Poštnina pavšalirana.
77.	Y Ljubljanij dne 23. junija 1920.	Letnik II.

Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
deželna vlade za Slovenijo.
Vsebina: Iz „Službenih Kovin kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Odločba o izvozni carini na vino. Odločba o izvozu starega fižola. — Razglasi osrednje vlade: Natečaj za sprejem v nižjo šolo vojaške akademije v Beogradu. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Razglas o ustanovitvi konjerejskega sosveta pri poverjeništvu za kmetijstvo. Razglasi poverjeništva za notranje zadeve : o izpopolnitvi gerentskega sosveta okrajnega zastopa marenberškega ; o začasni priklopitvi občinske uprave v Legerbuchu in Labudu k okrajnemu glavarstvu velikovškemu ; gledo občinskega gerentstva v Št. Petru v Savinski dolini. Izpraševalni odsek za strokovno preizkušnjo za gluhcnemce ; učna snov za to preizkušnjo ; rok za preizkušnjo. Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 30. maja do dne 5. junija 1920. Izkaz o stanju
živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 19. junija. 1S2Q. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
Iz „Slnžbgaifc Ne?m kraljevstva Srba, Hrvata i Siovesa.cs“.
Številka 126 z dne 11. junija 1920.:
Naredba- Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 5. junija 1920., s katero se za čas, dokler bo minister za narodno zdravje Živojin, R a f a j 1 o v i ć /odsoit-ten od službe, postavlja za njegovega zastopnika minister za socialno politiko dr. Vekoslav Ku-k o' v e c.
Številka 127 z dne 12. junija 1920.:
Objava iz ministrstva za pošto in brzojav, da je Adolf L u n ač e k,, višji oficial v področju ljubljanske poštne in brzojavne direkcije, imenovan za višjega kontrolorja v VIII. plačilnem razredu 1. stopnje.
Nareis osredje viaoe.
258.
Odločba o izvozni csrini na vino.*
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je v seji dne 4. junija, t. 1. sklenil na predlog ministra za trgovino o znižbi carine na vino, določene v izvozni tarifi,** ki je bila priložena odločbi ministrskega sveta IV. br. 4858 z dne 16. aprila 1920.,
da se izvozna carina na vino (tar. post. 52 priloge „B“ v tarifi izvoznih carin, priloženi odločbi ministrskega sveta IV. br. 4858 z dne 16. aprila 1920.), v znesku 10Ö dinarjev'za 100 kilogramov zniža na 5 dinarjev za hektoliter.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko, v Beogradu,
dne 5. junija 1920.; IV. br. 6503.
259.
Odločba o izvezu starega fižola *
Gospodarsko-finančni komitet ministrov je v seji dne 8./9. junija t. 1. na predlog ministra za trgovino in industrijo glede izvoza starega fižola sklenil to-le:
Dovoljuje se izjemno od določil člena 2. v odločbi ministrskega sveta IV. br. 4858 z dne 16. aprila 1920.** izvoz starega fižola v inozemstvo v neomejeni količini, toda proti plačilu Predpisane izvozne carine in zavarovanju valute. Oa svoboda izvoza naj traja, dokler se ne pridela fižol noVe 'letine, t. j. do dne 31. avgusta 1920.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo, °ddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko, v Beogradu,
_____ dne 10. junija 1920.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljev-stva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 128, izdanih dne 14. junija 1920.
** Uradni list pod št. 211 iz leta 1920.
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za sprejem v nižjo šolo vojaške akademije v Beograda.*
Na podstavi člena 20. zakona o ustroju vojaške akademije se sprejme to- leto1 v nižjo šolo' vojaške akademije večje število gojencev.
Kdor želj vstopiti v vojaško akademijo1, se mora s pismeno prošnjo -obrniti do upravnika vojaške akademije najpozneje do dne 15. avgusta 1920.; po tem roku se prošnje ne bodo več vpoštevale.
Pismeni prošnji je treba priložiti:
1.	) krstni list;
2.	) šolsko izpričevalo;
3.	) dovolitev staršev ali varihov, potrjeno* po političnem oblastvu;
4.	) zdravniško izpričevalo! po obrazcu „A“ pravil za oceno sposobnosti kandidatov za vojaško akademijo in podčastniške šole, ki je priložen temu natečaju;
5.	) svojeročno spisano1 izjavo roditeljev ali varihov, potrjeno po pristojnem političnem oblastvu, da v rodbini po- očetu in materi ni škro-fuloze, jetike, božjasti in duševne bolezni.
Prosilci, izhajajoči iz vojske, so morali v vojski služiti vsaj leto dni; prijavi, ki jo pošljejo po svojem predstojniku, morajo poleg krstnega lista, izpričevala in konduitne liste z izpiskom kazni priložiti tudi listini pod 4. in 5.
Prosilci morajo ustrezati tem pogojem:
!•) da 'so rojeni ali naturalizirani Srbi, Hrvatje ali Slovenci;	»
2.	) da so sposobni za vojaško službo ;
3.	) da so dobrega vedenja;
4.	) da niso mlajši nego 16 in ne starejši nego 24 let;
5.	) da so dovršili najmanj šest gimnazijskih ali realčnih razredov, prosilci iz vojske pa naj-man.i Pet razredov, ti in oni vsaj z dobrim: uspehom i'z vseh predmetov;
6.	) da prihajajo neposredno iz vojske ali iz šole ;
7.	) da v prošnji pristanejo na vse posledice, ki jih navaja zakon o! ustroju vojaške akademije.
Prijave, ki se povsem ne skladajo s temi zahtevami, se ne vpoštevajo.
Sprejemne preizkušnje so oproščeni oni, ki so dovršili najmanj z dobrim uspehom sedmi ali osmi razred gimnazije ali realke, in oni, ki so- z odličnim ali jako dobrim uspehom, dovršili šest gimnazijskih ali realčnih razredov.
