno gimnazijo na Poljanah ter odnesla dijaku Ferjanu lep zimski suknjič. Ker se jima je tatvina posrečila, sta postala podjetnejša in začela izmikati suknje vsak dan. Nato sta previdno nekaj dni počivala, 16. decembra pa šla zopet na delo ter sta na ženski realni gimnaziji odnesla tri ženske plašče dijakinjam Danici Žagar, Olgi Vojnovičevi in Zlati Cimper-škovi. Dne 18. decembra sta šla dopoldne na meščansko šolo v Spodnji Šiški ter ukradla dve zimski suknji Josipu Volku in Leonhardu Vidicu, popoldne pa je Strgar odnesel iz veže hiše št. 11 na Mestnem trgu kratek zimski suknjič pleskarju Al. Ga-šperšiču. 22. decembra Je Strgar zopet po-setil meščansko šolo v Šiški ter odnesel učencu Ludviku Satoniču prav čeden in skoraj nov suknjič. Ker so nastopile božične počitnice, je v tatvinah sukenj po šolah naravno nastal daljši intermezzo. Zato je Strgarju zmanjkalo denarja in posegel je v ponedeljek po Božiču po perilu ter na šentjakobskem mostu odnesel z vozička zavoj perila perici Ceciliji Avsec Iz Bizovika. Perilo je deloma prodal, dve srajci pa je pridržal za sebe. Ko se je obnovil šolski pouk, so bile tatvine sukenj po šolah zopet na dnevnem redu. Strgar ie s svojim pomagačem stopil že 3. januarja v akcijo. Priplazil se je v po-slopie I. državne v Tomanovi ulici ter dijaku Zdravku Flisu odnesel zimski suknjič, popoldne pa je prišel v osnovno šolo v Ud-matu. kjer je izmaknil zimski suknjič učencu Ladislavu švankovskemu. Naslednjega dne je bil po Srrgarju o-kraden učenec meščanske šole na Prulah Marjan Švajger, 5. januarja pa je postal Strganeva žrtev dijak realne gimnazije na Poljanah Boris Kocjančič. Od 5. do 10. januarja si je Strgar zopet privoščil odmor, 10. januarja pa je na meščanski šoli na Prulah odnese] dve suknji, last učencev Josipa Ješa in Rada Stepiš-nika. 11. januar pa je bil za Janeza Strgarja in njegovega tovariša usodni dan. Ta dan sta začela navsezgodaj kar na debelo operirati. Med 9 in 10. dopoldne je izginila zimska suknja delavcu Jakobu Klemenčiču, zaposlenemu pri stavbi nove mestne klavnice. Odnesel jo je Strgar. Nato je šel Strgar v Udmat, kj?r je med 10. in 11. prebrskal osnovno šolo ter odnesel učencu Viktorju Mlhelčiču zimski suknjič, dvema drugima učencema pa dve čepici. Opoldne se je pojavil na realki, kjer si je prilastil zimski plašč dijukije Nade Lampret. Nato jo je Strgar mahnil na Vič in prišel ua osnovno šolo, kjer ga je pri tatvini zalotil Šolski upravitelj Ivan Štrukelj. Ta je sicer pcbegnil, toda Vičani so ga vlovili in s tem rešili šolsko mladino in starise stalnega strahu. Po doiedanjh ugotovitvah in priznanju tatu Strgarja je bilo po raznih ljubljanskih šolah v decembru in januarju pokradenih 15 zimskih sukenj in suknjičev v skupni cenihii vrednosti 13.350 Din. Aretirani Grojzdek je danes dopoldne priznal, da je pomagal Strgarju pri njegovih poslih: bil je strada pri tatvinah in pomočnik pri prodajah. Dalje Je Grojzdek priznal, da sta s Strgarjem izvršila še več drugih tatvin, ki doslej deloma niso bile prijavljene, deloma se ni moglo ugotoviti dejanskega stanu. Tako navaja Grojzdek, da je bila izvršena tatvina dveh sukenj na učiteljišču, dalje da je Strgar posetil tudi palačo velikega župana, misleč, da bo mogel na hodniku pred sprejemno dvora-no velikega župana izmakniti kakšen elegam-neiši bi dragocenejši kožuh, v čemur pa se je prevaril, Vendar pa je zamenjal tam svoj star, polomljen dežnik z novim. U-kradla sta tudi dve suknji na obrtni Šoli na Mirju, dalje suknjič z nekega stavbišča na Mirju in končno tudi suknjič nekega delavca, zaposlenega pri stavbi mestne hiše na Ahacljevi cesti. Značilna polomija SLS Kakor poroča današnje ^Jutro<, je doživel g dr. Korošec pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju tako strahovit poraz, kakir jih slovenska politična zgodovina malo beleži. SLS je sklicala v klerikalni društveni dom svoj shod, na katerem je nastopil g; dr. Korošec kot glavni govornik. Sv. Lovrenc je veljal že od nekdaj kot močna trdnjava SLS iu je skoraj vedno kompaktno volil dr. Korošca. Tokrat pa ga ni hotel uiti poslušati. Jedva je začel govoriti, t>o mu domaČi kmetje, nekdanji njegovi volilci. preprečili z medklici nadaljevanje. Celo uro je poskušal pomiriti poslušalce, a ko se to ni posrečilo uiti njemu, niti njegovemu spremljevalcu posl. Vesenjaku, sta oba odšla, ne da bi shod zaključila. Ta nenavadna polomija dr. Korošca, ki predstavlja obenem spontan izraz volje slovenskega ljudstva, ki je po ^Slovenčevi> pisavi tako vemo vdano dr. Korošcu, je za današnje razmere in razpoloženje ljudskih mas nedvomno zelo siinptomatično. Vse kaže na to, da se nahaja SLS na isti poti pro-padajija kakor radićevska stranka. Iztrezne-nje prihaja ne samo med mdićevske volilee, ampak tudi med klerikalne, počasi s?irer, a gotovo. Oblastne volitve bodo to gotovo pokazale tudi v številkah. Slava kraljeve garde Jubilej njenega komandanta — Beograd, 15. januarja. Kraljeva garda ie včeraj obhajala svojo krstno slavo En ob enem na svečan način proslavila 10-let-nico, odkar ji zapoveduje general Peter Živković Pred zbranim moštvom in oficirskim zborom je pozdravil slavljenca najstarejši gardii! oficir polkovnik Ratko Rakctić, ki je v svojem govoru naglasil osebne vrline komandama in njegovo prizadevanje, da ustvari iz garde jedro naše vojske. General 2ivkovič je ob enem slavil tridesetletnico svojega vojaškega službovanja. Kot konjeniški oficir se je udeleževal vseh osvobodilnih bojev od leta 1903 pa do konca svetovne vojne, ter je bil ponovo odlikovau za svojo hrabrost in zasluge. Kralj mu je včeraj poklonil krasno zlato uro, okrašeno z briljanti. PARASTOS ZA PAŠIĆEM Beograd 15 iaruarja. Glavni odbor radikalne stranke priredi jutri z rodbino Nikole Pašiča 40-dnevni parastos za pok. Nikola Pašićem. TRILETNO DETE USTRELILO MATER — Stettin, 15. januarja. V mestecu Bock so stariši na lahkomišljeni način izročili svojemu 31etnemu detetu revolver, da bi se z njim igralo. Stariši so mislili, da revolver ni nabit. Dete pa je pritisnilo na petelina ter sprožilo. Izstrelek je zadel mater, ki je kmalu nato umrla. Borzna poročila Ljubljanska borza danes ni postarala. Zagrebška bori* danes ni poslovala. V prostem prometu so notirli: C urin 10.96, Pariz 226, London 275.90, Newyork 56.75, Milan 248.50, Praga 168.25, Berlin 13.495, Dunaj 800. inozemske borze. Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.65, London 25.185. Newyork 519, Milan 22.60, Praga 15.37, Berlin 123.10, Dunaj 73.05. — Trst: Beograd 4030, London 111, Par riz 9125. Iztreznenle radićevsk h množic _ « Globlji vzroki Radičevih neuspehov v Dalmaciji. — Maščera-nje nedosledne in demagoške politike« — Istreznenfe prihaja tudi na Hrvatskem in v Sloveniji- — Usodne napake slovenskih radieevcev t Iz Dalmacije se dan za dnem po* navijajo vesti, ki potrjujejo, da je tam« kaj radićevščina nastopila pot navzdol, Radičev« zborovanja potekajo vse dru* gaće kakor nekdaj, ne le da ni več na* vdušenja za nekdaj tako oboSevanega tribuna, tudi udeležba je majhna in kmetje kritično motrijo zveneče tirade gospoda Stjepana, ki so nekdaj fasci* nirale množice. Vedno več je ugovcrov iz mase nroti njegovim frazam, skratka: ne more biti več dvoma, da se nahaja y Dalmaciji radićevščina v razkroju. Gotovo ni slučaj, da se je pričel propad Rad i će ve ca vpliva baš v Dal* maciji. Gotovo je, da se mora Radi* čeva stranka prej ali slej razsuti po* ▼sod. Stranka, ki je zgrajena na tako nesolidnih osnovah, na psihozi ljudskih množic, ki so ob prevratu pričakovale *aj na tej zemlji, ki jih je spretni de* jnagog fasciniraj s svojimi parolami protigosposke in protisrbske politike, obetajoč jim seljaško vlado brez dav* .kov in. žandarmerije, republiko brez gospode in brez vojaških dolžnosti, — taka stranka ne more preiti v normal* «0 stanje normalne politične stranke brez globokosegajočih stresljajev. Hr* Vatske množice niso dosegle niti naj* ».anjših uresničenj onega velikega pro* grama, ki ga jim ga je pričaral pred ©d Radić. Ni republike in ni seljanke vlade, davki so ostali in gospoda, žan* "darmerija in vojska tudi. Nastopiti mora iztreznjenje prej ali slej, Radi« 'eeva stranka mora po nujni logiki raz* vola priti v krizo, ki bo pravtako hitro odgnala lahkoverne in razočarane množice, kakor jih je demagogija n izpodrinila vse druge misli. Blaznik se ni bil preoblekel in kater prešnji dan je imel na obrazu krin-Ipo, ki je skozi nio prodiralo dvoje nalik žarečemu oglju lesketajočih se oči. HoteČ obrniti nase pozornost ie plosk-nil z rokami. S pomočjo dveh lakajev se je vzpel na mizo in viknil, mereč goste z zloveščimi očmi: — Dober dan, gospoda! Upam, da se vam prijetno godi in da ste vsi dobre volje. Ce je tako. bi si drznil predložiti vam mal načrt, ki vas utegne dodobra razvedriti. Iz nagiba, ki ga boste spoznali kasneje, sem sklenil povabiti na izbranejšo družbo na svojo jahto »Bon vovage«. Na moji jahti je prijetno m upam. da se n h če ne bo dolgočasil. Vabim vse navzoče, in komur je do tretjina ali celo polovica vseh dijakov. Od ponedelika dalje bodo bratislavske šole do nadaljnjega zaprte, poslopja pa bodo desinficirali. V Olomucu se španska še nI pojavila v večjem obsegu med civilnim prebivalstvom, pač pa je začela razsajati med vojaštvom. Težjih slučajev s smrtnim izidom doslej še ni bilo. Iz Košic poročajo, da razsaja Španska v nekaterih severnih slovaških okrajih že od ponedeljka in da ie v splošnem težjega značaja. Tudi mestu Košice ni prizanesla. Oblasti so morale za 10 dni zapreti industrijsko šoto, kjer ie obolelo več dijakov. Tudi vojaška bolnica je polna obolelih vojakov. Oblasti na-nameravajo zapreti vse šole. Vzhodni Slovaški nevarnost še ne preti. V Varšavi se je začela Španska tako naglo Širiti, da so morale sanitetne oblasti odrediti strogo izolacijo vseh bolnikov. V Vilni so že vse bolnice tako natrpane, da novih bolnikov ne morejo sprejemati. Ako epidemija ne poneha, bo treba zgraditi lesene barake za bolnike. O razsajanju španske poro- zabave, mi bo sledil. Avtomobili že čakajo, da vas popeljejo na krov. Gromovit aplavz je sprejel te besede. Prisotnim damam in kavalirjem je originalno povabilo gostoljubnega amfi-trijona očividno imponiralo. Hrupno so jeli vstajati s stolov in so se podajali v avtomobile. Mož s krinko je z mrkim zadovoljstvom motril vročično vrvenje in daial s sardonskim porogom duška radosti nad usoelo nakano. — Tisoč dolarjev stavim, da je pripravil norec zasedo! je viknil James, ki ni odmaknil oči od Biga Johnsora. Trdno sem uverjen, da se bo ta ali oni še kesal. da je sprejel povabilo. — Mar ste vi modrejši od onih? je z usmevom namignil mister Gingle in pokazal z roko na ljudi, ki so se prerivali okrog avtomobilov. Mladi igralec se je bil namreč tudi dvignil s stola in potegnil še spremljevalca seboj. Bilo ie očitno, da tudi on ni hotel zaostati za onimi, ki se jim je še pravkar posmehoval. — Ne vem, kam nas hoče izvabiti, je zaškrtal in skomignil z rameni. Vem le eno* pripravljen sem iti za tem skrivnostnim neznancem maktr v pekel, če mi je tam najti mis Perle! V pekel! je zamrmral Gingle z glasom, ob katerem bi oledenela kri tudi čajo tudi iz Lvova, Krakova in drugih poljskih mest Bolezen se ni omejila samo na Evropo, ampak se je razširila tudi na prekomorske države. Zlasti hudo raz- saja na Japonskem. Tako poročajo iz Tokaja, da je podleglo v mestu tekom zadnjih 10 dni španski 693 oseb. Zanimivo je, da pobira epidemija na Japonskem večinoma deco. Dogodki križem Jugoslavije Zopet samomor Slovenke v Sarajevu« — Čudna vojna med Osijekom in Vukovarom. Prvi slučaj samomora, ki ga je sarajevska kronika zabeležila v novem letu, se je primeril te dni. V hiši trgovca Rafaela Šaloma se je zastrupila z Ii-zoiom 21-letna služkinja Slovenka Šte-fica VolovŠek, rodom iz Doboja. štefica je spila veliko količino strupa in je umrla v hudih mukah, predno so ji mogli nuditi pomoč. Pokojna Štefica je bila vitka in lepa mladenka in splošno prevladuje mnenje, da je šla v smrt radi nesrečne ljubezni. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi pravi vzrok smrti nesrečne mladenke. Zdi se, da je v zvezi s smrtjo mlade Slovenke tudi drugi slučaj. Dan pred smrtjo je bila namreč povabljena kot priča na policijo. Zdi se, da je šlo zasliševanje mladenki tako na živce, da je v obupu izvršila samomor. Sarajevski listi izjavljajo, da policija ni imela nikakega razloga za postopanje proti dekletu in da je bila Stefica zaslišana zgolj kot priča. Med Osijekom in Vukovarom se je razvilo v zadnjem času napeto razmerje, ki živo spominja na starodavne spore med srednjeveškim vlastelini, ki so pognali včasih zaradi malenkostnih osebnih prepirčkov vse svoje podložnike in najete vojake v krvav boj. Slicna maščevalna vojna se je nedavno vnela med osiješkiin n vukovarskim mestnim zastopom. Osiješki občinski odbor je namreč z novim letom uvedel na vsak tuji avtomobil, ki dospe v mesto, posebno takso v znesku 20 Din. Ker pa se vukovarSAi mogotci najčešće vozi o v Osijek, jih je ta novi davek silno raz-kačil in smatrajo, da je v prvi vrsti naperjen proti njim. Drugih posestnikov, ki bi prihajali v Osijek z avtomobilom, je le malo. Ko vsi protesti niso nič zalegli, so Vukovarčani sklenili, da na enak način poplačajo Osiječanoiii njihovo dobroto. Pri davčnem uradu so si nabavili točen seznam vseh osijeških avtomobiiistov. Ta seznam so nato razmnožili ter razdelili med vukovarske mestne stražnike, ki imajo strog nalog, da natančno pazijo na osiješke avtomobile. Kakor hitro Se kateri r>oia\ i, ga morajo ustaviti in zahtevati plačilo takse v znesku 50 Din.- To takso morajo plačati samo Osiječani, dočim so vsi drugi avtomobil.iti te takse oproščeni. Josef Durich umrl Iz Klaštera nad Jezero poročajo, da je umrl tam v sredo dopoldne znani če* ški pisatelj in politik, odlični organiza* tor češke in slovanske stenografije, bivši državni poslanec v dunajskem parlamentu, Josef Durich. Lani 19. a*v* gusta je praznoval SOletnico rojstva. Vse svoje življenje je posvetil Durich javnemu delu in zato ostane njegovo ime trajno zapisano v Češki zgodovini. Pokojni je bil ena najmarkantnejših osebnosti češkega javnega življenja, v mladosti bolj kulturnega, pozneje pa političnega. Zadnja leta je pokrenil energično osvobodilno akcijo v okviru slovanske politike. Mlada leta tega mlinarjevega sina so bila v znamenju vsestranskega za« mmanja in izredne agilnosti. Koncem 60. let je bil Durich .nada mlade češke poezije, zbrane okrog almanaha «Ruch». čigar letnik je redigiral Durich v duhu te generacije. Pozneje se je zanimal samo za zabavno literaturo in gledališke igre. Kot navdušen narod* njak je propagiral zbližanje Čehov z ostalimi Slovani, urejeval »Slovanske Listy», dopisoval v razne liste, organi« ziral društveno življenje itd. Ob izbru* hu svetovne vojne je stal Durich pred nalogo, ki je presegala niegove sile in izkušnje. Masarvk je formuliral ta* krat cilje Čehoslovakov v inozemstvu in želel, da bi bilo med voditelji osvo* bodilnega pokreta vsaj nekaj popular» nih mož, ki bi v ta namen zapustili Avstrijo. V maju 1915 je prispel Dii* rich v jfariz. V inozemstvo je odpoto* val po posvetovanju z voditelji narod* nih strank, v prvi vrsti z dr. Krama?em, ki je videl v Diirichu najboljše jam« stvo. da bo češka politika v inozemstvu rusofilska. Toda v napeti atmosferi za« padne diplomacije se je kmalu izka* zalo, da Durich ni kos svoji nalogi. Po njegovem prihodu ie bil ustanovljen v Parizu Češki narodni svet, v katerem je bil Durich podpredsednik. Napram Masarvku je bil ž od nekdaj nezaup* Ijiv in zato je verjel vsakemu, kdor z vodstvom češkega pokreta v inozem* stvu ni bil zadovoljen. Že v Parizu je nastal razkol med Dtirichovim prizadevanjem in Masarv« kovim delovanjem. Ta razkol se je še bolj poostril, ko je stopil Durich leto pozneje na ruska tla in stopil v službo carizma. A. Gerovskemu je pokojni le« ta 1916. izjavil, da je po programu če* ških narodnih strank ruski car češki kralj in da je usmerjeno Masarvkovo delovanje proti ruskim interesom. Dii* richovo navdušenje za priključitev če* ške k Rusiji in za prestop Čehov v pra* naihiadnokrvnejšemu junaku. Nemara utegne biti pri Johnsonu Še hujše kakor v gnezdu peklenščkov! VII. POGLAVJE. Kjer so norci, tam je smeh. James Oldsilver in Gingle sta si izbrala