SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE mDITMJ JUNIJ 1979 ŠT. 6 DRUGO JESEN V NOVI HALI Razširitev in modernizacija proizvodnih zmogljivosti poteka po načrtu. Medtem ko hala TVN dobiva končno obliko, že polagajo temelje nove gradnje. S postavitvijo temeljnega kmna ob proslavljanju praznika dneva OF in praznika dela 1. maja so se začele uresničevati naložbe za razširitev proizvodnih zmogljvosti in uvedbo sodobne tehnologije v PPO. Priprave so potekale že dalj časa, saj je bilo potrebno pridobiti celo vrsto dokumentacije, ki jo predpisujejo pozitivni predpisi za gradnjo novih objektov. Novi objekt gradimo iz nalbžb združenih sredstev TOZD v delovni organizaciji Litostroj in sovlagateljev, trgovinskih organizacij Intertrade, Ljubljana in Metalke, Ljubljana ter proizvodne organizacije Stroj, Radlje ob Dravi. Z namenskimi sredstvi pa sodeluje Ljubljanska banka. Predvidene naložbe so v vrednosti 470,000.000 dinarjev. Z realizacijo naložb bodo pridobljene zmogljivosti omogočile tako proizvodno realizacijo: — 270 enot strojev v teži 3.200 ton, — 90 enot orodij in mehanizacije v teži 800 ton. Skupaj bo možno izdelati letno preko 360 enot opreme v teži 4.000 ton in vrednosti 600,000.000 din. Delovni ljudje DO Litostroj so se na zborih delovnih ljudi izrekli za združevanje sredstev, zato je prav, da zvedo, kaj bomo zgradili iz teh sredstev in kdaj. KAJ BOMO GRADILI? Objekt s proizvodno halo približno 10.000 kv. m površine za obdelavo, montažo in skladišče. Dolžina hale je 105 m, širina 80 m in višina 18 m. V hali je 5 polj širine 16 m. Hala bo opremljena z montažno jamo in dvigali za lahka in težka bremena. Presek skozi montažna del hale po širini je Prikazan na sl. 1. K proizvodni hali je priključen prizidek za pripravo proizvodnje, garderobe in družbeno Prehrano. Drugo nadstropje tega Prizidka je namenjeno tistemu delu priprave, ki organizacijsko Pripada drugim tozdom (Prodaja, IRRP in Nabava). V prvem nad- stropju bo priprava in vodenje proizvodnje v TOZD PPO. V pritličju bodo garderobe, družbena prehrana, EO in HI delavnica, izdaja orodja in merilnica. Skladišče bo v kleti z direktno povezavo preko montažne jame ali dvigala s pritličjem. Proizvodni proces bo potekal od surovca do izdelka. Surovci so ulitki, zvarjenci, odkovki in valjani profili. Izdelki bodo obdelovane!, sestavi, sestavine, naprave, stroji, orodja in mehanizacija ter postroji (npr. kompleksna oprema naročnikom). Za obdelavo bomo povečali tiste obdelovalne zmogljivosti, ki jih sedaj ni in so za povečanje specifične proizvodnje potrebne ali pa so že sedaj ozko grlo tozda OBDELAVA. Glavne, na novo pridobljene zmogljivosti obdelave za PPO pa bodo: — vodoravna vrtalno rezkalni stroj velikosti 0 250 z dolžino mize 10.000 mm in širino 6.000 mm za obdelavo ogrodij in pehal, — portalni vrtalno rezkalni stroj CNC sistem za obdelavo miz, pehal in orodij, — vodoravna stružnica za premer struženja do 2.000 mm in dolžino do 10.000 mm za obdelavo stebrov in cilindrov ter gredi in vrvnih bobnov za potrebe drugih TOZD, — vodoravni vrtalno rezkalni stroj velikosti 0 100 z vrtljivo mizo 1000 X 1000 za obdelavo miz in pehal, — pokončna stružnica za premer struženja do 2.500 mm in višino do 2.500 mm za obdelavo orodij in velikih cilindrov, — stroj za zunanje okroglo brušenje do premera 1.000 mm in dolžine 10.000 mm za obdelavo stebrov, — stroj za ploskovno brušenje širine 1.000 mm in dolžine 5.000 milimetrov za obdelavo miz direktno iz surovcev, npr. ulitkov ali pločevine, — stroj za ploskovno brušenje z nagibno mizo, širina mize 300 milmetrov in dolžina 10.000 mm za obdelavo vodil in prizem, — linija za obdelavo hidravličnih cilindrov, sestavljena iz obdelovalnih enot, — razni manjši namenski stroji za obdelavo in montažo. V montaži bodo povečane zmogljivosti z vključitvijo namenskih sredstev, transporta in drugih pripomočkov, ki zmanjšajo fizični napor in povečajo varnost dela. Sistem nadtalnega transporta sestavljajo dvigala: 5 mostovnih dvigal nosdlnosd 1.000 kN 1 kos in 400 kN 4 kosi, 5 konzolnih dvigal nosdlnosi 25 kN. Talni transport bo po tirnicah, z viličarjd in avtokarami. Za površinsko zaščito bomo uporabljali elektrostatično nana^ Sanje slojev barv na površino. Za to so predvidene visokotlačne brezzračne naprave, ki bodo delovale v lakirni komori. V skladišču bomo uvedli pa-letni sistem s sprotnim beleženjem stanja. Posebno skrb bomo posvetili organizaciji delovnih mest (ižbiri orodja in drugih pripomočkov, kar bo povečalo učinkovitost montiranja). Po sedanji organizaciji TOZD PPO bo za novo proizvodnjo navedene realizacije potrebno 320 ljudi, v kar niso všteti ostali tozdi, ki sodelujejo v skupnem proizvodu. Na sliki 2 je pročelje proizvodne hale in prizidka in pripave proizvodnje, gledano od pločevinama. Na sliki 3 je skica objekta PPO, risana v perspektivi, gledano s strani Kleč. KDAJ BOMO ZGRADILI? Pripravljalna dela so v teku. Do 30. decembra 1979 bo zgradba pod streho. To je prva gradbena faza. Do 30. maja 1980 bo dokončana proizvodna hala, 30. Oktobra 1980 pa zmontirana vsa oprema s celotnimi instalacijskimi deli. Prizidek bomo dokončali do 30. oktobra 1980. V letu 1981 bomo začeli povečano redno proizvodnjo. Izgradnjo objekta smo zaupali DO Slovenija ceste, ki že uspešno končuje prvi objekt TVN. KAKO BOMO DELALI V NOVIH POGOJIH DELA? Povečane zmogljvosti bodo potrebovale nove kvalitete dela, za Delitev po delu Na številnih junijskih sejah in sestankih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in komisij je stekla razprava o osnutkih dokumentov o delitvi sredstev za osebne dohodke. V teh poglobljenih razpravah čedalje bolj spoznavamo dejstvo, da je zakon o združenem delu prinesel globoke revolucionarne spremembe prav v poglavjih, ki opredeljujejo družbenoekonomski položaj delavcev in njihov neposredni odnos pri razporejanju dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Tak odnos je v bistvu izhodišče in nujna odvisnost osebnega dohodka od ustvarjenega dohodka temeljne organizacije in dejanskega prispevka slehernega delavca k ustvarjenemu dohodku. Sistem delitve osebnih dohodkov na podlagi ustvarjenega dohodka in v njem prispevka delavca pa ima še globlji pomen. Predvsem naj bi v takšni vlogi vzpodbujal slehernega delavca k vedno boljšemu in kvalitetnejšemu delu in boljšemu gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Pri tem naj bi tak odnos krepil in utrjeval zavest s tem, da je le ustvarjeni dohodek edina možna osnova tudi za delitev osebnih dohodkov. Navedena izhodišča, ki jih opredeljuje zakon o združenem delu, pa je potrebno uresničiti v neposredni praksi tako, da jih bomo vsi razumeli in tudi dejansko občutili pri svojem delu. Ta pomembna naloga pa ni preprosta, predvsem pa zahteva od nas vseh, da konstruktivno sodelujemo pri oblikovanju ustreznih osnov in meril za delitev osebnih dohodkov. Predvsem naj bi širša razprava o teh dokumentih dala ali potrdila take rešitve, ki bodo preproste, razumljive, vsakomur dostopne in učinkovite. Veliko truda je vloženega v pripravljanje opisov delovnih nalog in opravil ter področja del, ki smo jih opredelili z ozirom na organizacijske oblike posameznih oddelkov, obratov, služb in tozdov. Tako lahko rečemo, da je seštevek vseh delovnih nalog in opravil ter iz njih posameznih področij del naš celotni proizvodni proces. Ce k temu dodamo še delovne naloge in opravila obeh delovnih skupnosti, dobimo razvid del in nalog za celotno delovno organizacijo. V dosedanjih razpravah je opaziti, da se često zadržimo in razglabljamo prav o naših delovnih nalogah in opravilih. S primerjanjem želimo razvrednotiti sosedove naloge in poudariti svoje, da bi tako posredno lahko uveljavili za sebe večji kos kruha. Tak način razprave seveda nikamor ne pelje in pomeni neobjektivno primerjanje posameznih nalog ali celo področij del med seboj, kar pa ni osnovni namen razprave. Razprava mora poseči globlje od površnih ocen pripravljenih dokumentov,, če seveda želimo tvorno in objektivno sodelovati. Predvsem se moramo v sleherni razpravi zavedati, da je naš skupni in osnovni cilj, da oblikujemo in uveljavimo poštena načela delitve po dejansko vloženem delu in v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. K. G. 100 k# 1000 kN Prerez hale skozi montažo katere se moramo pripraviti že sedaj. Z akcijskim programom za leto 1979 smo že začrtali glavne cilje, katerim se moramo približati. Le-ti so: — učinkovitejše pridobivanje naročil, — sistem kontrole nad povzročenimi stroški in rokovnim izpolnjevanjem obvez, — načrtno vlaganje v obratna sredstva za zaloge materiala in sestavin, — spodbujanje uporabnih inovacij v izvedbah, tehnologiji in izdelovalnem procesu. V TOZD PPO smo organizirali razvojno prototipno tehnologijo, ki bo vnašala nove učinkovitejše metode dela. Ena izmed novih metod za skrajšanje izdelovalnega obdobja je v združevanju delovnih operacij na sistem brez vmesne prekinitve, npr. neprekinjeno zaporedje: rezkanje, vrtanje, po-vrtavanje itd. Tak sistem smo že preizkusili in izdelali cel stroj v dveh mesecih. Kako se je to zgodilo? Konstrukcija 10 dni, tehnologija 10 dni, priprava materiala 5 dni, celotna obdelava 10 dni, (Nadaljevanje na 2. strani) TRIMESEČNI REZULTATI Zakon o združenem delu v svojem 140. členu zahteva izračun in obravnavo kazalcev v posameznih obdobjih, vendar morajo vsi sodelujoči v procesu dela te kazalce dobro poznati in v nadaljnjem poslovanju predlagati ukrepe za izboljšanje rezultatov. Dober kazalec je tisti, ki kaže rast v primerjavi z istim obdobjem v preteklosti, da dosega plan in je v skladu s tistimi organizacijami, s katerimi združuje delo in sredstva. Kazalci našega poslovanja v proizvodnem in poslovnem procesu že dobivajo vse večji pomen, saj se obravnavajo v dosti širšem krogu kot v preteklosti. Finančni odbor temeljito analizira dosežene rezultate in išče dodat- Primerjalna tabela ne ukrepe za izboljšanje finančne situacije. Tudi komisija za gospodarstvo in samoupravljanje pri konferenci sindikata je že obravnavala navedene kazalce. Posamezni delegati bodo na svojem delovnem mestu preko sindikalnih skupin obravnavali dosežene rezultate in tako zainteresirali čim širši krog delavcev za dobro gospodarjenje in uspešno poslovanje. Doseženi dohodek na delavca je v tem razdobju za 8 odst. večji kot v istem obdobju lanskega leta, vendar je ta v primerjavi z realizacijo v letu 1978 dosežen le 21,6 odst. in v primerjavi s planom 1979 samo 17 odst. Dohodek je sicer v porastu, vendar precej premajhen, da bi pokril vse naše obveznosti. Tudi uporabljena poslovna sredstva so razmeroma visoka, kar se izkazuje v povečani nedovršeni proizvodnji. Zaradi premajhne realizacije so temu primerni tudi kazalci pri akumulaciji. Trimesečni rezultati pri naši vrsti proizvodnje, ki ima razmeroma dolge roke, še ne kažejo prave slike, vendar pa je to prvi signal, da brez ustrezne realizacije ne ustvarjamo na trgu zadostnih finančnih sredstev za pokrivanje naših stroškov v poslovnem in proizvodnem procesu. Naloga vseh v delovnem procesu je, da ne večamo samo obsega proizvodnje, temveč vsako začeto delo po najkrajši poti tudi realiziramo in s tem prispevamo k večjemu dotoku finančnih sredstev. B. Tertnik real. real. real. real. I. kv. 1978 real. I. kv. 1979 indeksi 1977 1978 1979 5 : 3 5:4 1 2 3 4 5 6 7 1. Dohodek na del. 137.399 199.355 250.140 39.801 43.064 17 108 2. Doh. v primer, s povpr. uporab, poslov, sredstvi 54 74 39,6 14,7 7,6 19 52 3. Cisti dohodek na delavca 109.610 143.058 181.301 27.360 28.020 15 102 4. Akum. v primer, z dohodkom 14 11 16,9 17,2 11,4 67 66 5. Akum. v primer, s čistim doh. 17 15 22,0 22,8 15,8 72 69 6. Akum. v primer, s povpr. uporab, poslov, sredstvi 7 8 6,7 2,5 0,9 13 36 7. OD in sred. za skupno porabo na delavca 96.353 129.976 149.982 22.894 25.979 17 113 8. Čisti OD na del. mesečno 5.605 6.125 7.168 5.824 6.839 95 117 DRUGO JESEN V NOVI HALI (Nadaljevanje s 1. strani) montaža in preizkus 25 dni. Seveda smo pri tem uporabili maksimalno število tipiziranih in standardnih delov iz zaloge. Z izdelavo uporabnih konstrukcijskih, tehnoloških, orodnih in materialnih datotek bomo lahko natančno izmerili čas in stroške izdelave posameznih naročil. To bo tudi glavno vodilo TOZD PPO za pripravo pogojev gospodarnega poslovanja. Izgradnjo objekta in uvedbo nove tehnologije za PPO smo zaupali tozdu PPO. Delavca tega tozda razpolagajo z zadostnim strokovnim znanjem in veliko voljo za izpeljavo dane naloge. Skrbi pa nas, kako bo z ostalimi tozdi, ki sodelujejo v skupnem proizvodu in ne kažejo prevelike vneme za spremembo ustaljenega stanja, ki je naravnano na sedanji obseg proizvodnje. Na te tozde nimamo drugega vpliva kot dogovarjanje, to pa do sedaj ni prineslo vidnih uspehov. Če bomo hoteli vložena sredstva za razširjene zmogljivosti odplačati z anuitetami, bomo morali poiškati bolj učinkovito povezavo v skupnem proizvodu, kot je samo dogovarjanje. Potrebno bo pridobiti več naročil, izdelati več dokumentacije in nabaviti več materiala. Povečana bo vloga kooperacije pri dobavi zvarjencev, ulitkov in drugih sestavin (hidravličnih in električnih komponent). Predvsem pa se bomo morali tako organizirati, m m ii m UL Taka bo fasada nove hale tozda čevinarne PPO kot jo bo videti izpred plo-be in tehnolgije. da bo naš obstoj vseh, ki delamo na proizvodu, odvisen izključno samo od realizacije, to je od rezultatov dela. Poiskati bomo morali bolj pravično vrednotenje dela, to je po namenskem, ne pa po formalnem znanju. Spodbujati bo treba vsa prizadevanja za večjo produktivnost in odstranjevati objektivne in subjekivne zavore. Z velikimi koraki želenih sprememb ne bomo dosegli, lahko pa jih dosežemo s^ hitrimi majhnimi spremembami, ki ne rušijo stanja, temveč ga neopazno naravnavajo za pridobivanje optimalnih pogojev dela. Pred 32 leti so bile zgrajene proizvodne zmogljivosti TZ Litostroja za takratne pogoje gospodarjenja. V 32 letih se je veliko spremenilo. Nekaj smo se naučili. Sedaj gradimo nove pogoje dela in jih bomo tudi zgradili. Kako pa bomo z njimi gospodarili, bo odvisno tudi od nas. O vsem bodo morali odločati delovni ljudje DO. Vsekakor se bomo morali ravnati v skladu z razvojem druž- P. Vogrič Pogled na novo tovarno PPO s severne strani 'v/X/'WZX/X/*xy\/XZNV\/XZX/XAVNZ"VX/\Z\ZX/X/XZX/\ZX/\/% Hidravlični stiskovalnik za Albanijo (Foto J. Žlebnik) Priprave na srednjeročno obdobje 1981—1985 Ob izteku srednjeročnega obdobja 1976-80 se že pripravljamo na naslednje obdobje 1981-85. Na videz je še kar precej časa do začetka tega obdobja, kar pa nas ne sme uspavati, saj moramo v tem času opraviti še ogromno dela, da bomo lahko na podlagi preteklih analiz našega poslovanja predvideli tak plan, v katerem bodo dogovorjeni cilji osnova za delo čim širšemu krogu delavcev. Kako daleč smo v Litostroju na tem področju? Kaj smo že in kaj moramo še narediti do začetka tega obdobja? Centralni delavski svet je že v mesecu februarju imenoval koordinacijsko komisijo, ki je sestavljena iz delegatov posameznih TOZD/DS in predsednika. Naloga te komisije je, da pripravi osnove in drugo gradivo za pripravo planov srednjeročnega obdobja 1981—85 in dolgoročnega plana do leta 2000. Na podlagi tega sklepa so v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v TOZD delavski sveti temeljnih organizacij sprejeli sklepe o pripravah na plan in določili s temi sklepi: • 'komisijo TOZD, ki je odgovorna za pripravljanje plana TOZD ter roke do kdaj mora ta komisija izdelati predlog plana za organe TOZD; ® člana te komisije pri TOZD, ki bo sodeloval v koordinacijski komisiji pri delavskem svetu delovne organizacije; • službo v TOZD, ki je zadolžena za planiranje oz. analize, za