Drugi morajo prebiti preizkušnjo iz teh predmetov :
1.	) iz matematike;
2.	) iz zemljepisa;
3.	) iz občne zgodovine;
4.	) iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev ;
5.	) iz književnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev ;
6.	) iz francoskega ali iz nemškega jezika. * 7
* Priobčen v „Službenih Novinah kraljevstva Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 122, izdanih dne
7.	junija 1920.
Izpraševali se bodo: po programu, ki je priložen temu natečaju.
Prijavljeni kandidati se morajo javiti upravniku vojaške akademije dne 15. avgusta 1920. ob osmih.
Opombi: 1.) Po odloku gospoda ministra za vojno in mornarnico I P br. 1254 z dne 18. avgusta 1919. vstopajo absolvirani gojenci sedmega razreda vojaške realke v Mariboru brez konkur-za v prvi letnik nižje šole vojaške akademije.
2.) Po odloku gospoda ministra za prosveto O br. 22.395 z dne 22. avgusta 1919. se gojenci učiteljišč, državni štipendisti, ne smejo potezati za, vstop v vojaško akademijo brez posebne dovolitve gospoda ministra za prosveto.
Pisarna uprave vojaške akademije v Beogradu, dne 1. junija 1920.
(1. priloga natečaju za nižjo* šolo vojaške akademije.)
Zdravniško izpričevalo.
Obrazec „A“.
. 1.) Rodbinsko' in krstno- ime.
2.	) Kraj, dan, mesec in leto rojstva.
3.	) Starost živih ali umrlih staršev in diagnoza smrtnega vzroka za umrle. Starost živih bratov in sestra in njih sedanje zdravje. Starost umrlih bratov in sestra z diagnozami -smrtnega vzroka za umrle.
4.	) Ali je v rodbini po očetu ali materi škro-fuloza, jetika, božjast, duševna bolezen.
5.	) Kako so razvite kosti, zglobi in mišice.
6.	) Stanje pljuč in porebrnice.
7.	) Stanje srca in krvnih kolesc.
8.	) Stanje trebušnih organav.
9.	) Stanje voda v dimljah.
10.	) Ali je kaj sledov splošne ali lokalne zunanje ali notranje bolezni.
11.	). Vsebina modnika.
12.	) Ocena sluha,
13.	) Splošna konstrukcija.
(2. priloga natečaju za nižjo šolo vojaške akademije.)
Program predmetov pri sprejemni preizkušnji za nižjo šolo vojaške akademije.
I. NV1 a t e m a t i k a. a) Aritmetika.
Navadni in desetinski ulomki; računanje z njimi in pretvarjanje enih v druge. Metrski sistem mer. Merske enote kroga in časa. Imenc* vana in mešana števila m računanje z njimi; raz-delnost števil. Skupna mera in skupni mnogokratnik. Razmerja in sorazmerja. Regeldetrija enostavna in zložena, odstotni in obrestni račun; razdelno pravilo.
Štiri osnovne vrste računov z občnimi, celimi in ulomljenimi pozitivnimi in negativnimi števili. in izrazi. Skupna mera in skupni mnogokratnik. Enačbe prve stopnje z eno in z dvema neznankama. Uporaba za družabne račune in zmesni račun. Vzminoževanje in korenjenje polinos-mov in določenih števil z 2 in 3. Količina, ednica; število;, vrste števil; računske operacije; alge-brajski izrazi. Štiri vrste računov z nedoločenimi
števili in izrazi. Skupna mera in skupni mnogokratnik; algebrajski ulomki in računanje z njimi Enačbe prve stopnje z več neznankami. Pojem o determinantah. Številni se'stavi. Vzmnoževanje s celim in pozitivnim ekspojnentom, z ničlo in negativnim eksponentom. Pravila za korenjenje. Iracionalna števila. Korenjenje polinomov in določenih števil z 2 in 3; razširjanje imenoivalca. Imaginarna in kompleksna števila; iracionalne enačbe; diofantske enačbe z eno neznanko.
b)	Geometrija.
Vrste prostorskih količin. Enakost; pretvarjanje in deljenje likov. Lastnosti pravokotnega trikotnika. Izračunjanje obsega in površine. Razmerne in sorazmerne dolžine. Podobnost likov. Reševanje računskih in konstruktivnih nalog. Proučevanje prostorskih količin in njih vzajemna zveza v vseh ležali. Izračunjanje površine in prostornine teles. Preseki stožca in njih lastnoisti. Risanje presekov stožca in njih tangent in normal. Planimetrija na znanstveni podstavi. Proučevanje geometrijskih količin in ravnin in njih zveza v vseh ležah. Glavne lastnosti premočrtnih likov. Enakost, podobnost in simetričnost premočrtnih likov. O krogu. Izračunjanje obsega in površine. Reševanje konstruktivnih nalog z geometrijsko in algebrajsko analizo.
Kandidati se lahko pripravljajo po predpisa,-nih gimnazijskih učnih knjigah Fr. Močnika za aritmetiko in algebro v prevodu V. Dimiča, za geometrijo pa v prevodu .St. Davidoviča.
2.	Z e rti 1 j e p i s.	I
SPLOSNI DEL.
a)	Opis zemeljske površine.
L) Oblike kopne površine. Ravnine, neravnine, griči, doline, usedline.
2.	) Vode na kopnem;: izvir, tekoče vode, stoječe vode, značaj tekočih voda.
3.	) Morska in oceanska voda.
4.	) Zrak in podnebje.
5.	) Rastline in živali na zemlji.
6.	) Rudnine in 'njih pomen.
b)	Zemlja kot bivališče ljudi.
1.	) Človeška, plemena.