prostor v Johnsonovem avtomobilu; a nista bila sama, zato se nista smela pogovarjati. Vožnja je Jamesa kaj maflo zanimala; zaklopil je oči in jih ni odprl prej, dokler niso bili na cilju. Avtomobili so se vstavili na obrežju, ki je bilo zapuščeno in prazno kakor predel v pustinji. Na Jamesovo žalost ni bil sam; Mož s krinko je pripeljal seboj razen Gingjla še celo tolpo naj ne zna ne j šib liudi. Nekai vozlov od obale se je zibala na morju veličastna jahta fn okoli nje je mrgolelo čolnov, ki so veslali po Johnsonove goste. James se ni čudil, da si je tajinsrveni možak izbral toli osamljen kraj. Instinktivna zahrbtnost, ki odlikuje gotova dejanja norcev, je vodila Moža s krinko, da se je izogibal obljudenih središč. Črni možic je osebno nadziral vkr-cavanje z neko posebno samozavestjo, ki mu je priborila u^rled, da je obvladal sleherni nered in discipliniraj nepotr-pcžUivce. voslavno vero niti oficijelni Rusiji ni bilo simpatično, ker bi utegnilo nale* teti na odpor zaveznikov. Kon čno je prišlo med Durichom in Masarvkom do popolnega razkola. Dii* tich je organiziral v Rusiji poseben na« rodni svet, ki ga je ruska vlada v ja* nuarju 1917 oficijelno priznala. Durich je zbral okrog sebe samo nekritične idealiste in reakcijonarne elemente. Njegov pokret je izgubil s padcem ruskega carizma glavno oporo. Kljub te* mu je ostal pokojni do smrti zvest svo* jim idealom. Prezident Masarvk mu zablode ni zameril. Nedavno ga je celo odlikoval z revolucijonarno kolajno. Davčne anomalije Ko je naš seljak še bil suženj srednjeveških grofov, škofov in samostanov, je moral plačati na davkih eno desetino vseh svojih dohodkov, bodisi v denarju ali blagu. Dandanes še vedno slikamo tiste čase kot največjo sužnjost in oderuštvo. Toda če človek pomisli, da znašajo dandanes davki 40, 50 in celo, 80% brutto-dohodkov, si skoraj želi nazaj onih časov, ki so znašali davki samo 10%. Do kakih anomalij se je povzpel pri nas davčni vijak, priča sledeče dejstvo, ki ga beležijo beogradski listL Glasom razpisa generalne direkcije neposrednih davkov br. 20-381 od 1. julija 1926 so podvržene davku tudi vse podpore, ki jih dajejo banke in drugi denarni zavodi v razne dobrodelne namene. Teh izdatkov ni smatrati za režijske stroške, marveč za — čisti dobiček, ki je podvržen vsem davkom! Če torej kaka banka pokloni n. pr. invalidskemu udruženju 1000 Din, mora plačati za to še 600 Din davka! Ce pa je* ta znesek naklonjen ob priliki kake dobrodelne prireditve, koncerta itd., pa mora tudi dotično udruženje plačati še 200 Din davka od teh 1000 Din. Tudi pri bodoči davčni reformi teh anomalij ne nameravajo odpraviti. Čl. 85. zakonskega osnutka o neposrednih davkih namreč pravi, da se morajo obdavčiti tudi vsi prispevki v dobrodelne namene. Po sedanji davčni lestvici bo to znašalo 40—50%. K temu še pridejo potem avtonomne doklade. tako, da doseže samo davek nad 60 % doticnega zneska. Povsem naravno je, da se bodo banke in drugi denarni zavodi izognili temu nezmiselnemu obdavčenju na ta način, da sploh ne bodo več prispevali v dobrodelne namene! Bančno udruženje v Beogradu je obvestilo 6 tem vsa društva, ki so prosila pri beogradskih bankah za podpore. In — Kak čudovit režiser bi bil lahko ta vrag! je pomiki*? James, spomnivši se nehote svojega poklica. In ko je tako z radovednim pogledom mctril pozorišče, mu je nenadoma ušel vzklik presenečenja. — Bog in bogme! je kriknil malone na ves glas. Saj je kakor v filmu! Mar ne vidite, da nas snimajo ? Res! Za neko skalo je čepel operater in upiral svoj pogled na zbrano množico 'ter vrtil prizor vkrcevanja. James je stal prav v ospredju improviziranih »igralcev.« Mister Gingle se je nasmehnil. — Goddam! je dejal. To je tudi ena njegovih man^j. Pozabil sem vas nanjo opozoriti: blaznik hoče v filmu ovekovečiti spomin na svo;e avanture. Ob tej izjavi se je James domislil f-lmske predstave, ki mu jo je vsilil Mož s krnko. — Svoj okus mi je že dovoljno izpričal, je odvrnil, ne meneč se dalje za operaterja. Prišla je vrsta nanj. Sedel je v čoln. pokraj njega mister Gingle in Še nekoliko drugih povabiiencev Čoln je odrinil od obrežja in kmalu na to je James stopil na krov iahte. Mož s krinko je dospel že pred njim: stal ie na poveljniškem mostiču ter pozdravljal jim naznanilo, da jim banke iz navedenih razlogov podpor ne morejo nakazati. Bančno udruženje poziva vse prizadete organizacije, da s skupnim nastopom dosežejo, da ta nezmiselna odločba vsaj v novi davčni zakon ne bo sprejeta, železnica KOLEDAR. Dane«: Sobota, 15. januarja 1927; katoličani: Pavel; pravoslavni: 2. januarja. Silvester. Jutri: Nedelja, 16. januarja 1927; katoličani: Marcel; pravoslavni: 3. januarja. Ma Labi je. DANAŠNJE PRIREDITVE. GledalUea: Drama: >Peterčkove poslednje sanje*. — Opera: »ševiljski brivec«. Kinematografi: Matica: vCirkus Bellv. ; Dvor: ^Mokre pustolovščine*; Ideal: >Xe igraj se z ognjem«. Družabni večer na Taboru ob 20. Trgovski ples ob 20.30 v Unionu. Operetni večer Sokola na Viču ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO. Gledališča: Drama: ob 15. >Triglavska bajka«; ob 20.: >Ugrabljene Sabinke«. — Opera: ob 15.: »Obello*:. Kinem&tograii: Matica: >Cirras Belice; L»vor: »Mokre pustolov^-ine-c; Ideal: >N<=» igraj se z ognjem<- Manifestacijski sbor naprednega bloka na Taboru ob 10. Predavanje kulturnik filmom ob d.30 ui 11. v MaticL ^Pravljiee za deco< (pripoveduje Maniea Komanova) ob 15. na Taboru. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; JoSt, Celovška og-SUl. Solnce zaide danes ob 16.44. vzide Jutri ob 7.35 in zaide ob 16.45. Mesec zaide ponoči ob 5.54 in vzide jutn ob 2.46. Sport — Športno vremensko poročilo. V Mojstrani je preko noči zapadel nov sneg ir sicer na južnih pobočjih ca 5 cm na sta^» ro podlago. V Krmi je zapadlo znatno več snega. Smuške tekme se bodo na vsak na« čin izvedle. — /zr sekcije ZNS (službeno). Po nak> gu ZNS se vrši izredna glavna skupščina ljubljanske sekcije ZNS v nedeljo dne 30. t. m. v kavarni «Evropa». Uro objavimo naknadno. — Seja u. o. sekcije se vr&i v ponedeljek 17. t. m. ob 19. v kavami «Ev« ropa*. — Tajnik. — Iz švedskega nogometa. Švedski nogometni savez je od svojega obstoja dalje odigral 123 reprezentančnih tekem. 61 tekem se je odigralo doma. 62 v tujini. Najdaljše so bile turneje Švedov v Rusijo, Italijo in Jugoslavijo. Na domačih tleh je tem tekmam prisostvovalo okoli 607 000 gledalcev, v inozemstvu približno 900.000 oseb. Največ gledalcev je prisostvovalo tekmi Švedska—Holandska in sicer okro« glo 50.000. 35 meddržavnih tekem se je odigralo na stadionu v Stockholmu. — Razburjen gledalec. Pri nogometni tekmi Svansea—Bury v Angliji se je oeid gledalec tako razburil, da ga je zadela kap. — Pokalne tekme v Zagrebu. V nede* lo se nadaljujejo v Zagrebu pokalne tekme. Zveza Inilturnih društev Lfubljana predvaja v nedeljo 16. t. m. v kinu Matica sledeče filme: 1. Izdelovanje svile na Japonskem 2. Kalifornija. 3. Živalstvo Vzhodne Afrike. 4. Potovanje po AlzacijL 5. Versailles. Predstave ob 930 in ob 11. dopoldne, Svarilo Ker se po Ljubljani trosijo po zlobnih ljudeh neosnovane govorice o meni, ki ško» dujejo mojemu trgovskemu ugledu in krti d;tu, izjavljam, da so vse te govorice bre^^ vestna izmišljutina ter bodem brez pardo.. na tiral pred sodisčen vsakega, ki bi raz* širjal to m^ne žaleče obrekovanje. V Ljubljsn], dne 15. januarja 1927. Josip Satran, trgovec 41/n goste z malce ironično ljubeznivostjo. Toda James se ni zmenil več zanj; poleg blaznika ie bil zapazil mis Perlo in toliko, da ni planil k njej. Ali, o Čudo! Mis Perle, ki jo je menil najti strto od sroze, obupano in vklenjeno ali vsaj zastraženo, je bila svobodna ter je svojo vlogo h'Sne gospodinje opra"v!;ala — V5;aj na videz — radovoljno in z ljubeznivo gostoljubnostjo. Brez vidnega odpora je glumila komedijo, ki si jo ie Izmislil blaznik. in na njenem licu je igral veder nasmeh. Jamesu Oldsilveru se ie zdelo, da sanja. Segel si je z roko na žareče »Selo, toda slika ni hotela izgnfci. — Pozor! mu je Šepnil izza hrbta Ginglov glas. Ne pozabite, da ste preoblečen! Bila bi največja glupost ki jo morete storiti, da se skušate dati spoznati. Vrhu tega mi docela pokvarite moj načrt Tak vsa stvar je šla po načrtu? Tc besede so ubogega Jamesa nekoliko pomirile. Skušal se bom premagati, ie obljubil. Ko je bil poslednji gost na ladji, &o mornarji potegnili lestvico kvišku. Big Johnson ie premotril svoje goste in njegove oči so v zloveščem veselju žarele skozi odprtino krinke. 71 Prva jubilejna nagrada »Slovenskega Naroda" Med naklado »Slovenskega Naroda*, ki je bila izdana v četrtek, 13. t. m., a datirana s petkom, 14. t. m., je bil en izvod označen na notranji strani s po* sebno štampiljko in dvema podpisoma. Kdor prinese ta izvod «Slovenske-ga Naroda» v prvi polovici prihodnjega tedna« t j. od pondeljka do vključno srede 19. t m. med 9. in 13. uro v ured-ništvo ali upravnlštvo «S1ovenskega Naroda«, dobi zanj en tisoč dinarjev. Ako bi se v tem času ie javil nihče, kar pa se nam zdi skoraj nemogoče, bomo prvo nagrado takoj ran pisali drugič. Ugodnosti za naročnike »Slovenskega Naroda,, Svojim naročnikom smo obljubili v letošnjem jubilejnem letu «Sloven* skega Naroda* razne ugodnosti, zlasti pri posjčanju kinematografskih in dru* gih prireditev. Pozivamo jih, da nam oproste, ako se je zadeva malo zavlek* la. Akcija, kakršno smo si zamislili, je za Ljubljano popolna novost, dasi je po drugih velikih mestih že dolgo udo; mačena in se je povsod dobro obnesla. Sedaj je tudi pri nas nepredovala že toliko, da jo bomo lahko začeli izvajati tekom prihodnjega tedna. Naročnike opozarjamo na navodila, ki jih bomo objavili v «Slovenskem Narodu* prihodnje dni. Mariborsko gledališče Naša drama ie v zadnjem času popolnoma zastala, čeprav je kazala v za-četku sezone najbolje. Vidi se pač, da nimamo v drami krepke roke, ki bi delo razdelila in vodila. Obolela je povrhu se ca. Bukšekova in sedaj ne moremo naprej. Enako se nam godi tudi v opereti: gospodu kapelniku Hercogu priznamo vso vnemo in ves trud, a operete, ki bi naj polnila gledališko blagajno, v tej obliki ne vlečejo. Res da so izginile neslanosti, ki smo jih morali grajati pri premijeri Lepe Helene in mesto gdč. Šušterjeve je nastopila sedaj £a. Poličeva kot gost, a uspeh je izostal. Enako usodo ima Granich-staedtenov Orlov, ki bi naj financiral vso sezono, a je ostal zelo na srednji stopnji; preveliko je bilo pričakovanje publike in prevelik sloves te operete v Gradcu, da Usoda naših državnih štipendistov Primer naše državne uprave. Včasih je bila velika dobrota in tudi čast. ako je mlad študent dobil štipendijo. Rešen je bil tako najtežjih skrbi In včasih mu je tudi še par kronic ostalo za druge potrebščine in za zabavo. Dandanes so štipendije sicer številnejše, kot so bile nekoč, a tudi reflektantov je vedno več. Toda štipendistov dandanes nikdo ne zavida več. Izkušnje zadnjih let namreč uče, da so štipendisti največji reveži. Cesto mine prej šolsko leto, predno dobe obljubljeni denar, med tem pa morajo stradati in se tolažiti s tem, da bodo morda nekega dne »reducirani*. Država si namreč ne dela nikakih posebnih skrbi radi Štipendij m nikdo ne pomisli, da je od tega odvisna marsikaka eksistenca. Toda če že doma tako postopajo s štipendisti, bi človek pričakoval, da so vsaj v inoz. natančni in da vsaj zunaj varujejo ugled države. Kako Pa se godi inozemskim stipendistom, priča slučaj, ki se je pripetil pred par dnevi: V Parizu sta študrrala na državne stroške dva srbska dijaka. Prvi obrok sta prejela pred odhodom v Pariz, ostale mesečne obroke pa bi imela vsak mesec prejemati potom našega poslaništva. Toda minul je november, minul december, denarja pa ni bilo od nikoder. Doma smo imeli vladno krizo in v teh »težkih* dneh ie vse pozabilo na uboge stipendiste v inozemstvu. Vse urgence pri poslaništvu so ostale brezuspešne. Končno jima ni preostajalo dTuzega, kot da pobereta šila in kopita ter se napotita domov. Toda tudi to ni bilo tako lahko: Po obvezi, ki sta je prevzela pri podelitvi državne stipendije, bi morala ostati v Parizu in dokončati studije. Radi tega jima poslaništvo ni hotelo dati potnih listov. Končno sta merodajnim gospodom vendarle dokazala, da tako ne moreta ži veti in ne študirati. Dali so jima začasni potni list do meje ter par frankov, da nista od gladu poginila. Na meji so jih naše oblasti prejele kot kake zločince ter jih odvedle v Ljubljano. Tu jih ie policija »instra-dirala« do Zagreba. V Zagrebu sta morala zopet prenočiti v zaporu in po milosti sta dobila tudi hrano iz kuhinje za kaznjence, nato pa so ju poslali naprej do Beograda, da tam pri ministrstvu uredita svoje zadeve Potovala sta že štirinajst dni, lačna in izmučena. Res. ni zavidanja vredna usoda državnih štipendistov... Srednješolska reforma pri nas in na Češkem >Stfed«i škola«, pedagoško glasilo čehoslov. profesorjev, ie objavila celotni osnutek srednješolskega zakona. Ta osnutek, ki podrobno vsebuje vse določbe, ki si tičejo srednjih šol, prinaša med drugim tudi natančne učne načrte (predmetnike) za vse štiri kategorije srednje šole. Tri kategorije: normalna srednja šola. klasična srednja šola in slovanska srednja šola, so namenjene pred vsem za moško mladino; za deklice je predviden poseben tip: dekliška srednja šola. Ko-edukacija je dovoljena v tistih krajih, kjer ni posebnih dekliških srednjih šol. Ta zakonski osnutek je rezultat mnogobrojnih anket, izpraSevalnih okrožnic in spomenic, tako da se lahko smatra kot končni elaborat večletnih študij. V bistvu bo češkoslovaška srednja šola slično razčlenjena, kakor je bila v avstrijski dobi. Normalna srednja šola odgovarja prejšnji reformni realni gimnaziji, odn. realki: poleg češčine se poučuje nemščina od I. razreda, latinščina od V. razreda, francošč na pa od III. razreda dalje; na realnem oddelku namesto latinščine opisna geometrija in risanje. Na klasični gimnazij i{ prejšnji humanistični) se poučuje poleg češčine že od I. razreda dalje nemščina (s ted. 4 urami), latinščina od II. razreda dalje (s 5. odn. 6 urami), francoščina ali angleščina od IV. razr., grščina od V. razr. (s ted. 5 urami). Na slovanski srednji šoli, ki je osnovana po vzorcu avstrijske, odn. nemške »nemške srednje šore« in je v nižjem tečaju enaka normalni srednji šoli, se bodo od V. razreda dalje v vseh razredih poleg češčne poučevali še 3 ieziki: drugi en slovenski (ruski aH srbski), nemški in francoski, od VI. razreda dalje pa še tretji slovanski jezik, torej vsega vkup 5 živih jezikov. Ženska srednja šola se v glavnem strinja z normalno srednjo šolo, le da se učni načrt v podrobnem prilagodi potrebam ženske vzgoje. Veronauk ni obvezen predmet, pač pa ročno (tudi na moških šolah v I. In II. razredu) ra petje — tudi v I. In II. razredu vseh šol. Število tedenskih ur se giblje med 26 in 30, ne vštevši obvezno telovadbo. Kaj nas uči češkoslovaški srednješolski načrt? Da so se tam po skrbnih predštu-dljah zedinili v tem, da se mora srednja šola različno organizirati Že na nižji stopnji m da se naj v srednji šoli nudi mladini izobrazba ali realna (realnoglmnazijska) ali humanistična že od I., odn. II. razreda dalje. Pri nas pa od I. 1922. nadalje več ne vemo. kake faze m premembe je doživel načrt sred. šolskega zakona Iz l. 1922. in vendar pravimo, da je naša državna uprava demokratična. Le to so časopisi nedavno poročali, da ie naročita komisija izdelala končno redakcijo srednješolskega zakonskega načrta in da pridejo sedal vsi zakonski načrti pred Narodno skupščino. Tak postopek se ne da odobravati; vsaj prizadete šolske Instance, šolniki, učiteljski zbori bi morali podati svoje mnenje pred končno redakcijo. Vsekakor pa bi moral tudi naš srednješolski zakon vsebovati natančne smernice o šolskih tipih in o učnih pted-metih, ki naj se na njih poučujejo. Tako se lahko pripeti, da dobimo nov šolski zakon, ne da bi vseboval, kar mora tak zakon obsegati. Gospodje beograjski, vzemite si za vzor češkoslovaško prosvetno upravo, če hočete, da se izognete diletantizma! Ne-popravno zlo bo. če boste vse naše šole uredili po istem kopitu, zlasti če se uzakonijo odredbe, s katerimi so se Izenačil: nižji razredi sredniih šol. Šolnik. Železniškim vpokojencem Dne 6. jan. v Gambrinovi dvorani v Mariboru, in dne 9. januarja v dvorani