pripravljanje elementov, analiz preteklega poslovanja in predlogov ter pogojev za bodoči plan; • člana komisije, ki sodeluje s strokovno službo pri delovni skupnosti SSP, ki pripravlja elemente in analize za plan delovne organizacije, ki ima analize in podatke o srednjeročnih in dolgoročnih planih. Koordinacijska komisija je imela že dve seji. Na prvi so delegati obravnavali izhodišča za pripravo planov, delovni pogram in vsebino dela. To gradivo je pripravil Planski biro in so ga delegata prejeli skupaj z vabili. Potek dela je opredeljen tudi z mrežnim diagramom (glede časov razporeditve posameznih faz dela). Na drugi seji smo razpravljali v glavnem o pripravi osnutka smernic za srednjeročne in dolgoročne plane. V fazi priprav smernic, v ka- teri se trenutno nahajamo, je zlasti nujno podrobno proučiti uspehe in neuspehe ter vzroke za to. Na podlagi tega moramo predvideti razvoj in vse posebnosti posamezne TOZD/DS, vendar V skladu s skupnimi cilji delovne organizacije, SOZD ZPS in zunanjih institucij. Planski biro kot strokovna služba obiskuje posamezne temeljne organizacije in z njimi razpravlja o možnostih pridobivanja naročil — podloga tržne raziskave s strani Prodaje — za posamezno vrsto proizvodov in njihove zmogljivosti. Ti dve komponenti nista vedno identični, zato bo potrebno še dosti usklajevanja in dogovarjanja, p redno se bomo dokončno odločili za take količine, ki bodo vrednostno pogojevale tak priliv finančnih sredstev, da bomo pokrili vse naše potrebe v tem razdobju. Iz vseh dosedanjih razgovorov smo spoznali, da je problematična predvsem kompletna dokumentacija proizvoda ob dogovorjenem roku. Temu bomo morali v prihodnje posvetiti največjo pozornost. Iz osnutka smernic mora biti razvidno, kako se bo razvijala temeljna organizacija, kakšna bo njena rast glede dohodka, obveznosti iz dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov, stanovanjske izgradnje, počitniške dejavnosti, razširitve materialne osnove dela, s predpostavko, da mora osebna, skupna in splošna poraba nekoliko zaostajati za rastjo dohodka-S tem se bo dvignila akumulativna sposobnost temeljne organizacije in delovne organizacije kot celote, kar je pogoj za normalen razvoj proizvodnje. Trenutno je naše delo v zvezi s pripravami za srednjeročno obdobje 1981—1985 in dolgoročno obdobje do leta 2000 v skladu z rokovnimi zadolžitvami zunanjih družbenopolitičnih organizacij in strokovnih institucij. B. Tertnik Kaj nam prinaša zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela Priprava zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela sega že v leto 1977, ko smo se delegati prvič seznanil s tezami za izdajo zakona, vendar takrat nismo bili zadovoljni s predloženimi osnovnimi izhodišči. Izoblikovalo se je mišljenje, kar je bil potem tudi sklep republiške skupščine, da mora zakon podati skupne osnove svobodne menjave dela na vseh področjih, kjer se pojavlja in ne samo na področju družbenih dejavnosti, kot je to bilo prvotno v tezah za izdajo zakona. Tako sedaj zakon o svobodni menjavi dela na osnovi zakona o združenem delu vsebuje osnovo za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov med delavci, ki opravljajo dela skupnega oziroma posebnega družbenega pomena, in delavci tozdov, delegati SIS, družbenopolitičnih skupnosti, skratka — uporabniki njihovih storitev. Z opredeljeno svobodno menjavo dela in tudi sredstev s ciljem skupnega planiranja, ustvarjanja in razdelitev rezultatov tega dela naj bi se dejansko uresničila načela iz zakona o dzruženem delu. Vprašanje odnosov delavcev v združenem delu in delavcev v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena, se uravnavajo Po načelu svobodne menjave dela kot načina menjave vrednosti med delavci na tistih področjih družbene reprodukcije, katerim ne more biti osnovno merilo tržna zakonitost, to je ponudba in Povpraševanje. Ta družbeno-eko-nomska povezava mora temeljiti na skupno določenih osnovah in merilih za urejanje medsebojnih razmerij, o katerih se morajo delavci na podlagi samoupravnega sporazumevanja predhodno izreči in sprejeti programe, ki bodo odraz resničnih potreb in tudi razpoložljivih sredstev. Zakon je razdeljen na sedem poglavij. Najpomembnejši poglavji sta drugo in tretje. Drugo Poglavje prinaša načine vzpostavljanja odnosov med uporabniki in izvajalci v svobodni me- njavi dela. Ta zakon postavlja le osnovna načela in prepušča drugim izvedbenim zakonom načine uresničevanja pravic in obveznosti po posameznih področjih (npr. zdravstvo, šolstvo itd.). Izredno pa navaja, da izvajalci in uporabniki izhajajo iz družbenega značaja dela in medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti delavcev v združenem delu, katerih materialna osnova za delo izhaja iz družbene lastnine sredstev. Določa, da je temeljna značilnost sporazumevanja med udeleženci. Predmet sporazumevanja so storitve ali proizvod, program storitev ali izvajanje dejavnosti. Podrobneje so določene sestavine cene oziroma povračila, ki so sestavljena iz materialnih stroškov, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, sredstva za OD in skupno uporabo, sredstva rezerv in sredstva za razširjeno materialno osnovo dela. Določanje obsega sredstev ter virov, osnov in meril je izvedeno s samoupravnim sporazumom, ki temelji na pravici delavcev v TOZD, da razporejajo dohodek v skladu s svojimi potrebami in možnostmi. Zakon o tem poglavju tudi določa solidarno prelivanje sredstev po načelih, ki jih opredelijo udeleženci. NAČELA SO NASLEDNJA: — program dela in storitev po dogovorjenih standardih in normativih; Množica pohodnikov na Vrheh (Foto: L. Kondič) Po poteh tovarištva in spominov Kot vsako leto so tudi letos Združena podjetja streojegradnje organizirala pohod po poteh to-varištva in spominov. Pohod se je Začel 1. junija izpred tovarne STT Y Trbovljah. Pred odhodom nam govoril direktor ZPS in zaželel sern pohodnikom srečno pot. fTvi dan pohoda je enota prispe-a do koče na Mrzlici, kjer je tudi Prenočila. Tam smo se pogovar-"T*. s preživelim borcem — komandantom bataljona v tamkajš-Jena rajonu. Seveda ni manjkalo udi zabave, saj so bili ob koncu tah cta vsi mnenja, da je bilo ob n .priškem ognju na Mrzlici zelo . Ujetno. Že zgodaj zjutraj 2. juni- — obveznosti iz programa in enotnega dela so enake, kot jih imajo drugi podpisniki; — da osebni dohodki ne presegajo dogovorjene višine v skladu z družbeno doseženo produktivnostjo. V tretjem poglavju »Uresničevanje svobodne menjave dela« so opredeljeni načini svobodne menjave dela na raznih področjih, v enotah samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnostih v občinah in republiki. Zakon tudi ureja odnose in določa temeljno vsebino dela med delovnimi skupnostmi in delavci temeljnih organizacij. Pomembno je določilo zakona o merilih za ugotavljanje prispevka delavcev v delovni skupnosti, odvisno od pokazateljev, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti prispevek delavcev delovne skupnosti k skupnemu uspehu, na primer: merila za količino in kakovost izvršenih del, zahtevnost del iz strokovnega stališča, pogoji dela, gospodarno ravnanje s sredstvi, ki jih uporabljajo, merila za dosežen uspeh na podlagi predlogov delavcev delovna skupnost kot strokovna ocena za delo v tozdih. Nadalje zakon prinaša samoupravno organiziranost udeležencev v svobodni menjavi dela, pri čemer je določeno: delavci v delovnih skupnostih — izvajalci odločajo z delavci v temeljnih organizacijah — uporabniki o sredstvih, s katerimi si zagotavljajo zadovoljevanje vseh potreb za opravljanje nalog. Temeljne organizacije — uporabniki imajo svoje delegate v organih upravljanja organizacij združenega dela — ivzajalcev, preko katerih si zagotovijo vpliv in nadzor nad izvrševanjem dogovorjenih planov. Vendar zakon prav gotovo ne bo rešil vseh problemov. Zato bo potrebno na posameznih področjih sprejeti posebne zakone in redno spremljati izvajanje sprejetih programov glede racionalne porabe omenjenih denarnih sredstev. M. Brečko OB DNEVU MLADOSTI SPREJETI V ZK Osnovne organizacije Zveze komunistov Titovih zavodov Litostroj so priredile v četrtek 24. maja v domu učencev Izobraževalnega centra Litostroj svečanost ob dnevu mladosti. Svečanosti, ki je bila namenjena sprejemu 45 novih članov v vrste Zveze komunistov, sta se skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij Litostroja udeležila tudi sekretar občinske konference Franc Hribar in njegov namestnik Janez Eiikan. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Hinko Smrekar, in po nagovoru tovariša Hribarja, namenjenega predvsem novospejetim članom, je dobilo 45 novih komunistov svoje članske izkaznice, podelili pa so tudi potrdila tistim članom, ki so v zimskih mesecih obiskovali seminar za novo sprejete člane. Svečanost je bila zaključena s podelitvijo priznanj za dolgoletno delovanje sedmim članom zveze komunistov, ki so v tej organizaciji že 30 let in več. Eden izmed novih članov ZK, ki so obogatili naše vrste (Foto: J. Žlebnik) OSNUTEK PRAVILNIKA O RAZVIDU DEL IN NALOG V RAZPRAVI Pohod Pa je enota nadaljevala svoj slov, proti Vrhem, kjer je bila sena prireditev. Udeležili so se je ugledni gostje: Stane Dolanc, Fanc Šetinc, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka itd. Franc Šetinc je zelo obširno obrazložil vlogo vasice Vrhe med NOB in danes. Po končani prireditvi je enota odšla do doma pod Javorjem, kjer se je tudi razšla. Med potjo smo položili nekaj vencev ob spomenikih padlih borcev in se jih spomnili z enominutnim molkom. Pohod je bil zelo dobro orga-nizran, za ikar se moramo zahvaliti organizatorjem. Razšli smo se z upanjem, da se kmalu spet vidimo. Tega pohoda se je udeležilo 14 mladincev iz Litostroja. Brigadirski pozdrav! S. Kozlevčar Po svoji vsebini je ta pravilnik samoupravni akt, ki vsebuje vse značilnosti delovnih mest posamezne temeljne organizacije in delovne skupnosti, predvsem naloge po številu in vsebini in organizacijsko mesto delovnega mesta, kjer se te naloge opravljajo. To so organizacijske značilnosti v pravilniku, ostali podatki pa opredeljujejo kakovost kadra (izobrazba, smer izobrazbe, funkcionalna znanja, praksa itd.), ki naj te naloge izvršuje. To so kadrovske značilnosti v pravilniku, zato opredeljujemo ta samoupravni akt kot organizacijsko-kadrovski akt. Tako sistemsko zbrani podatki v poenoteni obliki morajo odgovoriti na vprašanja: kaj se dela, kje se dela (organizacijska opredelitev), kdo in pod kakšnimi pogoji lahko opravlja to delo (kadrovska opredelitev). Ta akt služi temeljni organizaciji pri oblikovanju kadrovske politike. To je izhodiščno gradivo za načrtovanje kadra po številu in kvalifikacijski strukturi, načrtovanje izobraževanja, napredovanja, prekvalifikacije itd. Osnutek pravilnika vsebuje vsa tista delovna mesta in v taki organizacijski povezavi, kakor so bila po temeljnih organizacijah sprejeta ob koncu lanskega leta oziroma v začetku letošnjega leta. Zato števila, nazivi in organizacijska mesta delovnih mest v nekaterih primerih ne bodo v skladu s stanjem v času, ko dajemo osnutek pravilnika v javno razpravo. Namen razprave je, da ta neskladja do končne potrditve uskladi. Razprava naj bi potekala po samoupravnih in družbenopolitičnih skupinah in nato po sindikalnih skupinah. Zbrane pripombe za posamezne tozde in delovne skupnosti bodo zbrali delavski sveti tozdov in delovne skupnosti in jih nato posredovali kadrovsko splošnemu sektorju. Tako jih bo pripravil (skupno z organizacijsko službo pri vprašanjih organizacijske narave) za usklajevalni postopek, ki ga bo izvedel upravni odbor delovne organizacije. Po uskladitvi bomo akte predhodno obravnavali na zborih delavcev, potrdili pa jih bodo delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Osnovno izhodišče za pravilno in objektivno opredelitev večine elementov tega akta je vsebina in obseg dela, ki je opisano v posameznih nalogah. Zato bo prišlo do spremembe elementov kot na primer stopnja izobrazbe, smer izobrazbe, praksa in podobno šele s spremembo naloge. Sprememba naloge pa mora biti objektivno pogojena ali drugače organizacijsko upravičena, skratka kot sestavni del funkcionalno vključena v poslovni proces temeljne organizacije. Poleg tega gradiva pa dobimo v razpravo še dva osnutka samoupravnih aktov in to: • Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delavcev v TOZD in DS v delovni organizaciji Titovi zavodi Litostroj. S tem aktom naj bi bile sprejete skupne osnove in merila za: — delitev osebnih dohodkov iz živega dela; — delitev osebnih dohodkov iz minulega dela; — dodatke, nadomestila in druga izplačila iz sredstev za osebne dohodke; — način obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov. Ta akt že v naslovu pove, da gre za skupna dogovorjena načela za vse temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti te delovne organizacije. • Pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delavcev v TOZD in DS za vse tiste posebnosti na področju delitve OD in drugih prejemkov, ki so prisotni le v posamezni TOZD in DS. Vsebina, ki je bila združena v sedaj veljavnem sporazumu o delitvi OD bo ločena podana v teh dveh samoupravnih aktih, seveda z novimi dopolnitvami, ki jih zahteva zakon o združenem delu. Za razliko od Pravilnika o razvidu del in nalog bomo ta dva akta sprejeli z osebnim izjavljanjem na referendumu. Ker izhajamo iz načela, da je osnovno merilo za delitev OD opravljeno delo, potem je s tem podana neposredna zveza med Pravilnikom o razvidu del in nalog in sporazumom in Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev OD. S. Vogelnik IZGRADNJA OBJEKTOV DRUŽBENEGA STANDARDA Kdaj bo izdelan celovit program družbenega standarda v Litostroju? Ali plani v srednjeročnem obdobju vsebujejo razširitev izgradnje počitniških zmogljivosti in drugih objektov družbenega standarda? Pri samem samoupravnem sporazumu smo nakazali tudi predlog kompletne izgradnje objdktov družbenega standarda v Litostroju in ga posredovali vsem tozdom, da bi lahko planirali sredstva do leta 1980 in v drugem srednjeročnem načrtu 1981—1986. V pripravi je predlog samoupravnega sporazuma o izgradnji objektov družbenega standarda: a) izgradnja počitniškega doma v Flesi 1979—1981, b) izgradnja rekreacijskega centra pri ICL 1980—1981, c) adaptacija delavske restavracije v letu 1980—1985, d) izgradnja doma na Soriški planini 1987—1988, e) izgradnja stanovanj (pred-videna s posebnim programom, ki je bil dostavljen vsem tozdom) Z velikim zadovoljstvom sprem-Ijamo tudi sodelovanje tozda PZO pri dograditvi balinišča. Izgradnja počitniškega doma v FUesi je že dolgoletna želja kolektiva, saj potrebujemo modernejše in udobnejše prostore za oddih naših delavcev. Izdelali smo predlog samoupravnega sporazuma in ga dali v razpravo ter pripravili potrebno dokumentacijo za pričetek gradnje, ostali tozdi pa naj proučijo možnosti financiranja. Kakšne so možnosti financiranja naših TOZD? Kakšno obre- menitev predstavlja to za delavca? Možnosti financiranja posameznih tozdov so različne, vendar glede na izdelan predlog ne take, da bi jih ne mogli uresničiti z dodatnim trendom pri izpolnjevanju planiških in ostalih obveznosti, V zadnjem času so nastale še dodatne težave zaradi novega zakonskega predpisa, da morajo tudi Objekti družbenega standarda imeti zbranih 50 odst. lastnih sredstev. To zadevo rešujemo kot poseben problem z vključevanjem sovlagateljev pri izgradnji, in to iz DO članic ZPS, ki izdelujejo opremo, ki bi prišla v poštev pri naši izgradnji, npr.: — Kostroj — Slovenske Konjice za vsa okna, vrata in ostale stene, — Jeklo — Ruše pri izgradnji bazenske opreme, — Hidrometal — Mengeš pri vodovodni in centralni napeljavi, — kreditiranje