2.	) Jeziki.
3.	) Kultura.
4.	) V era.
5.	) Porazdelitev prebivalstva na,zemlji.
6.	) Človeške enote in enote selišč.
7.	) Država.
POSEBNI DEL.
a)	Evropa.
1.	) Leža, meje, velikost, horizontalna izobrazba.
2.	)' Orografija, glavna pogorja jn kako se razcepljajo.
3.	) Hidrografija, rečja in važnejše reke posameznih rečij.
4.	) Podnebje in porazdelitev na klimatske pasove.
5.	) Prebivalstvo. Plemena in grupiranje, vera in poklici.
6.	) Politična porazdelitev.
7.	) Opis posameznih držav v Evropi; meje, velikost, orohidrografija, narodnost, vera, državne oblike in najvažnejši kraji. 1 2 3
a)	Severna Amerika; severno - polarno (arktično) otočje in britanska severna Amerika. Združene države (Unija).
Mexico.
b)	Srednja, Amerika: Guatemala, San Salvador, Honduras; Nicaragua, Costa Rica in Panama. Zapadnolindijsko otočje.
c)	Južna Amerika: Kolumbija, Ecuador, Peru, Bolivija, Chile, Venezuela, Guyana, Brazilija; Paraguay, Uruguay, argentinska zavezna republika.
d)	Avstralija in Oceanija.
1.	) Leža, meje, velikost, horizontalna izobrazba.
2.	) Orografija in hidrografija.
3.	)Prebivalstvo, politično stanje in porazdelitev.
Opomba. Razlaganje mora biti:
a)	pri 1. splošnem delu izčrpno, pri 2. posebnem delu pod a), b), c), č) in d) pa v najvažnejših potezah, razen splošnega dela geografije balkanskega polotoka in dežel kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, kjer se zahteva podrobnejše znanje.
b)	Za pripravo naj se uporabljajo učne knjige, predpisane 'za srednje šole.
3.	Občna zg o d o.v i n a.
I.	Stari vek.
1.	) Vzh od ni narodi. — Dežela. Glavni momenti iz zgodovine: Egipčanov, Asircev, Babiloncev, Izraelcev, Feničanov in Perzijcev. Kultura vzhodnih narodov: egiptovska državna uredba in spomeniki, babilonske znanosti in umetni obrti; izraelska vera in preroki; feničan-ska trgovina in industrija; perzijska državna uredba.
2.	) Grki. — Dežela. Spomeniki mikenske kulture. Prebivalci. Mitologija. Sparta in njena uredba; spartanska vzgoja. Tirani. Atene in njih uredba; atensko zakonodajstvo. Kolonije, skup-
loni. Rusija: mongolska vlaida, osvoboditev. — Odkritja: Pot v Indijo. Amerika.
4.) Kultura s r e d n j e g a v e k a. — Izum-ki. Industrija. Trgovina. Umetnost in književnost. Znanost. Predhodniki renesance.
4.	Zgodovina S r b o v, Hrvatov in Slovencev.
1.) Južni Slovani v stari domovini. — 2.) Selitev južnih Slovanov na balkanski polotok. — 3.) Nova domovina, razmere in narodi, ki so jih južni Slovani našli v njej. — 4.) Prvi poizkusi, da bi se ustvarile narodne države, v 9. in 10. stoletju: pri Srbih v Raški in Zeti; pri PIrvatih in Slovencih.
—	5.) Hrvaška kraljevina v 10. in 11. stoletju.
—	6.) Zeta v 11. in 12. stoletju (Vojislav, Mihajlo, Bodin in njegovi nasledniki). — 7.) Raška pred Nemanjo. — 8.) Slovenci do konca 12. stoletja. — 9.) Štefan Nemanja. — 10.) Srbija od smrti Nemanj eve do 1281. leta. — 11.) Bosna in Hrvaška v 13. stoletju. — 12.) Srbija za kralja Miljutina in Štefana Dečanskega. — 13.) Štefan Dušan. — 14.) Razmerje Hrvatov proti O grom v
14.	stoletju. — 15.) Razpadanje srbskega carstva: car Uroš, bitka na Marici; knez Lazar in bitka na Kosovem. — 16.) Bosna za Štefana Kotro-maniča in Štefana Tvrtka. — 17.) Srbska država po boju na Kosovem in borbe s Turki in Ogri. — 18.) Bosna, in Hrvaška v XV. stoletju. — 19.) Propast srbskih držav in srbske selitve na Ogrsko. — 20.) Srbska despotovina na Ogrskem. — 21.) Propast Ogrske in stanje Srbov in Hrvatov v 16. stoletju. — 22.) Suženjstvo pod Turki. — 23.) Avstrijske vojne s Turčijo od 1683. do 1792. leta in udeleževanje Srbov in Hrvatov pri teh vojnah. — 24.) Razmerje Hrvatov proti Ogrski in Avstriji za Marije Terezije in Jožefa II.
—	25.) Prva srbska vstaja. — 26.) Druga srbska vstaja. — 27.) Srbi in Hrvatje v Avstriji od 1792. do 1815. leta. — 28.) Črna gora. v 18. in 19. stoletju. — 29.) Prva vlada kneza Miloša in njegovih sinov (1815.—1842.). — 30.) Ilirski pokret in
b) Azija, meje, velikost,
horizontalna iz-
1.	) Leža, obrazba.
2.	) Orografija in hidrografija.
3.	) Opis azijskih dežel: Indija (Prednja), Hindostan in Dekan, Indo-China (Zadnja Inr dija), vzhodno-indijsko otočje, Kitajsko in Japan, Iran, Kavkazija, Armenija, Mala Azija, Sirija in Palestina, Arabija in Mezopotamija.
c)	Afrika.
1.	) Leža, meje, velikost, horizontalna izobrazba.