pri Levu v Ljubljani sta se vršila občna zbora društva železniških upokojencev. Iz poročil je razvidno, da niti polovic:* upokojencev ni organiziranih, oziroma niso vplačali članarine, dasi je tako malenkostna (doslej 1 Din, letos 2 Din). Kaj pomaga jadikovanje in stokanje o nečloveškem postopanju in zatiranju staro-upokojencev, ako sami nimajo toliko družabnega čuta, da bi se vsi včlanili v svojem društvu, da bi to dobilo dovolj sredstev in moči za uresničenje pravičnih zahtev. Mnogo jih je, ki iz brezbrižnosti ali iz sebično eti pravijo: lAko bo društvo kaj doseglo, bom ravno tako dobil, ako sem član, ali ue. m ća s tem pribranim članarino«. Ne pomislijo pa, da je brez sredstev uspešno delo društva nemogoče. Mesečna članarina 2 Din je tako inaleii kostna, da jo zmore tudi uajbednejši upokojenec, kajti s tema dvema dinarjema ki itak ne more zboljšati svojega bednega po-locaja, društvu j*e pa s tem mnogo pomagano. Od navedene članarine mora dniSh"o prispevati še v centralno zvezo, v kateri so včlanjena društva železniških upokojencev cele Jugoslavije. Kakor smo slišali od zastopnikov iz Zagreba in Sarajeva, plačujejo tam naši kolegi, ki imajo iste prejemki' kakor mi, po 6 ali celo po 8 Din mesečno. Včlanjeni so brez izjeme vsi žel. upokojenci, kar kaže veliko razumevanje društvene skupnosti. Predsednik zagrebškega društva g. Mi* ha lic je poročal o pomenu združenja vseli železniških društev Jugoslavije v skupno zvezo, ki naj omogoči enotno postopanje vseh železniških upokojencev v dosego svojih pravic. Vsi imamo enake težave, iščemo enake pravice, zato mora biti tudi naš boj enoten, skupen. Ako pridejo naši zastopniki v Beograd in morejo reči, mi govorimo v imenu in po nalogu toliko in toliko lisočev onemoglih in pohabljenih železničarjev, tedaj se bodo morale tudi onim velikim gospodom, ki ne poznajo bede in gladu, odpreti ušesa in oči in ne bo ostalo vedno satiu) pri obljubah, ampak bodo morala govoriti dejstva. Zato apeliramo na vse se ne včlanjene žel. vpokojence, da do zadnjega pristopijo k društvu ter ga s tem gmotno in moralno podpro. Vsakega vpokojenca dolžnost je, da se zavzame za društvo in njegovo delo ter na ta način pomaga spraviti s sveta socijalni škandal, katerega so prizadeli nam, sta-rovpokojencem. Društvo železniških vpokojence v Srbosko-bolgarski božič v Parizu R. V. — Pariz, 7. jarj. Liga za zbližanje in ujedinjenje juž-ih Slovanov, Ki je bila pred par meseci ustanovljena v Parizu, je pričela z resnim delom za zbližanje Srbov in Bolgarov in za odstranitev zaprek, ki ogrožajo bratske odnošoje med tema dvema narodoma. V tem cilju bo pričel izhajati tudi poseben list v franco-šč:ni, ki bo obvešča! inozemsko javnost o razmerah na Balkanu ter bo pobijal prikrito akciio eksponentov Rima in protislovanskili elementov iz Sofije. Vsako nedeljo se vršijo skupni sestanki Jugoslavenov, ki žive v Parizu. Na nekem takem sestanku je bilo tudi sklenjeno, da se organizira skupna proslava badnjaka za Srbe in Bolgare. Ta proslava se je izvršila sinoči na sploš= no zadovoljstvo gostov in prirediteljev. Par sto Srbov in Bolgarov je pričakalo Božič v bratski ljubavi in odličnem razpoloženju. Proslavo sta otvorila gg. Mato Vu-Četić in Dinčo Topalov. ki sta v imenu Lige spregovorila par besedi o pomenu tega skupnega sestanka Za tem je govoril g. Marcel Plaisant, delegat Francije v Društvu narodov, ki je prevzel predsedstvo te jugoslovenske proslave. V toplem in temperamentnem govoru je s^minjal prisotne na borbe in težave svetovne vojne ter na napore za ohranitev miru. Govoreč o južnili Slovanih ie med ostalim rekel tudi sledeče: »Danes sanjajo Srbi, Hrvati in Slovenci, ujedinjeni v skupni kraljevini, o neki mnogo širši zajednici. Oni hočejo pozabiti na borbe med brati, ki so nekoč obžalostile balkanske narode. Na tej današnji proslavi nam nudijo Bolgari in Jugosloveni prve sadove svoje sloge.» Po govoru se je pričel izvajati zanimiv spored, pri katerem so sodelovali mnogi srbski in bolgarski umetniki. Recitirala se ie «Oda slavljanstvu* od Preradoviča. sledile so pevske točke, ki so bile spremljane na glasovirju in guslah, violina in tamburaški zbor pa so izpolnili ostale točke nacijonalne^a sporeda. Izvršen ie bil končno tudi prinos badnjaka. Po narodnem običaju so posipali žito in si čestitali Božiča. Ples ter znamenita srbska in bolgarska narodna kola so pridržala udeležence • proslave do iutra v najlepšem razpoloženju. Ta skupna manifestacija nacijonalne jugoslovenske misli je zapustila neizbrisne vtise v dušah vseh prisotnih Ju-goslovenov. Harajte za dijaške kuhinje Vremenska revolucija Mraz v juliju, sneg v oktobru in pomladansko neurje v januarju« — Konec zime in poletja? — Tudi meteorologi si ne znajo pojasniti čudne vremenske spremembe. Par let sem že se vrse čudne vremenske spremembe. Posebno nenavadne so v zadnjih letih zime. Lansko leto smo morali ostati skoraj popolnoma brez snega, a tudi letos naši zimski športniki ne pridejo na svoj račun. Prav tako smo se pritoževali v poletju. Mesto vročine smo imeli hladne dneve, da bi malone skoraj poiskali zimske suknje. Toplih dni je bilo sploh izredno malo. prave poletne vročine pa se tudi letos, kakor vsa zadnja leta sem sploh nismo navžili. Tudi pomlad in jesen sta bili kisavi. Spomladi je deževalo brez prestanka, na jesen pa smo imeli dan za dnem poplave. Včasih je bilo vse drugače. Starejši ljudje pripovedujejo, da so bile zime v naših krajih hude, da so pokali svetniki v poljskih kapelicah in je segal sneg v dolini skoraj do streh, na planinah pa so bili prebivalci skozi več mesecev sploh tako zasneženi, da se niso mogli ganiti iz hiš. Stari drvarji pripovedujejo, da so od novembra pa tja do velike noči lahko vozili drva na saneh, a vrhovi planin so bili še dolgo potem, ko so v dolini že orali in sejali, odeti v snežno odejo. Januar je bil mesec najhujše zime. Padavin je bilo običajno malo, pač je vladal pa hud in stanoviten mraz. Le redkokdaj je narasla temperatura nad ničlo. 10 do 15 stopinj pod ničlo pa je bila čisto normalna. Včasih je pritisnil mraz celo do 25 stopinj, tako da se ti je priledenela roka, ako si prijel za kak predmet. In danes? Mlajši ljudje se prave zime sploh še ne spomnijo. Mraz je postal skoraj neznan. Na največjo žalost naših zimskih športnikov nimamo niti poštenega snega niti ledu. Letos je sploh zima trajala menda samo teden dni. Ze ob novem letu je postalo jasno in toplo, a zadnje dni je sledilo deževje, temperatura pa se je dvignila tako. da bi skoraj kazalo zamenjati zimske suknje, kot da smo že v marcu ali v aprilu. Tokrat bodo imeli prav oni vremenrki preroki, ki so že v poletju napovedovali, da letos ne bo prave zime, ker je bilo vreme vse leto nenavadno vrtoglavo. Vse poletje je bilo kisasto. Junija, julija in avgusta je vladal hlad. neprestano je deževalo, tako da so se vrstile poplave za poplavo. Kopališki gostje so drug za drugim odhajali. Zato pa smo imeli sredi oktobra, ki prinaša običajno najlepše jesensko vreme, trgatev v — snegu! Sneg v oktobru je v naših krajih zelo redka prikazen. Nasprotno pa je zavladalo novembra, ki velja za najbolj deževen mesec v letu, pravcato po- letno vreme ter je kazal toplomer v senci 20 stopinj nad ničlo, tako da smo se brez vse skrbi lahko kopali. Mraz v juliju, sneg v oktobru, solnoe v novembru, pomladanski vetrovi in dež v januarju! Ali je potem sploh še mogoče govoriti o štirih letnih Časih? Znanstveniki tega vprašanja ne zanikajo, pa tudi ne potrjujejo. Na splošno ugotavljajo, da v srednji Evropi že dalje časa sem ni več niti pravega poletja niti hudih zim ter da postaja razlika med posameznimi letnimi časi od leta do leta manjša. Oni izrazito vroči in izrazito mrzli meseci so izginili, lepe in slabe vremenske periode pa se še vedno precej točno menjavajo, pri čemer pa postaja vremenski značaj posameznih letnih časov vedno bolj indiferen-ten. V Evropi ima samo še Rusija tipično kontinentalno klimo, dočim prevladuje v srednji Evropi že nekaj časa sem vlažno-topla klima brez ekstremnih temperaturnih ekscesov, kot je običajna v pokrajinah, ki meje neposredno na morje. Posebno zima postaja vedno milejša. Deli časa trajajoč mraz je bil zadnjič zabeležen med vojno leta 1917. Pa tudi takrat je mraz laleko zaostajal za običajnimi zimami preteklega stoletja. Takih zim kakor so vladale v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja, v našem veku sploh nismo več imeli. O vzrokih teh nenavadnih sprememb si učenjaki sami še niso na jasnem Na splošno se pripisuje ta vremenska sprememba še nepojasnjenim pojavom in spremembam morskih tokov, solnčnih peg. naraščanju zračne vlage in spremembam v svetovni atmosferi. Nek učenjak ie nedavno nanisal obsedno razpravo, v kateri napoveduje, da bo sneg pri nas sploh popolnoma izginil. Mesto zime bomo imeli nekako deževno periodo, kot je običajna v ekvatorski coni. Vremenski preroki so mnenja da je letošnje zime že konec. Morda nam prinese kak veter iz ruskih step še par mrzlih dni. toda v ozračju prevladujejo topli atlantski pasati. ki bodo bržčas hitro premagali severnjake tako da bo mesto zime sledilo dolgotrajno deževno vreme. V splošnem torej ni pričakovati kakih vremenskih sprememb in treba se bo navsezadnje res spriiazniti s tem. da se ne bomo nič več drsali in sankali po ribnikih in dolinah in bomo občudovali sneg le še na vrhovih naših planinskih velikanov. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani, DRAMA. Sobota, 15.: Ob 16. «PeterČkove poslednje sanje». Dijaška predstava pri znatno zni* žanih cenah. Izv. Nedelja. 16.: Ob 15.«Triglavska bajka». — Ljudska predstava pri zn:žanih cenah. Izv. Ob 20. »Ugrabljene Sabinke». Izv. Ponedeljek, 17.: crStalni gost»> «Boubourro* che. A. Torek, 13.: Zaprto. OPERA. Sobota, 16.: «Sevilski brivec*. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izv. Nedelja, 16.: «Othello». Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: «Ples v maskah«. D. ★ Gledališki pregled Operno gledališče Convent Garden v Londonu bo letos imelo sezono od % maja do 24. junija. Peli bodo opere: »Prstan rube! ungov<, >Parsifal', vTristan in Isolda«, >Kavalir z rožo«-, ^Fidelio-, »Aida«, »Otnel-foc, >Traviata; in dr. Dirigenti bodo* Bruno VValter, Robert Heger in Vinceozo Be-lezza. Od pevcev je omeniti: Ivogflna, M. Jeritzo, Lotto Lehmann, M OlszeTOko, S. One gina, R. Mayra etc. — V častni odbor mednarodne muzikalne razstave v Ženevi so imenovani m. dr. R. Strauas, Romain Rolland. Paderewski in Igor Stra vinski. Opera v Draždanih je imela zanimivo premiero in sicer Kleistovo »Pentbe«>ilejo«, ki jo je komponiral zGriški komponist Otmar Shoek. Znana nemška pevska učiteljica Ana Bahr - Mildenburg se preseli iz Mfincbena v Berlin, kamor je pozvana na visoko Solo sa petje«. Z njo gre v Berlin toda njen so- prog, znani pisatelj Herman Bahr. Mestna gledališča v Munchenu so bila primorana izvesti precejšnjo redukcijo' svojega osobja. D trna jeke novitete so: E. Tollerjeva >Masse Mensch«, Poccijev »Larifari<, pravljica s petjem in plesom, »Patriot je« od Pa-gnola, Ferd. Brucknerjeva »Bolezen mladine« in Andrejeva > Dnevi našega življenja* pod naslovom *Studentenliebe«. Zagrebške novitete bodo: Auskijev *Dybuk* z muziko 2. Hirscherja, v režiji Raica in v glavnih vlogah s Podgorsko in Pavičem, ter Nestroiev sLumpacij vaga bund« v režiji Tita Strozzija V »Terezinic gostujeta Osi ječa na VI. Majhenić in Stjepan Dobrič. — Velik uspeh je imel v Zagrebu te dni Draeo Hržič kot Tonio v »Gluma-čih«. — Sicer pa ie zagrebški repertoar: >Snjegoručka< (9 Sestričevo in Skupiew-skim k. g.), Nathansonova komedija »Za-ljubljeni čudaki«, »Manon Leseaiit«, »Samson in Dalila< in Geraldijeva »Ljubezen« Kapelnik Mntačić iz Beograda dirigira na peti matineji »Zagrebške Filharmonije« II. Beethovnovo sinfonijo, VVagcsrjevo >Isoldino smrt« in Lisztove »Les Preludes«. V Osijeku so se včeraj začele slavnostne predstave ob priliki 20 letnice obstoja osiješkega gledališča. Na slavnostnem pro-gau so med drugim: »Majka Jusroviea«, »Prodana nevesta«, koncert »Osi ješke Filharmonije«, Nušičev »Poslanec« (gostovanje beogradskegn gledališča), »Diogenes« (gost. zagrebškega gledališča) in »Cosi fan tutte« (gostovanje ljubljanske opere). Današnji osi ješki upravnik je R. M. Vesnić, ravnatelj drame Tom. Tanhofer, operni ravnatelj pa Lav. M irski. Svoječasno sta bila upravnika v Osijeku med dr. tudi P. Golia in Fr. Rukavina. V Beogradu igrajo: Galsworthijevo igro »Gentlemen«, Čajkovskega »Labodje jezero«, Halevijevo »Židinjo«, Nicodemijevo sZora, dan, noč« in »Manon«. V Sarajevu imajo premiero Tolstojeve »Ane Karenine v Gareaujevi dramatizaciji in v režiji A. V. Becka. ne bi bi'a publika razočarana; na tem ni mogla ničesar izpremeniti lepa scenerija, ko ie bila i^ra in petje slabo. Zelo veliko je zagrešila uprava s tem, da je pustila nastopiti v tej opereti šele na poskušnjo gdč. Bukovinčevo mesto da bi imela za to temeljno viogo res priljubljeno in že znano igralko; sploh ni menda popo'noma prav, da nastopajo Igralci za angažmaje šele sedaj v januarju mesto v mesecu maju prostega leta. Edino svetla točka zadnjih tednov je Massenetova opera Manon. Gospod Mi-trovič jo je naštudiral s tako preciznostjo, da še take nismo opazili na mariborskem odru ia moremo gdč. Kocuvanov! (Manon), g Neraliču (Gardist Lescaut) in g. Burji (Chevalier Des Grieux) Ie častitati k uspehu. Tudi obe mladinski predstavi, Pepelka in Tmjulčica. sta bili dobri, čeprav bi želeli pri prodajanju več obzirnosti na mlado publiko, kajti marsikatera stvar ie bila tako podana, da ie tudi starejši nismo mogli umeti. V igralcih in v publiki se opaža neka neizvestnost, ki škoduje ideelno in materi-jelno naši gledališki umetnosti: iz razmeroma ugodnih začetkov sezone prehajamo ponovno v hudo krizo. Iz katere ne vidimo izhoda. In zato ni čudno, da nI pravega navdušenia in ne pravega razumevanja. Ko pridemo iz te negotovosti, potem bo delo in uspeh sfeurneii. Zato ie treba, da tisti, ki jim ie naš umetniški napredek mar, izgovore določne besede! Dr, P. St m Nedelja v ljubljanskem gledališču Ljubljanska drama vprizori v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri pop. kot ljudsko predstavo po zelo znižanih cenah priljubljeno in aktualno Golievo pavljično igro »Triglavska bajka«. Zvečer ob 8. se ponovi v daljšem presledku nad vse zabavna reper-toarna igra vseh gledališč »Ugrabljene Sa-binkec. V vlogi klasičnega ravnatelja šmire Emannela Strizeja nastopi g. Povhe, ki ;e igal to vlogo že pred leti v bivšem dežel, gledališču. V operi se poje popoldne ob 3 kot ljudska predstava po znižanih cenah Verdijeva opera »Othelo«. V sredo, 19. t. m. se vrši v drami premijera Goldonijeve komedije »Pri lepi krčmarici«. K Beethovnovi proslavi. Poročali smo že pred več meseci, da pripravlja g. višji kapelnik dr. Cerin za višek Beethovnove proslave v Ljubljani izvedbo Beethovnove 9. simfonije. Priprave so v toliko završene, da se bo izvajala 9. simfonija v P™ polovici marca meseca L I. Da se bo simfonija kolikor mogoče veličastno in z velikim apratom izvedla, bo sodelovala na koncertu polnoŠHevilna muzika Dravske divizijske oblasti, dalje polnoštevilno Mariborska vojna muzika in bo orkester pomnožen še s civilnimi umetniki-godbeniki — V sklepnem zboru simfonije sodeluje pevski zbor Mariborske Glasbene Matice z več kot »to člani, ki je pri zadnjem svojem koncertu t2. t. m. iznova pokaza] svojo umetniško usposobljenost. Ker bo z Beethovnovo proslavo zvezana dr. Ceri nova šestdesetletnira, je mariborski pevski zbor sklenil uvažuje zasluge dr Čeina kot ust v a titelja naše instrumentalne glasbe, da sodeluje pri 9. simfoniji v Ljubljani ob svojih stroških. — V enaki zasedbi, kakor v Ljubljani, se bo izvajala 9. simfonija tudi v Mariboru in v Celju, kot dirigenta nastopita ravnatelj Mariborske Glasbene Matice J os Hladek in višji kapelnik dr. Jos. Cerin. Koncert zamorskih pesmi v Zagrebu. V Zagrebu nastopi prihodnji torek ameri* ška koncertna pevka Edna Thomasova, ki bo pela izključno le kreolske in zamorske cerkvene in posvetne pesmi. Cerkvene pe» srni bo pela v hebrejščini, ker se smatrajo zamorci v splošnem kot potomci Izraelcev, narodne ljudske pesmi pa v zamorskem dialektu. Pred koncertom bo kratko pojas« nila nastanek, razvoj in pomen zamorskih pesmi, ki