izvajalcev gradbenih del. Kakšno je zanimanje za letovanje v takem objektu v Fiesi glede na oddaljenost? Kakšna je ekonomičnost poslovanja? Z odplačilom anuitet se morajo prenehati druge obveznosti do doma (dodatno regresiranje)! Že sedaj ko so pogoji mnogo ■slabši, je zanimanje za letovanje zelo veliko, majhna oddaljenost Fiese od Ljubljane pa je eden glavnih vzrokov, ki narekujejo to izgradnjo. Drugi vzrok pa je, da vsako leto težje rezerviramo kapacitete v drugih agencijah. Ekonomičnost poslovanja nam je naj- PRIZNANJA KRVODAJALCEM V aprilu leta 1977 je komisija za socialna vprašanja in družbeni standard v sodelovanju s socialno službo pripravila srečanje krvodajalcev Litostroja. Na tem srečanju so bila podeljena priznanja devetdesetim krvodajalcem, ki so darovali kri več kot petkrat. Drugo tako srečanje je bilo v letu 1978, ko smo se lahko pohvalili, da smo v slabem letu skoraj uredili evidenco litostrojskih krvodajalcev in da imamo v Litostroju zaposlenih kar 1009 krvodajalcev. Priznanja za več kot petkrat darovano kri je prejelo 124 naših dajlcev, ko smo proslavljali tudi delavcev. Letos 9. junija ob tednu krvo-pričetek organiziranega prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem, so bila priznanja podeljena 98 našim krvodajalcem. V letošnjem letu beležimo tudi velik uspeh na področju pridobivanja krvodajalcev. Ob zadnji krvodajalski akciji 7. aprila je v vrsto neizmerne množice krvodajalcev vstopilo kar 87 novih. Prepričani smo, da ta številka ne bo upadla in da bo med nami vedno dovolj mladih in novih moči, ki bodo zapolnjevale in dopolnjevale vrsto krvodajalcev. Kri je tekočina, ki je ni mogoče plačati, tekočina, ki je ni mogoče nadomestiti. Edino kri nadomesti kri in tega se prostovoljni krvodajalci zavedamo. Letos so prejeli priznanje naslednji člani kolektiva: Za petkratno darovanje krvi Pavel KUMER, Janko LAPUH, Jože MRHAR, Stane ŠTIH, Marjan ZAGORC, Mijo MESARIC, Alojz JUNTEZ, Jože TRTNIK, Kromopav SOEHADI, Ivan STR-NIŠNIK, Anton BIZJAK, Ivan SVARC, Alojz ŠINKOVEC, Ivan PRISLAN, Franc OVSEC, Vinko KAPLAN, Ivan JUS, Josip HORVAT, Mladenko JANEŠ, Pavel KRADEL, Anton ŠKULJ, Božo VUGRINEC, Jože NOVAK, Franc BOHTE, Ciril GRM, Mile JOVIČ, Alojz VOVKO, Anton PEČJAK, Darko KNAVS, Bogdan ŠTRAVS, Danilo ŠTRAJHAR, Josip TOMIČ, Ivan JAMBROVIC, Viktor VIDRIH, Janez GLADEK, Jakob KARMEL, Srečko ŠINKO, Jože GOVEDNIK, Bernard BRADAČ, Silva BERGANT, Zoran DORDE-VIC, Miroljub IŠVANESKI, Vojko SREBRNIC, Franc JAMŠEK, Franc BOBEN, Anton EBERLINC, Tahir MALAGIC, Viktorija MIKLAVČIČ, Zvone PRINC, Anton TOMAŽIČ, Vasja KREFT, Benedikt ŽEHELJ, Josip ŠPANJOL, Alojz ŠPROHAR. Za desetkratno darovanje krvi: Pavle VEBER, Vlado CERAJ, Jože ERMENC, Jože CEH, Ivan BAHORIC, Jože ZUPANČIČ, Miha MARINŠEK, Ivan JUS, Franc PETROVIČ, Viljem ŠTRBENC, Jakob PERME, Avgust REBERNIK, Stanimir MILENOVIC, Ciril GRM, Alojz VOVKO, Mira ŠČEK, Rudi TELBAN, Ivo KRANJEC, Anton PADERClČ, Anton KOŠICEK, Rajko GRDEN, Polde ŽNIDARŠIČ, Vojko SREBRNIC, Božena NOVAK, Anton TOMAŽIČ, Vasja KREFT, Anton MED-LOBI, Lilijana KRASTIC, Julij FRANKOVIC, Ivan FERME. Za petnajstkratno darovanje krvi: Slavko ERJAVEC, Ivan JUS, Jurij VULKAN, Stane PERHAJ, Bojan OSTANEK, Drago LESJAK, Vasja KREFT, Martina SREŠ, Janez STARMAN Rudi MRAK. Za dvajsetkratno darovanje krvi: Slavko HREN, Alojz JEZERNIK, Janez MAROLT, Jože STOJNIC, Stane ŠMID, Slavko KOKOT, Konrad BLAŽ. Za petindvajsetkratno darovanje krvi: Ivan CEDILNIK, Franc GAŠPERLIN, Ivan BRAJAK. Vsem iskreno čestitamo in jim želimo, da ostanejo krvodajalci še vnaprej, če jim to zdravje dopušča. Vsem, ki se še niste mogli odločiti, pa želimo, da se nam ob prvi krvodajalski akciji, ki bo predvidoma jeseni, pridružite. M. Kreft večji pordk, saj predvidevamo (npr. preventivno okrevanje v predsezoni in po njej, organizacija raznih seminarjev ter posvetov tako naše DO kot organizacij SOZD ZPS). Odplačevanje anuitet bomo v predlogu samoupravnega sporazuma še posebej opredelili. V samoupravnem sporazumu naj se določi, kaj zajema stroškovna cena (ki bo najnižja do 25 odstotkov) in kaj ekonomska cena? K stroškovni ceni spadajo vsi stroški poslovanja, za katere pred-videvamo, da bodo za približno 25 odst. nižji od ekonomske cene, seveda zarddi izključitve stroškov odplačevanja anuitet ter daljšega in ekonomičnega poslovanja. V samoupravnem sporazumu naj se določi, kdo krije stroške infrastrukture in notranje opreme in koliko je teh stroškov? Stroški infrastrukure in opreme gredo v sestavo kompletnega projekta In so del stroškov kompletne izgradnje. Počitniški dom je namenjen za potrebe naših delavcev in se za druge namene ne sme uporabljati, vendar bomo morali storiti vse, da bo tudi v pred in posezoni maksimalno izkoriščen ter seveda s tem rentahilnejši. Predvideno je, da bo dom odprt vse leto. Prav v pred in posezoni bomo morali dom nuditi za razne seminarje in predavanja tudi drugim ponudnikom. Za naše delavce nameravamo organizirati tudi cenejše vikend pakete za soboto in nedeljo ter ob raznih praznikih. Kakšna je ekonomska upravičenost bazena? Bazen je sestavni del doma, ki bo omogočal predvsem večjo zasedenost v pred In posezonskem obdobju, tako za naše okrevance in obiskovalce ter druge uporabnike. Sama cena bazena ne predstavlja velikega stroška v celotni investiciji, daje pa počitniškemu domu večje udobje in uporabnost. Nujno ustanoviti koordinacijsko telo, ki bo spremljalo potek gradnje, dotok in uporabo sredstev. Predvideno je, da bo potek gradnje vodilo strokovno telo TOZD IVET, M bo dal tudi nadzornega strdkovnjalka. Finančno poslovanje pa bomo vodili v našem tozd s posebnim vodenjem stroškov. Dotok sredstev bomo predvideli s posebnim samoupravnim sporazumom, ki bo sprejet na referendumu. Kakšna je vloga TOZD ZSE pri tej in podobnih investicijah? Vloga TOZD ZSE pri tej in podobnih investicijah je, da pripravil kompletno dokumentacijo objefeta,^ vsa potrebna soglasja za izgradnjo ter posreduje zadevo v obravnavo vsem tozdom, ki kot investitorji združujejo sredstva. M. Vidmar PRIZNANJE SINDIKATA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ 1979 Konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj, Ljubljana razpisuje na osnovi sklepa 74. seje predsedstva z dne 3. 5. 1979 »-Priznanje sindikata Titovih zavodov Litostroj 1979«. OSNOVNA NAČELA RAZPISA: Priznanje se podeljuje vsako leto ob obletnici Litostroja. Dodeljuje se za uspehe, dosežene v daljšem časovnem obdobju ali za konkretno delo. PRIZNANJA: 1. Zlata plaketa — za posameznike, delovno skupino ali delovno organizacijo; 2. Srebrna plaketa — za posameznike, delovno skupino ali delovno organizacijo; 3. Zlata značka — za posameznike (in sicer največ tri iz posameznega področja, ki je razpisano). Kandidate za priznanja lahko predlagajo TOZD, OZD in druge družbenopolitične organizacije, strokovna društva, društva in združenja ter delavci Litostroja. PRIZNANJA SE PODELJUJEJO: a) na področju delovanja v družbenopolitičnih organizacijah, b) na področju samoupravljanja, c) za uveljavljanje družbenoekonomskih načel v poslovanju, d) na področju pospeševanja inventivne dejavnosti, e) na področju kulture in telesne kulture, f) na področju ostalih dejavnosti. Vsa ta področja ureja poslovnik. Predlog mora vsebovati poleg osnovnih podatkov o kandidatu tudi podrobno utemeljitev dela, zaradi katerega se predlaga za podelitev priznanja. Predložite tudi izjave morebitnih sopredlagateljev oz, mnenja drugih organizacij, ki predlog podpirajo. Predlog je treba poslati do 15. julija 1979 na naslov: Konferenca osnovnih organizacij sindikata Titovi zavodi Litostroj 61000 Ljubljana, Djakovičeva 36 OBISK ŠVEDSKE DELEGACIJE V LITOSTROJU 9. junija nas je obiskala šestčlanska švedska delegacija, ki jo je vodil predsednik komisije za priseljence na švedskem Hassel Brtiger, v delegaciji pa so bili šef oddelka za uporabo prostega časa pri občini Goteborg Swen Essle, stalni sekretar komisije za priseljence Leif Svvenson, vodja pokrajinskih sindikatov za južno Švedsko Ako Lin-den, Anna Stina Hurtig, svetovalka za izobraževanje, ter tajnica kluba jugoslovanskih delavcev na Švedskem Vida Koren. Delegacijo je spremljal še jugoslovanski veleposlanik na Švedskem tovariš Ivan Andrejaš. Namen obiska švedske delegacije v Ljubljani je bil predvsem pogovor o skupnem razreševanju problemov slovenskih delavcev na Švedskem, kjer jih je sedaj na začasnem delu približno pet tisoč. Predstavniki Ljubljane so švedske goste seznanili predvsem z nekaterimi posebnostmi našega razvoja, z našim sistemom samoupravljanja, z znamenitostmi in kulturo, da bi lažje razumeli naše ljudi in probleme, s katerimi se srečujejo v tujini. V Litostroju smo člane delegacije najprej seznanili z nastankom in razvojem naše delovne organizacije ter s proizvodnim programom. Predvsem jih je zanimala naša samoupravna organiziranost ib njen učinek v praksi pa tudi naša skrb za delavca — od družbene prehrane, invalidnine, otroškega varstva, izobraževanja in zavarovanja pa do reševanja stanovanjske problematike. Ob koncu razgovora se je vodja delegacije zahvalil za razgovor in poudaril, da je bil sicer razvoj na Švedskem drugačen, naši cilji za skrb človeka pa so isti. Ob sicer še neurejenih vtisih so že lahko ugotovili, da so se veliko naučili in spoznali mnogo stvari, ki bi jih lahko s pridom »presadili« v svoj družbeni sistem. Po razgovoru so si ogledali še naše proizvodne obrate, v času svojega obiska v Sloveniji pa so imeli še razgovore na magistratu iu na mestni skupščini. Ogledali so si še kulturne znamenitosti Ljubljane, Postojno, Lipico in Debeli rtič, kamor hodijo na počitnice iu zdravljenje tudi švedski otroci. Svoj obisk v Jugoslaviji so sklenili z obiskom v Celju in Zagrebu. M. H- NA MORJU V NOVIH PRIKOLICAH llliilplff Pred dobrim mesecem smo kupili pet novih prikolic tipa 640, ki jih izdeluje IMV v Novem mestu. Posamezna prikolica je dolga 6,40 m in široka 2,50 m, opremljene pa so s štirimi in enim dodatnim ležiščem, s plinskim centralnim ogrevanjem, kopalnico in umivalnico, imajo pa tudi priključke za elektriko in plin ter hladilnike. Prostorsko so prikolice razdeljene na veliko in malo spalnico ter dnevni prostor s kuhinjo in kopalnico. Velika prednost novih prikolic so tudi veliki baldahini v izmeri 6,40 X 2,50 m. To so najlepše prikolice, ki smo jih imeli doslej, posamezna prikolica stane 92.000 din, cena bal- dahina pa je 12.000 din. Ob tem smo prikolice tudi opremili, dodatna oprema za vsako prikolico pa zna' ša še 10.000 din. Vseh pet prikolic je postavljenih v Premanturii kjer že čakajo na prve goste, ki bodo svoj dopust preživeli na morju. Ker je zanimanje za letovanj6 v prikolicah zelo veliko, smo naročili še tri priko-lice, ki jih že v kratkem pričakujemo. Prikolice so zelo lepe in prav bi bilo, da bi s6 vsi, ki bomo v njih letovali, potrudili, da bi tak6 še dolgo ostale. Tako se bomo vsako leto radi vra' čali vanje in v prijetnem okolju preživeli svoj dopust. M. B" POSVETOVANJE O AVTONOMNIH ELEKTRIČNIH VIRIH: MALE HIDROELEKTRARNE Ob pomanjkanju in dražitvi nafte smo tudi pri nas začeli resneje razmišljati, kako razbremeniti zunanjetrgovinsko bilanco z intenzivnejšo uporabo domačih energetskih virov. K reševanju tega vprašanja je prispevala Zveza strojnih in elektrotehničnih inženirjev in tehnikov Jugoslavije z organiziranjem posvetovanja o samostojnih električnih virih v Opatiji 21. in 22. maja letos. Pokroviteljstvo je prevzel zvezni komite za energetiko. Na posvetovanju so strokovnjaki obravnavali poleg novih, še neizkoriščenih virov energije, kot so sonce, veter in kemijski procesi v akumulatorjih, tudi že zdavnaj znane, toda pri nas skoraj povsem pozabljene in zanemarjene možnosti pridobivanja električne energije z malimi hidroelektrarnami. Pokazalo se je, da so slednje pavzaprav edine, ki jih je mogoče takoj realizirati, medtem ko je za druge vire do indu-Strijske izdelave potrebne opreme potrebno še znatno raziskovalno in razvojno delo. Prav zaradi tega so prešle male hidroelektrarne v ospredje obravnave, katere cilj je bil poleg varčevanja z uvoženimi gorivi tudi zagotovitev najnujnejše električne energije v izjemnih pogojih. LITOSTROJ je skupno z Institutom za turbinske stroje za posvetovanje pripravil referat o tipizaciji turbin za male hidroelek-trane. V njem je v izvlečku podal tipizacijo malih Frandisovih, Peltonovih in cevnih turbin, ki jo je izdelala v okviru raziskovalne naloge »Optimizacija malih hidro-agregatov za področje SR Slovenije«, Institut pa je referat dopolnil s svojo tipizacijo najmanjših turbin. Gonilnik je iz brona in meri na zunanjem obodu 420 mm (Foto K. Gornik) botica, o možnosti uporabe asinhronskih kratkosti enih motorjev kot generatorjev za napajanje lastne mreže, za kar je potrebna le malenkostna preureditev asinhronskih motorjev. Inovacija, ki bo prav gotovo segla preko naših meja, je zelo pomembna, ker obeta približno 50-odstotno pocenitev v primerjavi z dosedanjimi sin kronskimi generatorji. V hotelu Kvarner v Opatiji, kjer je potekalo posvetovanje, je bila v istem času tudi manjša razstava opreme za male hidroelektrarne in druge samostojne vire električne energije. LITOSTROJ je razstavil eno izmed svojih malih tipiziranih Francisovih spiralnih turbin z regulatorjem, izdelanih v Institutu Vižmarje za nepalsko hidroelektrarno Silghadi Doti. Posvetovanje v Opatiji je brez dvoma prispevalo k splošnemu ugodnejšemu razpoloženju za gradnjo malih hidroelektrarn v Jugoslaviji tako da v naslednjih letih v LITOSTROJU z gotovostjo lahko pričakujemo številna naročila za male turbine z regulatorji. L. Šole II. delovno tekmovanje livarjev v TOZD PUM Delovna tekmovanja imajo večji pomen, kajti samoupravni razvoj naše družbe zahteva vsestransko izobraževanje delovnih ljudi kot osnovnih nosilcev in ustvarjalcev materialnih dobrin naše družbe. Istočasno pa naš samoupravni sistem teži k popolnemu uveljavljanju osebnosti delavca kot ustvarjalca, s popolnejšim znanjem tehnične kulture, ker le tako oblikovan in usposobljen samupravljalec lahko odloča o svojem delu in rezultatih dela ter prispeva svoj delež k izgradnji socialističnega samoupravnega sistema. Prav delovna tekmovanja veliko prispevajo k uveljavljanju teh načel v praksi, k večji produktivnosti, izboljšanju kvalitete in večjemu izkoriščanju znanja in sposobnosti proizvajalcev za hitrejši gospodarski razvoj. Tako predstavniki Instituta kot Litostroja so aktivno posegu v razpravo in bili s svojim izvajanjem v središču pozornosti. Strokovno zelo zanimivi in povsem na mestu so bili tudi predlogi, s katerimi so popestrili razpravo predstavniki slovenskega elektrogospodarstva in nekaterih drugih delovnih organizacij iz Slovenije. Z odobravanjem so udeleženci Posveta sprejeli litostrojski predlog operativnega načrta za izgradnjo malih hidroelektrarn v Jugoslaviji. Predlog, obsegajoč 10 točk, temelji na stališču, da je izdelana tipizacija opreme šele prvi in Skromen korak k pocenitvi opreme. Resnična pocenitev je mogoča samo z izdelavo opreme v serijah. Zato pocenitev ni izvedljiva brez Usklajevanja republiških letnih Planov postavljanja matih hidroelektrarn, pri čemer naj bi svojo vlogo odigral JUGEL. — Predstavnika Instituta in LITOSTROJA sta bila izvoljena v komisijo za oblikovanje sklepov posvetovanja. Med referati drugih udeležencev je bila deležna izredne pozornosti novica iz DO SEVER, Su- Zato so se v lanskem letu že tradicionalnim kovinarskim poklicem pridružili v delovnem tekmovanju prvič tudi livarji. 