2.	) Orografija in hidrografija.
3.	) Opis afriških dežel: Abesinija (Habeš), Nubija (Egipt), Marokko, Algerija, Tunis, Sahara, Sudan, Tripolis, Dolenja Guineja, Kongo in v z hod noa f r i š ka jezerska planotina, afriški
Dtoki-	č) Amerika.
1.	) Leža, meje, velikost, horizontalna izobrazba.
2.	) Orografija in hidrografija.
3.	) Opis ameriških držav:
ne vezi grškega naroda. Grško-perzijske vojne; J borbe Hrvatov in Srbov zoper Madžare. — 31.) atenska zveza. Periklejeva doba; demokratska j Madžarska revolucija in udeležba Srbov in Hr-uredba, umetnost, književnost, filozofija. Pelo- vatov pri njej. — 32.) Vlada kneza Aleksandra poneška vojna; hegemonije: spartanska, teban-j Karadjordjeviča. — 33.) Srbi in Hrvatje v Av-ska> macedonska. Aleksander Veliki, osvajanje, atriji od 1849. do 1867.'leta. — 34.) Slovenci v
19. stoletju. — 35.) Knez Mihajlo. — 36.) Srbske vojne s Turki 1876. do 1878. leta in berlinski kongres. — 37.) Hrvatje in Srbi v Avstro-Ogrski od 1867. do 1883. leta. — 38.) Proglasitev srbske kraljevine in bolgarska vojna.
Učne knjige: M. M. Vukičevič: „Istorija srpskoga naroda za srednje škole.“ — Ferdo Ši-šič: „Pregled povjesti hrvatskoga naroda“. — Anton Melik: „Zgodovina Srbov, Hrvatov fin Slovencev.“
5. Zgodovina književnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Po programu za srednje šole — do „nove dobe“ (do polovice 8. stoletja), pojučnih knjigah: P. Popovič „Pregled srpske književnosti“; dr. Drag. Prohaska: „Pregled hrvatske i srpske književnosti“; dr. I. Grafenauer: „Kratka zgodovina slovenskega slovstva“ — za pofsamezne književnosti. Za vse naj kandidati zaradi znanja o književnostih, ki se jih prej niso učili, uporabijo Pavla Popoviča „Jugosilovensko književnost“ (do „Novog vremena“, str. 69.).
6. Francoski jezik.
Pravilno čitanje in izgovarjanje. Uporaba glagolskih oblik, pravilni in nepravilni glagoli. Prevod.
7. Nemški ježi k.	i
Pravilno čitanje in izgovarjanje. Uporaba glagolskih oblik, pravilni in nepravilni glagoli. Prevod.
Opomba. Iz jezikov se lahko po potrebi vrše tudi pismene preizkušnje.
Azije. Razdelitev Aleksandrove države; helenistična kultura.
3.) Rimljani. — Dežela. Italija pred Rimljani. Ustanovitev Rima. Uredba rimske republike. Borba patricijev in plebejcev. Osvajanje Italije. Punske vojne; vojne s kartaginskimi zavezniki. Preobrazba rimske družbe; državna ob-lastva; province. Revolucije: Brata Graha; Marij in Sula; Pompej in Cezar; Antonij in Okta-vijan Avgust in ustanovitev monarhije. Dinastije: julijska, flavijska, antoninska. Neredi in barbarske invazije; ilirski cesarji: Dioklecijan. Rimska kultura: družabni stanovi in življenje; državna uprava in vojska; književnost in umetnost ; rimlsko pravo. Krščanstvo. Konstantin Ve-liki, njegovi nasledniki; zmaga krščanstva; razdelitev cesarstva.
II. Srednji vek.
1.	) N o v i n a r o d i. — Barbari. Preseljevanje narodov. Barbarske države ; Francosko! pod Merovingi. Krščanska cerkev in početki papeštva, Bizanc in njega vloga. Justinijan. Heraklej. Borba za ikone; cerkveni razkol. —- Arabci/in Mohamed; osvajanja; kultura. — Karel Veliki. Razpad Karlovega cesarstva. Novi barbari. Fevdalizem. — Zapadni in vzhodni Slovani.
2.	) Nadvlada cerkve. Nemški cesarji in papeži v 10. in 11. stoletju. Reforme Gregorja VIL Borba za investituro. Križarske vojne: vzroki; vojne; pomen. Boj papežev in Hohenstaufovcev; Inocenc III.; konec boja. Medvladje v Nemčiji; okrepitev monarhije, na Francoskem; početek ustavnega življenja na Angleškem. Napreden vanje- meščanskega stanu. — Papeži in Filip Lepi; papeži na Francoskem; cerkveni zbori v
15.	stoletju; Husiti.
3.) Razvoj velikih držav evropskih. — Kraljestvo na Francoskem od Filipa Lepega do Ludovika XI. Stoletna vojna med Francozi in Angleži. — Španske borbe z Mohamedanci; združitev. — Italijanske kneževine in republike; Benetke. — Angleški parlament; vojna med Belo in Rdečo rožo. — Nemčija in Rudolf Habsburški ; mestne zveze; postanek Švice. Postanek Turčije; propadanje balkanskih držav; turške vojne z Ogrsko. — Poljska in združitev. Jage-
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Premeščena sta na lastno prošnjo slugi: Anton j a vo r n i k od okrajnega sodišča v Kranjski gori k okrajnemu sodišču v Velikih Laščah in
Rudolf Vandot od okrajnega sodišča v Velikih Laščah k okrajnemu sodišču v Kranjski gori.
Kavčnik s. r.
Z odlokom ministra za narodno zdravje je bil dr. Rudolf M i k u ž imenovan za, okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Vojniku.
Dr. Oražen s. r.
St. 4225.