jih bo prednašala Za koncert vlada veliko zanimanje. r Znamenit cefist Arturo Bonasci na« stopi dne 25. januarja na koncertu v Za* grebu. BonucoJ velja za največjega sodobnega umetndka*celista ter uživa svetovni sloves. Častne pokojnine za umetnike* pesni* ke in komponiste v Nemčiji. Težke povoj« ne prilike so povzročile, da je zabredel marsikak umetnik, književnik in kom po« nist. ki si je stekel s svojim delom vel'ke zasluge in Id se je pred vojno vsaj skrom« no preživljal, v veliko bedo Da pomaga tem ljudem, je pruski prosvetni minister uvedel nekake častne pokojnine (Ehreo* sold). ki se bodo podeljevale takim zasluž« eim možem na predlog akademije znanosti in umetnosti. Pokojnina bo znašala začas« no 2000 mark letno. Vzgled bi bil tudi pri nas posnemanja vreden I Esperanto na Grškem. Grška vlada je pravkar objavila dekret, ki bo zelo pospešil uvedbo esperanta na očitelfiJKih Grčije. V odloku pravi prosvetni minister da bo znanje esperanta gotovo mnogo koristilo radi velike svoje formalne vrednosti, posebno pa radi možnosti, sporazumeti «e z drugimi narodi. Stran 4. «StOVEN S KI NAROD* dne 16. januarja 1927. Stev 12 Dnevne vesti K Ljubljani, dne 25. januarja 1927. — Cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine za mesec Januar, vljudno naprošamo, da jo blagovolijo čiaapreje obnoviti po svoj čas prUože-aun položnicah. — Uprava »Stovensk. Naroda«. — Za odpravo potnih vizumov. CeSko-tlovafita je že davno pokrenila akcijo za odpravo potnih vizumov. Med drugimi državami je ponudila vzajemno odpravo te nepotrebne ovire v mednarodnem potniškem prometu tudi naši državi, ki je pa ta predlog odklonila. — Spomenik češkemu slikarja v Jago ri$L V Srebrnem pri Dubrovniku namera-jnajo postaviti spomenik znanemu Češkemu slikarju Jaroslavu Čermaku, čigar 501etnica smrti bo prihodnje leto proslavila Ume-lečka beseda v PragL Cerm&k Je bival dlje Sesa v Dahnacij'*. — Spremembe v poštni službi. V mi-nlstrstvu pošte in telegrafa se pripravlja večje Število ukazov o napredovanju. Imenovanju m premestitvah poštno-telegrai-skesa osobja. — Zlata poroka. V nedeljo 16. t. m. praznujeta v št Vidu pri Lukovici ziato poroko g. Josip Rus in njegova Žena Matija R o s o v a, stariša mestnega fizika ljubljanskega g. dr. Mavriciia Rusa, njegovih petih bratov in 3 sestra. Jubilant g. Josip Rns fe bil vedno odličen naprednjak In organizator gospodarstva v svojem kraja in okolici. Bi) je dolgo let prvi občinski svetovalec ki je stvarno vodil občinske posle, bil ustanovitelj Posojilnice, katere načelnik Je še vedno, dalje dolgo let predsednik gostltničarske zadruge in drugih društev. Jubilantoma naše iskrene čestitke! — Dr. Rvbarev fond. V počaščeirje spomina blagopokojnega dr. Rvbafa so doslej darovali Jugoslovenski Matici za »Dr. Rvbafev fond« sledeči gg. dr. Dragotin Treo 300 Din, dr. Fran Novak 200 Din. N. N. 200 Din, Josip Pruuk 50 Din, vsi Iz Ljubljane. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Kolo jugosloven. sester v PtuJu je priredilo tudi letos svojo običajno božićnico v Društvenem domu. Obdarovarrih ie bilo 305 revnih otrok z obleko ali obutvijo, 600 otrok pa s pecivom m sadjem. 7 ubogih, dela nezmožnih žena je podprlo Kolo za božič z živežem, ozlr. s kurivom aH z obleko. Breški revni deci je poslalo nekaj oblek in čevlje. Skupna vrednost podarjenega blaga le 15.000 Din. Vsem, ki so podprli našo božićnico z denarjem, blagom ali delom, vsem, ki so žrtvovali košček svo-jega božičnega bogatstva revni ptujski ded, izreka globoko ki iskreno zahvalo. — Kolo jngoskrv. sester v Ptuju. — Tisoče lepih slovenskih knjig obsegajo dobitki III. književne tombole Jugoslo-venske Matice, koje žrebanje prične 4. februarja t I. iti traja do 25. marca. Glavni dobitek, vreden nad 10.000 Dm tvori celotna zbirka vseh 46.1etnikov »Ljubljanskega Zvona«. Izžrebane številke đbodo objavljene vsako soboto, odnosno vsako nedeljo v v vseh slovenskih dnevnikih. Tablice po 3 Din so naprodaj pri vseh šolah in pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, dalje v Novi založbi. Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice v Uubljani, šelenburgo-va bL 7-II. — Iz finančne kontrole. Oddelek finančne kontrole v Marenbergu je premeščen v Dravograd. Proslava 25-letnlce osiješkega gledališča se vrši v nedeljo, dne 16 t m. na svečan način. Proslave se udeleži v imenu kraljevega doma princ Pavel, vlado pa bo zastopal prosvetni minister Miša Trifuno-vić. — Spremembe prt zagrebški železniški db-ekclj. Radi znane premogovne afere je bilo več uradnikov zagrebške železniške direkcije vpokojenih. odnosno odpuščenih. Prometni minister namerava sedaj imenovati na njihova mesta sposobne strokovnjake. Naletel pa je na odpor vlade, ker hočeta obe vladni stranki imeti ca teh mestih svoje sirankarske eksponente. Izgleda pa, da se prometni minister-genera! Milosavljevič tej zahtevi noče udati ter da vztraja pri svojem stališču. — Zagrebške bolnice prenapolnjene. Glasom časopisnih poročil so zagrebške bolnice tako prenapolnjene, da ne morejo sprejemati več niti najnujnejših slučajev. Tako se je včeraj Iz okolice pripeljal v Zagreb v spremstvu svojih sorodnikov občinski biležnik Dragotin J a nk ovac. Ker ga nobena bolnica ni hotela sprejeti, ie med čakanjem na kolodvoru and. — Milijonski deficit. Glasom proračuna, H ga je sestavil vladni komisar osiješke mestne občine, znašajo potrebščine za leto 1927 skupno 36, kritje pa samo 26 milijonov Din. Primanjkljaj v znesku 10 mil. £64.000 tisoč Din se bo kril z 160% doki ado na državne davke. Osiječan! so zoper previsoko obdavčenje vložili protest — Zgradba spHtske luke, Za zgradbo m modernizacijo pristanišča v Splitu je bil trn dni odobren kredit v znesku 15 milijonov Din. Z gradbenimi deli se bo pričelo tako), tako, da bodo še tekom letošnjega leta dovršene najnujnejše naprave. — Milijonske poneverbe v Dubrovniku. V Dubrovniku je policija te dni zaprla bivšega predsednika paropiovne družbe »Boka* Radoslava Žutkića. kapetana Dapčeti-ca in veleposestnika Muko MiloŠevica, ki so osumljeni, da so poneverili na Škodo družbe nad 3% milijonov Dk> Aretacija je vzbudila v Dubrovniku m v vsej Dalmaciji ogromno senzacijo. — Tečaj za Šivilje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ie otvorfl 8. L m. prikrojevalnl tečaj za šivilje. Tečaj poseča 55 ŠrvIH fn 10 kroiačev. Pouk }e v večernih urah na tehnični srednji Šoli. Tečaj vodi učitelj AJoirU KnaJdj. — Na živcih bolnim In duševno potrtim preskrbi izredno mila prirodna grančica »Franz - Josef« dobro prebavo, prosto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih živčnih zdravnikov je rabo vode Prana-Joset najnujneje priporočati tudi pri tenkih obolelostih možganov in hrbteničnega mozga. Dobiva se po lekarnah, drogerljah m špecerijskih trgovinah. 42-L — Pri nakupa testenin zahtevajte vedno in povsod samo »Pekatete«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. —£ «ITO» zobna pasta najboljša- 1«'T nemo došle, kakor tudi vse nakitne potrehičine za ples in karneval S*. VAagdic, Ljubljana. Iz Uufeliane —!j Napredno Ljubljančane opozarjamo na veliki shod Narodnega bloka, ki se vrši jutri, v nedeljo ob 10. na Taboru. Na shodu se predstavilo svojim volilcem kandidati za volitve v oblastno kupci no. —ij Volitev najlepše Ljubljančanke, ki io je razpisal »Slov. Narod«, našo pub'iko, posebno pa seveda naše čitateljice, mnogo bolj zanima kakor pa oblastne volitve, za katere se ravno te dni vrši zaključna borba. Tekom prihodnjega tedna nam bodo ljubljanske tvrdke, ki so s svoje strani tako prijazno podprle to zanimivo tekmo v lepoti in eleganci, sporočile konkretno, kaka darila so namenile lepim zmagovalkam. Takoj nato bomo vse nagrade objavili. 2e sedaj pa lahko izdamo, da bo zmagovalka dobila lepo plesno al) pomladno toaleto, seveda po meri in po lastni Izberi. Danes se vrši Trgovski ples. prihodnje dni pa še več drugih prireditev. Oglejte se in razmislite, ker se morate zavednati. da vam odločitev pri glasovanju ne bo tako lahka, kakor pri nedeljskih voHtvah. kjer ste se Že davno odločili za drugo skrinjico. Prihodnje dni še več. —Ij Službeni Jubilej. Danes slavi 25-letnico svojega nepretrganega službovanja pri isti tvrdkl g. Robert Golil, prokurist veletrgovine A. & M Skaberne v LJubljani. V službo je vstopil pri tej tvrdkl 15. januarja 1902 in je od 1. 1910 nien prokurist. —li Spremeba sporeda Zveze kulturnih društev. Radi nenadne obolelosti unlv. prof. dr. V. Vouka se predavanje o temi »V carstvu gejzlrov«. preloži na poznejši čas Mesto tega se predvaja v nedeljo 16. t. m. serija Izredno lepih koloriranih poučnih filmov in sicer: l. Izdelovanje svile na Japonskem. 2. Kalifornija. 3. Živalstvo Vzhodne Afrike. 4. Potovanje po Alzacijl. 5. Ver-sailles. — Predstave se vrše v sledečem redu: Ob 9.30 dopoldne posebna predstava za šolsko mladino in dijaštvo ob znižanih cenah 2 Din za sedež. Za ostalo publiko predstava ob 11. dopoldne. K Izredno lepemu sporedu krasnih poučnih filmov vabimo vsakogar. Vstopnice pri blagajni kina Matice. Za predavanje nakupljene vstopnice so veljavne za predstavo ob 11., na željo pa se povrne tudi denar. —-Ij Zanfmlva predstava na Viču. Jutri v nedeljo zvečer ob 8. Igra na Viču dramska sekcija naprednega dijaškega društva Preporod iz LJubljane Molierovo veseloigro »Georges Dandin« aH »Prevarani soprog«. Režijo vodi član narodnega gledališča g. Kosič. Predstava se vrši v Sokotskem domu pri običajnih cenah. Priporočamo prebivalstvu Viča, Glmc in Rožne doline, da se prireditve udeleži v čim večjem številu, ker se bo prijetno zabavalo, ob enem pa moralno podprlo naše dijaštvo. —Ij Zahvala. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« se tem potem najlskreneje zahvaljuje vsem p. n. trgovcem In dobrotnikom za naklonjenost, kt so jo izkazali o priliki prireditve društvenega Silvestrovega večera, vsem posetnikom in vsem onim. ki so na katerikoli način pripomogli do čim lepšega uspeha prireditve. Najlepša hvala! Odbor. —11 Vidovi če v klub v LJubljani sporoča vsem obiskovalcem tečaja, da se mu je posrečilo dobiti za francoščino In nemščino dve Izborni moči. In prosi vse obiskovalce da obiskujejo tečaje redno. V tečaj se sprejme še nekaj novih reflektantov, ki se naj takoj prijavijo pri klubovem tajniku g. Vladimir Kravosu, tajniku NSZ v Narodnem domu. V tečajih se podučujejo naslednji predmeti: francoščina, nemščina, slovenščina, srh -hrvaščina, latinščina, matematika, zgodt • ;a, risanje, prirod opis, fizika, verouk. Tcćajl se -3o v šoli na Ledini vsak večer od 10. Jo 22. ure. —Ij Za dobro stvar. Podružnica Kota Jugoslov. sester Moste-sv.Peter otvori v kratkem svojo društveno knjižnico, kar bo za ondotno ženstvo in njihove družinske člane velike koristi, žene In dekleta pristopajte k meščanskim koiašicam. da hočete vse deležne društvene knližnfce. Odbor ie pripravil že vse In ima že prostore, le kniig je še premalo. Zato prosim tem potom vse, ki morda imajo več knjig in jih ne rabijo več. da lih darujejo ali odstopijo proti primerni odškodnini. Ponudbe v Ljubljani sprejema sestra Marica Kruhar. sv. Florjana ulica 19-1. za Vodmat pa sestra Roti Bregar, Vodmatska al. 78-L — Odbor. —U Trgovski ples se v ril danes v soboto ob pol 9. ari zvečer v veliki dvorani hotela Union* —Ij Uprava našega usta je prejela za Jugoslavensko Matico Din 200, katere je darovala rodbina Skuhala-Verbajs v počaščenje spomina blagopokojnega poslanika g- dr. Otokarja Rvbafa. Srčna hvala. —Ij Plesni večer prirede kegljači »Tri-glavani« v nedeljo 16. t m v Bohoričevi uL 9. Svira orkester. Za kegljače: tekma na samega prvega, darila. Komični prizori. Amerikanska žerrftev. 39-n —U Vsfan presažeOsfni nudijo popoldanske plesne vale vsako nedeljo od pol 4. do 7. ure v veliki dvorani Kazine najugodnejšo priliko se pravimo priučiti In navaditi vse letošnje moderne plese. Vaje voda priznani plesni strokovnjak g. Jenko, ki bo jutri poučeval tudi najnovejši »Black - Bottom«, katerega v ostalih plesnih šotah niso učili. Začetniki za vse dtuge plese se vabijo že ob pol 3. v svrho teoretičnega pouka. — f»osebne ure za posameznike in skupine daje g. Jenko v zasebni sobi v prvem nadstropju kavarne »Emona« vsak dan od 10. do 22. ure. Tam se dobe tudi vse informacije. 40n —Ij Za veliki ples v slovanskih nošah, ki ga priredi Ženski mestni odbor Jadranske Straže dne 19. februarja, Je prijavilo svojo udeležbo že veliko število oseb izven Ljubljane. Večer obeta biti izredno zanimiv. Nekai novega bodo tri točke: otvoritvena točka, »Slovansko salonsko kolo« m »Slovan«, ki Jih bo naštudlral med tržaškimi Slovenci dobro znani profesor plesa g. !. U m e k. Svirala bo godba dravske divizijske oblasti. Samoumevno narodna nosa ne bo oblfgatna. ampak se vsakdo lahko udeleži plesa tudi v običajni večerni obleki. —Ij V poeaseenj« spomnia blagopokojnega g. ftubiea je daroval g. Gombač Jugoslovenski Matici 50 Din. Iskrena hvala I —Ij Podprimo ko It srn o-p res vet se dele narodnega delavstva, zato vsi v nedeljo 16. t. m. v >Ameriko< na G litice, kjer se vrši L pred pustna veselica > Narod.-strok, zveze Vič-Glince-Rožna dolina«. Sodeluje godba na pihala. Ples, bom nadiranje s konfeti i M Vstopnine nI K obimi udeležbi vabi odbor. 85-n _Ij Lovski ples. Povsod vlada največje zanimanje, vse se ie pripravlja za našo prireditev, prvega svečana oa Taboru, kjer bo preskrbljeno tudi za stare}3e plesalce, da se bodo neprisiljeno vrteli. Poskusili bomo vzbuditi poleg modernih plesov tudi . staro teto »polko«. 811-n —Ij Vsem obiskovalcem in vabljeneem plesnih vaj tehuikev-akademikov sporočamo, da si je odbor pridobil za poučevanje najnovejših modernih plesov kakor Blaek-Bettom, Tango, Charlestoa 192? itd. priznanega strokovnjaka g. Jenka, člana pariške akademije plesov. Vaje se vrše vsak torek ob 8. zvečer v veliki dvorani >Kazine«. 36-n _lj VII veliki podoficirski ples priredi tukajšnje podoficirsko podporno društvo 1. februarja v hotelu »Union« pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijske oblasti div. generala g. Danila Kalafatoviča. —* Zadetek točno ob 20. Obleka promenadna. Vstopnina 15 Din. 37-n _lj Kolesarske in motociklistićno društvo »Sava« ima na S večni co 2. februarja ob 10. dopoldne svoj drugi redni občni zbor v gostimi Kavčič, Privoz št. 4*Po obenem zboru bodo žrebali Člani, ki se udeležijo občnega zbora, za kompletno novo društveno obleko, dirkači, ki so dirkali v letu 1926. za kompletni dres, Članice za lep namizni okrasek in dame, ki so dirkale v letu 1926 za lepo darilo. Kogar bo sreča doletela, dobi kršeno darilo brezplačno. Udeležite se polnost e vil no občnega zbora. 