14. junija letos je potekalo delavno tekmovanje livarjev TOZD PUM, katerega se je udeležilo 13 tekmovalcev. Pripravljalni odbor za izvedbo tekmovanja se je odločil, da bo tokrat predmet praktičnega dela tekmovanja zahteven ulitek ladijskega vijaka. Izvedba tekmovanja in tudi kriteriji za ocenjevanje so biti po pravilih, ki veljajo za republiška tekmovanja in so že bili osvojeni na lanskem takem tekmovanju, ker zagotavljajo vsem tekmovalcem enake pogoje. Livarji so tekmovali v teoretičnem in praktičnem delu, skupno so lahko zbrali največ 1000 točk. Teoretični del je obsegal vprašanja' iz strdke, to je poznavanje izdelovalnih materialov, predmetov dela, in tehnologijo proizvodnega procesa, kontrolo kvalitete, poznavanje zaščite in varnosti pri delu in poznavanje samoupravnega sistema. Tekmovalci so iz tega dela lahko zbrali največ 300 točk. Pri praktičnem delu tekmovanja pa so posebne komisije, sestavljene iz strokovnjakov iz proizvodnje, ocenjevale učinek in kvaliteto dela, to je formo in ulitek po točno izdelanih kriterijih. Maksimalno število točk, ki jih je tekmovalec osvojil v tem delu tekmovanja po vseh naštetih kriterijih, je bilo 700. Vsak tekmovalec je izžrebal šte-vdiiko delovnega mesta in svojo tekmovalno številko. Tako je bila vsakemu tekmovalcu zagotovljena anonimnost, komisijam pa omogočeno nepristransko ocenjevanje. Po končanem tekmovanju so vsi udeleženci dobili priznanje za sodelovanje, najboljši pa še diplome in nagrade za prva tri mesta. Rezultati: 1. Mladen HORVAT 2. Miro PIRC 3. Tone OGRIN Najboljši tekmovalci se bodo udeležili III. republiškega tekmovanja kovinarjev, ki bo septembra v Celju. Livarji so tako na delovnem tekmovanju dokazali, da so res sposobni narediti zahtevne ulitke kvalitetno in v kratkem času, kar naša redna proizvodnja vedno bolj terja od njih za realizacijo plana in ustvarjanje potrebnega dohodka TOZD in DO. M. Šček Vhodni portal v HE Rama, na mestu, kjer so 17. februarja 1943 enote X. Hercegovske brigade uničile italijansko oklopno kolono SPET NOVA DESETLETNICA Komaj smo opravili s spominskimi zapisi ob desetletnem uspešnem obratovanju HE Zlatoličje, najmočnejše elektrarne na Dravi, že je podoben jubilej proslavila še nekaj močnejša HE Rama — elektrarna iz sistema hidroelektrarn na Neretvi. Konec leta 1968 sta se skoraj istočasno obrnili obe turbini z močjo po 80 MW in se po uspešno končanem poskusnem obratovanju vključili med redne proizvajalce električne energije. V prvih letih je elektrarna prebolela nekaj težjih otroških bolezni, ki pa so bile uspešno ozdravljene. Litostroj je dobavil vso turbinsko opremo, zaporne organe in montažne žerjave ter izvršil tudi montažo svoje opreme. Želimo, da bi elektrarna z edinstvenim vhodnim obeležjem tam pod Marino pečino še dolgo uspešno obratovala! ETO ZAHVALA IZ ETIOPIJE Iz cementarne v Adis Abebi (Etiopija) smo prejeti zahvalo za tehnično sodelovanje — tov. Jože ŠKULJ je izvršil remont cementnega mlina. Direkltar cementarne piše: Že več strokovnjakov se je trudilo, da bi odstranili okvaro na gonilniku cementnega mlina, vendar niso uspeli. Tovariš ŠKULJ se je potrudil in našel rešitev tega problema. On je odličen tehnik, s katerim smo izredno dobro sodelovali, nikoli sc ni pritožil zaradi nemogočih delovnih pogojev. Ponosni morate biti, da imate tako sposobnega delavca. Iskreno upam, da se bo sodelovanje med vami in nami v prihodnosti še bolj razmahnilo. Ob tej priložnosti tov. ŠKULJU iskreno čestitajo tudi vodstvo in družbenopolitične organizacije TOZD MONTAŽA. ŠE BOMO GRADILI ELEKTRARNE ... V zadnjem času je v prodaji turbin za domače tržišče dozorelo nekaj pomembnih naročil. Tako je bila podpisana pogodba za turbine HE Golubič, ki obsega dobavo dveh Francisovih turbin s pripadajočo opremo, pogodba za opremo za-sunske komore in montažne žerjave v HE Obrovac, medtem ko je pripravljen tudi že čistopis pogodbe za turbinsko opremo za HE Solkan. Vsekakor omenjene nove obveze v tem času energetskih zadreg predstavljajo odgovorno nalogo zlasti v rokovnem pogledu in prav bi bilo, da bi se tega vsi zavedali. S končano montažo in uspešnim začetkom obratovanja HE Formin, z zaključevanjem del na HE Zakučac II in HE Peručica III, kjer se bo v kratkem zavrtela še druga turbina, z živahno montažo na HE Gazivode in HE Sjenica, s pospešeno izdelavo opreme HE Tikveš II, HE Čakovec, HE Grabo-vica in HE Obrovac je dosežena določena kontinuiteta v proizvodnem procesu in omogočena primerna zasedba strojnega parka kot tudi osatih kapacitet. V zvezi s tem je potrebno glasno opozoriti na izredno nesprejemljiv in neuspešen način obravnavanja večjih rekonstrukcij, popravil, remontov in podobno. Kljub temu, da je osnovna dokumentacija dostikrat že izdelana ati pa gre celo za čisto ponovitev, nastajajo tako v projektivi kot tehnološki pripravi nerazumljivo dolgi mrtvi rokavi. Primeri Zvornik, Ožbalt, Jablanica, Doblar — če navedemo samo najkritič-nejše — ostajajo s svojimi kasnitvami preprosto nerazumljivi in neopravičljivi. Kot taki nam prav gotovo niso v ponos, zato nujno terjajo drugačen način obravnavanja. Prodaja že nekaj let opozarja na izredno aktualno problematiko, vendar brezuspešno — nasprotno: z reorganizacijo izdelave tehn. dokumentacije so se znašla na že tako ostrem makadamu hitrih postopkov še nova polena ... O tem velja ponovno razmisliti, kajti nič novega ne oznanjamo, če pravimo, da se starajo tudi naši izdelki. ETO Zbrano in natančno (Foto V. Udovič) POČITNICE SO TU Obiskali so nas... Kljub težavam, ki so se pojavljale ob rezervacijah za le-tovanje v letošnjem letu, nam je uspelo zagotoviti dovolj ležišč. Še nekoliko več. V Kukljici smo predvidevanja presegli kar za 100 oseb! Posebne težave smo imeli s prikolicami. Neverjetno število zainteresiranih nam je narekovalo dodatno naročilo še treh prikolic, kljub temu pa nismo mogli ugoditi vsem ineresentom. Tako se je letos dvignilo število dopustnikov v prikolicah na 207. Težave so z nabavo dodatnih prikolic, ker nam jih proizvajalec ne more dobaviti do roka, zato bo' morda odpadla cela prva izmena. Koliko jih letuje v našem aranžmaju? Elesa 640 Premantura 207 Pula 259 Kukljica 277 Soriška planina 87 Skupno 1470 (Na Soriški planini volj prostora.) je še do- SODELOVANJE S POLJSKO IN CSSR Z obiskom delegacije Litostroja na Poljskem in Češkem je bil sklenjen dokončni sporazum izmenjave počitniških kapacitet za leto 1979. Istočasno je delegacija sprejela načelni sporazum za leto 1980. Ugotovljeno je bilo, da vlada zelo velik obojestranski interes za nadaljnje sodelovanje. Število Poljakov naj bi ostalo tudi za prihodnje leto nespremenjeno — 50 oseb. Predvidoma bo že prihodnje leto zgrajen nov dom v Kryni-cah, kjer naj bi bilo večje udobje glede na to, da se dom nahaja v samem mestu. Razgovori so potekali tudi o izmenjavi skupine mladincev, kar pa bo dokončno sklenjeno kasneje. MILEVSKO PRIPRAVLJA PRESENEČENJE Predstavniki Z VVZ Milevsko so v izgradnjo novega doma s preko 150 ležišči vložili velike investicije. Dom bo imel družbene prostore, restavracijo ter 50 ležišč, okoli zgradbe pa je 10 vikend hišic, v vsaki je 10 ležišč. Predvidevajo, da bodo naše skupine v letu 1980 že bivale v novih prostorih. Mesto, kjer se nahaja novi rekreacijski center, je oddaljeno 25 km od Tabora ter 25 km od Milevškega ter stoji ob lepem gradiču ter naravnem jezeru. V drugi fazi predvidevajo tudi izgradnjo bazena. Brnčani nam ob umetnem jezeru pripravljajo dodatne izboljšave tako glede samega bivanja kot ostalih ugodnosti. Zgradili so dodatne sanitarije in kopalnice Franc Ovsec: Buči, buči, morje Adrijansko ... FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI V počastitev dneva mladosti smo 24. maja 1979 v Litostroju odprli fotografsko razstavo. Pripravilo jo je 14 fotoamaterjev, ki so obiskovali začetni fotografski tečaj za črno-belo fotografijo: Biščak, Bizovičar, Bratkovič, B. Galič, M. Galič, M, Gregorič, Hobel, Juntez, Keber, Kogoj, Ovsec, Pečjak, Starman in Šerbetar. Razstavo je odprl predsednik fotografskega filmskega društva dipl. inž. Peter Poženel, ki je tečaj tudi vodil v sodelovanju s tovarišem Vinkom Udovčem. Prisotni so bili gostje: predsednik konference osnovnih organizacij sindikata tovariš Miro Podbevšek, tovariš Ilič, kulturni animator v Litostroju, tovariš Vukosav Živkovič, sekretar ZK Litostroj in ostali, med katerimi je bil zlasti zaželjen inž. Marjan Smerke iz Fizikalnega inštituta. Po uvodnih besedah predsednika društva je spregovoril tovariš Vukosav Živkovič ter poudaril, da je leto 1976 začeta akcija ZK »Človek, delo, kultura«, rodila sadove na kulturnem področju v Litostroju in da je tudi pravkar odprta razstava eden od sadov te akcije. Zelo vzpodbudne besede je spregovoril tovariš Tone Erman, ki je kot dolgoletni fotoamater zelo prisrčno nagovoril razstavljalce ter jim dal tudi zelo koristne nasvete za bodoče delo. Poudaril je osnovno nalogo fotoamaterja, ki naj skuša na vsakem koraku zabeležiti lepoto, kar ga obdaja, da bo tako imel veliko več od življenja. Seveda pa pri tem ne sme prezreti tudi nelepih prizorov onesnaženega okolja in prirode. Nato je strokovno vodstvo po razstavi prevzel inž. Marjan Smerke (kandidat za mojstra umetniške fotografije). Svoja opažanja in pripombe je dal skoraj pri vsaki fotografiji ter tako povedal zelo veliko koristnega o kompociziji slike, o kvaliteti slike, izbiri motiva itd. Zelo opazna in pohvalna so bila dela avtorjev Šerbeterja, Ovseca, Gregorčiča in Kogoja. P. Poženel ter povečali zmogljivosti same restavracije. Hočejo, da se kot njihovi gostje v letošnjem letu počutimo bolje. BLANSKO — NOVO SODELOVANJE Glede na poslovno sodelovanje med Litostrojem in DO ČKD B lansko (tovarna za turbine in velike karuzle) smo v dogovoru za izmenjavo v letu 1980. Tako naj bi mi gostili 60 njihovil delavcev na Jadranu, oni pa 60 naših. V njihovem rekreacijskem centru blizu Macohe ob lepem jezeru pravkar končujejo izgradnjo restavracije, .ob kateri imajo svoje počitniško naselje. Lape zidane vikend hišice, v katerih sta dve sobi s po dvema in tremi ležišči, sanitarije in kopalnica ter mala čajna kuhinja, dajejo občutek udobja,- urejena je restavracija, je pa tudi možnost ogleda vseh znamenitosti v njihovi okolici, poleg tega pa še velika prijaznost naših gostiteljev. Mesto Blanško je oddaljeno 25 kilometrov iz Brna, njihov center pa še približno 20 km od B lanskega ter je ravno tako 25 km od Brna. Cehoslovaki iz ZVVZ v Fiesi: od 20. 6. — 30. 6. od 30. 6. — 10. 7. od 31. 8. — 10. 6. Poljaki v Fiesi: od 20. 8. — 31. 8. Naši izleti v letošnjem letu v ČSSR: V Červeno: 23. 6. — 30. 6. 30. 6. — 6. 7. 25. 8. — 31. 8. V Brno: 24. 8. — 31. 8. V vseh izmenah je še dovolj prostora. Izkoristite ugodnosti izletov na obročno odplačevanje! M. Vidmar PREVERJANJE ZNANJA IN NUDENJE PRVE MEDICINSKE POMOČI V okviru akcije »NIČ NAS NE SME PRESENETITI«, je 9. junija 1979 v Šiški na osnovni šoli »Riharda Jakopiča« potekalo preverjanje znanja iz nudenja prve medicinske pomoči ekip civilne zaščite in rdečega križa. Sodelovalo je preko 50 ekip. Na tem preverjanju znanja prve pomoči sta sodelovali tudi dve ekipi enote prve medicinske pomoči civilne zaščite naše delovne organizacije, ki sta dosegli zelo lep uspeh — uvrstili sta se na 8. in 16. mesto. Udeleženke so dobile posebna priznanja. Čeprav so bile ekipe sestavljene predvsem iz novo vključenih obveznic civilne zaščite, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo njihovo sposobnost in znanje. Vsem sodelujočim še enkrat čestitamo ter se jim zahvaljujemo za požrtvovalnost pri pripravah, saj so žrtvovale svoj prosti čas, da bi se čim bolje pripravile za preverjanje znanja in usposobljenosti. Istočasno se zahvaljujem tudi sestri Mariji Glumač iz naše obratne amublante za strokovno pomoč in sodelovanje v pripravah. Sestav obeh ekip: I. ekipa: Anica Ladiha Ivanka Bakše Iva Sirotka Angelca Ažman Simona Perme Katarina Markač II. ekipa: Lidija Arhar Marija Sček Ernestina Pazonova Ivanka Mihelič Danica Oven Jožica Mihelič S. Trop DELEGACIJA IZ NDR Delegacija Državne planske komisije Nemške demokratične republike je 11. aprila 1979 pod vodstvom podpredsednika dr. Leikoufa obiskala Litostroj. Razgovori ob tej priložnosti so bili zelo plodni, obstajajo velike možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanja z NDR. Razgovorom so prisostvovali še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljanske banke. Metalke in še nekateri drugi predstavniki iz Berlina. R. Potočki KOROŠKI DELAVCI V četrtek 14. junija nas je obiskala dvanajstčlanska sindikalna delegacija koroških delavcev elektrogospodarstva, ki so bili gostje občinskega sindikalnega sveta z Jesenic, s katerimi imajo že več kot 20 let prijateljske odnose. Delegacijo je vodil inženir Rudi Charf, spremljal pa jih je Egidij Matič, član občinskega sindikalnega sveta z Jesenic. Goste je zanimal proizvodni program Litostroja in še posebno Izobraževalni center oziroma kadri, ki jih ta center izobražuje. Zanimali so se tudi za SOZD ZPS in nadaljnjo investicijsko izgradnjo v Litostroju. Po razgovoru so si gostje ogledali tudi nekatere proizvodne obrate in Izobraževalni center Litostroj. K. G. ROMUNSKI AMBASADOR V mesecu, bogatem z obiski raznih predstavnikov in delegacij, nas je v četrtek 14. junija obiskal tudi romunski ambasador Nicolae Mihai. Njegov obisk je posledica pogovorov v Bukarešti med predstavniki vlad Romunije in Jugoslavije, namenjenih poglabljanju sodelovanja na vseh področjih. Znano je, da imata Romunija in Jugoslavija že dolgo dobre odnose na vseh področjih, vendar so na pogovorih prišli do skupne ugotovitve, da naši odnosi še vedno niso v skladu z obojestranskimi možnostmi in potrebami obeh držav in da bi bili lahko še boljši. V Litostroju se je romunski ambasador srečal z vodilnimi pred- stavniki naše delovne organizacije, ki so ga seznanili z razvojem naše delovne organizacije, s proizvodnim programom, lastno tehnologijo, izvozom in našimi novimi investicijami. Pogovarjali smo se o našem dosedanjem sodelovanju z romunskimi partnerji ter o možnostih za še večje sodelovanje in skupnih nastopih na tujih tržiščih. V kratkem bo Slovenijo in tudi Litostroj obiskal še romunski minister za strojegradnjo, s katerim se bomo lahko dogovorili o konkretnih skupnih akcijah, ki bodo še bolj okrepile naše gospodarske odnose. (Romunski ambasador je na sliki prvi z leve) M. H- NOVI STROJI -NOVA TEHNOLOGIJA Prav gotovo je bilo precej Li-tostrojčanov v ponedeljek, 14. 5. 