Razglas o ustanovitvi konjerejskega sosveta pri poverjeništvu za kmetijstvo.
Pri poverjeništvu za kmetijstvo se je ustanovil konjerejski sosvet kot posvetovalni organ v konjerejskih zadevah s tem-le statutom:
§ L
Konjerejski sosvet je posvetovalni organ poverjeništva za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo ter je v njegovi upravi.
§ 2.
Naloga konjerejskemu 'sosvetu je, da proučuje vse zadeve, ki mu jih izroča poverjeništvo za kmetijstvo, in da oddaja svoje mnenje o njih. Take zadeve so:
a)	kako naj se pospešuje konjereja in se preskrbujejo sredstva v ta namen;
b)	kako naj se ustanavljajo, vzdržujejo in upravljajo konjerejski zavodi;
c)	kako naj se nabavljajo plemenski konji in od-prodajajo, oziroma izločajo! nesposobni plemenski konji;
č) kako naj se določajo, oziroma razdeljujejo sredstva, kraji in čas za vsakoletna premo-vanja konj in za druge javne prireditve v pospeševanj e konj erej e ;
d)	kako naj se določajo državne podpore 'za konjerejce, konj erej skä društva ih zadruge;
e)	kako naj se ureja promet, oziroma kupčevanje s konji v tuzemstvu in z inozemstvom (sejmi, uvoz in’ izvozi.
Konjerejski sosvet oddaja mnenja O' načrtih za zakone, za naredbe in za navodila, ki se tičejo konjereje.
Konjerejski sosvet oddaja mnenje in nasvete tudi o' vseh drugih konjerejskih zadevah, ki mu jih odkazuje poverjeništvo1 za kmetijstvo; ima pa tudi pravico, da podaja samostojne predloge.
§ 3.
Člani konjerejskega sosveta so: a) Šest samostalnih konjerejcev. Vsak odsek nominira devet članov za svoje kandidate. Od teh imenuje poverjenik tri.
Poročevalci poverjeništva 'za kmetijstvo, in sicer:
k) poročevalec za konjerejo ali njegov namestnik ;
c)	poročevalec za živinorejo ;
č) poročevalec za veterinarstvo;
d)	strokovni vodja državne žrebčarne.
Funkcionarji Kmetijske družbe za Slovenijo, in sicer:
e)	predsednik konjerejskega odseka I in
f)	predsednik konjerejskega odseka II.
Liani b) do f) so virilni.
§ 4-
\ s. člane imenuje poverjeništvo za. kmetij stvo, m sicer elane, navedene v $ 3. pod točko a) na predlog konjerejskih odsekov Kmetijsb aruzbe za blovemjo za dobo treh let
§ 5.
Konjerejskemu sosvetu predseduje poverjenik ali njegov namestnik.
§ ö.
Seje sosveta sklicuje poverjenik, oziroma nje-,gov namestnik, po lastnem preudarku, ali pa na zahtevo po sklepu odbora vsaj enega izmed onjerejskih odsekov Kmetijske družbe za Slo-venijo.
§ 7.
v ?eie sosveta so sklepčne, kadar je navzočna ^ saj polovica, članov, med katerimi pa mora biti nišn "a^or poročevalec za konjerejo pri poverje-vu> oziroma njegov namestnik.
Predsednik lahko pozivlje na seje kot sopo-svetovalce tudi druge strokovnjake, ki pa nimajo pravice glasovanja.
§ 8.
O vsaki seji sosveta se napravi zapisnik. O sklepih se poroča poverjeništvu za kmetijstvo.
§ 9-
Lokal (posvetovalnico) za seje sosveta in pisarniške potrebščine daje na razpolago poverjeništvo za kmetijstvo.
Članom sosveta, ki stanujejo izvun Ljubljane, bo poverjeništvo za kmetijstvo plačevalo potne stroške in dnevnice.
V	Ljubljani, dne 16. junija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Poverjenik: Jan s. r.
Št. 9942.
Razglas poverjeništva za notranje zadeve o izpopolnitvi gerentskega sosveta okrajnega zastopa marenbarškega.
Za prisednika v gerentskem sosvetu okrajnega zastopa marenberškega je poleg sedanjih prisednikov imenovan še I. St rab le k, posestnik v Kapli.
V	Ljubljani, dne 17. junija 1920.
šolskih let (1920./1921. —1922./1923.) tri člane. Ti-le so:
1.	) dr. Franc Zupanc, zdravnik in predsednik kuratorija državnega zavoda za gluhonemce v Ljubljani, dvorni svetnik v p.;
2.	) Anton Breznik, profesor na škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano ;
3.	) Franc Grm, ravnatelj državnega, zavoda za gluh.onemce v Ljubljani.
B.	Strokovna preizkušnja zahteva pO' pravilniku imenovanega zavoda, potrjenem po ministrstvu za socialno politiko, približno dve leti trajajoče teoretične in praktične priprave. Štu-
jdijska snov je: anatomija in fiziologija govoril, možganov in slušal; čutila; ghjhota, nje vzroki in posledice; fonetika; psihologija govora; psihoze; motenje (boloslovje) govora (jecanje, balbotanje, afagije, agratije itd.) ; zdravoslovje govora; zgodovina pouka in vzgoje gluhonem-cev; izobražanje gluhonemcev v sedanjem času in znanje o kretalnem govoru in metodah njih pouka s posebnim ozirom na vokalno metodo.
C.	Preizkušnja se vrši vsako leto enkrat, in sicer meseca novembra, ter je teoretična (ustna in pismena) in praktična na gluhonemnici. Kandidati se morajo javiti komisiji do meseca julija, da prejmejo temo za pismeno nalogo, ki jo izdelajo doma in vpošljejo komisiji do dne 31. oktobra. V pismeni nalogi morajo biti navedeni viri, ki jih je uporabljal kandidat.