38-n —lj Društvo >Sočac naznanja svojim Članom in prijateljem, da odpade danes zvečer običajno predavanje, ker so prostori v Ljubljanskem dvoru oddani. — širša odborov« seja se vrti v pondeljek zvečer ob A. uri pri Ražmu na 2abjeku. Vabljeni vsi Sočani in prijatelji. Predsedstvo. —lj Širša odborov« seja društva »*oee< se vrši v pondeljek, 17. L m. ob 8. uri zvečer v salonu pri Ražmu na Zabjaku. K eeji so vabljeni vsi »Sočani« hi prijatelji društva. — Predsedstvo. —U Redni občni zbor društva državnih pisarniških uradnikov se vrši dne 16. januarja i927 ob pol 9. ari dopoldne v restavraciji Miklič, poleg glavnega kolodvora v Ljubljanu 21-n —lj Telesna poškodba. Z dovoljenjem mestne občine je g. Martin E. hotel posekati na Poljanskem nasipu v bližini državnega vzgoje v ali-šča star oreh. Izpodkopal je Že močno korenine, toda oreh ni hotel pasti. Ko je izpodkopal še neko trhlo korenino, ie oreh nepričakovano hitro padel. V tem trenotku Je prišel mimo redov Maks Kašić, katerega je prijela močnejša veja in ga udarila po desnem stegnu tako močno, da mu je zlomila nogo. Prepeljali so ga v vojaško bolnico na Zaloški cestL —1] Policijski drobiž. Policija ie včeraj izvršila dve aretaciji. Aretiran je bil pomagač pri tatvinah sukenj po šolah Jože Grojzdek in dalje neki starejši človek radi beračenja. Prijavljena je tatvina gotovine v znesku 300 Din. Natakarju Teodorju Do-večarju je neznan vlomilec odnesel Iz stanovanja za 300 Din kovanega denarja. S ponarejenim klinčem je ponoči okoli 22. odprl vrata stanovanja, pobral denar m nato stanovanje zopet neopaženo zaklenil. — Štiri osebe so ovadene radi pijanosti, odnosno kaljenja nočnega miru. — Nekateri prodajalci premoga ne vpoštevajo predpisov, da morajo biti vreče pri prodaji plombirane, zato so trije prodajalci ovadeni na policijo, 6 oseb je ovadenih radi pasjega kontumaca in 5 radi prestopka cestnopoli-cijskega reda. Danes! Danes! CIRKUS BEELY v gla ni viogi HHRRY PIEL Danes ob 4-, K-6. In 9. uri: «ELITNI KINO MATICA« Iz Celja —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 17 t. m. predava ob 20. v fizikalni sobi deške meščanske šole zdravnik g. dr. Re-bernik. Na podlagi kinematografskih prikazivan j bo govoril o velevažni temi: »Kako ostanem zdrav«. Predavanje bo zelo zanimivo in je radi tega pričakovati obilne udeležbe. —c Občni zbor drž. krajevne zaščite dece in mladine v Celju se bo vršil v četrtek ob 2. v rdeči sobi Narodnega doma. Spored običajnu —c Hotelirji Iz Češkoslovaške in Avstrije pose ti jo v ponedeljek 17. t, m. Celje. Obiskali bodo namreč vinsko razstavo v Ptuju, nakar si ogledajo Maribor In naše mesto. V Celju bodo pogoščeni od Zveze gos t iln i carski h zadrug v hotelu »Evropa«. Iz Maribora —m Sreča v loteriji. Pri zadnjem žrebanju državne razredne loterije sta dva večja dobitka zadela tudi dva Mariborčana. Neki železničar na glavnem kolodvoru, ki je še le par dni pred žrebanjem kupil srečko, je zadel 60.000 Din, na mariborski glavni pošti kupljena srečka št. 21.648 pa je zadela 30.000 Din. Oba srečna dobitnika sta delavskega stanu in jima bo denar gotovo prav prišel, zlasti pa v današnjih težkih gospodarskih prilikah. —m Vlomilci povzročili požar. V Četrtek zvečer so zapazili pasanti, da se vali iz stanovanja kapelnika Hermana Frisclia v Gregorčičevi ulici gost dim. Policijski stražnik je poklical gasilce, ki so po kratkem naporu ogenj zadušili. Zgorel je divan in nekaj preprog, še le naknadno se je ugotovilo, da so ogenj zanetili doslej neznani vlomilci, da bi zabrisali sled. F rise h odhaja vsak četrtek zvečer v neko družbo. To priliko so izrabili vlomilci. Ukradli so 600 Din gotovine, neki:] zlatnine, razno perrlo in obleko v skupni vrednosti na 40.000 Din. Policija je sedaj uvedla strogo preiskavo, ki pa je zelo otežkocena, ker »o gasilci pi gašenju požara zabrisali vsako sled. _m Za izboljšanje ielecniŠko-prometne službe. Mariborski trgovski gremij poziva vse trgovce, naj mu javijo čimprej vse ne destatke, ki jih opažajo v železniškem prometu. Prijave naj se nanašajo pred vsem na sledeče panoge: 1. razmere v potniškem prometu, 2. r ram ere v blagovnem prometu, tn sicer a) glede trajanja prevoza, 6) poškodbe blaga pri prevozu, c) razlike v teži in primanjkljaj blaga, 6) skladiščna služba, d) reklamacije in povračilo vozarine, e) dobave železniški upravi in izplačilo pogodbenih vsot. Ti podaiki so potrebni trgovski zbornici v svrho izboljšanja prometne službe, ki jo namerava izvesti novi prometni minister. —m Obrtniški jubilej. Te dni je praznoval g. Franjo Zaveskv, preparator v Barvarski ulici, 4oletnico svoje obrtniške samostojnosti in svoj 82. rojstni dan. Jubilant je kljub svoji visoki starosti Še vedno svež in Čil ter neumoren pri delu. Rodom Čeh, biva že 45 let v Mariboru in je radi svojega neugasnega humorja pri vseh znancih priljubljen in spoštovan. Svoje dni je bil tudi vnet lovec in ribič. Jubilantu tudi naše iskrene čestitke, da bi še dolga leta užival sadove svojega dela. C3L3Caff3Di MrrcrrrrrcrEC.F, OCARINDENDE /seb uvoznih, z vozni h in tranzitnih pošiljk oskrbi min , >krbno in po na tarifi Rafko Tur k, carinsk posrednik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9. nasptoi carinarnice Revi zna pravilnega zaračunavanja carine p< men« teklanraneea hlaea n «w »nlrumaene brezplačne 3 ^ ur j j ij lj j j j lj u j j j j jj ji j Železno posteljo omaro in kuhinjsko opra. vo takoj prodam. — Po« nudbe pod »Oprava/101» na upravo «SIov. Nar.». Krojaški pomočnik dobro Izurjen, vešč slo« venskega in nemškega lezika — išče delo. — Ponudbe pod »Dohra moč 100»> na upravo «S1 Naroda*. Sokol Najlepša sokolska knjiga . do danes je »Spomenica o L jugosloven-skem vsesokolskem zletu v Ljubljani 1922*. Za novo leto so izšle zadnje Številke (VIII. do XI.) tega znamenitega literarnega dela iu2oslov. Sokolstva. ki nam more Siti v čast tn ponos V teh zadnjih številkah, ki so združene v enem zvezku in ki zaključujejo Spomenico. Je najprej .ladaMev.inje poročila o VIL mednarodni teknil v l |ub-IjanL Sledi pesem Ivanke Kalino ve: Večer 14. avgusta 1922. — Brat dr. Riko Fux opisuje v daljšem članku glavne zletne dni 13^ 14. in 15. avgusta. 1922 v naslednjih poglavjih: Prvi glavni vsesoko!skl zletni dan. — Poklon Sokolstva spominu dr. Ivani Oražna — Češko Sokolstvo kralju A'eksandru in prezidentu Masarvku. — Pobratimsrvo češke In jugoslovenske vojske. — Javna telovadba. — Triumfalni zaključek vsesokolskega zleta. — Zaključna ?avna telovadba. — Brat dr. Tone Jamar je napisal. Delovanje zdravniškega odseka. — Temu sledi: Londonski Time and Tide o zletu (izvleček iz tega lista). — Lep in pohn ljubezni do Soko'stva ie naslednf članek Izpod peresa br. Ljube Jovanovlča: Sa sokolskoga sleta. — Naš ljubljeni in širom naše velike Jugoslavije spoštovani brat starosta E. Gangl. ki le uredtl Spomenico, vloZivši v to delo vse svoje velike sposobnosti in sokolsko Ilubezen. Je napisal: poz le t na pesem v prozi. Brat Verii Svajger ie prispeval: Sokolski železnTČarfl. brat Ante Brozovlć pa: Naš slet — vrata k slavenskoi uzafemnostl: Spomenico zaključuje Epilog od brata urednika E. Gangla. Krasna bo to knjiga sestavljena iz enal-stih številk Spomenice, lepa tako, da le erake še nf?r>a jugoslovensko Sokolstvo In literatura Jugoslavije. Obsega 352 stran!, krasi jo nad 200 najlepših s'Ik. Ima 26 umetniških prilog. Papir le najboljši. Učiteljska tiskarna, ki je lahko ponosna na to delo. bo dala Spomenici originalne platnice KompTctna Spomenica stane Din 35^ m se naroča pri J u gosi oven skem Sokolskem Savezu v Ljubljani (Narodni dom). Manj imoviti morejo naročiti Spomenico tudi n* obroke. Vsem Sokolom In Sokolicam, vsemu sok o! sk emu občinstvu, ki se ie udeležilo našega L jugoslov. vsesokolskega zleta v LJubljani, bo Spomenica najlepši, najdražji in umetniški sponi m! Jugosiovenska sokolska čepica v Belgiji Gosp. G a i 1 1 i e z, ugleden trgovec, velik pobornik telesne vzgoje in znan strokovnjak na telovadnem poliu, bivajoč v mestu Gand (v Belgiji) in ki se je udeležil vsesokolskega zleta v Ljubljani, piše svojemu prijatelju v Ljubljani daljše pismo. Zanimali bodo našo javnost in Sokole nekateri odstavki iz tega pisma:... »V Lyonu na VIII. mednarodni tekmi sem spel enkrat občudoval vašo božansko vrsto pri finem, elegantnem delu; morem skoro reči, da je zapustila aristokratski vtis (impression ari-stocratique) v telovadbi, kakršnega do danes še nihče ni dosegel. Biti bi moral pesnik, da iznzim ono, kar občuti duša pri pogledu na dr. Murnika in njegove Sokole, ki dajo misliti na Montesquien-a in E. Renana v literaturi — aristokrata misli ... ... Ali se JSS udeleži olimpijade v Amsterdamu? V potrdilnem slučaju Vam bomo priredili pri potovanju čez Belgijo sprejem — — — »Pošiljam Vam posebno številko lista »Turner«, ki izhaja v Anverzi in ki je izs>l o priliki VII. pokrajinskega zleta v Devnze. Na slikah boste »poznali jD^oalovensko Čepico (chćpitsa), ki je tudi xa aas praktična in lična ter smo jo def;nitiTno sprejeli. Tega zleta se se udeležili tudi Francozi. Ho-fcztidci in Angleži.« — — — Nadalje omenja gosp. Gailliez ^Spome-nieo o I. jugoel. vsesok. zletu, ki jo ne more dovolj pohvaliti in na katero je naročenih več Belgijcev, ki so se udeležili zleta v Ljubljanu * Sokolsko društvo Ljubljana II. vabi svoje člane na svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. t. m. ob 9. dopoldne v telovadnici na realki z običajnim dnevnim redom ; v slučaju nesklepčnosti ee začne občni zbor 1 uro kasneje "b vsaki udeležbi članstva. Vsi bratje in sestre naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. Navzočnost vsakega posameznega člana je dolžnosti —■ Zdravo! Sokolsk) smučarski tečaj. Smučarki tečaj JSS se prične, kakor že objavljeno, na Pohorju dne 21. t. m. in se zaključi dne 2. ftbr. (na Svečn'co). G%ii člani razn!h sokolskih društev, ki so že tzvezbani v smučenju in bi želeli ta dan prebiti krmar-ski izpit, naj se potrudijo vsaj eden ali dva dni poprej v Mariborsko kočo Ker ni smučenjc važno zgolj za spon in turistiko, temveč imajo smuči tudi veliko praktično vrednost kot uspešno prometno sredstvo pri raznih poklicih (vojaštvo, gospodarstvo, lov, kmetijstvo, reševalne akcije) osobito po deželi In v hr'bih, kjer prometna sredstva niso obilna In kjer v debelfh zimah sploh odpovedo, bi bilo želeti, da se osobito z dežele priglasi mnogo udeleženca . Na to važnost naj bodo opozorjena posebno naša gorenjska društva (Gornja Savska dolina. Bohinj), nadalje notranjska (Logaška, Rakovška, Cerkniška okolica. Mcncšl-ja. Bloke. Loška dolina), kakor tudi Kočevski okraj. Dolenjska, ter Dravska, Misi mska in Savska dolina. — JSS. Sokolsko društvo v Celju Je Imelo v četrtek 13. lanuv-ja s vol redni občni zbor. Društveni funkclionarji so podali svoja poročila n prav lepem delovanlu društva v E>re4ečenem le:j. Pri volitvah ie b:l rzvo-ljen zopet za starosto dr. Milko Ura Sov ec. za podstarost.. Drago Sirec, za načelnika pa Rudolf Poljšak. Ste v 12 •SLOVENSKI N A R O D* dne 16. januarja 1927. Stran 5 ---Moda--- Predpust je čas porok... Predpust Je čas porok? Pravzaprav danes, ko stoletne tradicije vedno bolj izginjajo, to že ni več res. Zadnji ted-ni morda res beležijo število porok, ki presega povprečje, drugače pa predpust v tem pogledu sedai ne prekaša dosti drugih letnih dob. Celo v adventu in postu se že vrstijo. Poroka kot raka je izgubila že skoro ves svoj nekdanji romantični čar. V zvezi s tem je tudi dejstvo, da so neveste, ki gredo pred oltar v Dravi poročni obleki, danes že skoro bele vrane. Kmalu bo res samo še v kinu mogoče videti poroko, o kakoršni sanja nedolžno in sentimentalne dekle. Pa še tam jih je vedno manj. ker se novi film? končavajo navadno že kar s spravnim poljubom in ne pridejo niti do zaroke, čeprav bi mlade in starejše punčke tako rade videle še vsaj to. če že ne poročne scene pred oltarjem. Prakt:čna. okusna potna ali promenad na obleka je danes pri p^nki češča od prave poročne z vencem in oaičola-nom. Ne smemo delati krivice današnjim nevestam: z isto pravico bi nosile oboje, kakor niihove prednice: govorice o večji pokvarjenosti moderne ženske mladine so zelo, zelo pretirane. Toda življenjske razmere so take, da jih je vsak dan manj, ki bi si lahko ■privoščile drago obleko samo za en dan, pa čeprav je «naivažneiši v življenju ». Da bi oblega visela kot spomin leta in leta v omari, za to ie v žepu premalo denarja m v omari — premalo prostora. Skratka, med vojno je poročna obleka skoro docela izginila in se rudi po vojni še ni uveljavila. Zato je bolj teoretičnega pomena, ako posvetimo danes nekaj prostora vendar tudi njej. Zelo se je spremenila v zadnjih letih. Nič več ni tako samostanska, kakor je bila nekdaj: tud' ona je bolj svobodna, bolj živahna, bolj kipeča življenja Krilo ie kratko, zelo kratko, le za spoznanje daljše od krila običajne obleke. Le dekolteia še nima in golih rok: rokavi so še vedno dolgi in praviloma neprozorni. pri tem pa pri-šiti tako. da se lahko takoj zopet od-parajo. Obleka je iz žoržeta ali krepastega gaza. navadno garnirana s čipkami in s pasom iz bleščeče svile Velika pozornost velja še vedno pajčolanu, ki se končava v vlečki ali pa je — in to je sedaj vedno boli priljubljeno — le manjši in se ovije na način potnega paičolana. V tem primeru na glavi seveda ne sme biti cvetnih ali mirtinih vejic ki so običajne pri velikem pajčolanu Elegantna ie poročna obleka le, ako ie čim bolj enostavna, kakor kažeta to prva dva naša modela. Na zadnjem pa vidite pripravno potno obleko, ki je, kakor omenjeno, danes večinoma nadomestilo za poročno obleko. Moški na plesu V modnih rubrikah se najbolj po* zna nadvlada ženskega spola nad mo škim. Vse modne revije in žurnali so polni navodil in nasvetov, kako naj se ženske oblačijo, da ne pridejo v proti« slovje z najnovejšo modo. Pri tem pa moške mode cesto sploh ne omenijo, kakor da bi bila to neka stalna kom* ponenta v splošni modi, ki se sploh ne spreminja. Isto velja za časopisje, v kolikor mora zadostiti modernim za* htevam in beležiti vsaj glavne pojave v modnem svetu. Tudi listi zanemar* iajo v svojih modnih rubrikah moško modo in zato se ne smemo čuditi, če ta ali oni gospod godrnja, češ zakaj pišete vedno samo o ženski modi. Se* veda ne smemo pozabiti, da skrbi v vsaki rodbini za moževo in sinovo garderobo mamica. Rodbinskemu očetu je večinoma vse eno, kaj obleče, mlade« niči se pa v modi še ne spoznajo. Moški hodijo na ples popoldne in zvečer. Popoldne se nosi na plesu sako temnorjave barve, dolga samoveznica. bela košulja in trd dvojni ovratnik. Ta* ka obleka se nost zdaj tudi pri elegant. nih popoldanskih čajankah, pri katerih ie bil poprej predpisan temnorjav ža* ket iz ševijota ali marenga s progasti« mi hlačami. Nogavice morajo biti Črne. Za popoldanske prireditve ki se zače« njajo pred 7. uro zvečer, frak ali smo« king ni primeren. Frak in smoking sta samo za večerne prireditve. K fraku se nosi bela košulja s trdim naprsnikom. bel enovrstni telovnik, spodaj špičast. ali pa na dvojne gumbe in spodaj za* okrožen. Prvi je bolj za debele, drugi pa vitke gospode. Kravata je bela, toda v nobenem slučaju ne sme biti svilena, ovratnik stoječ. K smokingu se nosi stoječ ovratnik, kravate pa mora biti črne. Telovnik je iz istega blaga kot obleke. K smokingu in fraku se nosijo letos zelo dolge in Široke hlače, tako da se zdi. kakor da bi lahko spravil gospod v vsako hlačnico še eno nogo. Te hlače gospodom sicer ne pristojajo dobro, a kaj hočemo — moda je moda. Nogavice so črne. cev« Iji lakastL ORIGINALEN MUF Muf bi moral biti letos zopet moderen, a vreme mu kar noče iti na roko. In roka ne v muf, ko pa je večinoma tako toplo, da je še rokavica odveč. Ako bi imeli zimo po starem receptu, bi si že tudi muf lažje izvojeval od modnih diktatorjev mu priznano vladajočo pozicijo, tako pa se mu vsaj letos obeta prav slabo. Muf je na ulici — ne samo pri nas, ampak tudi drugod — še vedno izjema. In to kljub temu, da so se razni interesentje res potrudili, da bi ga servirali v čim mikavnejši in čim origi-nalnejši obliki. Ta-le na primer, ki ga vidite na gornji sliki. Videti je, kakor da drži dama roke križem v rokavih s kožuhovinastimi manšetami. Je pa to pravi muf, tako tesen, da gresta obe drobni ročici komaj, komaj vanj. Praktičen je. ker ga je mogoče sestaviti iz stare kožuhovine. ali iz ostankov, ki so se valjali je po predalih. Angleški kralj proti kratkim lasem Moda kratkih las si je osvojila že ves elegantni svet, simo angleški dvor se ji še upira. Kralj Georg je velik so« vražnik bubifrizure. Pač pa se ogreva za to modo kraljica; ki bi se rada ostrigla. ako bi ji kralj ne branil. Kralj je odredit da imajo dostop na dvor samo dame z dolgimi lasmi. Vse dvor« ne dame z bubifrizuro morajo nositi na dvoru lasulje. Nedavno je postala neka mlada da« ma iz stare angleške plemiške rodbine kraljičina dvorna dama. Kot taka se je morala predstaviti na dvoru. Novope* čena dvorna dama pa ni vedela, da kralj sovraži bubifrizure. Prišla je na dvor z bubifrizuro in zato je h kraljici sple dso pustili. Opozorili so jo, da se mora nemudoma odreči naslovu dvorne dame in priti na dvor šele po* tem. ko ji zrasto lase. Na dvornih plesih nosijo dame umetne frizure, kar je dovoljeno samo ženam ministrov, poslanikov in visokih plemičev. Ostale dame z bubifrizuro sploh nimajo dostopa na dvor tudi če si omislijo ogromne lasulje. Posledica tega ie. da bubifrizure v angleški ari« stokraciji polagoma izginja._ Trgovske :la tudi neka mlada, simpatična blondinka. Njena oprava je bila sicer skromna, toda na njega ie napravila vedno njboljši utis. Oblečena je bila navadno v zelenkast plašč in isto-barvni klobuček. Bojazljivo je prihajala k linfci in ko je vprašala. aH je prišlo kako pismo za *Gizelo H. T. 50«, jo je vsakokrat oblila rdečica. Robovnik ji je dajal vedno enak odgovor: »2a:. gospodična, tudi danes ni za vas nič prispelo.