1979 radovednih, ko so v dopoldanskih urah videli v tovarni pred garažami tozda IVET velik razstavni avtobus svetovno znane tvrdke MESSER GREISHEIM, ki proizvaja stroje za plamensko rezanje pločevine. No, strojev za rezanje pločevine nam ni potrebno demonstrirati, saj jih je v Sloveniji nekaj že postavljenih in nam je delo z njimi že dobro znano (samo v naši tovarni sta dva, zadnji je začel delati šele v začetku maja). Manj pa nam je bilo znano, kako daleč pred nami so že tisti, ki majo več možnosti, več denarja, druge zahteve itd. — v tovarni MESSER GREISHEIM v Frankfurtu. V kinodvorani Izobraževalnega centra Litostroj smo se seznanili z možnostmi, ki jih nudi tehnika plamenskega rezanja in z razvojem na tem področju, v avtobusu, ki smo ga že omenili, pa je bila vgrajena kompletna oprema programskega mesta za demonstracijo izdelave programov za numerično krmiljenje in CNC plameniske rezalnike. Svetovni sloves ne pride slučajno. Kvaliteta, vrhunska tehnika, to so zahteve kritičnega mednarodnega tržišča. To je hkrati tudi osnova uspeha podjetja Mes-ser Greisheim. Dve tretjini vrednosti prodaje plamenskih rezalnih strojev odpade na izvoz, saj izvažajo v preko 80 dežel. Kvaliteta in napredna tehnika izhajata iz visoko postavljenih ciljev, ki so si jih zadali že na začetku. Rezultat zastavljenih ciljev so dozoreli stroji, ki so prav tako kvalitetni in natančni, kot tudi stabilni in zanesljivi. Tako kot na skoraj vsem področju tehnike gre tudi razvoj tehnike plamenskega rezanja s hlini mi ali pa velikimi koraki na- problemi; to je programiranje. Ročno programiranje je dokaj zamotano, zato je smotrno z nakupom numerično krmiljenega plamenskega rezalnika kupiti tudi programersko mesto ali »INTE-LIGENTER CODIERPLATZ«, kot ga sami imenujejo. Kljub temu, da je bila v avtobusu vgrajena vsa oprema za prikaz dela na programerskem mestu, za strojno programiranje demonstracija ni bila možna zaradi prenizke napetosti v tem delu omrežja v Litostroju. Omenili smo že, da imamo v Litostroju dva plamenska rezalnika s fotocelico in da je drugi, ki smo ga dobavili pred nedavnim, že v izpopolnjeni izvedbi. Izpopolnjenost je v tem, da so v njem že vključeni vsi elementi, ki omogočajo priključitev na NC krmilje, seveda z dograditvijo pogonskega sklopa (zobniška letev in pogon s koračnim motorjem). j^ompletno programersko mesto (Inteligenter Codierplatz) za izdelavo krmilnega traku za numerično krmiljeni plamenski rezalnik Prednost, ki jo ima numerično krmiljeni plamenski rezalnik pred rezalnikom, ki je voden s fotocelico, je zelo velika, vendar je temu ustrezna tudi cena. Prednost, ki jo ima ta plamenski rezalnik v primerjavi z vodenim s fotocelico, lahko primerjamo s prednostmi, ki jo ima numerično krmiljena stružnica v primerjavi s kopirno stružnico. V tem primeru ne gre za primerjavo možnosti izdelave kompliciranih izdelkov, pač pa je tu vprašanje izkoristka materiala kot tudi drugih možnosti, ki jih nudi numerično krmiljeni plamenski rezalnik (za-risovanje s praškom, zatočkovanje z namestitvijo pnevmatskega toč-kala namesto gorilnika itd. (slika) V čem je pravzaprav prihranek materiala? Stroj razporedi različne oblike izdelkov po formatu pločevine, iz katere bodo izrezani. To razporeditev opravi programer tako pri ročnem, kot pri strojnem programiranju. On določi tudi zaporedje rezov in s tem lahko zelo racionalno izkoristi material. To je možno tudi pri plemenskem rezalniku s fotocelico, vendar se to običajno ne uporablja, zato porabimo znatno več materiala. S posebnim programom ASCO pa namesto programerja opravi vse to delo računalnik sam, veliko hitreje in boljše kot programer. Izbrano razporeditev izrezov računalnik, če želimo, tudi nariše. Za izdelavo programa za numerično krmiljenje plamenskih rezalnikov ni potrebna vsa oprema. Za ročno programiranje je dovolj samo luknjalnik za izdelavo programskega traku, ki pa je razmeroma poceni v primerjavi z razkošnim programerskim mestom, katerega oprema je prikazana na sliki. Vendar velja: bolj ko je opremljeno programersko mesto, bolj produktiven je programer in več znanja mora imeti. Navedeno programersko mesto je namenjeno tudi za strojno programiranje odrezovalnih strojev. Litostrojski proizvodni program je tako raznolik, da naravnost kliče po uvedbi sodobnejše — višje tehnike v prirezovalnici. Do tega zaključka so prišli tudi strokovnjaki podjetja Messer Griesheim, _ ko so si ogledali našo sedanjo prirezovalnico. Prepričan sem, da se bomo tudi v Litostroju prav kmalu odločili za nakup numerično krmiljenega plamenskega rezalnika ali pa vsaj k rezalniku za vodenje s fotocelico dokupili potrebno opremo za numerično krmiljenje. I. Gantar Prej. Prvi plamenski rezalnik, ki jšte je kupil Litostroj pri podjetju Messer Griesheim, je bil kopirni s šablono in je še vedno v upora-Pred petimi leti smo kupili Plamenski rezalnik voden s fotocelico (kopiranje z načrta v merilu jvj). Tudi ta stroj še vedno od-. čno dela, je kvaliteten in v vsem c^su ni bilo večjih težav, tako da P* bilo niti enkrat potrebno iskati serviserja od proizvajalca (zahva-dujoč tudi usposobljenosti doma-cth vzdrževalcev). Zaradi dobrih Rušenj z navedenima strojema h zaradi povečanja obsega proizvodnje v TOZD TVN smo _ge od-ncili za nakup še enega plamen-kega rezalnika izpopolnjene iz-edbe. K temu rezalniku smo do-Pjrpili še rezalnik za rezanje s Plazmo za odrezavanje tistih ma-erialov, katerih ni mogoče odre-°Vati z navadnimi plamenskimi rezalniki. r Razvoj tovrstnih plamenskih eZalnikov pa se ni ustavil pri vo-®niu gorilnika s fotocelico (kopi-So 6 PPčrta v merilu 1:1), pač pa ri* Se močno uveljavili nume-črto krmiljeni plamenski rezal- niki 2 več gorilniki (šobami). Sto- nost tovrstnih plamenskih re--Pnikov se 2 namestitvijo večje-Vi gorilnika močno poveča. Z no-. numerično krmiljenimi re-mki pa se pojavijo tudi novi Senegalci v Litostroju V četrtek, 24. maja je v Slovenijo pripotovala delegacija demokratične stranke Senegala. Delegacijo je vodil namestnik generalnega sekretarja stranke FARA NDIAJ, poleg njega pa so bili še ALIUM BUD ARA NJANG, odgovoren za mednarodne odnose stranke, in LOI DIOP, odgovoren za območje KAZAMUSA. Člani delegacije so bili gostje zvezne konference SZDL Jugoslavije, v Sloveniji pa so jih spremljali predstavniki republiškega sekretariata za informacije IS SRS. Istega dne ob 9. uri je delegacija obiskala našo delovno organizacijo, kjer so jih sprejeli predstavniki vodstva samoupravnih organov, DP O in informativnega centra Litostroja. Goste je zanimalo delovanje in razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v praksi, zato so postavljali številna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na pravice in dolžnosti delavcev, samoupravnih organov in vodstva. Gostje so povedali, da njihova demokratična stranka Senegala z veliko pozornostjo proučuje samoupravljanje v Jugoslaviji in da ga želijo globlje spoznati. Po raz- govoru, ki je trajal skoraj eno uro in pol so si Senegalci z zanimanjem ogledali še nekatere proizvodne obrate, nato pa so se odpeljali še v Postojnsko jamo. Ali poznamo republiko Senegal? Senegal je že od leta 1960 neodvisna država na zahodni obali Afrike. Ima nad pet milijonov prebivalcev, ki živijo na površini 197.161 kv. km. V glavnem mestu Dakru živi več kot 800.000 prebivalcev, nekaj jih živi v ostalih manjših mestih, v glavnem pa jih nad 75 odst. živi na vasi in se ukvarja s kmetijstvom. Že od leta 1960, ko je bila proglašena za neodvisno državo republiko Senegal, jo vodi tedaj izvoljeni predsednik Leopold Sedar Sen-ghor, ki je obenem tudi ves čas generalni sekretar stranke »Pro-gresistične zveze Senegala«. Zaradi dolgoletne oblasti Francije se je uveljavil francoski jezik, po veri pa je večina Senegalcev muslimanov. Kljub dokajšnjemu izkoriščanju rudnih bogastev ostaja v Senegalu osnovna in glavna gospodarska panoga kmetijstvo. K. Gornik POTRDITEV NAŠE SPOSOBNOSTI ZA NAJ... NAJ... V mesecu maju smo v prostorih pločevinarne poizkusno montirali spiralno ohišje za hidroelektrarno HEMREN DAM, Irak. Vsak, ki je imel priložnost videti zmontirano spiralo, je bil presenečen nad velikostjo objekta. Kaj tudi ne bi! S to spiralo je Litostroj dosegel nov rekord. To je največja spirala, izdelana v Litostroju. Dobro je, da izvemo nekaj osnovnih podatkov o tem velikanu. Teža turbinske spirale je 90 ton, vstopni premer 4800 mm — ali da bi si to drugače predstavljali: v spiralo lahko gresta dva avtobusa, eden vrh drugega. V eni sekundi bo preteklo skozi vstopni premer 100 kubičnih metrov vode, voda pa bo imela hitrost 5,5 m na sekundo. Širina spirale je 13 m. Izdelava tako velikega objekta ni potekala brez težav. Strokovna ekipa in delavci, ki so sodelovali pri izdelavi tega objekta, so z resnostjo in velikim prizadevanjem uspeli rešiti nekatere težave, ki so se nam v začetku kazale kot nepremostljive. Pri organizaciji in sami izdelavi spirale smo uporabili nekaj novih prijemov, ki so nam zagotovili, da je bila poizkusna montaža plaščev spirale gotova prej kot v enem mesecu. Skupno delo projektantov, tehnologov in kolektiva pločevinarcev je zagotovilo uspeh. To spiralno ohišje je potrditev, da smo sposobni izdelati tako velike objekte in še večje. Tehnološka služba pločevinarne pa nam je zagotovila: »Rekord o največji spirali ne bo dolgotrajen za Litostroj. Tehnološko že imamo razdelano spiralo, ki bo imela vstopni premer več kot 6 m!: In prav je tako. J. Babič MLADINSKE NOVICE S Obveščamo vse mladince, da smo odgovorili na prijateljsko pismo mladincev iz Novosibirska (ZSSR). Poslali smo jim naš časopis Litostroj in Zbornik. V kratkem pričakujemo njihov odgovor. • Problemsko konferenco na temo »Proizvodna problematika«, ki jo je organiziral KS ZSMS, smo uspešno izpeljali. Dokazali smo, da mladina budno spremlja vse proizvodne probleme, da je tesno povezana z združenim delom, da je aktivno vključena v družbenopolitično delo v naši delovni organizaciji. • V tednu solidarnosti ob potresu v Črni gori smo tudi mladi v Litostroju prispevali svoj delež. Denar smo zbirali po tozdih in ga bomo poslali na žiro račun banke v Črnogorskem primorju. Prispevki: TOZD IRRP — 2280 din TOZD PFSR — 250 din TOZD PZO — 1000 din TOZD PUM — 730 din TOZD NABAVA — 360 din TOZD PRODAJA — 160 din TOZD SSP — 50 din Koordinacijski svet je prispeval 170 din, skupna vsota je tako 5000 din. • Program izleta v Avstrijo, ki je bil dne 26. maja, je bil preobširen, vožnja pa neprijetna in predolga. Kljub vsemu je bil izlet koristen in poučen, saj je bil njegov osnovni namen, da se mladi med seboj zbližamo in da spoznamo, v kakšnih razmerah živi naša manjšina v Avstriji. Predstavnik Slovencev v Globasnici nas je prisrčno sprejel in nam marsikaj povedal o zgodovini slovenskega naroda na Koroškem in o sedanjih razmerah. Nekaj dni kasneje smo od tovarišev iz Globasnice dobili tudi pismo, v katerem nas podrobneje seznanjajo z manjšinskim vprašanjem v Avstriji. Sklenili smo, da jim bomo v kratkem odgovorili in poslali naš zbornik ter en izvod časopisa »Litostroj«. • 2. junija 1979 se je 14 mladincev iz Litostroja udeležilo občinskega praznika v Trbovljah. Organizirana sta bila dva pohodna voda. Obiskali smo štiri partizanska grobišča — spomenike, kjer smo položili vence in se poklonili padlim borcem. Prenočili smo na Mrzlici, in potem naslednji dan nadaljevali pohod na Vrhe nad Trbovljami, kjer je bila osrednja proslava. Na osrednji proslavi so bili prisotni tudi vidni družbenopolitični delavci naše republike, med njimi tovariš Stane Dolanc in tovariš Sergej Kraigher. Pohod je bil odlično organiziran in je v celoti uspel. M. Tekavec Delegacija demokratične stranke Senegala (Foto: J. Jereb) Od kamna do cementa Piše J. Stražišar Pakiranje in odprema cementa . Iz silosov za cement porabnikom odpremljamo cement v vrečah ali v razsutem stanju s cisternami. Koliko cementa odpremljamo v vrečah in koliko v razsutem stanju je odvisno od transportnih možnosti in opremljenosti gradbišč. Individualni porabniki in manjša gradbišča sprejemajo le cement v vrečah, večja gradbišča pa imajo pločevinaste bunkerje za cement, v katere se prečrpava cement iz cistern. V splošnem pri načrtovanju nove cementarne predvidevamo, da 2/3 cementa odpremimo v vrečah, 1/3 pa v razsutem stanju. Z zračnimi drčami in ekvatorji transportiramo cement od silosov za cement do pakirnice, ki naj bo postavljena čim bliže silosom. V pakirnici mora cement najprej skozi vibracijsko sito, kjer mu odstranimo morebitne večje kose, ki bi sicer poškodovali pa-kirni stroj. Morda bo tu zanimivo omeniti, da so do konca prve svetovne vojne večji del cementa od-premljali v sodčkih po 170 kg. Šele zatem so začeli polniti cement v vreče, ki so bile sprva iz jute, kasneje pa papirnate, podobne tem, ki jih uporabljamo še danes. Cement so sprva polnili v vreče kar z lopato, z večanjem proizvodnje pa je postalo to preza-mudno. Da bi povečali proizvodnjo, so poskušali polnjenje na razne načine izpopolnjevati. Pri tem je bilo še zlasti zamudno zapiranje oziroma zavezovanje napolnjenih vreč. Amerikanec Bates je skonstruiral stroj za pakiranje, s katerim so dosegli trikrat večjo hitrost pakiranja od vseh dotlej poznanih načinov. Leta 1915 so prvič uporabili avtomatski pakirni stroj, ki ga v izpopolnjeni izvedbi uporabljamo še danes. Velika prednost tega sistema je bila uporaba ventilskih vreč, s čemer je odpadlo zamudno zavezovanje. Princip delovanja takega pakirnega stroja je tak: silos cementa rotacijska zapora mali bunker rotorski polnilnik tulec —vreča tehtnica Principielna shema delovanja stroja za polrjbnje cementa v ventilske vreče. Cement prihaja iz silosa skozi rotacijsko zaporo v mali bunker, na katerega spodnjem delu je rotorsko kolo, ki ima preko 1000 vrtljajev na minuto. Na tulec nataknemo ventilsko papirnato vrečo, ki se spodaj opira na konzolo ethtnice. Vreče imajo odprtino samo na tisti strani, kjer so nataknjena na tulec stroja. Polno vrečo snamemo s tulca in zasučemo, pri tem pa cement pritisne na dno vreče, kjer je bila odprtina in jo zapre. Te vreče se zato imenujejo vetitilske vreče. Takoj, ko tehtnica pokaže zapolni enost, se rotorsko kolo ustavi; polnjenje je končano. Glede cementa v vrečah si velja zapomniti še naslednje: Cement je pakiran v vrečah bruto teže 50 kg, pri čemer je dovoljen odstop ek plus ali minus 2%. MANJ HRUPNO OKROG LITOSTROJA 1. junija smo tudi v Litostroju »lažje zadihali«. Tega dne so namreč odprli 2100 metrov dolg odsek od Djakovičeve do ceste Andreja Bitenca, ki bo stal okrog 300 milijonov dinarjev. Nad novim odsekom so zgradili tudi nadvoz za bodočo severno obvoznico, pod vozišče so vgradili komunalne naprave, ki bodo zmogle povečane potrebe mesta v prihodnosti. Do konca junija pa bodo dokončali tudi štiri podhode za pešce in avtobusna postajališča. Po sedanjih predvidevanjih bo po končanih delih na Celovški tod dnevno vozilo okoli trideset tisoč vozil, leta 2000 pa naj bi število naraslo na 62.000. Križišče na Djakovičevi cesti ob železniškem prehodu je že manj obremenjeno, kljub temu pa so pešci in vse številnejši kolesarji (posebno ob torkih in četrtkih) še vedno v precejšnji nevarnosti. Precej bolje bo, ko bo nova in moderna cesta z vsemi priključki dokončno odprta, kljub temu pa bo potrebno posebno za varnost kolesarjev še kako drugače poskrbeti. Ko vidimo novo Celovško cesto, nas veseli, da so denar in razni prispevki, ki jih dajemo za ceste, koristno uporabljeni. M. H. Na vsaki vreči mora biti napisano : — naziv in omaka -ter kvaliteta cementa po standardu JUS B. Cl. 011, — datum pakiranja, — masa 50 kg, — naslov proizvajalca, — podatki o kvaliteti in količini specialnih dodatkov cementu, izvaja cementa. Pakimi stroji imajo dva ali štiri tulce, delo pa je, razen na-saditve vreče na tulec in snetja polne vreče, popolnoma avtomatizirano. -En človek lahko streže trem tulcem ter pri tem napolni do 250 vreč na uro, če jih odlaga na transportni trak pod pakimim strojem. Za največ je zmogljivosti danes uporabljamo avtomatski rotacijski pakimi stroj. Polnilni tulci so pri tem montirani na posebnem rotacijskem mehanizmu. Polnjenje vreče se začne po zasuku rotacijskega mehanizma za 30° od položaja nasaditve vreče in konča 30° pred zasukom v prvotni položaj. Od pakirnega stroja potujejo vreče najprej po lamelnem transporterju, tako da pada odvečni cement s površine vreč med lamelami v spodnji zbirni lijak. Od lamelnega transporterja potujejo vreče po tračnih transporterjih do nakladalne postaje za vagone in kamione. Na nakladalnih postajah so za nakladanje pokritih kamionov in vagonov vgrajeni posebni mobilni teleskopski nakladalni transporterji. S tem je ročno delo zmanjšano na minimum. Ce polnimo vreče za skladišče, se precej uporablja paletizacija in prekladanje s pnevmatskimi nakladalci. Da v teh primerih ne T)i prišlo do trganja vreč, morajo biti vreče popolnoma zapolnjene s cementom; pakimi stroji morajo biti torej opremljeni z napravo za predtlačenje cementa. Če polnimo cement v vagon-ske ali kamionske cisterne, stoje te med polnjenjem na tehtnicah. Ko je cisterna polna, krmilni mehanizem tehtnice ali pa tipalo