V L j u b 1 j a n i, dne 14. junija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik za notranje zadeve :| Remec s. r.
Št. 10.161.
Razglas poverjeništva za notranje zadeve, o začasni priklopitvi občinsko uprave v Leger-bnchu in Labudu k okrajnemu glavarstvu veli-kovškemu.
Začasno, in sicer dokler se ne izvrši plebiscit, je občinska uprava v Legerbuchu in Labudu izločena iz potdročja okrajnega glavarstva slovenjegraškega ter priklopljena k upravi okraj-•nega, glavarstva velikovškega.
V	Ljubljani, dne 17. junija 1920,
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik za notranje zadeve: Remec s. r.
Št. 10.204.
Razglas poverjeništva za notranje zadeve
glede občinskega gerentstva v Št. Petru v Savinski dolini.
Namesto dosedanjega občinskega gerenta Alojzija Terglava in prisednikov občinskega gerentskega sosveta v Št. Petru v Savinski do(-lini so- imenovani: za. gerenta Jernej Novak, posestnik v Podlogu, za prisednike pa: Franc Parfant in Matija Jelen, posestnika v Šent Petru; dr. Ivan Jančič, župnik v Št. Petru; Gašper Košak in Anton K a č, posestnika v Zgornjih Rojah; Franc Cokan, posestnik V Spodnjih Rojah; Franc Čremožnik in Vinko Kunst, posestnika v ‘Spodnjem Grušovlju; Alojzij Terglav in Franc Uš e n, posestnika v Zgornjem Grušovlju; Peter Po v še in Florijan' Sed m i n e k, posestnika v Podlogu; Martin Divja k, posestnik v Zalogu; Jožef Kosu in Anton V er d e v, posestnika v Doberteši vasi.
V	Ljubljani, dne 16. junija 1920.
Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za notranje zadeve.
Poverjenik za notranje zadeve: Remec s. r.
Št. 2247.
Ižpraševalni odsek za strokovno preizkušnjo za gluhonemce; učna snov za to preizkušnjo; rok za preizkušnjo.
lV Poverjeništvo' za uk in bogočastje ustanavlja s tem v okviru izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole v Ljubljani poseben izpraševalni odsek za strokovno preizkušnjo za gluhonemce ter imenuje v ta odsek za dobo treh
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Poverjenik: dr. Verstovšek s. r.
Št. 5850.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlji! deželne vlade za Slovenijo,
(Od dne 30. maja do dne 5. junija 1920.)
Okraj	Občina	Ostalih	||	|Na novo obolelihjj	1 Ozdravljenih [|	1	Umrlih	j)	Ostali v nadaljnji oskrbi
Koze (Variola).						
Brežice	Rajhenburg		i	i	i		1
			2	1		i !
	Koprivnica 			5	4		i
	Križe			1	1		
Celje okolica	Dobrna 		2		1		i
	Polzela		1		1		
	Višnja vas		4				4
	Nova cerkev		3	1			4
	Sv. Ema		1				1
Krško	Cerklje		5	4	4		5
	Sv. Križ		1	8	1		8
	Studenec 		7	5	6		6
	Krško		4		3		1
	Raka				5	2	1	2
	Št. Jernej			4	1		3
Konjice	Bezina		6	i	4		3
	Oplotnica		6	2	4	1	3
	Sv. Jernej		3				3
	Grušovje		3	2	.		5
	Stranice		2	,	1		1
	Vrhole		20		17	3	
	Sv. Kunigunda....	1	3	.		4
	Zreče 			1			1
	Konjice trg		3		,		3
)	Tolsti vrh		1		1		.
	Loče		3	,	3		.
	Brezen 		13				13
	Skomer		1				1
	Padeški vrh 		1	.			1
			1			1
Ljubljana okolica	Borovnica		2				2
Ljubljana mesto	Ljubljana		1	4		3	2
Ljutomer	Stanetinci			1			1
Maribor okolica	Maribor okolica. . .	1	6		2	5
Maribor mesto	Maribor		7	1	2		6
Ptuj okolica	Majšperg		1	1	1	1	
	Slatina			1			1
I Slovenjgradec	Pernice		2	1	1	1	1
	Paneče 		1				1
	Št. Andraž		1				1
j	Ojstrica		2	3		3	2
Velikovec	Tolsti vrh		1				1
	Mežica		2				2 j
	Libuče 		4		4		. 1
	Libeliče			2			2
Trebušni tifuz (Typhus abdominalis).						
			1	1		
Kranj	Škofja Loka ....	1				1
Litija	Polšnik		5		1		4
	Dole		5		1		4
Radovljica	Begunje		1				1 1
Slovenjgradec	Turiška vas		1				1
	Legen 		1		•		1
Okraj 1	Občina	Ostalih	)|	Na novo obolelihll	Ozdravljenih j j	Umrlih	Ostali v nadaljnji oskrbi
Griža (D y s e n t e r i a).						
Borovlje	šGolšava			2		1	1
	Bistrica v Rožu. . .		2			2
	Košentavre			1			1
Konjice	Tolsti vrh			2			2
	Žiče 			1			1
Ljubljana mesto	Ljubljana		i				i
Ljutomer	'Slamnjak			i			1
I Maribor mesto	Maribor		2	i	i		2
Škrlatica (Scarlatin;			*)•			
Celje okolica	Zagrad 		1	•			1
Kamnik	Kamnik		5	i	2		4
D a v i c a (D i p h t e r i a).						I
Brežice	Brežice		X		1	.	.
Borovlje	Kapla		3		3		.
Celje okolica	Gomilsko		1	■t		i	.