« fn vsakokrat ie odšla s tako žalostnim obrazom, da se je tudi njemu, ki ii te bil ta;nn vedno zelo naklonjen, storilo milo ter ie bil tudi sam vsakokrat nekako razburien. »Sirota mala! Ohžalulem jo. odkrito io obžahiiem!* ie ob takih prilikah deial svoiim kolegom. Ko je nekega dne zopet 2aman po- vpraševala in dobila običajni odgovor, ie jezljivo vzkliknila: »Ze zopet nič! Sedaj pa ne pridem več!« »Grešili bi, gospodična, če to storite. Nikdar ni treba obupavati!« Potem pa je še pristavil: »Gotovo čakate pisma od svojega fanta.« »Nimam nobenega fanta!« »No. potem Vam oa čestitam.« »Saj ga tudi ne potrebujem in si ga prav nič ne želim.« »Ne pregrešite se!« >Pričakujem pisma od nekega gospoda, ki ga niti ne poznam in ki bi mi moral poslati 50 frankov s povabilom na sestanek.c >Torej. ko boste prejeli 50 frankov, potem greste na sestanek ?< >Bržkone.« >No. dobro! Pa pridite še jutri!« »Ali mislite, da bo jutri kaj prišlo zame?« »Upam.« »Oh ko bi se le Vaše upanje izpolnilo!« Oizela se ie ori tem diskretno na* smehnila ter gracijozno odšla skozi glavna vrata. Ko je naslednjega dne zopet prišla. jI le Robovnik že od daleč z nasmehom pomolil pismo z znano šifro, rekoč: »No, 'Hdlte, iz nI treba obupavatfl« Gospodična je prevzela pismo, ga s tresočimi rokami odprla in naglo preči tala. Ko ie končala, se ji je izvil vzklik radosti in veselja: >Dobro je! To ie od neznanega gospoda. Piše se Robovnik. Oh, kako smešno ime!« >Alj je v pismu tudi pričakovanih petdeset frankov?« »Da. vse je v redu. Tudi sestanek je določen Danes zvečer ob IS. v ulici Za bregom številka tri.« »Kai se boste res odzvali nosivu in šli na sestanek?« »To si bom še premisi i Ia,< »Le pojdite, gospodična, vsaj toliko, da se neznancu zahvalite za poklon.« >No, pa grem. Koncem koncev« saj nič ne riskiram.« Z zadovoljnim nasmehom na ustih je odbrzela... ■ Zvečer istega dne okoli 18. je sedel Robovnik v svojem stanovanju, gladko obrit in napudran. z nageljčkom v gumbići ter čakal gospodično »Gi-zelo H. T. 50«. Na mizi je poleg šopka bila košarica slaščic in steklenica ma-laga. Nestrpno je gledal na uro ter prisluškoval, kdaj zasliši že znane mu korake. Veselil se ie že trenutka, ko bo Gizela v neznanem gospodu spoznala poštnega uradnika z oddelka za poštnoležeče pošiljke PISANE RESE Ze pred tedni enkrat smo pisali, da so letos tudi rese ali franže, kakor jim pravijo Ljubljančanke, zopet zelo modne in moderne. Porabljajo se v vseh nijansah in na najrazličnejše načine. Ljubka novost so bele svilene rese s pestrimi, barvastimi vzorci, zelo prikladne za krilo popoldanskih in večernih oblek. Njih učinek je tolik, da je vsak drug okrasek obleke nepotreben. Humoristični kotiček Dovolj so kaznovani «Zdi se mi, da zakon premalo kaznuje dvoženstvo.* «Mar taki nesrečniki niso dovolj kaznovani s tem, d3 imajo na vratu kar dve ženi in dve tašči ?» Ni mogel vedeti. V neki družbi igra mlad virtuoz na klavir. Ko je končal, se mu približa ga* spod in ga vpraša: «To je nekaj novega, kaj-ne?» Virtuoz je skoro užaljen: «To je Mozart, gospod. Mar ne veste, da je že umrl?» «Oprostite, danes še nisem čital listov,* — se odreže gospod. Zakonski pogovor. «Kam greš, dragi možiček?* «Pametna žena moža nikoli ne sprašuje, kam gre.* «Toda pameten mož sme vprašaji, kaj njegova žena ..» «Draga ženica, pameten mož žene sploh nima.* Prevelik tmšč je bik Za časa Osmana II. je izbruhnila v Turčiji revolucija in razjarjene množice so že oblegale sultanovo palačo. Sultan se je baš pripravljal na beg, ko se je poiavil pred njim derviš, znan po svoji pobožnosti. Padel je sultanu k nogam in vzkliknil: «Kar potolaži se, gospodar! Ako se obrnem do Alaha s prošnjo, naj obvaruje tebe in tvoje verne, me Alah gotovo uslišL* « Dobro,* je dejal sultan, i— cMoli torej, dokler ni prepozno.* Cez dobre pol ure je množica vdrla v dvorec. « Pasja duša!* je zakričal sultan na derviša «Zdaj vidiš, kako te je Alah uslišah* Derviš je zmajal z glavo, rekoč: «Odpusti mi, gospodar, toda pri takem trušču ni čuda, da me Alah ni slišal.* Nekdo mora ostati doma. V Egiptu se srečata profesor in njegov hišni posestnik, po poklicu pre-kajevalec. «Glej no, glej,v pravi profesor. «Ka-ko pa vi zaidete semkaj v te puščaGizcla H. T. 50« poštnoležeče. Naslov je bil napisan z veliko, okorno moško pisavo. »Ha, ha.< se je na glas zasmejal. »To je pa brez dvoma od onega pravega neznanca, ki ji torej pošilja petdeset frankov.« Pismo ga ie kar peklo v rokah. Polotila se ga Je skoraj nepremagljiva želja da bf ga odprl ter si vzel to. kar mu ie po vsej pravici pripadalo, namreč onih petdeset frankov >Koncem koncev,« si je potihoma mislil, »to bi bilo samo zakonita odškodnina, kajti poleg stanovske dolžnosti ima človek tudi svoje osebne pravice!« Ko je tako kolebal med pravicami in dolžnostmi ter obračal v roki preteto pismo, je zaslišal na Uniči nenadoma oni znani glas: >Ali ie tudi danes kaj prišlo za >Gizelo H. T. 50«?« »He, he, torej ste vendarle prišla !< jo je ogovoril s porogljivim posmehom. »Da. evo me zopet in gotovo ie tudi danes prišlo pismo zame?c »Gospodična, takoj vam bom odgovoril, če mi vi prej razjasnite, zakaj vas včeraj ni bilo na sestanek z gospodom Robovnikom?« »Kaj pa to Vas briga?« ga je energično zavrnila. »Da. gospodična, briga me.« »No, dobro, gospod, torej Vam povem, da Vam ne bom ničesar pojasnjevala.« »Potem Vam tudi jaz sporočam, da za Vas nI nikakega pisma.« Ona se ie razdražena odstranila, on pa je sarkastičnim veseljem vzel pismo za gospodično »Gizelo H. T. 50c ter pripisal običajno opazko: »Nedvignje-no. Nazaj!« ter ga odoremfl v oddelek za povrarek nedvignJenih in nedostav-ljlvih pošiljk. Na tihem pa si je želel, da bi lahko tudi njo poslal po Isti poti... Stran t. •SLOVENSKI NAROD« dne 16. januarja 1927. btev 12 To in ono Lov na medveda Zanimiva prigoda polarnega raziskovalca Knuda Rasmussena« — Medved zna ceniti uslugo, ki mu jo stori lovec Boril sem se z gladom in samo za las je manjkalo, da nisem našel v večnem ledu strašne smrti, pripoveduje Knud Rasmunsen v svojih spominih. — Zgrabile so me ledene gore in me gnale proti celini v hipu. ko se ie vse okrog mene izpremenilo v črno, tuleče morje. Potoval sem v strašnih snežnih mete-žih, ki so me tako izmučili, da mi je bilo življenje le še neprijetno breme. In v temni zimski noči sem se boril napol nag na življenje in smrt z Eskimom, ki me je hotel nabosti na svoi nož. Toda vse to so običajni dogodki v življenju polarnega raziskovalca. Ako bi me kdo vprašal, kaj sem doživel na svojih ekspedicijah izrednega, bi se odloČil za pripovedovanje o borbi z medvedom. Potoval sem od Jorkskega rtiča proti Melvillskemu zalivu z znamenitim polarnim lovcem, Eskimom Oolu-tanghaqom. Bilo je v času polarne teme in snežni meteži so naju zagnali v zavetišče, kjer sva prečepela več dni, predno se je nebo zjasnilo. Do naselbin je bilo daleč in edina zver, ki jo je bilo mogoče ob tem času ustreliti, ie bil beli medved. Imela sva po 12 lačnih psov, ki so komai čakali, da dobe jesti. Zato sva se odločila za lov na medveda. Zgodaj zjutraj sva se napotila iz zavetišča v okolico. Sani so bile prazne in tudi v najinih želodcih se Je oglašala praznina. Ni čuda. da sva oba hrepenela po Petrovem blagru. Dober lov je bil edina najina rešitev. Med snežnim metežem so se psi odpočili in zato so vlekli sani po ledu, da je bilo veselje. Zdelo se je, kakor da jim ie nagon povedal, da ne gre za običajno vožnjo, marveč za lov na divjačino. Vohali so po zraku in čim so zavohali morskega psa, so še bolj dirjali. Bila sva že daleč od taborišča, vendar pa nikjer ni bilo videti svežih sledov. Začelo se je že mračiti in bala sva se. da naju preseneti noč, ne da bi potolažila slad. Naenkrat so psi blizu nakopičenega ledu tako naglo potegnili sani, da bi bila skoraj omahnila in padla. V saneh so bili vpreženi psi, ki so dobro vedeli, kaj je lov na bele medvede. Zato sva si bila takoj na jasnem, da mora biti medved blizu. In res sva kmalu naletela na sveže odtise velikih tac v sipastem snegu. Toda medved je naju zavohal in se pognal proti bližnji ledeni gori, kjer je upal najti varno zavetišče. Bežeči beli medved skuša zlesti čim prej na gladko ledeno goro, kamor mu psi ne morejo slediti. Led ie lahko še tako gladek in strm, medveda to ne cvira, ker zasadi svoje kremplje vanj in se naglo vzpne po gladki strmini. Samo enkrat sem videl, da ie izgubil beli medved ravnotežje in si pri padcu zlomil nogo. KUub temu je izkopal v le-do luknjo in ušel. Midva sva morala medveda dohiteti, predno bi izginil med ledene gore. Psi so se podili na vso moč za njim. Moji psi so se držali dobro, Eskimovi so se pa začeli upirati. Gladni psi postanejo divji in ako zavohajo še medveda, nočejo gospodarja več ubogati. Vseh dvanajst psov mojega lovskega tovarga se je zamotalo v hrapav led in bila ie malo upanja, da se kmalu oproste. Jaz sem si zadovoljno mel roke, misleč, da tovariša prehitim in da bo medved moj. Lovci postanejo včasi otročji. Pognal sem torej pse in hitel na vso moč za bežečim medvedom. Štiri pse sem moral v največiem diru izpsutiti, da ne izgubim sledu. Pre-rezal sem jermena in psi so se pognali naprej. Videl sem, da bodo psi kmalu dohiteli medveda. Psi zgrabijo medveda navadno za rei>. kar se zdi dobrodušni zverini poniževalno. Zato se postavi na zadnje tace in tako nudi lovcu najboljšo tarčo- Naposled sem zagledal med ledenimi gorami na belem snegu nekai rjavega. Psi so dohiteli medveda in se spustili z njim v boj. Zagrabil sem puško, toda streljati nisem mogel, ker bi lahko zadel psa. Ko sem se še nekoliko približal, so bili psi že tako blizu medveda, da o streljanju ni bilo govora. Strel mora biti v takih primerih siguren in smrten, sicer je lovec izgubljen. Medved takoj spozna v lovcu večjega sovražnika kot so psi in zato napade njega. Medved, ki sem ga videl pred seboj, je bil pravi krali polarnih kraiev. Dolga dlaka je tvorila krasen kožuh. Bil sem oddaljen od njega komaj šest metrov, ko me ie opazil. Dvanaist psov je planilo na skupnega sovražnika. Bil je krasen, a tudi strašen prizor. V hipu, ko me je zverina zagledala, se je postavila na zadnje noge. skočila čez pse in padla na led. Ta manever je pri belih medvedih običajen vedno, kadar imajo opraviti z novim ledom. Uganil sem. kaj namerava. Led se ie namreč pod niim udri in medved ie izginil pod vodo kakor morski pes. Toda moral je kmalu iz vode, ker ni imel zraka, in ta hip sem hotel izrabiti, da ga ustrelim. A zgodilo se ie nekaj drugega. Led je bil tanjši kot sem mislil, začel ie pokati in ko ie medved pomolil tik pred menoj glavo iz vode. sem se začel pogrezati. Kmalu sem bil do vratu v vodL Vročekrvnosti je bilo takoj konec in prva moja misel je bila. da se rešim. S puško v levi roki sem si pomagal do bližnje ledene plošče in skušal zlesti iz vode. Čim sem se na naslonil s prsi na ploščo, se je led zopet udri. Na sebi sem imel kožuh in škornje. Dolga dlaka se je napila vode, obleka ie postala težka in me vlekla pod led. Da bi mogel plavati, sem skušal vreči puško na led. toda prsti so mi bili tako otrpnili, da sem jo izpustil na dno. Tisti hip sem se zopet spomnil medveda, ki se je tudi kopal v mrzli kopeli. Toda do živega mu nisem mogel. K sreči se me je zverina bala prav tako, kakor jaz nje. Bila sva oba v isti pasti. Meni se je godilo toliko bolje, da so psi lajali na medveda, ki se je moral braniti tako. da za napad ni imel časa. A vendar sem se čudil, da me ne napade. Naibrž mu ni šlo v glavo, zakaj sem tudi jaz skočil v vodo. Naenkrat se ie oglasilo v medvedu nekaj Česar svoj živ dan ne bom pozabil. Ko sem namreč zakričal na pse, naj nehajo lajati in ko so res utihnili je mrcina menda razumela, da sem ozmerjal njegove preganjalce. Obrnil se je k meni in iz oči mu je odsevala hvaležnost. Medved, ki bi me bil lahko ubil z enim udarcem svoje mogočne tace. mi je daroval življenje in se mi celo zahvaljeval. Videl je v meni prijatelja. V stiski so vsi ljudje ponižni. Sklenil sem da medved ne sme biti ustreljen Bil bi utonil, da me ni rešil tovariš. Ko me ie zagledal v neposredni bližin} orjaškega medveda, je zakričal in skočil iz sani. Takoj sem ga opozoril, naj ne ustreli medveda. Pomagal mi je iz vode in komai sem še zaklical tovarišu: ne streliaj. ne streljaj, na kar sem vsled silnega mraza in utrujenosti omedlel. Prebudil sem se v šotoru. Tovariš ie sedel ob moiem ležišču in mi kuhal čaj. Prva moja misel ie vehala medvedu. Eskimo se je nasmehnil, rekoč: — Ne skrbi za medveda, vse je v redu. Novi Fordovi nacrti Ameriški listi poročajo da prične znani avtomobilski kralj Ford v krat« kem izdelovati aeroplane. Genijalni iz* umitelj in tovarnar malih avtomobilov, ki je uvedel avto skoraj v vsako ame* riško rodbino, skuša na sličen način pospešiti tudi razvoj letalstva. Fordu gre v prvi vrsti za izdelovanje cenenih, lahkih aeroplanov. ki bi bili dostopni tudi navadnim zemlianom. ne pa samo milijonarjem. Aeroplan mora postati predmet vsakdanje vporabe, to je te* mel ina Fordova ideja. Ford išče zdaj ljudi, ki bi mu po* magali izvesti ta načrt Odločil se je za prvo silo za tvornico kovinastih aeroplanov «Stout». ki naj postane Fordova tvornica za izdelovanje aero* pianov. Začetna cena letala «Ford» ne sme presegati 3000 dolarjev (168.000 dinarjev). V Fordovem aeroplanu bo prostora za 3—4 potnike. Pozneje se bodo cene znižale. Ford upa. da se mu posreči izumiti tudi nov motor, ki bi rabil mani bencina, obenem pa imel večjo gonilno silo. S tem bi se aeropla* ni še bolj pocenili. Vraže podkarpatskih Židov Ljuta borba med podkarpatskimi Židi radi dveh rabinov, o katerih smo že poročali, vzbuja v češki javnosti vedno večje zanimanje. Malo je ljudi na svetu, ki bi tako trdno verovali v Boga in njegove namestnike na zemlji, kakor židovski hasidi v Podkarpat-ski Rusiji. Med židovskim prebivalstvom Podkarpatske Rusije so še vedno razširjene številne vraže, ki igrajo tudi v sporu glede obeh rabinov važno vlogo. Židi trdno verujejo, da preži «sitra achra» ali peklenska sila povsod, da vjame v svoje mreže neODrezne zemljane. Peklenski duhovi imajo posebno radi pravične in poštene budi, pa tudi šolska mladina jim je dobrodošla. Okrog vseh hiš se plazi takozvani «li-lit», ki preži na vsako priliko, da bi mogel zamen i at i novorojenčka z majhnim hudičem, aH pa vsaj zapustiti detetu neozdravljivo telesno ali duševno bolezen Židovske rodbine se skušajo na razne načine obvarovati tega hudobnega duha. Na vratih vsakega židovskega stanovanja je pritrjena takozvana mezuza, to je besedilo nekega posebnega pisma, položeno v pločevinasto Škatljico. V tako stanovanje niti «Lilit», niti drugi hudobni duhovi nimajo pristopa Lilit preži na vsakega novorojenčka od rojstva do obrezovanja. Zato so vse štiri stene izbe, kjer leži mati, oblepljene z obrambnimi napisi, ki jim pravijo Židi kimpet-tafeteh. (Najbrže spačeni nemški izraz Kind-bettafeln.) Pekla pa ne predstavlja na zemlji samo «Lilit». Židovska lahkovernost pozna še celo vrsto drugih zlih duhov, med katerimi so najbolj nevarni šed (demon), mazik (zli duh), in lec (ve-klenšČek). Najnevarnejši so maziki, ki jih lahko človek sreča povsod, kjer ni mezuze. Maziki zahajajo celo v sinagogo bi zato ni varno hoditi v židov- sko svetišče brez spremstva. Včasih se pripeti, da opravljajo maziki v sinagogi službo božjo in osamljeni Žid, ki gre mimo sinagoge, čuje naenkrat svoje ime. Ako stopi v sinagogo, je izgubljen. Pa tudi če spozna, kdo fca kliče, še ni rešen. Maziki se mu lahko osvetijo na ta način, da mu pošljejo težko telesno ali duševno bolezen. V takih primerih mora Žid izreči začetne besede neke molitve, sicer je nesreča neizogibna. Kdor stopi v sinagogo, ne da bi se poprej priporočil Bogu, postane sam napol hudič, in dobi takozvani ajin hora (zloben pogled). Delovanje mazikov pa v nebesih strogo nadzorujejo in od časa do časa jih preganjajo z gromom. Ako bi ne bilo groma in strele, bi bil svet poln mazikov. Med viharjem se skrivajo maziki na drevesih ali pod kakim mostom, kier so na varnem. Zelo nevaren je tudi lec ali peklenšček, ki nastopa v podobi prijatelja odnosno sorodnika. Tako se je nekemu mlademu Židu pridružil na noti v rabinsko šolo njegov najboljši prijatelj. Šla sta in šla, a pot ni imela konca ne kraja. V tem je zapel nekje petelin in prijatelj je izgin;l. Mladi Žid je stal do pasu v blatni mlaki. Spoznal je, da je bil navidezni