zapolnjenosti cisterne avtomatsko prekine polnjenje. Polnilni priključki iz silosa na cisterne so prekriti s havbo in odpraševani. Odprema cementa s cisternami je^ ekonomičnejša od odpreme z vrečami, saj moramo upoštevati ceno vreč, delovne sile za manipulacijo z vrečami in vrednost razsutega cementa zaradi raztrganih vreč. Zato se tudi daje, kjer je le možno, prednost odpremi cementa s cisternami. Laboratorij in delavnica Vsaka cementarna ima tudi lasten laboratorij in delavnico. Velikost teh je odvisna od velikosti cementarne in njene lokacije. Če je cementarna postavljena na področju, kjer je v bližini strojna industrija in morda celo inštitut, sta ta dva objekta razmeroma majhna. Glavna dejavnost laboratorija je omejena na kontrolo surovine, klinkerja in cementa, katerih kemijske in fizikalne lastnosti morajo ustrezati zahtevam standardov. Te kontrole izvajajo na vzorcih, ki jih stalno jemljejo iz procesa. Poleg tega izvaja Stalno kontrolo kvalitete cementa še pooblaščena ustanova, katere žig je tudi na vrečah. Delavnica v cementarni mora biti tako opremljena, da lahko v njej opravljamo remontna dela na strojih in elektroopremi. Oprema mora biti zbrana usrtezno velikosti osnovnih strojev v cementarni, tako da lahko sami opravijo manjša popravila, predelave ali dodelave na posameznih objektih. Običajno je v sklopu delavnice poleg oddelka z obdelovalnimi stroji še manjša pločevinama in kovačnica. Lastnosti cementa V prejšnjih odstavkih smo opisali potek proizvodnje cementa in zig pooblaščene ustanove, ki stalno kontrolo kvalitete Mlinica cementa opremo v cementarnah. Porabnika pa v prvi vrsti zanima, kakšen cement bo dobil. Ni namreč vsak cement splošno uporaben za vse gradnje. Standardne lastnosti, po katerih primerjamo cemente med seboj, so zlasti: — vezanje in strjevanje, — toplota hidratacije, — prostominska obstojnost,, — finost mletja, — mehanske trdnosti. Vezanje in strjevanje določajo v laboratorijih na vzorcih mešanice cementa in vode. Pri tem je važen čas od zmešanja cementa z vodo do trenutka, ko posebna igla (Vicatova) ne prodre več skozi predpisano debelino sloja cementne paste. Ta čas se imenuje čas vezanja. Vsi standardni cementi se počasi vežejo v tako imenovanem normalnem času vezanja. Po jugoslovaskih standardih je najkrajši čas vezanja 90 minut, vezanje pa mora biti končano najkasneje v 10 urah. 'Strjevanje cementa je ekso-termni proces, pri katerem se sprošča toplota hidratacije. Količina te toplote je odvisna v prvi vrsti od vrste mineralov klinkerja. Kako hitro se sprošča toplota pa je odvisno od vrste cementa, črnosti mletja, temperature, dodatka vode in drugih delovnih pogojev. Prevelika količina nekaterih dodatkov cementu povzroči tako imenovano »bajanje« cementa, pri čemer se spreminja prostornina. Na prostorninsko obstojnost vpliva lahko na primer prosto apno, ki je ostalo v klinkerju zaradi slabega pečenja. Povečanje števila kristalov apnenega hidrata izzove notranje napetosti v betonu, zaradi česar lahko pride do razpok. Finost mletja kontrolirajo v laboratorijih s sejanjem na standardnih sitih, pri čemer je merilo finosti odstotna vrednost ostanka na situ. Drug način za ugotavljanje finosti (pri čemer je merilo finosti prepustnost zraka Skozi sloj cementa) pa se izvaja v posebnem Blainovem aparatu. Finost je pri tem podana v cm2/g. Cim drobneje je zmlet, tem višji kvalitetni rarzed cementa portiand dobimo. Mehanska trdnost je najpomembnejša lastnost cementa, saj so po njej cementi razvrščeni v kvalitetne razrede po JUS B. Cl. 011. Ugotavljajo jo na prizmah velikosti 4X4 = 16 cm iz standardne malte. Standardna malta je pri tem mešanica cemena in kremenčevega peska v razmerju 1 :3 z dodatkom 11 odst. vode. Uporabljeni pesek mora biti opran, osušen in presejan. Sestavljen je iz enakih delov treh fraikcij 0 do 0,5 milimetra, 05 do 1,0 mm in 1 do 2,0 mm. Po 24-urnem strjevanju na vlažnem zraku vzamejo betonske prizme iz kalupov in jih vlože v vodo, ki ima temperaturo 20 °C. Preizkuse vrše po enem, treh, sedmih in osemindvajsetih dneh. Dobljene vrednosti trdnosti so podane v kp/cm2 kot srednja vrednost, dobljena na treh prizmah. Glede na dosežene vrednosti so cementi razvrščeni v kvalitetne razrede 250, 350, 450 in 550, pri čemer je seveda cement 550 najkvalitetnejši. Številke kvalitetnih razredov približno ustrezajo vrednostim tlačne /trdnosti cementa v kp/cm2 po 28-dnevnem strjevanju. Vrste in označevanje cement« / Poleg čistega cementa portiand proizvajajo cementarne še celo vrsto drugih cementov. Tu se bomo omejili le na kratek opis tistih cementov, ki jih najpogosteje proizvajajo. Kot prvega velja omeniti či-sit cement portiand. Tega dobimo po mletju čistega klinkerja in sadre. Na tržišču dobimo le malo tega cementa. Slabe izkušnje s čistim cementom portiand pri gradnjah v morju ali ob njem so prisilile strokovnjake da so iskali nove vrste cementov. S primešavanjem železne rude ali piritnih ogorkov k surovini so dobili specialni portiand cement ki je zelo obstojen tudi pri delovanju morske vode. Oznaka za čisti cement portiand je po JUS PCk pri čemer je »k« oznaka kvalitetnega razreda, torej lahko 250, 350, 450 ali 550. Za gradnje velikih betonskih pregrad smemo uporabljati cement portiand z razmeroma majhno toplotno hidra taci jo. Kjer pri gradnji bran na to niso bili pozorni, je po nekaj letih lahko prišlo do nevarnih razpok. Z merjenji so ugotovili, da je bila v notranjosti betonske pregrade temperatura za 50 °C višja od one, ki jo je imel beton ob vgradnji. Zaradi velike debeline zidu se je beton ohlajal skoraj dve leti. Med hlajenjem pa se je zid krčil in tako so nastale razpoke. Čeprav je kemijska sestava žlindre podobna sestavi klinkerja, pa vendar nima lastnosti strjevanja kot klinker. Ce žlindro po izpustu iz visoke peči naglo ohladimo, se ta pretvori v porozen pesek steklaste strukture. Z dodajanjem največ 30 odst. te žlindre klinkerju dobimo portlandski cement z dodatkom žlindre, ki ima enake kvalitete kot čisti portlandski cement. Oznaka za ta cement je PGnzk. Pri tem je »n« v odstotkih podana količina žlindre, »z« pa je oznaka za žlindro. V splošnem se po JUS standardih cement označuje tako; Cement X Y JUB B. Cl. 011 X = vrsta cementa Y = kvalitetni razred cementa Tako bo na primer označen cement portiand s 25-odst. dodatkom žlindre in kvalitetnim razredom 350: Cement PC 25 z 350 JUS B. Cl. 011 Po kamijški sestavi je žlindri poddbna vulkanska zemlja ali tuf, ki se nahaja v okolici ugaslih vulkanov. Imenujejo jo tudi pucolart po mestu Pozzuoli v okolici Neaplja, kjer so to vulkansko zemljo prvi uporabili pri proizvodnji cementa. Portlandski cement z dodatkom tufa dobimo z mletjem klinkerja, sadre in največ 30 odstotkov tufa. Označimo ga PC mpk, pri čemer je »m« odstotek tufa »ip« v mešanici. Portlandski cement z dodatkom tufa in žlindre lahko vsebuje največ 30 odst. tufa in žlindre, ostalo pa je klinker in sadra. Označimo ga PC nzmpk. Oznake pomenijo isto kot zgoraj. Metalurški cement dobimo, če meljemo klinker, sadro in 30 do 80 odst. granulirane žlindre visoke peči. Označimo ga Mnzk (»M" je oznaka za metalurški cement, ostale črke pa imajo isti pomen kot zgoraj). (Nadaljevanje) NOVI AMBULANTI OB ROB Kritično o zdravstvu Novo ambulanto zdaj imamo. Zanjo smo zbrali denar deloma tudi s prostovoljnim delom. Se enkrat smo dokazali, da združeni v akciji lahko naredimo marsikaj. Nismo zahtevali slkupnih družbenih sredstev, čeprav bi bili do teh deloma upravičeni. Pravilna je bila torej odločitev, da smo zavihali rokave in prešli od besed k dejanju. Pozitivna je tudi okoliščina, da smo ambulanto zadržali v delovni organizaciji in je zdravnik takoj pri roki. Kaj to pomeni, ni treba Posebej razlagati. Tako se je pokazalo tudi na nedavni seji predsedstva CK ZKS, kjer so ostro kritizirali pomanjkljivosti osnovnega zdravstvenega varstva, ki se je odtujilo delavcu. Pripombe se nanašajo na prevelike razlike v dostopnosti do posameznih oblik zdravstvenega varstva, na slabo organizacijo dela v zdravstvenih ustanovah, kot na primer na dolge čakalne ure, nered v čakalnicah, slabe odnose zdravstvenih delavcev do zavarovancev, kot tudi na slabo sodelovanje med splošnimi zdravniki in specialisti, tako da preteče več časa, kadar zavarovanci iščejo zdravstveno pomoč. Na tej seji so obravnavali tudi negodovanje občanov, ki ga izražajo ob plačevanju participacije k stroškom zdravstvenih storitev. Prispevka ne bi smeli imeti pri vseh oblikah zdravstvenega varstva, pač pa le pri tistih, ki presegajo enoten program zdravstvenega varstva v Simeri lastnega spodbujanja skrbi za čuvanje zdravja. Po drugi plati pa razna doplačila razdirajo smisel solidarnosti; s tem, da jih uvaja samo republika Slovenija, postavlja slovenske zavarovance v neenakomeren položaj z zavarovanci iz drugih republik, kar tudi ni spodbudno. Kritika pa je prav tako namenjena tudi temeljnim organizacijam materialne proizvodnje, češ Nov rešilni avto Pri Cimosu na Zagrebškem velesejmu smo v začetku junija kupili nov rešilni avto, ki je stal 16 starih milijonov dinarjev. Nov avto je opremljen po vseh predpisih, zamenjal pa je stari rešilni avto, ki je bil že dotrajan in nezanesljiv. Ker je že obstajala bojazen, da nam lahko odpove v najbolj neljubem trenutku, je bil sedaj že skrajni čas za nakup novega avtomobila. Čeprav je nov avto zelo lep in dosti bolj zanesljiv, pa le upajmo, da nam ga ne bo treba prepogosto uporabljati! M. H. Uspešen obrambni dan V četrtek 14. junija je naša šola v okviru svojega učnega programa in priprav na akcijo »NNNP 79« izvedla obrambni dan, kjer s° učenci prikazali svojo usposobljenost za reševanje, gašenje poža-rov ter nudenje prve medicinske pomoči. Na vaji smo lahko ugo-‘Ovili njihovo strokovno in tehnično pripravljenost uspešnega ukrepanja v vseh izrednih razmerah. S. Trop (Foto E. Lampič) Vaja gašenja da zanemarjajo skrb za ohranjanje zdravja in delovnih sposobnosti delavcev. Tako so ugotovili, da z redkimi izjemami v delovnih organizacijah že več let niso razpravljali o zdravstvenem stanju, kot tudi da ne planirajo sredstev oziroma ne predvidevajo sredstev iz skupne porabe v ta namen. Vsa ta problematika se kopiči od takrat, ko so se obratne ambulante po sili zakona izločile iz matične delovne organizacije in postale enote zdravstvenih domov. Pomembna je ugotovitev, da je nazadovalo tudi preventivno varovanje zdravja v delovni organizaciji. To seveda ni prav in terja reorganizacijo. Delavec mora dobiti več vpliva pri urejanju zdravstvenega varstva, tako da bgdo odnosi med delavci tozdov in enotami zdravstva neposredni in koristni: Vse to se v večji ali manjši meri čuti pri nas, čeprav je ambulanta prostorsko ostala znotraj naših meja. Ob povezanosti in dogovarjanju med zdravstvenimi delavci v tovarni je kaj malo slišati. Preventiva bi morala zajeti širše plasti delavcev, sedaj se namreč izvaja le pri določenih poklicnih boleznih. Ni prave povezanosti med službo zdravstvenega zavarovanja in socialno službo. Res pa je tudi, da v tozdih premalo razpravljamo o zdravstveni zaščiti in. o zdravstvenem stanju delavcev. V tozdu, v katerem delam, smo predlagali uvedbo pogostejših preventivnih pregledov za starejše delavce, vendar je vse ostalo samo pri tem, kajti sredstev za to nismo predvidevali. Zdaj ob otvoritvi nove ambulante je čas, ko bi morali uvesti nekatere nove odnose. Delavci v zdravstvu in delavci v tovarni se gledamo iz oči v oči, pa se ne vidimo. Vprašanje ali Mohamed h gori ali gora k Mohamedu, naj ne bo jez, ki brani k zdravemu sporazumevanju, ki gradi in krepi za boljši jutri. Alojz Novak POZDRAVI VOJAKOV S pozdravi in željami za čim boljši uspeh pri delu ter s pozdravi svojim sodelavcem so se oglasili; Franc Atelšek iz Samobora, Anton Pirc iz Ajdovščine, Izidor Cuk-jati iz Titovega Velesa, Zoran Selan iz Titovih Užic, Boris Laznik iz Osijeka, Janez Hvala iz Sombora, Gorjani iz Sevoj-na, Hasan Musič iz Bileče, Pavel Pogačar iz Sremske Mitroviče, Ante Ravnjak iz Bačke Topole, Husein Brakič iz Celja, Ignac Hribar iz Pančeva, Mate Bajan iz Skopja, Devad Dervi-ševič iz Valjeva, Janez Mežan iz Zagreba, Velimir Vujčič iz Pule, Anton Anderlič iz Ljubljane, Stane Slokan iz Delnic, Anton Žugelj iz Celja, Slavko Brestovac iz Kraljeva, Franc Stepan iz Čačka, Ognjen Lalič iz Dečan, Andrej Muren iz Herceg Novega, Vincencij Jakopič iz Čajetine, Martin Zaletel iz Beograda, Ladislav Kutnar iz Kraljeva, Josip Vičar iz Rimskih Toplic in Božidar Kajba iz Travnika. Na vprašanja na žalost ne moremo odgovoriti, z objavo imen vojakov pa lahko posredno pozdravimo vse njihove sodelavce in prijatelje, obenem pa lahko vsem tudi zagotovimo, da bodo redno prejemali naše glasilo, ki bo vsaj delna vez z delovno sredino, v kateri so živeli in delali. Vsem želimo, da bi jim bili vojaški dnevi čim lažji in čim krajši ter da bi se kmalu vrnili med svoje prijatelje in sodelavce. Uredništvo NA POTI H KUPCEM Zadnjič smo pisali o težavah v proizvodnji viličarjev, tokrat pa že lahko objavimo sliko viličarjev, pripravljenih za odpremo kupcem. Kaže, da so težave premagane, in upajmo, da do podobnih zastojev ne bo več prišlo. V tem času smo dokončno izdelali 27 viličarjev, od katerih jih je nekaj že pri (srečnih) naročnikih, do izida časopisa pa bodo na cilju tudi viličarji, ki smo jih 14. junija posneli na železniški kompoziciji. Moramo priznati, da veliko lepše izgledajo sedaj, ko imajo tudi vilice. M. H. OBISK ITALIJANSKE SINDIKALNE KONFEDERACIJE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE V petek, 18. maja 1979, je bila na obisku v Ljubljani delegacija federacije treh italijanskih sindikalnih konfederacij CGIL-CISL-UIL Furlani je-Julijske krajine. Italijanski sindikalisti so s pogovarjali s predsednikom RS ZSS Vinkom Hafnerjem in sodelavci ter se podrobneje seznanili z aktualnimi vprašanji sindikalnega dela in družbenega življeja pri nas. Skupaj s predsednikom RS ZSS Vinkom Hafnerjem so obiskali Center za poklicno izobraževanje v TZ Litostroj. Sprejeli so jih predstavniki Izobraževalnega centra in predstavniki organov samoupravljanja ter družbenopolitičnih organizacij TZ Litostroja. Po ogledu Izobraževalnega centra so se zadržali v krajšem razgovoru. Zanimal jih je predvsem sistem poklicnega izobraževanja in povezovanje združenega dela z izobraževalnimi ustanovami ter položaj in vpliv delavcev na razvoj družbenih dejavnosti. Člani italijanske sindikalne konfederacije so prisotne seznanili s položajem v Italiji pred parlamentarnimi volitvami. Dogovorili so se za še bolj poglobljeno izmenjavo mnenj in za sodelovanje s sindikalnimi organizacijami tako ob meji, kot tudi v notranjosti Slovenije. Ob tej priložnosti so povabili k sodelovanju v delovno skupino tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij Titovih zavodov Litostroj. S. M. NOVI GASILSKI PODČASTNIKI Konferenci OOS Litostroj se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in podporo oziroma, za 4 dni izredno plačanega dopusta zaradi tečaja za podčastnike gasilske zveze občine Trebnje. To nam je omogočilo, da smo lahko opravili tečaj in dosegli potrebno znanje za napredovanje gasilske dejavnosti na vasi in podeželju. Novim podčastnikom čestitamo za napredovanje in jim želimo še veliko uspehov! Prijatelji gasilske dejavnosti IZ KULTURNE KRONIKE 5. junija je bil sestanek referentov za kulturo, na katerem so govorili o kulturni dejavnosti pri nas. Rok za abonmaje Mestnega gledališča smo po nekaterih tozdih zamudili — temu je botrovala precejšnja neresnost referentov, seveda pa nas je tudi gledališče samo zelo kasno seznanilo s programom. v Tržaško gledališče nam nudi spet svoje predstave, in to v Ljubljani, kjer bo gostovalo. Ponudili so nam 7:5 vstopnic za celo delovno organizacijo. Gre za reševanje denarnih težav, v katerih se nahaja to gledališče v zamejstvu. 