Kočevje	Kočevje		1		1		
Konjice	Vitanje			2		.	2 1
	Konjice trg			1	.		1
j Ljubljana mesto	Ljubljana		4	.	,		4
Maribor mesto	Maribor		1		1		• j
	Gripa.					
Borovlje	Št. Janž		#	2	.		2 !
	Podljubeii			2		•	2 i
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
dne 16. junija 1920.
Sanitetni šef: dr. Oražen s. r.
St. 2331.
Izkaz o siaafa živalski knMfe bolezni v Sloveniji z äse 19. junija 1920.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so tiskana z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Ot'stoje:
Siinavka in parkljevka.
Borovlje: Borovlje 2:3. Brežice: Dren-sko rebro 1:3. Prevorje 1:1, Zabukoivje 6:27. Črnomelj: Vinji vrh 1:2. Konjice: Konjice 1:18, Ljubnica 2:45, Padeški vrh 2:2, Spodnji Dolič 1:24, Stranice 2:10. Krško: Radeče 1:2, Sv. Križ 1:11. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Bloke 1:15, Cerknica 3:42, Stari trg 2:10. Slovenjgradec: Sv. Florijan 1:4, Topolščica 1:1. Velikovec: Grebinj 7:12. Maribor mesto 1. Civilni komisariat Murska Sobota, Dol. Lendava: Dokležojvje 1:4.
Smrkavost.
Borovlje: Borovlje 1:1.
Mehurčasti izpuščaj konj.
• Konjice: Grušovje 1:1, Konjice okolica 1:1. Ptuj: Formin 1:1, Gajovci 2:5, Jurovec 1:1, Mala vas 1:2, Središče 1:5, Sardinje 1:1, Vodranci 1:1.
Mehurčasti izpuščaj goved.
Konjice: Grušovje 1:2, Konjice okolica 1:3.
Garje konj.
Borovlje; Borovlje 1:1, Loče 1:1, Loga vas 2:2, Medgorje 2:3, St. Jakob 2:2, Ve-trinj 3:3, Zihpolje 1:1. Celje: Dramlje 1:1, Jurkloišter 1:1, Petrovče 1:1, Sv. Ema 1:1, Sv. Juri ob južni železnici trg 1 :1, Sv. Pavel pri Preboldu 1:1, Sv. Peter v Savinski dolini 1:2. Črnomelj: Radoviča 1:1, Stari trg 1:1. K o č e v j e: Borovec 1:2, Sodražica 1:1. Konjice:	Bezovica 1:1, Kot 1:2, Konjice
okolica 1:1, Skomarje 1:1, Spodnji Dolič 1:1, Tepanje 1:1, Vrholje 1:1. Litija: Kandrše 1:1, Litija 1:1, Muljava 1:1, Šmartno 1:1. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Stari trg 4:4. Maribor: Cirknica 1:1, Črešnjevec 3:12, Dogoše 1:1, Hošnica 1:2, Jarenina 1:1, Na Ranci 1:1, Pekre 1:3, Pesnički dvor 1:1, Pohorje 1:1, Radvanje 2:9,
Rdeči breg 1:4, Ruše 1:3, Selnica ob Muri 1:1, Skoke 2:2, Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1, Vrtiče 1:1. Novo mesto: Smihel-Stopiče 1:1, Žužemberk 1:1. Ptuj: Jurovec 1:2, Kog 1:1, Kostrivnica 1:1, Rogaška Slatina 1: l,Vitanj 1:1, Slovenja, vas 1:1, Sikola 1:1, Sv. Marko 1:1, St. Janž na Dravskem polju 1:1, Trgovič 1:1, Vurberk 1:1. Slovenjgradec: Labod 1:2. Velikovec: Važenberk 2:4. Maribor mesto 3. Civilni komisariat Mursk^ Sobota: Krašči 1:1.
Pasja steklina.
Novo mesto: Smihel-Stopiče 1:1. Ptuj: Zavrč 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Sromlje 2:3. Črnomelj: Metlika 1:1, Suhor 1:1. Kočevje: Mala gora 1:3, Loški potok 3:5, Podgora 1:2, Sodražica 3:3, Sv. Gregor 2:3, Stari log 2:6, Struge 1:1, Turjak 3:5, Videm 1:2. Konjice: Konjice okolica 12, Konjice trg 1:4, Skomarje 1:2, Zreče 3:4. Litija: Gorenja vas 3:1, Križka vas 3:5, Krka 3:6, Leskovec 1:1, Polica 1:1, Zaljna 1:1. Ljubljana okolica: Pijava gorica 1:1. Maribor: Bistrica pri Limbušu 1:1, Dragučova 1:1, Gabernik 1:1, Jarenina 1:2, Jelovec pri Kamnici 1:1, Jelovec-Makole 1:2, Karčevina 1:2, Limbuš 1:1, Maina 1: 5, Plač 1:3, Radvina 1:1, Razvanje 1:1, Slatinski dol 1:1, Spodnji Jakobski dol 1:2, Studenci 1:3, Sv. Juri ob Pesnici 2: 2, Sv. Miklavž 1:2. N o v O' m e s t o: Ambrus 1:3, Dobrniče 1:1, Dvor 1: 3, Šmihel - Stopiče 1:2, Zagradec 4: 4, Žužemberk 4:7. Ptuj: Gajovci 1:5, Moškanjci 1:1, Pacinje 1:4, Zabovci 1:1. Velikovec:	Bistrica 1:1,
Blato 1:1, Pliberk 1:1, Prevalje 1:1. Maribor mesto 1. Civilni komisariat Murska Sobota, D. Lendava: Beltinci 1:1, Cikečka1 ves j 1:1, Ižakovci 1:7, Krajna 1:5, Dol. Lendava J1:1, Dol. Bistrica 1:1, Selo 3 :1. j
Svinjska rdečica.