prijatelj v resnici peklenšček. Posebno veselje imajo sedi ali demoni do žensk. Preže nanje vedno, kadar se vračajo iz ritualne kopeli. Sed stopi pred židovsko žensko v podobi moža ali sorodnika ter se je zlepa ali zgrda polasti. Taka ženska rodi potem dete z ogromno glavo ali celo z dvema glavama, brez rok, brez nog ali sploh kakorkoli pohabljeno. Zato se ženske iz ritualne kopeli ne smejo vračati same. Na vzhodnem Slovaškem se ie pred leti demon zaljubil v f^do židovsko dekle. Pojavil se je * podobi bogatega Žida in tako se rrt* je posrečilo preslepiti devojko in osvojiti njeno srce. Živela sra nekaj let skupaj in imela več otrok, ki so bili sicer zdravi, samo na nogah so imeli po šest prstov. Njihovi potomci žive baje še dandanašnji po podkarpatskih vaseh. Demona je razkrinkal neki rabin, na kar je hudobni duh takoj izginil. Denar v zakonu in ljubezni Pri moških v splošnem prevladuje prepričanje, da poklanjajo ženske velike simpatije v prvi vrsti denarju in že od nekdaj igra denar v ljubezni večjo vlogo kakor pa emocijonalna stran. Konkurenca, ki jo je v vseh časih opažati med ženskami, jih sili, da se lepotičijo in tako druga drugo nadkri-ljujejo. Lepotičenje pa zahteva razkošne toalete, toda ni vsaka žena v tako prijetnem položaju, da si jih z lastnimi sredstvi nabavi. Lepotičenje žensk pa ima tudi različne vzroke. Nekatera se lepotici, ker je sama zaljubljena v svojo lepoto, druga zopet hoče s tem vzbujati zavist pri svojih prijateljicah in znankah, tretja pa se lepotici za možke, ki ne spadajo k njenim ožjim sorodnikom. Končno obstoja še četrta kategorija, ki jo tvorijo ženske, ki se lepotičijo — za svojega moža. Take ženske so včasih silno nesrečne, ako morajo pričakovati moža po daljši odsotnosti v stari toaleti in navadno se zelo huduje-jo nanj, ker jim ne daje dovolj denarja. Med njimi in njihovimi možmi stoji vedno denar kot prikrit sovražnik. Denar je materiielna podlaga vsakega zakonskega življenia. nekako nevidno sredstvo, ki privezuje ženo kot najde-belejše vrvi, ako ga je v izobilju, a jo zavaja na stranpota. ako ga primanjkuje Denar je v zakonskem živlienju zli duh. Toda kadar ta zli duh nagovarja ženo, da se lepotici za svojega moža. tedaj se ženi ta liubezen do denarja odpušča, ker zasleduje dober cilj. Malo manj prijetne so ženske, ki se z moževim denarjem lepotičijo za — druge! Lepa in mlada ženska, ki se omoži s starim, a bogatim možakarjem, da si lahko z njegovim bogastvom olajša živlienje. da uživa in deli svoje užitke z drugimi, je mnogo slabša od navadne prostitutke ki prakticira to profesijo, da si prisluži grenak kruh. V takih primerih bi skorai lahko rekel, da je omožena ženska nrostitutka. a prostitutka poštena ženska. Kadar omoženo ženo navda pohleo po denarju, a mož nima sredstev, da bi temu pohlepu v polni meri zadostil, tedaj se razviie v ženi pravcata zver, ki se ne straši nobenega sredstva in pota. da ugasi svojo žeio. Vsaka ženska namreč ima — četudi nezavestno, v sebi prece*šnjo mero liubezni do denarja, ljubezen, ki naliči že na pohlep. Ce je ženska dovoli močna in krepka, da svoje želje, ki se lahko izpolnijo z denarjem, dovede v sklad s svojimi, odnosno z dohodki svoiega moža. takrat za njo ni nevarnosti, da bi zašla na stran pota. Čuti se zadovoljno in srečno. Največji vzrok, da postajajo ženske lakomne na denar, ie današnja moda. Ce bi živeli v kaki puščavi, kjer bi lahko ženske nosile vedno isto obleko po kroju in blagu, kjer bi ne bilo prijateljic, ki bi vzbuiale zavist, bi se nobena ženska ne spomnila na denar. V današnji družbi pa se na vsakem potu pojavljajo nove želje. Na koncertu, na tekmi, v gledališču, v kavarni, povsod vidi ženska nekai novega, česar nima in kar postane predmet njenih želj in pohlepov. So ženske, ki ne morejo in ne znajo omejiti svojih zahtevkov. Cim večja je vsota, ki jo zahtevajo, tem večja je njihova ljubezen napram dotičnemu moškemu, pa bi bil to zakonski ali ne- zakonski mož. Denar navaja žensko, da laže, da hlini svojo ljubezen, da si nadeva krinko, pod katero skriva svoje prave želje in svoje pravo lice. So ženske, ki pojem ljubezni in denarja tako popolnoma zamenjajo, da vidijo v človeku samo zlatnik ali srebrnjak in si same niso na jasnem, ali velja njihova simpatija denarju ali človeku. Kajti za njih predstavlja denar vrednost človeka, ki ume, da ga zasluži. Denar lahko izzove pri ženski sentimentalno nežnost. Ženske so zelo občutljive za poklone in darila. Darilo je izraz pažnje in nežnosti, toda v bistvu znači denarno vrednost. Ce ji pokloniš stekleničico parfuma ali nogavice, se ti ljubko nasmehlja, če ji daruješ nov plašč, te poljubi, če pa ji pokloniš dragocen kožušček, ti pade okrog vratu in zaplakala bo iz sanic ljubezni in hvaležnosti. Toda ta jok ni izraz nežne ljubezni, marveč veselja, da ima moža, ki ji s svojim denarjem lahko izpolni sleherno željo, četudi zahteva še tako velike denarne žrtve. In vsaka ženska ima vsepolno malih in velikih želj. ki se lahko izpolnijo z denarjem. A Če ga ni, običajno pada termometer ljubezni. Da pa se ne bom preveč zameril, moram seveda pristaviti, da so seveda povsod častne izjeme. Toda na splošno pa je v večji ali manjši meri denar vendarle merilo ženske ljubezni. IWATCH€ svijetsko poznati švcars«' ore. on sat vi Življenje mongolskih žensk Obleka mongolskih žensk se zelo malo razlikuje od moške obleke. Mon* golske žene nosijo dolgim, širokim ko* šuljam podobne halje, ki se zapenja ob straneh in je do kolen prerezana. Po zunanjosti se razlikujejo ženske od moških s tem, da nosijo zelo kompli* cirane, bogato okrašene frizure. V lase si zatikajo razne srebrne priveske, kos ralde in druge okraske. Da bi se lasje svetili in da bi jih ne bilo treba vsaki dan Česati, jih mažejo Mongolke z ne* ko posebno mastjo. Obraz si mažejo kakor Kitajke z belim in rdečim bar* vilom. Peking igra v modi vzhodnih naro« dov isto vlogo kot Pariz na zapadu. Kitajsko galanterijsko blago, kitajska svila in kozmetični pripomočki so v Mongoliji zelo priljubljeni bi dragi. Zadnja leta se oblačijo v Mongoliji moški in ženske večinoma po evropski modi. Mongolski običaji še daleč niso tako zastareli kakor kitajski. Ženske so v Mongoliji glede družabnega življenja in državljanskih pravje na boljšem kot Kitajke. O kakem ženskem suženjstvu ne more biti v Mongoli j. govora. Alati igra v rodbini zelo važno vlogo. Žene morajo delati prav tako ali pa še več kakor možje. Mongolke pa opravljajo tudi nekatere javne posle. Tako jim je n. pr. poverjen poštni promet. V splošnem je delo mongolske žene težko in ker dela v slnbih higiiensKih razmerah, se razmeroma hitro postera. Zanimivo je, da so Mongolke s 35—40 leti že neplodne. Zdravniki oripisujeio to deistvu, da mongolske žene že od mladih nog jašejo, m sicer v moškem sedlu. Mongolske rodbine imajo navad* no malo otrok, ker je umrljivost med novorojenčki vsled zanemarjene higi* jene zelo velika. Kritične dobe človeškega življenja V reviji «British Medical Journal» razpravlja dr. G. Robertson o vzrokih duševnih bolezni in o sredstvih, s ka= terimi bi se dale te bolezni preprečiti. Pri tem prisoja avtor dednosti le ne* znaten vpliv in navaja glavne defekte, ki nastanejo v človeškem telesu v ča« su razvoja in pojemanja telesnih sil. Dr. Robertson razlikuje v člove* škem življenju tri kritične dobe, ko na* stane v organizmu kolebanje. To je v prvi vrsti telesna in duševna zrelost poedinca, ko poseže v harmonično de* lovanje organizma spolni nagon. V tej starosti naletimo pri večini ljudi na prve duševne bolezni. V starosti 15 do 24 let oboli mnogo ljudi duševno tako, da bi jih bilo treba poslati v opazoval* nieo ali v norišnico. Kot vzrok je treba navesti motenja v organizmu, katerim se pa često pridružijo tudi duševne bo* lezni, ki jih povzroča socijalni položaj mladega človeka. Človek se mora v tem času prilagoditi novim, težkim živ« ljenjskim problemom, izmed katerih igra najvažnejšo vlogo razmerje do drugega spola. Druga kritična doba je tako zvana klimakterična ali doba prehoda, ko za« čenjajo telesne in duševne sile človeka zapuščati, ko je potrebna povečana energija, da more človek kljubovati na* porom mlajših konkurentov. Kdor to dobo srečno premaga, je dalj časa vas ren pred duševnimi boleznimi. Res je s»cer, da v tem času vse strasti in na* . goni znatno oslabe, toda ta leta šteje« mo med najdražja v življenju, ker je eJovek najsposobnejši za resno, poei* tivno delo in ustvarjanje. Tretja kritična doba je znana kot velik prehod. Začenja se takrat, ko se pojavijo prvi znaki sarosti. Po 64. letu začne število duševnih bolezni hitro naraščati, tako da se v primeri s števi« lom bolezni v mladih letih podvoji, po 75. letu pa c#^lo potroji. Teh bolezni družba navadno niti ne opazi, ker osta* nejo duševno bolni starci večinoma v domači oskrbi. Kritični dobi velikega prehoda odgovarja tudi v večini držav postoječi zakon, da lahko gre uradnik s 60. letom brez zdravniškega izpriče^ vala v pokoj. Največji nebotičnik na svetu Kakor smo že poročali, zgrade v Ameriki letos ogromen nebotičnik, kj bo največja stavb? na svetu. Nedavno je govoril neki ameriški novinar z znamenitim izumiteljem Edisonom o bo* dočnosti ameriških mest in njihovem razvoju. Edison je izjavil, da bo igralo v bodočnosti velemast važno vlogo le* talstvo. Po njegovem mnenju bodo oblasti prej ali slej prisiljene prepovedati zidanje novih nebotičnikov v onih da lih velemest, kj so že zdaj prenaseljeni. Nebotičniki ovirajo promet cele oko-lice, kajti ob določenem času pridrvi iz njih toliko ljudi, da razmeroma ozke ulice ne preneso take frekvence. V'sak poedinec izgublja pri tem čas, a čas je po Edisonovem prepričanju edini kapital, ki ga ima človek, in edina stvar, ki bi je ne smel izgubiti. Edison pravi, da bi morali sodelovati pri gradnji ve k mest matematiki. Matematik bo po^ !icist bodočnosti. Kljub Edisonovemu svarilu začno letos gragiti v Detroitu največji nebo tičnik. Poslopje bo visoko 261 metrom in bo imelo 81 nadstropij. Nameščeno bo v njem celo mesto. In to ogromno stavbo zgrade ameriški arhitekti v enem letu ali pa še prej. Carpentier gre h gledališču Georges Carpentier, bivši francoski svetovni boksar, čigar zvezda je po nesrečni borbi z Jack Dempseyem začela polagoma ugaševati, se namerava posvetiti umetnosti. Carpentier pojde k gledališču, ki se mu namerava docela posvetiti. Carpentier je te dni podpisal pogodbo z direkcijo pariškega Music Halla fn bo od maja dalje že sodeloval v neki reviji. Kakor znano uživa Carpentier, ki je že večkrat sodeloval v raznih filmih, med nežnim svetom velike simpatije. Ženske ga nazivljejo »Lepi Georges« in še vedno nore za njim, dasi je njegova boksarska zvezda že davno zašla. Zato upa Carpentier, da bo tudi na odru uspel, ker pravilno računa, da mu bo aplavdiralo vse gledališče, ako mu bodo ploskale ženske. Teh pa je siguren, saj velja še vedno za lepega dečka. Njegovo mišičasto telo je še vedno prožno, njegova postava elegantna, znameniti so njegovi bleščeči zobje. V nekem intervjuvu z novinarji je Carpentier med drugim omenil: »Gledališče sem vedno ljubil, zakaj živel sem dolgo časa med igralci, v čijih vrstah imamo mnogo prijateljev. Nastopal sem že pri raznih diletantskih predstavah. Nisem igral slabo in dobil sem iz inozemstva nešteto ponudb, katere pa sem zavrnil, ker sem hotel igrati samo v Franciji. Ko pa so me sedaj v Music tlalle vprašali, ali hočem igrati, sem rad pristal na to.« Listi tudi poročajo, da se Georges za svoj nastop marljivo pripravlja, vneto se suka po parketu in trenira vse moderne ple*sne novitete, počenši od elegantnega tanga do eksotičnega čarl-stona in blek-botoma. Uči se tudi petja in se uči še dalje v boksu, ki bo vsekakor igral tudi v njegovi gledališki kariieri veliko vlogo. ★ X Devetletni zakonski mož. Zanimiva tožba o ločitvi zakona se razpravlja pred sodiščem v Carigradu. Hčerka uglednega tr* govca Hajria iz Smirne je poročila nežna* nega ji sina očetovega prijatelja Ber bega. Poročna ceremonija se je vršila po starem in tradicijonalnem običaju. Ženina je zastopal na poroki njegov oče. Sele po poroki je nevesta spoznala svojega moža, ki je bil star jedva 9 let. Hajrijeva je takoj zapu* svila hišo in se vrnila k svojim starišem. Nato je vložila tožbo za ločitev zakona, proces pa se je zavlekel v mučno afero-kajti njeni starši so vedeli, da je ženin še mlad, a so ji to zamolčali. Razprava je zato tembolj zanimiva, ker bo sodišče postopalo že po novem švicarskem zakonu, ki ga je uvedel diktator Kemal paša. X Boben se vrača v avstrijsko vojsko. Avstrijska zvezna \ojska ie imela doslej v svojih oddelkih samo trobentače. To sredstvo pa očividno avstrijskim vojakom in častnikom ne zadošča, zato je odredilo ministrstvo za brambo, da se ima zopet uvesti v armado boben, ki bo ropotal kakor nekoč v starih časih X Premijera Leharjeve operete v MIlanu. V Milanu so igrali prošle dni Leharjevo opereto »Gigolette«. Občinstvo je sprejelo stvarco z navdušenjem in učinkoviti dvo-spevi so se morali ponavljati. Zgodba predstavlja povest pevke v bretanjskem tinsel-tanglu, ki dospe po raznih peripetijah u* oder koncertnega varijeteja v Port Sajdu Skrbna služkinja. Gospa po večtedenski odsotnosti v kopališču služkinji, ki je pazila na dom: «Marija, upam, da niste pozabili na naše živali.* «Radi tega ste lahko brez skrbi, gospa. Le enkrat sem pozabila dati mački jesti. «Oh, uboga moja muca, gotovo je bila strašno lačna!» »No, ni ji bilo sile. Požrla je kanarčka in papigo!* M. Zamik: 3 Narodni mučenik Pepe škrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. Prvo leto se je vzgoja izčrpavala v tem, da sta nosili Pepčka s seboj k šmarnicam v farno cerkev. Tam so ga posebno zanimale mežikajoče lučke in cing'jajoči cerkovrikov mošnjiček. Po* božnost drugih je večkrat prekinil z mahanjem ročic in glasnim «Eeeej!» Iz tega sta verni ženici sklepali zatrdno, da postane Pepček se ljubljanski knez in škof. Čez leto je zna! že drsati med vrtnimi gredami. Če se je skobacnil na vse štiri, bi bil opazovalec mislil, da izpod porhentne kikljice ne gleda než* nost otroškega mesa, nego kos čoko* 1 Včasih so mu utrgali belo lilijo, sim* bol njegovega svetega patrona. Toda je skušal ž njo le ubijati metulje beli* ne, ki jih je bilo vs~ polno. To je ženici posebno veselilo, češ kako je že parne« ten! Zato sta ga nahujskali tudi na bra* morje. Če mu je kateri prilezel pod roko, mu je na i raje odtrgal zadek in se -eselil, da žival ni več tako ne« okretna. Tudi drugače se je ukoriščal. Postal je virtuoz v zalivanju sočivja z gnoj* nico. Umetnost je vršil s pomočjo ko« sitraste škatlje, k: jo *e našel za plotom. *Le daj, gnojnica je duša sola* tarstva», ga je izpodbujala nama. Kaj je duša. Pepček Še ni vedel, ker ni preje te besede še slišal. Mislil je pa, da je pravi duša tisti tekočini, ker ima svoj duh. Par let pozneje, ko so mu govo Ili že o človeški duši, mu je prva ta impresija nekoliko zmedla pojme in je r^aj časa smatral za -»voje duševne pojave povsem druge stvari. II. Ko so si dejali, da mora biti že 6 let star, so ga zapisali v Šolo »Na Grabnu«. In res je prihajal včasih v šolo, če je bilo prav slabo vreme: zla* sti pozimi. Zato se je iz analfabeta tc* kom let prelevil v kulturnega človeka. Brihten, kakor je bil. je Pepe že prve dni pogruntal. da je šola sicer podlaga življenju, a se ji ne smemo vdajati preenostransko, da ne postane* mo nerabni teoretiki ali pa celo profesorji. Zato je mnogo hodil »na ruzen«, t. j. študiral je raje v Mestnem logu, ki ga je poznal kakor svoj lastni žep. Te prostrane senožeti z drevjem in gr* movjem ob dolgih jarkih in vodah so mu bile svet. Tam ga je tudi plavati naučil krakovski ribič, ki ga je zastran odvezanega Čolna vrgel v zeleno globi« no lenega potoka Malega grabna. V plezanju po tičja gnezda bi bil pa pr* vak na olimpijadi. Tovariši so mu kmalu začeli čisto nehote priznavati neko voditeljstvo. Brez Pepeta ni bilo nikdar pravega »heca«. Izumil je razne povsem nove metode za lovljenje rib, rakov in žab. Na športnem polju je v igrah frniko* lanja, fucanja, bitja svinke. koze*klamf ter v streljanju s pračo vsak teden po* stvil samemu sebi nov rekord. S sedmimi leti je znal že Ljubljani* co preplavati in je s tem raztegnil svo* jo osvojevalnost na Prule, Ljubljanski Grad in Golovec ter na oddaljenejše Barje. Najljubši pa mu je vendar ostal Mestni log in z 9 leti se je zavedel, ka* ko važno mu utegne postati bližnje Ko* lezijsko kopališče. Uvedel ga je Kime. Ta Kime je bil nekoliko šepav, kozavega lica in je po* zneje na spodnjem koncu Zvezde pe» kel kostanj. V tistem času pa je bil prostovoljni faktotum v Koleziji. Ves dan je bil v plavalnih hlačah in je do* našal za napitnino enega krajcarja dru* gim dečkom iz branjarij kruha, jabolk itd. Za taka pota si je čez nago telo oblačil čudni svoj žaket dolgih škricev, ki mu je bil na vse strani prevelik in od starosti nedoločno zelenkaste bar* ve. V taki toaleti zamorskega kralja je šepal do prve ulice, ki tedaj še ni le* žala pred nosom. Tudi kesneje je Ki« me obdržal svojo ljubezen do te bar* ve in fasone podarjenih sukenj. To vse omenjam le, ker se v življenjepisih velikih mož ne sme pozabiti na nikogar, če ie imel na njihov razvoj tudi le tre* notek vpliva. Pepe je Kimeta kmalu precej iz« podrini iz monopolne pozicije. Vstop* Dine v kopališču itak ni bilo treba pla* čevati, saj je bil »domačin« in je za kopališkega podjetnika opravljal razna poverljiva pota, na pr. kupo ranje to* baka za njuhanje ali žganje po frak« lj:h (»pa ni tret povedati, da je za* me!