24. maja je bilo v Šentvidu srečanje amaterskih pevskih zborov, na katerem so sodelovali tudi naši pevci. Med osmimi zbori, kolikor jih je sodelovalo v eni skupini, smo bili zelo visoko ocenjeni. To srečanje je bilo organizirano ob obletnicah ustanovitve KPJ, ustanovitve SKOJ in sindikatov ter ob 70-letnici skladatelja in glasbenega pedagoga Radovana Gobca. Akcija za ustanovitev recita- tijskega krožka je v okviru dosedanjih dogovorov zastala. Dobili smo premalo prijav, zato moramo poiskati novo rešitev. Najbolj primemo bi bilo, da najdemo recitatorja kar iz vrst pevskega zbora. V soboto, 26. maja 1979 je bilo v Tolminu zanimivo srečanje kulturnih delavcev ZPS. Podjetje »Gostol« iz Nove Gorice je namreč organiziralo to srečanje za dvig kulturne dejavnosti med članicami ZPS. Srečanje je bilo v osnovni šoli Tolmin. Udeležba ni bila povsem popolna, vendar pa je prireditev dosegla kar zadovoljivo kvaliteto in tudi prispevki nastopajočih so dali upanje, da bi to srečanje organizirali vsako leto in pritegnili čim več delavcev. Letos so sodelovali poleg organizatorja Gostola iz Nove Gorice (tu je izstopala tovarišica Cvetka DROLA) še METALNA Maribor, IKOS Kranj, JEKLO Ruše, RIKO Ribnica (z odličnim prispevkom v domačem ribniškem narečju) pa seveda LITOSTROJ. Naša delovna organizacija je sodelovala s tremi prispevki. J. Oprešnik Odšla sta v pokoj 31. maja je odšla v pokoj naša dolgoletna sodelavka Tončka PODPEČAN, vodja bifeja, ki se je v Litostroju zaposlila 1. oktobra 1964. Za njeno dolgoletno sodelovanje se ji iskreno zahvaljujemo in ji želimo veliko zadovoljstva in osebne sreče v pokoju. Sodelavci Koncem maja letos je odšel v invalidski pokoj Jože KOTAR, garderober v TOZD OB. V Litostroj je prišel 23. 3. 1960. V pokoju mu želimo čim več zdravja in veliko lepih dni. Sodelavci FOTO-Flim/KO DRU/TVO LITOSTROJ BJJ Piše Peter* Poženel Nekatere kamere so opremljene z zavesnimi zaklopi, pri katerih zavese, izdelane iz kovinskih lamel, potujejo prečno na film tj. od spodaj navzgor (npr. Prak-tica). Ker je dimenzija filma po višini manjša, so tudi časi, za potovanje po višini lahko krajši in je tako čas, potreben za osvetlitev z bliskovno lučjo, lahko le 1/120 sek. Samosprožilec je poseben mehanizem, ki nam omogoča, da se lahko sami slikamo. Pri tem postavimo kamero na stativ, sprožilec pa po času, ki ga nastavimo (od 0 do 12 sek), sproži zaklop. ISKALO je naprava, ki nam omogoča, da vidimo predmet, ki ga snemamo ter da sestavljamo sliko. Imamo več vrst iskal. lico skoraj stalno uporabljajo poklicni fotografi pri snemanju v ateljeju. — Optično iskalo sl. 12 a, b se danes zelo redko uporablja, ker je zelo netočno. Uporablja pa se še v športni in novinarski fotografiji, kjer mora biti delo zelo hitro in ni časa za natančno nastavljanje. — Okvirno iskalo je danes razširjeno zlasti pri maloslikovnih kamerah (sl. 14a). Iskalo ima malo lečo, ki se nahaja za pravokotno odprtino, skozi katero gledamo predmet snemanja. Leča zmanjšuje sliko predmeta, ki ga vidimo tako, kot je prikazanao na sl. 13 b, in sicer v notranjosti belega okvirja. Slaba stran tega iskala je to, da se področje, ki ga vidimo skozi iskalo, razlikuje od področja, ki ga vidi objektiv in ga dobimo na negativu izrisanega. To pomanjkljivost imenujemo para- PRAZEN ODMEV Bivanje v sorodnosti — hotenj, želja, obupov bivanj; umiranja v različnostih — časa, nasmehov, pogledov ... Sva si res sorodna, sva si res eno bila, ali razlika v najinih utripih v slovo prezgodnje je odšla? Zopet hodijo moje misli po najinih poteh; so vsaj spomini nanje sorodnost ali vnovič razlika? Jacques POZDRAV! VOJAKOV Že nekaj časa nismo napisali nič o članih našega kolektiva, ki so na služenju vojaškega roka. Pisma in razglednice pa kljub temu prihajajo in z njimi pozdravi in želje prijateljem, sodelavcem in ostalim Litostrojčanom. Tokrat so nam pisali: Lojze Nahtigal iz Bitole, Jerko iz Banja Luke, Martin Zaletel iz Sombora, Rajko Žnidar iz Bele Crkve, Marjan Končar iz Postojne, Mico Ci-cvarič iz Skopja, Rajko Gruj-čič iz Niša (ki še posebej pozdravlja monterje na gradbišču HE Zakučac), Jože Sintič iz Kopaonika, Simon Jeraj iz Kikinde, Srečko Jezernik iz Pule, Ivo Vuletič iz Pule, Darko Obrezd iz Križevcev, Marjan Srša iz Skopja, Rajko Grmovšek iz Banja Luke, Marjan Grdun iz Pirota, Radovan Jovanovič iz Prištine, Stanko Jurič iz Titograda, Zvonimir Siadec iz Ljubljane, Husein Brakič iz Rijeke, Pero Simeunovič iz Zadra, Jože Kočar iz Malega Lošinja, Martin Tomšič iz Niša, Mihael Strman iz Trebinja, Drago Orehovec iz Šibenika, Metod Knavs iz Sarajeva, Vladimir Mitrovič iz Prizrena, Franc Oblak iz Vršca, Gosti-mir Letič iz Uroševca, Dže-vad Šabič iz Ustikoiina, Ilija Šumnja iz Skopja, Danilo Lavrič iz Obrenovca, Davorin Rhelič iz Splita, Ivan Parad-žikovič iz Niša, Andrej Muren iz Pule in Branko Teka-vec iz Džakovega. Vsem fantom hvala za lepe pozdrave in želje za uspešno delo, mi pa jim želimo, da bi jil vojaški dnevi čim prej minili! Uredništvo laksa. Za odpravo paralakse je treba upoštevati navodilo, ki je priloženo k vsakemu aparatu. Paralaksa nastopi pri majhnih razdaljah, običajno pri razdaljah, manjših od 2 m. Tedaj se moramo pač zavedati, da bomo dobili na negativu le sliko do namišljene linije x-x in bo zgornji del odpadel. V ta namen sta na belem okvirju v zgornjem delu vrisani dve črtici (sl. 13 b), med katerima poteka namišljena linija x-x. Pri nekaterih kamerah pa je optično kazalo povezano z dalji-nomerom. S tem je paralaksa odpravljena, ker daljinomer meri oddaljenost do predmeta in avtomatsko odpravlja paralakso. Prin- — Iskala na medlico imajo kamere velikega formata. Med lica, t. j. steklena plošča, katere površina je motna (jedkana ali peskana), se nahaja na zadnji strani ikamere. Na njeno mesto postavimo po izostritvi slike ploščo ali plan film. Slika na medlici je obrnjena in ima zamenjano levo in desno stran, velikost slike pa je tolikšna, kot bo potem na filmu ali plošči. Ostrenje na med- Okvirno iskalo [5U2l a) Okvirno iskalo z lečami b) Briljantno iskalo SODELAVCEMA V SLOVO 29. maja 1979 smo se v Savinjski dolini poslovili od našega sodelavca Jožeta KOZMELJA. Tako iznenada je odšel od nas, da skoraj nismo mogli verjeti kruti resnici o njegovi smrti, saj je bil še pred nekaj dnevi med nami, ves nasmejan in poln življenja. Jože je 10 let delal v čistilnici livarne sive litine, v zelo težkih pogojih, pred šestimi leti pa je bil zaradi zdravja premeščen na novo delo v modelno mizarno. Bil je tih, skromen, zaveden in dober delavec, predvsem pa dober tovariš, ki ga dolgo ne bomo pozabili. Sodelavci Nenadoma in pretresljivo je odjeknila vest, da našega dolgoletnega sodelavca Toneta KONCILJE ni več med nami. Rodil se je dne 6. VI. 1926 v Zaliscu na Dolenjskem. V Litostroj je prišel 23. V. 1963 na delovno mesto ličarja. Zelo hitro se je vživel v delo ter postal samostojen in dober delavec. Bil je zvest in priljubljen v naši sredi, vedno je našel čas za pomoč, za lepo besedo. Izgubili smo nenadomestljivega tovariša. Njegovo prerano slovo je izguba za nas vse. Sodelavci ZAHVALE Ob smrti našega dragega ata Jožeta KOZMELJA se iskreno zahvaljujemo za vso pozornost in pomoč sindikatu Litostroja, vodstvu TOZD PUM in modelarjem za spremstvo na njegovi poslednji poti in za podarjeno cvetje, lito-strojski godbi pa za zaigrane ža-lostinke. Žena Marija, sinova Pavel in Stanko ter hčerka Marija z družino Litostrojskemu sindikatu in tozdu PUM se zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Jože Tekavčič V imenu sester Sekcije za medicino dela se lepo zahvaljujem SAMOUPRAVNIM ORGANOM DELOVNE ORGANIZACIJE TZ LITOSTROJ za prisrčen sprejem, pogostitev ter za gled delovne organizacije. Za odbor sekcije: Marina Šemrov Vidimo dve premaknjeni sliki Vidimo no sliko -razdaljo ri pravilna -razdalja je pravdna ES cip delovanja daljinomera je prikazan na sl. 14. Daljinomer omogoča, da dobimo dobro ostrino tako, da poravnamo in pokrijemo obe identični sliki, ki ju vidimo v iskalu, v eno sliko. To dosežemo z vrtenjem obroča za nastavitev razdalje predmeta. Osnovno sliko vidimo skozi okence optičnega iskala, drugo premaknjeno sliko pa vidimo skozi okence daljinomera preko premične prizme in nagnjenega ogledalca. Premična prizma je povezana z obročem za nastavitev predmetne razdalje in ko se sliki pokrijeta, imamo pravilno nastavljeno razdaljo. Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta Antona KONCILJE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v najtežjih trenutkih in poskušali razumeti našo bolečino. Posebno se zahvaljujemo ambulanti Litostroj, sindikatu in njegovim sodelavcem iz TOZD MONTAŽA za cvetje in denarno pomoč, pihalnemu orkestru in govorniku za ganljive besede pri odprtem grobu. Hvala! Žena Marija, sin Zvone, hči Darinka Ob smrti mojega moža Dominika CUKA se v imenu družine zahvaljujem za darovano cvetje in vence sodelavcem TOZD, Prodaja in ZSE. Prav tako se toplo zahvaljujem stanovalcem bloka na Goriški 55, 57 in 59, ki so nam nesebično pomagali, in pihalnemu orkestru Litostroja za spremstvo na zadnji poti. Žena Ana in otroci ČESTITKE PETDESETLETNIKOM Letos so v TOZD ZSE praznovali: 28. februarja Milan VIDMAR 2. maja Zofija DEŽUTELJ in 3. junija Vida TROBEC Za njihovih skupnih 150 let jim iskreno čestitamo! Sodelavci Meseca maja je praznoval srečanje z Abrahamom Franc ŽOHAR, varilec v PZO. Ob njegovem jubileju mu iskreno čestitamo! Sodelavci © Antonu KAJDIŽU, kontrolorju v TOZD PZO, iskrene želje i» čestitke za njegovo 50-letnico! Sodelavci ZAHVALA Člani fotoamaterskega krožka se ob uspešnem zaključku tečaja najlepše zahvaljujemo dipl. inž. Poženelu in tovarišu Udoviču za njun trud in izredno požrtvovalno delo pri vodenju krožka. Tečajniki V začetku junija sta se naša dolgoletna sodelavca Ivan CEDIL' NIK in Anton NOVAK, srečala * Abrahamom. Želimo jima še veliko zdravja in uspešnih let v tovarni in v krogu svojcev ter jima ob jubileju iskreno čestitamo. Sodelavci, vodstvo in družbenopolitični organizacije TOZD MON" Od zamisli do novinarskega prispevka Piše Marijana Habicht VEST Med novičarskimi zvrstmi za- Harlemu, je poskušal s prižgano vzema prvo mesto gotovo vest. Vest je najstarejša, vendar še danes najpomembnejša zvrst novinarskega dela in največkrat uporabljena. Z eno besedo: v novinarstvu je vest osnova vsega. Obstajata dve teoriji o tem, kdaj je bila objavljena prva vest. Po prvi teoriji je prvo vest poslal dopisnik Associated pressa 14. aprila 1865 in se je glasila: »Predsednik je bil včeraj v nekem gledališču zadet in morda tudi ubit...« Splošno sprejeta za prvo napisano vest pa je vest, napisana 30. marca 1889. Prispela je z ladjo v San Francisco in je bila objavljena 13. aprila istega leta. V tem času je bila to »najlepša vest, ki je bila kdajkoli napisana v nekem časopisu«. Njen začetek je bil takšen: »Samoa, 30. marca — Najmočnejši in najbolj uničujoč uragan, ki je sploh pihal v južnem Pacifiku, je prešel 16. in 17. marca otok Samoo in razbil floto šestih vojnih in deset drugih ladij ob stenah pristanišča in jih vrgel Proti majhnemu mestu Apiju, tako da sedaj 142 ljudi z ameriških in nemških ladij za vedno sanja mrtvi sen pod oblakom otokov v neznanih grobovih na tisoče milj daleč od svoje rodne grude...« Osnova definicije vesti bi bila, da je vest taka oblika novinarskega izražanja, preko katerega se javnost v najkrajših črtah seznani z dejstvom. Mora pa biti tudi aktualna vsebovati mora neko novost mora biti pomembna in zanimiva in seveda resnična. Vest obvešča v treh smereh: — govori o nekem dogodku —■ govori nekaj o nekem človeku (kaj je naredil rekel) — razlaga nekaj o nekem pojavu v družbi ali naravi V vesteh na primer ne moremo pisati da si nek mizar gradi hišo saj to za širšo javnost ni Važno, temveč je pomembnejša 'gradnja velikega stanovanjskega bloka. Tudi ne moremo pisati, da je stekla v neki hali proizvodnja Pred tremi meseci, saj je to že zastarelo. Skrbeti moramo, da so Vesti čim bolj sveže in nove, kar Pu je posebno pri obveščanju v združenem delu težko zaradi specifičnosti izhajanja. Že zadnjič smo omenili pra-vilo petih K, ki so »alfa in ome-§m< novinarstva. Tega pravila ne Uporabljamo le v uvodih, temveč je enako pomembno — če ne še tolj pri vesteh. Čista vest bi iz-Sedala tako: »Štirje rudarji (kdo) so izgu-Pili življenje (kaj) zaradi eksplozije metana (kako in zakaj), do katere je prišlo danes dopoldne ikdaj) v rudniku črnega premoga vrdnik (kje)...« Postavlja pa se vprašanje — Pa. katero vprašanje odgovoriti Pajprgj? Odgovor je enostaven: Prednost določa značaj dejstva, 0 katerem pišemo. To je edino pravilen način. . Pri vesteh je važno še nasled-Pje: odgovarjati morajo na vpra-■Phjja, kaj je novega, vsebovati ‘Porajo le dejstva brez komentar-JP, morajo biti jedrnate in v njih Pe smemo občutiti pisca, njegovih PPsli in pogledov. Posebno po-Pjembno pa je tudi to, da se izo-5mamo odvečnih besed — čim ec je besed, tem manjša je vred-°st in učinek vesti, ki ga ima bralca. Spoštujoč to pravilo je ,.®k ameriški novinar dobil Pu-■'Zepjevo nagrado za tole vest: s, "John Barrington, črnec, zapo-671 v kavami »Trije kralji« v ^nan izrek v anglosakson-skem tisku je: Ni vest za časopis, če pes uSrizne človeka, temveč je ča-s°Pisna vest, ko človek ugriz-P° Dsa. vžigalico ugotoviti, če ima bencin v rezervoarju svojega ševroleta. Imel je 37 let, ženo in troje otrok.« Zelo sorodna vestem ali celo neke vrste izpeljanke iz vesti sta še fleš (flash) in amtrfile (entre-filet — fr.). V novinarstvu obstaja rek: Ce nameravaš biti v uredništvu samo tri mesece — si lahko izmišljaš! Če pa želiš v novinarstvu ostati celo življenje — piši samo resnico! FLEŠ Fleš je kategorija vesti, ena njenih oblik, katerega glavna lastnost je, da obvešča o enem, po pravilu izrednem dogodku, zelo na kratko, le v nekaj besedah. To je v bistvu skrajšana vest ali samo del glavne vesti. Lahko je tudi nekoliko daljši, vendar tudi tedaj samo najavlja izjemen dogodek, o katerem bo kasneje objavljeno več podatkov. Tipičen primer fleša je bil objavljen preko radia Moskve 12. aprila 1961: »Agencija TASS sporoča, da je Sovjetska zveza poslala v zemeljsko orbito prvo kozmično ladjo s človekom.« Fleš je nastal kasneje kot vest, največ zaradi dinamičnega živi j e- J ezikovne napake V časopisih je raba velike začetnice pri imenih družbenopolitičnih organizacij neenotna — na primer v pogosto rabljeni besedi ZVEZA KOMUNISTOV. Ali je prav zveza komunistov ali Zveza komunistov? Zveza komunistov — to je ime družbenopolitične organizacije in spada k stvarnim ali predmetnim lastnim imenom, kot tudi imena delovnih organizacij (Litostroj), časopisov (Delo), pesmi (Hej brigade) itd. Mi smo že prej omenjeno organizacijo tako poimenovali, to je torej samo njeno lastno ime in ga pišemo z veliko začetnico (Zveza komunistov). Še posebej ni dvoma, kadar imamo celoten, uraden naziv Zveza komunistov Slovenije. Slovenski pravopis iz leta 1962 na strani 38 in 39 ločuje med stvarnim lastnim imenom in vrstnim poimenovanjem in malo začetnico priporoča, torej samo priporoča, ne obvezuje!, ker meni, da so taka imena vrstna imena (zveza komunistov). Razjasnimo si najprej, kaj je to lastno ime in kaj vrstno ime. Lastna imena so last nekoga ali nečesa, mi smo jih poimenovali, da jih razlikujemo od drugih, in jih pišemo z veliko začetnico. Vrstna pa povedo samo vrsto nečesa — beli kruh (kateri?), hotel Lev (kateri ?) in jih seveda pišemo z malo začetnico. Z veliko začetno črko torej pišemo le tiste naslove, ki v celoti zaznamujejo posamezne organizacije ali ustanove (Litostroj, Rdeči križ Slovenije, Zveza borcev). Pri naslovih, ki se enako začenjajo (železarn, osnovnih šol, železniških postaj je več, ne ena sama) pa pomenijo ti izrazi le vrsto stvari. To so vrstna imena in jih pišemo z malo začetnico: železarna Ravne, osnovna šola Riharda Jakopiča, hotel Turist (z veliko jih pišemo le izjemoma, kadar bi šlo za nesporazum ali kadar naslavljamo: prijavo pošljite na naslov Osnovna šola Riharda Jakopiča v Ljubljani ...). nja in zaradi vse bolj razvitih telekomunikacijskih sredstev. Znan je tudi fleš, ki* ga je poslal dopisnik radia Beograd v Parizu, ko je bil po telefonu obveščen o smrti Moša Pijade. Takoj je telefoniral v Beograd in sporočil en sam stavek: »Moša Pijade je iznenada preminil v prostorih jugoslovanske ambasade v Parizu.