Borovlje: Loče 1:1, Medborovnica 2:2, Podljubel 1:3, Vetrinj 1:1, Zihpolje 3:3. G režic e: Zakot 1:1. Celje: Dobrna, 1 :'l. Crno-m e 1 j: Metlika 1:1, Taičji vrh 1:1. Kočevje: Mozelj 1:1, Zeljne 1:1. Konjice: Oplotnica 1:2. Kranj: Polj ane 1:1. Krško; St. Rupert 1:1. Litija: Sv. Lambert 1:1, Zagorje 1:1. Ljubljanaokoli'ca: Brezovica 1:1, Medvode 1:1, Rudnik 2:2. Ljutomer: Branoslavci 1:2, Cezanjevci 1:1, Logarovci 1:3, Mala, Nedelja 1:2, Presika 1: 2, Pristava 2:3, Radislavci 1:1. Logatec, politična ekspozitura Cerknica: Bloke 1:1. Maribor: Fram 1:1, Gočevo 1:1, Laporje 1:2, Ranca 1:1, Studenci 1:1, Tezna 1:1, Zgornja Voličina 1:2, Zrkovci 1:1. Novo mesto: Mirna peč 1:1, Prečna 1:1, SmiheJ-Stopiče 1:1. Ptuj: Hardek 1:3, Sardinje 1:1, Kog 1:7, Sv. Janž na Dravskem polju 1:1, Sveti Andraž v Slovenskih goricah 1:1, Trnovska vas 1:1. Radovljica: Gorje 2:2. Maribor m e s t o 2. Ptuj m e s t o 2.
Perutninska kolera.
Maribor: Sv. Miklavž 1:4.
Prestale so:
Slinavka in parkljevka.
Brežice; Pleterje 3:12. Maribor: Sv. Ilj v Slovenskih goricah 1:1, Spodnji Gasteraj 1:1, Sv. Lenart 1:2. Velikovec: Pustrica 3:6.
Vranični prisad.
Velikovec: Važenberk 1:1.
1:1.
'Mehurčasti izpuščaj konj. Kočevje: Ribnica 2:2. Krško: Skocijan
Garje konj.
Brežice: Drensko rebro 3:5, Podsreda 1:2,' Celje: Gotovlje 2:3, Škofja vas 1:1. Kranj: Preddvor 1:2. Ptuj: Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 1:1, Sv. Bolfetvk 1:1. Velikovec: Sv. Peter 1:1. Ljubljana mesto 1. Civilni komisariat Murska Sobota 1:1.
Svinjska ku ga.
Novomesto; Ambrus 1:1, Žužemberk 1:1.
Svinjska rdečica.
Brežice: Zakot 1:1. Celje: Braslovče 1:1, Sv. Pavel pri Preboldu 1:1. Črnomelj: Radoviča 1:1. Konjice:	Oplotnica 1:2.
Kranj: Stara Loka 2:2, Škofja Loka 1:1, Žiri 1:5. Maribor: Bre'sternica 1:1. Velikovec: Pustrica 1:3.
Perutninska kolera.
Civilni komisariat za Prekmurje-Murska-So-bota: Dol. Lendava: Lipa 1:5, Lipovci 1:3.
V Ljubljani, dne 19. junija 1920.
Deželna vlada za Slovenije.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
V imenu poverjeništva: Paulin s. r., vladni svetnik.
Razglasi drugili uradov In oblaslav.
Ministarstvo saobraćaja.
Železnice kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
St. 1022/5 VI 1920.	928
Razglas glede izpremembe železniške uredbe o prevažanju potnikov.
V	Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo z dne 31. maja 1920., št. 66, je bila pod tuuradno številko 1022/4 VI 1920 objavljena omejitev jamstva, po- kateri plačuje železnica izza dne 1. julija 1920. za izgubljeno ali poškodovano prtljago največjo odškodnino 12 dinarjev za kilogram. Ta omejitev jamstva velja tudi za ekspresno: blago v zmislu § 35. (2), odnosno § 43., železniškega obratnega pravilnika, ki stopi dne 1. julija 1920. v veljavo.
V	Ljubija n i, dne 17. junija 1920.
Inšpektorat državnih železnic, tudi v imenu družbe južne železnice in po njej obratovanih železnic.
St. 7982.	924
Razglas.
Občinska lova v Bistričici in Tunjicah se bosta v sredo dne 30. junija ob desetih na javni dražbi pri podpisanem okrajnem glavarstvu oddajala v zakup za nadaljnjih pet let, t. j. od dne 1. julija 1920. do dne 30. junija 1925.
V četrtek dne 1. julija ob desetih pa se bosta oddajala, na javni dražbi za isti čas v zakup; občinska lova v Loki pri Mengšu in v Zlatem polju.
Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri okrajnem glavarstvu (soba št. 6).
Okrajno glavarstvo v Kamniku,
dne 16. junija 1920.
St. 9048.	926
Razglas.
Dne 3 0. junija 192 0. ob petnajstih se bo pb podpisanem okrajnem glavarstvu v občinski pisarni v Velikih Laščah na javni dražbi oddajal v zakup lov občine velikolaške za petletno dobo, t. j. od dne 1. julija 1920. đo dne 30. junija 1925.
Na to dražbo se vabijo interesenti s pristavkom, da so dražbeni pogoji pri podpisanem okrajnem glavarstvu na vpogled ob uradnih urah.
Okrajno glavarstvo v Kočevju, dne 17. junija 1920.
Borštner s. r.
St. 1341 o. š. sv.	910 3—2.
Razpis službe.
Na dvorazredni ljudski šoli na Robu se razpisuje nadučiteljsko rnestOi z običajnimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani službeni poti do dne
18. j u 1 i j a 19 2 0.
pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet v Kočevju, dne 11. junija 1920.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.