<0 Sploh se je Pepe vladal, kakor da je kopališče pravzaorav njegovo. Na meščanske dečke je na Pene učinkoval z ono romantiko prepoveda* nega sadu, kakor razbojnik Čaruga na hrvaške ženske. Nepozvani so civilni dečk* prinašali Pepetu karsibodi, kes poriče, očetu it» maknjene cigarere, Irnikol**, indijanske povesti ali tudi kake krajcarje. Od enega je dobil kos rdečega, ko« mo« drega in kos rumenega stekla; «kozi ta stekla je bilo lepo gledati. Eden pa mu je daroval celo star revolver. Pepe je imel tudi vedno kaj smodni* ka pri sebi ta prevrtan ključ, na kite« rega je oddajal pri slovesnih prilikah pozdravne strele. Taka prilika se je poja^ ila večkrat; vselej na primer, če se je posrečilo »narabutati« sadja. Prosim, da nihče ne zamenja rabu« tanja s krajo. Krasti ie sramota, nabrati si pa skrivoma sad*a s tujega vrta je junaštvo in ča-t, kakor če Arnavt po« bere tujega jarca in si ga speče, daftl ima svoj in cnstL In kako je znal Pe^e na prste žviž* gat i! Ce pa je pod grmom na samotnih livadah zažvižgal, se mu je kmalu od* zval podoben žvižg in čez prostranost Mestnega loga se je pri podil bogveod* kodi Kup bosih paglavcev, ki so v Pepetu oriznavali poglavarja in mu bili docela vdani. To je meščanskim dečkom brezmejno imponiralo in je spo* minjalo na najronosnejše indijansske junake, kakor so bili Volčje oko. Med* vedji krempelj. Rdeča dlan. Sedeči bi* vol, Likajoča klopotača ali Mokri mo* kasin. In je bilo dobro, biti Pepetov sim« patizer. Če sd bosopetci hoteli kakega »škrica* pretepsti, ie nanad mahoma zastal, ako je pri topil Pepe in v tonu gusarskega kapetana ukazal: »Zen, je Pene citiral storilce pred stare vrbo ter jih. sedeč v nieni votlini, kruto sodil. Batine so izostale le za visoko globo v raznih predi etih. na ':atc je bil Pepe že kdaj oko vrgeL Če pa napadalci niso ničesar ime!i, so morali iti za Pepeta rabutat na najr ^varnejša mesta, tja, kjer so o mraku spuščali na vrt pse z vence. Pepe s svojimi zvestimi pa se je razpostavil ob »~lotu in kontroliral nod" t v. Umetn j* je obstoiž/a v tem, da je kdo besnosti se penečega psa. primemo zar >slil_ V ta namen so upo* rabliali duh starih can. ki jih je berač ali sk i tal i ca kot »zdelo«, t. j. uročil o sredstvo, v resnici pa le kot znak za tovarijt popusti1 na grmu o? cesti. Nekoč je -*obil Pepe v dar pove* čalno steklo, ^ako le^o je bilo to! Mu* ha je pod niim izgledala kak . majski hrošč, hrošč kakor žaba. lastni prsti pa že bolj kakor kranjske klobase! Ko ie pa na svincu svojo roko pod steklom ogledoval, je Pepe zapazil, da stvorijo solnčni žarki na koži intenzivno svetlo točko, čim se steklo spravi v gotovo razdaljo. In glej čuda! Zaske« lelo ga je. Čim dlje je imel svetlo točko na roki. bolj ga je peklo in je mo* ral pienehati. Poiskal je kup papirja in eskperi* ment ponovil. Kmalu je s plamenom zagorelo. Krasna stvar. Potem je zagledal za vogalom žgan jar ja Jurkove-ga Ja>eta. ki je sladko spal, sedeč na tleh in ob hišo naslonien. Tiho ie Pepe pomiaal par znancem. »Boste nekaj videli.« In je žarišče svoje leče nastavil Jaketu prav na konec škrlatnega nosu. Dolgo je traialo, predno v ie tež« ko naloženi Jaka začel gibati in krem-žiti. Nos mu je že cvrčal. Tedaj je za* čel -jo~ eti in se o*1p vari. Pa se ie znae šel osamelega. Zato ni nikdar dognal kaj ga je bilo doletelo. Ko je par mesecev nosil kraste na nosu. ie bil prepričan, da se mu je na enem nosnih poganjkov »vnelo žg nje«, kakor se mu je pozneje splošno, da je v silnih mukah umrL Pepe je pa uvedel za naitežie zlo» čine ka..en »pik Polonce*. Teža pre* gr.he je določala število pik, katere je Pepetov krvnik imel skozi lečo vžgati na hrbet desne roke. Kdor je pri tem zajivkal. ie za vsak izraz r Mečine do« bU po eno piko več. Kazen pikapolon* ct ie bila si ->t nesreča celo. capiti« deminutio maxiraa, državljanska smrt. » - Tomoma ' oča« ie bi'j *edai po* pularna knjiga. Pikapolon \ fe bila ena* črnemu suTnj . ki ie nosil na teh> j f/ospod^riev žig. S pikapolonca* mi se ni hotela d užiti niti Pepetu sovražna partija, I atere intelekualni vocS j a e bil krulia'i Kime. Radi nejunaške Kimetove osebe je ta partija itak ostala vedno šibkejša. Delala je bolj z uma svetlim mečem. Tožila je Pepeto-* ljudi pri posestni* kih. če so jih rrabi-tali. in prevaljevalu tudi lastna pobalinstva na Pepetove. Tudi k »mami« so hodili Pepeta tožarit. Ponavadi jih je zapodila. Če pa * Pepeta vendar »v roko vzela«, je Pepe uporabi! umetnost mimike. Imel je na . izpolago posebne vrste očitajoč poglej odspodai avzgor. če ie ozlov* Ijeno mamo tako gledati začel, ni prenesla več Pepetovih oči: besede so se ji začel izpotikati in končno je zaplakala, Pepeta objela in ga sama silila k izjavi, da ni ta!- in da so ga le ne* voščljivci ogrdili. Več so si »speci« obetali od učite* Ija, zato so Pepeta tudi v šoli ovajali. Tc*. Pepe je smatral našeškanje za o' -ezen predme" šolskega pouka in ga ni bolelo. Mari vreden mu ie bil ti* sti. ki je bil pri »šomaštru« priljubljen. Če je :1 zaprt, je pa čez okno po ko* stanju splez-*1 na svobodo. Nasprotniki so Pepetu dali ime, ki je b.lo sicer j rav nedolžno, a je nad njim kar pobesneval radi njegovega enimi iniuriandi. Za ta priiimek je izvedel gospod kateher. Ko so nekoč odmolili. je prav debelo pogledal na Pepeta in ves za* čuden zaklical: »Lej, lej, si tudi ti zopet enkrat v šoli, gospod žabji general!« Vsa šola, ki je ta priiimek dotlej drznila omenjati si le od ušesa na uho, ie udarila v smeh, kakor se razpoči bomba, in se ni smeh Čisto polegel niti do konca ure. Gospod katehet je pa povrhu še nalašč izpraševal: »Ja fant« je. čemu se pa smejete, kaj pa imate danes?« Pepe je sedel v klopi lica tako mrkega, kakor ga m pri njem niti preje, niti pozneje nihče več opazil. Bil je javno in uradno žigosan. Če bi bil ja« ponski samuraj. b: se bil podal na ha* rakiri. Celo drobni in škiljasti Tonček in radi skrofuloze vedno obvezani Ru* delj sta se mu režala — njemu, gospo* dar ju logov, gajev, livad in voda. Ne« možnost obrambe mu je zvabila celo solze v oči, kar ga je ie posebej strasno darilo. Nihče ga ni še videl jokati, a pob je so bili preneumni, da bi raz* umeli te solze junaka, ki nikakor ni klonil duhom, nego kliče le po osveti. V odmoru je pa nastala tišina, ka* kor bi odrezal. Vsakdo se je bal. kaj stori Pepe ž njim. Bil je majhen, a košat in izredno močan za svoja leta. Pa je samo obsedel mrk na svojem prostoru in je ves razred le včasih za* niči j ivo ošvrknil s pogledom. Ozrl se ie takorekoč preko glav sošolcev. Reputacija se mu je dokaj hitro vračala. Uspeh je bil pa vendar tu. Boječ se ponovitve, je Pepe začel rednejc v šolo zahajati. Seveda ne pretirano. Prisegel pa si je osveto! Način Pepetove osvete je bil ponavadi zasoljen s humorjem in tehtno prevdarjen. V izgled bodi naveden primer. GRIPA se zopet pojavlja! Pri njej so se pokazale vedno za osobito dobre - - Asplrlnove - - - tablete „BayerM - Najeiavnejši po avi — groznica (mrz ica), glavoboli in ostale boli se odstranijo brzo. 109 L Gospodarstvo Stanje Narodne banke dne & januarja 1927. Razlika v primeri s »tanjem dne 31. dec. AKTIVA: Kovinska podlaga 432*8 — 5& posojila 1,460,1 — 203 račun za odkup kronskih oovčanic 1,114.1 račun začasne razmenjave 3334) državni dolgovi 2,966.3 vrednost drž. domen 2,138*3 saldo raznih računov 642,6 -r 68*2 Skupaj 9467,6 PASTVA: Od glavnice izplačano 30*0 rezervni fond 93 novčanice v obtoku 5*806,7 — 5,0 državni račun začasne razmenjave 3334) državne terjatve po raznih računih ♦ 159.1 + 103,9 razne obveznosti 527,9 — 57,4 državne terjatve za za« stavljene domene 2.1383 ažijo za kupovanje zlata 83,0 Skupaj 9.087.6 Obrestna mera ostane nei rp remen jen*. Obtok oovčanic sc je znižal od zadnjega izkaza za 5 mil. Din, Enotna organizacija gospodarili zbornic Kakor kroo ž« včeraj poročali, je skli» cal trFedora« z elito nemških igralcev. Ljubjansko občinstvo mora s pohvalo priznati, da store vodilna vseh treh naših kinov res vse. da nam nudilo čim boljše in čim novejše filme. Saj vidimo, da dobimo večino takozvanih velefiImov pred drugi-Kimi. večjimi mesti; ne samo pred Beogradom, ampak tudi pred Dunajem m Prago, ki delata reklame za razne filme često Še le, ko smo v Ljubljani nanje Ze pozabili Ta uspeh ie treba tem bolj ceniti, ker je znano, kako velike so težkoče z nabavo prvovrstnih fHmov, ker so ktnopodjetja skoro na milost fn nemilost Izročena mednarodno organiziranim filmskim razpeče-valnicam. Po drugod so bili v zadnjem času na repertoariu filmi: V .Mariboru: »David in Goliatc. vSiefli-janske noči<. »Mali kompanjon«, >LaŽnjiva sramežljivosU, >Lfubica iz Pratra<, >P& nočno solnce« itd. V Zairrebu: »Marko«, »Kadar kralfiena ljubic (Norma Talmagde), »Če bi mofje vedeli (Gloria Swanson), »Veseli čriček«, > Poštarjev a hči< »Porocnfk Orlov«, »Izgubljeni sin«. »Madoea a cesto«, »Žena ne želi otrok« itd. V Beogradu: »Ko žena hsnbi«, »OaTstu-ni oficir«, »Cirkuški kralj«, »Žarov sine itd. Xa Dunaja t »Bustijeva pota k mofi in lepoti«, >Velika kneginja in natakarji«, v1000 korakov čarlstona«. »Pratermizzi« (Onav Andra), »Egipčanske noci<, »Oporeka iskalca zlata«, »Pri belem konji Sna«, »Žena v zlatu«, »Dandanašnja Dubarv«; »Zigotto kot dirkač« itd. Te dni vrte v 16 kinih hkratu »Praškega študenta«. V Pariza: »Tom, junak prerije«, »Valčkov car«. »Žena nocl«, »Velika parada«, »Mihael Strosov«, »Brodar Volge«, »Njegov prvi uspeh« itd. — Beethovnov flhn, sestavljen v proslavo letošnjega Jubileja genljalnega skladatelja, so pravkar dovršili na Dunaju fti ga bodo v torek prvič predvaja IL Beethovna igra v filmu Frltz Kortner. — Adolf Menjou kot thibhnec V novem Pararnountovem filmu »Velika knegf-nja in natakar« nastopa sloviti igralec kolega domena so bile doslej predvsem vloge lumpa, zahrbtnega Intrlganta in Izdajalca, galantnega, do ušes zaljubljenega mladeniča. Svojo vlogo je rišil baje brezhibno in se ie sijajno obnesel tudi v tej, zanj novi panogi. Dejanje pikantnega filma s« naslanja na istoimenski roman Alfreda Sa-voirla. žensko glavno vlogo, lepo veHko kneginjo, lam slovita Floreoce Vktor, ki lo štejejo med prve ameriške filmske kraso-tice. Hektognafični aparati, i»eetotjr»fie»l tr.fcowl vedno In nate neic.v "zauV pTi Lud. Baraga, Ljllbljatia, ŠeletlbuTgOVa 6 I Tel. 980 DANES! CIRCUS BEEIV Velika, slavnostna otvoritvena gala predstava največjega evropskega cir« kusa je izvrstno posneta v senzacijo« nalnem* razkošno opremljenem, najno* vejšem in najboljšem Harry Piel velefilmu «Demon cirkusa Beely». V družbi vedno elegantnega Harry Pičla vidimo simpatičnega Ericha Kaizer Tie* t za, idealno lepo Hanni Weisse in še ostale, dobro znane filmske zvezde. — Posebno Vas opozarjamo na kolosalno dresuro levov, tigrov, slonov in prekrasnih konjev, kakor na ostali nad vse zanimivi in bogati spored velikanskega cirkusa. — Oba dela tega kolosalnega filmskega dela v enem sporedu, pri na* vadnih cenah. Preskrbi t c si pravočasno vstopnice, ker je interes za naš Cirkus Belly ogromen. Elitni Kino Matica, najuglednejši kino v Ljubljani Tel 124 ■ 9 Zimska suknja elegantna, črnomodra in lep frak s telovnikom — naprodaj pri: Franc Te* kavec, krojač, Poljanski nasip 8._ 112 Mlad gospod s stalno službo išče Din 3000 posojila proti pri* mernim obrestim ter rae» sečnim vračilom po 500 Din. — Ponudbe pod »Nujno posojilo/°l» na upravo «Slov. Naroda*. Gospod srednje starosti, čedne zunanjosti, s kapitalom 95 000 Din želi poročiti gospodično 20 do 34 let staro, event. vdovo z enim otrokom, ki ima tr* govino z mešanim bla* gom ali kako drugo trgo* vino. — Dopisi s sliko in polnim naslovom pod «Bodočnostn07» na upr. «Slov. Naroda*. (SBBSBBBS V klavirski pouk sprejmem še nekatere učence. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.» 111 Stanovanje večje sobe s kuhinjo in pritiklinami išče mlad zakonski par v stari ali nov* hiši. Plača 300—400 Din mesečno, event pla* ča * ool leta vnaprej. — Ponudbe pod »Čistost 114* na upravo «Sloven* skega Naroda*. ZAHVALA. Vsem, ki ste ob prezgodnji smrti moje nepozabne, blagopokojne soproge Marije sočustvovali z menoj, vsem, ki ste ji okitili prezgodnji grob z venci in šopki ter vsem onim neštetim, ki ste ji izkazali čast na njeni zadnji poti, izrekam najglobokejšo zahvalo v svojem ter imenu vseh ostalih sorodnikov. Ljubljana, 15. januarja 1927. Igo Florjančič ZAHVALA. Ob prezgodnji in bridki izgubi našega ljubljenega, srčno dobrega, skrbnega soproga in očeta, blagopokojnega Martin Dolničarja izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali našo neizmerno bol. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini St Peterske župnije, gg. zdravnikoma dr. Oton Hausu in dr. Tone Jamarju, ki sta pokojniku ves čas njegove dolgotrajne bolezni s požrtvovalno vnemo lajšala muke, dalje profesorskemu zboru in učenkam IV. razreda žen. real, gimn., čč. sestram in gojenkam Lichtenturnovega zavoda, ljubljanskemu Sokolu, Št. Peterski moški in ženski podružnici Družbe Sv. Cirila in Metoda, gg. pevcem, gg. družabnikoma, uredništvu in delavstvu tovarne „Zora", gg. trgovcem, darovalcem vencev in cvetja in sploh vsem, ki so ranj-kemu izkazali čast na njegovi zadnji poti. ▼ LJubljani, dne 15. januarja 1927. Žalniočl ostali. najstarejša slovenska pleskatska in ličarska delavnica Junaška cista 15 in Gosposvetsk* t. 5 (dvorišča kavarne .Evropa") se priporoča — 'zvršitev točna cene zmerne 87-1 Teod. Korn. lubliana Poljanska cesta st. 3. r Vovai< ne pa* 22-1 rtskoi birc tja v vseh lekur* nah, drogeriiah in večjih prodajalnah — Gene* ■alno zastopstvo in de* pot za SHS pa ima «DEST!LAT» d d. v ZEMUNU i Sv. Petra c. 18. 113 20% ceneje vsa naročila po meri in pooravila pri Franc Szantner, Ljubljana Selenburgoua ulica 1 prvovrstna specijalna izdecvalnica cevi ev za občutljive in bolne noge 178 1 l Graftii Dieslov motor dolgo preizkušen izdelek za vsak obrat Na i varčnejša poraba gonilnega olja. — Preprosto oskrbovanie. — Zgraien s kompresorjem ali brez njega — Od 30 HP naprej se dobav^ l|a točno o*ir. na kratek rok. Grazer Waggon- ond Maamnen- Faoriks- Aktiengesellschaft vormais Joo We.tzer. Zastopstvi za Jugoslavijo: BEOGRAD: hi. 0. HeiflUaid. Knez Mibailofa bi. 49 ZAGREB: Gjon Vrilian, Vinogradska testa lir. S 184 I m 3 3 3 3 3 3 3 3 3 13 3 3 13 jQC3!3Q[3C3I3QQ[3[3QC3I3I313 Opremljeno sobo > posebnim vbodon. od> dam vol dnemu gospodu Ponudbe pod «Din 400 90» na upravo «S1 Nar.» Toneti, Tončke! V nedeljo 16. t. m igra godba od 4. popoldne do 1. ure popolnoči na Čast Tonetom pri Anton Maverju. Ahacljeva ce* sta št. 5. — Že v soboto ter v nedeljo se dobe dobre domače krvave klobase;- vino se toči po 10 12? 14 in 16 Din — Vabim vse na poceni domačo zabavo ter da počaste svoj god« drugi se pa prepričajo o dobrf kapljici. — Vabi gostil, ničir. 97 Seštevanje! Računanje Burroughs Portable 00.000 000.00 Dolanev 180*— tfrezpiačno u neoDvr zno predočenje GlOSOUSkl & Co IAOBSB dačkova ulica > ' Urejuje; Joaip 2upmo0fr — Za »Narodno tiskarno*, pran Jczeršek. — Z% tnseratol del lista: Oton Cbrtatot — Vsi t Ljubljani 7 57 3523