« (O ostalih podrobnostih niti dopisnik ni vedel). antrfile V zadnjem času se v tisku vse bolj pogosto pojavlja še ena nova vrsta vesti, ki prav tako ne odgovarja na vsa vprašanja. To je antrfile, katerega namen je, da z neko zanimivostjo, podobo, kratkim dialogom, vtisom o nekem dogodku, prispeva k ustvarjanju ozračja tega dogodka, intimnosti ali zanimivosti. To je neobvezna informacija, ulovljena mimogrede, značilna pa je samo za tisk. Po pravilu se objavlja uokvirjena in v drugem tisku v okviru članka na to temo. Sama zase ne predstavlja ničesar. Primer: »Generalni sekretar sovjetske partije Leonid Brežnjev, ki je znan kot ljubitelj avtomobilov, je izpopolnil svojo zbirko avtomotoi-lov. Po agenciji Reuter je Nixon podaril svojemu sogovorniku Cadillac. Znano je, da ima sovjetski voditelj v svoji zbirki že en rolls-royce, bentley in citroen, darilo predsednika Pompidouja.« Ta neobvezna vest je bila objavljena med poročilom o obisku ameriškega predsednika v Moskvi in med razgovori med delegacijami ZDA in SZ. Ta v bistvu nepomemben dogodek pa naglasa intimnost atmosfere, značilne za čas obiska Nixona na uradnem obisku v SZ. Naslednjič: Poročilo Imena za strokovne pojme (npr. zvezna skupščina, delavski svet, skupščina občine, republiška konferenca, centralni komite) so tudi vrstna imena in jih zato pišemo z malo začetnico. V pripravi pa je novi pravopis, ki bo prepustil piscu, da se odloči sam (seveda je to odvisno od besedila), ali uporablja izraz kot lastno ali kot vrstno ime, ali ga torej piše z veliko ali malo zečetno črko. Na primer stavek: V zvezi komunistov je vse več delavcev. Če je v tem stavku poudarek na vrstnosti — v primerjavi z z drugimi vrstami organizacij, potem je pravilna mala začetnica, če pa je mišljeno lastno ime organizacije, potem moramo pisati z veliko: V Zvezi komunistov je vse več delavcev. V. Tomc SLOVESNO V TACNU Številni Litostrojčani smo v soboto, 16. junija že v zgodnjih dopoldanskih urah odšli v Tacen pod Šmarno goro. Deževno dopoldne ni moglo zaustaviti tudi mnogih drugih udeležencev, ki so tega dne napolnili slikovit Rozmanov gaj, ki je bil ta dan prizorišče osrednje ljubljanske proslave. S to proslavo smo počastili 60-letnico KPJ, SKOJ in enotnih sindikatov ter 40-letnico vsedržavnega posvetovanja vodilnega aktiva KPJ. Na tem pomembnem posvetovanju, ki je bilo pred štiridesetimi leti, v hiši Mihe Novaka v Tacnu je sodeloval tudi tovariš Tito in še trideset delegatov KPJ iz vseh pokrajin razen Makedonije in Dalmacije. Praznovanje, ki je potekalo pod geslom »KO JE ZORELA REVOLUCIJA« je pomemben mejnik v utrjevanju notranje ureditve KPJ, ki je usmerjala vse svoje sile v notranjo trdnost, s katero je postala kos tedanjim velikim revolucionarnim nalogam. Ob deseti uri se je začela proslava, na kateri je najprej spregovoril sekretar mestne konference ZKS Ljubljana Marjan Orožen. V svojem govoru je izčrpno orisal zgodovinski pomen vsedržavnega posvetovanja v Tacnu. Temu je sledil kulturni program, v katerem so nastopajoči na izreden način prikazali 60 let boja in razvoja KPJ. Po proslavi se je začel napovedani zabavno-rekreativni program, ki pa ga je na žalost skazilo slabo vreme. Razšli smo se bogatejši za spoznanje, da je zgodovina in trdnost naše partije ter narodov in narodnosti Jugoslavije tesno povezana z našo sedanjo samoupravno socialistično ureditvijo. K. G. S NASTOP PIHALNEGA ORKESTRA 24. maja popoldne so nas z nastopom pred samskim domom na Djakovičevi 10 spet razveselili člani našega pihalnega orkestra, ki so pod vodstvom dirigenta Blagoja Iliča pripravili pester in kvaliteten spored. Čeprav so že nekaj dni prej razobesili plakate, je bilo ob sicer lepem vremenu na žalost bolj malo poslušalcev. Morda velja pripisati to predvsem temu, da takih nastopov nismo preveč vajeni, saj navadno lahko slišimo naš pihalni orkester le na večjih prireditvah ali pa v okviru koncertov ostalih pihalnih orkestrov. Program, ki so ga izvedli, je bil dokaj težak, vendar zanimiv in leno izveden Zaigrali^ so: L. Leska — Litostrojsko, G. Učakarja — Pod lipo, V. Markoviča — Teškoto, H. Lidersa — Jamaico, V. Lofflerja — Di-xie parade, V. S. Avsenika — Pri nas doma. Upajmo, da bo takih nastopov še več in da bodo pritegnili večje število poslušalcev. Morda ne bodo postali ob dobri glasbi le tisti, ki so slučajno prišli mimo, temveč bodo prišli na koncert prav s tem namenom. To pa bo tudi pohvala glasbenikom za njihov trud in ure, ki jih vložijo v to, da lahko pripravijo tak samostojen nastop. M. H. USPESEN NASTOP PEVSKEGA ZBORA Sindikalni mešani pevski zbor Litostroja je na reviji amaterskih pevskih zborov občine Ljubljana-Siška dosegel izreden uspeh. Redni spremljevalci umetniške rasti pevskega zbora so izvajanje na reviji ocenili kot izreden napredek v primerjavi z izvajanjem v letu poprej. V primerjavi s sodelujočimi Zbori na reviji (sodelovalo jih je šestnajst), je litostroj-ski pevsiki zbor prijetno presenetil in požel zasluženo priznanje poslušalcev. Z doseženim uspehom smo zadovoljni tudi pevci sami, saj smo to, kar znamo, dosegli v komaj enaindvajsetih mesecih, z eno vajo na teden. Pohvalili smo se lahko z vrsto nastopov v delovni organizaciji, krajevni skupnosti Litostroj in občini Šiška. Še posebno pohvalno pa je bilo ocenjeno sodelovanje pevskega zbora s krajevnimi skupnostmi, od koder se vozijo litostrojski delavci, to je s Trebelnim in Zagradcem. Pevski zbor šteje sedaj 24 pevcev in 21 pevk, od katerih je 11 Litostroj-čank, ostale pevke pa so iz drugih delovnih organizacij, večina iz Leka. Zbor uspešno vodi zborovodja Primož Cedilnik, ki je tudi najbolj zaslužen za rast in dosežen uspeh zbora. Načrti članov pevskega zbora so veliki in če bo zagnanost članov zbora ostala vsaj taka, kot doslej, ob podpori, ki smo jo deležni v delovni organizaciji in s strani Zveze kulturnih organizacij občine Šiška, smo prepričani, da bo zbor začeto delo uspešno nadaljeval. M. Kreft SODOBNA BASEN O HOBOTNICI Hobotnica pravi mali ribici: — Daj, posodi mi tvoj prijazni akvarij... Meni stalno sledi komisija za preverjanje izvora premoženja, v želodcu pa imam precej velikih in nedokazanih stvari. In ji majhna, neizkušena ribica posodi svoj akvarij. Ko pa je nevarnost mimo, hobotnica pogoltne tudi majhno ribico... Nauk: Brezobzirni apetiti vedo za kriterij velikosti le, če jih preganjajo še večja usta. © Če bi opica čakala na regres, se ne bi nikoli razvila v človeka. © Lovišča fraz so vse bolj polna. Najbrž zato, ker na sestankih pogosto streljamo v prazno. Bera Srečkovič VE/TI IZ PROIZVODNE TOZD OB Kljub veliki vročini v mesecu maju, ki ravno ne botruje veliki delovni vnemi, v naši temeljni organizaciji v vseh obratih hitimo z delom, da bi dosegli zastavljene planske zadolžitve. V tem mesecu smo končali obdelavo na naslednjih strojih: 67273 — viličarji 5 t — stara izvedba 67266 — viličarji 3,5 t — nova izvedba 54241 — črpalke za Belo Cerkev 54137 — črpalke za Reni Bu-nar 07172 — 12 podajalnikov za ZSSR Čeprav podatki o doseganju normativnih ur niso najbolj ustrezna oblika prikazovanja uspešnosti poslovanja naše temeljne organizacije, poglejmo, kako smo poslovali. Od planiranih 119.460 NU smo v aprilu izvršili 105.070 NU ali 83 odstotkov. Kumulativno smo predvideli, da bomo naredili 466.730 NU, izvršili pa smo 379812 NU ali 85 odst. V primerjavi z lanskim letom je to 98,5 odst. Največji problem, ki nas tare že nekaj časa, je nekompletnost naročil, največkrat zaradi pomanjkanja dobav materiala ali polizdelkov naših predhodnikov v proizvodnem ciklusu. Gre v glavnem za pomanjkanje točno določenih delov brez katerih ne moremo dokončati naročila. Pri tem moramo poudariti točno opredeljeno plansko zadolžitev, da delo poteka na tistih proizvodih, ki so najbolj nujni in katere je možno tudi v celoti dokončati ter tako zaključiti naročilo oziroma doseči ustrezen finančni izid. Torej ni pomembno samo, da se dela in tako povečuje nedovršena proizvodnja, temveč tudi kaj se dela, da bomo od tega tudi kaj imeli. P. Hajdinjak TOZD PPO Po gospodarskem dinamičnem načrtu — 175 ton realizacije — smo v maju dosegli 96 ton proizvodne realizacije, oziroma 55 °/0, blagovne proizvodnje pa smo odpravili 179 ton, oziroma 102 %. Kumulativna proizvodna realizacija za pet mesecev gospodarskega leta 1979 znaša 603 ton, ozarama 78 % planirane, blagovna proizvodnja za isto obdobje pa znaša 627 ton, oziroma 810/0. V maju smo odpravili 13 preoblikovalnih strojev: hidravlični sti-skovalnik za umetne bruse HSS--2-2500-... za SWATY-Maribor (P-62.178), hidravlična vlečna stroja HVC-2-40 za ISKRO — Kranj (P-62.336 in P-62-338), hidravlični krivilni stroj HKOC-1--315-6000 za STANKOIMPORT — ZSSR (P-93.093), linijo za narez pločevine MPRT-1600/2... za ELEKTROKOVINO — Maribor (P-62.209), stroj za tlačni liv DMKh-400-M za ISKRO-Železni-ki (P-62.346), štiri stroje za oblikovanje in obrezovanje PMPK--3-5/630 za STANKOIMPORT — ZSSR (P-93.097), hidravlični vlečni stroj HVO-2-400 za IKARUS — Zemun (P-62.220-21), hidravlični stiskovalnik HSS-2-250 za Tirano — LR Albanija, na sejem livarstva »GIFA« v Dusseldorf pa smo odpravili stroj za tlačno litje DMKh-400-M. Iz predvidene odprave preoblikovalnih strojev za maj 1979 nam je izpadlo naročilo (P-62.247) hidravličnega krivilnega stroja HKOC-1250-5000, zaradi pozabljene naročene delavniške dokumentacije tozda IRRP. V juniju predvidvamo, da bomo zmontirali, funkcionalno preizkusili in odpravili 12 preoblikovalnih strojev: za ISKRO — Nova Gorica hidravlični stebemi stroj HSO-1-25 (P-62.299), za IKARUS — Zemun hidravlični vlečni stroj HVO-3--400 (P-62.220-01), za SWATY — Maribor vrtljivo mizo s pečatno ploščo, ki jo montirajo sodelavci TOZD MONT - ČRPALKE (P-62.178), za SOKO — Mostar hidravlični vlečni stroj HVO-2-250 (P--62.235), za PRVO PETOLETKO — Trs tenak hidravlični vlečni stroj HVO-2-250 (P-62.241), za MAHNOHROM — Kraljevo hidravlični vlečni stroj HVO-2-250 (P-62.325) iz serije P-61.302 (montirajo sodelavci TOZD MONT — DIESELSKI MOTORJI). Na naše stroje čakajo še: KONSTRUKTOR— Split hidravlični preoblikovalni stroj HPC-1-25 z ravnal-no napravo (P-62.239), METALURŠKI INŠTITUT — Ljubljana hidravlični utiskovalniik HUO-2--250 (P-62.244), IMT — Beograd hidravlični krdvilnd stroj HKOC--1-250-5000 (P-62.247), AGRO- VOJVODINA — Novi Sad hidravlični preoblikovalni stroj za duroplaste HDS-2-160 (P-62.257) in RADE KQNCAR — Sombor — dva stroja y tlačni liv DMKh-400--M (P-61.242) in hidravlično opremo (P-62.291) v skupni teži 250 ton. Osnovni problem pri proizvodni realizaciji je kompletira-nje naročil. Težave nastajajo, ker udeleženke v skupnem proizvodu ne izpopolnjujejo faznih rokov, čeprav imajo vse podloge o stanju pogodbene obveznosti. Blagovno proizvodno realizacijo v III. četrtletju predstavljajo predvsem naročila za SOVJETSKO ZVEZO, in to: dva hidravlična krivilna stroja HKO-1-1000 (P-93092, ki jih montirajo sodelavci iz TOZD MONT - DIESELSKI MOTORJI, 16 hidravličnih zapogi bkov HKOC-1-250-5000 (P-93.095) in 7 hidravličnih zapogibkov HKOC--1-315-6000 (P-93.096) v skupni teži 800 ton. Obveznosti do teh naročil imajo še TOZD NABAVA, TOZD PZO in TOZD OBDELAVA. L. Gorjanc TOZD MONTAŽA Turbine Za HE Ožbalt je gonilnik še vedno v fazi poizkusne montaže pred funkcijskim preizkusom. Glede na trenutno stanje bo gonilnik gotov in pripravljen za odpremo v prvi polovici julija 1979. Večji problem predstavlja izdelava sklopov za zgornji vodilni ležaj, oljni razvodndk in zobnik na gredi zaradi občutne kasnitve zvarjencev, te zdaj pospešeno izdelujejo. Predvidoma bodo manjkajoči zvar j en ci gotovi in postopoma poslani na mehansko obdelavo do konca julija 1979. Rokovno kasni tudi pripadajoča oprema za avtomatiko, za katero tudi niso gotovi vsi polizdelki in niso še dobavljeni vsi deli, naročeni iz uvoza. Po obstoječem programu bomo izdelke postopoma odpremili od avgusta do oktobra 1979. Glede na predvidene roke bo prosta os od premi j ena 31. oktobra, prvo vrtenje pa bo v drugi polovici decembra 1979. V pločevinami uspešno napredujejo dela na eni izmed največjih oblog sesalnih cevi, izdelanih v Litostroju, za naročnika HE G rabo vica. Izdelane obloge bomo po izdelavi takoj odpremili na gradbišče, saj jih potrebujejo za pričetek prve faze betoniranja. Predvidoma bosta oblogi v pločevinami gotovi do 15. julija, odpremili pa ju bomo do konca julija 1979. Istočasno za prvo fazo betoniranja v pločevinami pospešeno izdelujemo sesalne cevi za HE Čakovec. Predvidoma bodo zvarjen-ci gotovi v juniju 1979, odprema pa bo izvršena v prvi polovici julija 1979. Pospešeno izdelujemo zvar-jence za konus turbine, katerega moramo zaradi prilagoditve ostalim delom poslati v podjetje Ney-repic v Franciji. Pospešeno nadaljujemo izdelavo še negotovih polizdelkov in neobdelanih delov za zelo nujno izvorno naročilo Hemren Dam, Irak. Štiri lopute premera 0 2900 se trenutno nahajao v montaži. Za nemoten potek montaže pa je potrebna še dobava profilne gume iz Save, Kranj, puš »GLAZER« iz izvoza in izmetni zvar j e-nec za oblogo čepa. Glede na rokovno zadolžitev je potrebno dve loputi odpiremiti v juliju, dve pa v novembru 1979. Za prvi agregat smo 11. junija iz Rade Končarja prejeli dva okrova Now01 Bungerja, ki so ju tam stružili. Takoj smo ju poslali v proizvodnjo, da na njih izvršimo še mehanske operacije. Ostala dva okrova za drugi agregat se nahajata še v fazi izdelave zvarjen c a pred redno mehansko obdelavo in obdelavo, katero bo izvršil Rade Končar. Po izdelanem rokovniku je odprema prvih dveh Nowel Bun-gerjev predvidena v avgustu 1979, drugih dveh pa v novembru 1979. Posamezni deli za loputi 0 5000 mm sta še vedno v fazi obdelave. Trenutno so zčlo problematični izmeti obloge čepov, ki jih po hitrem postopku izdelujejo v pločevinami. Do pričetka poizkusne montaže moramo poleg mehanske obdelave dobaviti še manjkajoče izdelke. Glede na določeni vrstni red odpreme in potreb na gradbišču je potrebno prvo loputo odpremiti do 15. septembra, drugo pa do 15. oktobra letos. Pospešeno zaključujemo obdelavo spirale po demontaži prilagojenih plaščev, katere že peskamo. Ostali deli vodilnika so v glavnem gotovi in jih postopoma že pripravljamo za skupno montažo s spiralo. Do pričetka poizkusne montaže je potrebno obdelati še dvajset delov, ki so že v zaključni fazi obdelave. Poseben problem predstavlja glacier in teflon za drsne segmente., ki pa ga še ni z uvoza. „ Zaradi zelo kratkega roka smo za montažo izdelali nov tehnološki postopek, po katerem bomo poizkusno montažo izvršili v najkrajšem možnem času. Glede na vrstni red po montažnem postopku na terenu bi morali prvo spiralo z vodilnikom dobaviti na gradbišče do 1. septembra. Druga spirala se trenutno nahaja v fazi mehanske obdelave pred sestavo plaščev v pločevinami. Zvarjenci za ostale nosilce termina vodilnika so gotovi in trenutno še v fazi mehanskih operacij. Drugo spiralo z vodilnikom bi marali odpremiti mesec dni kasneje kot prvo spiralo z vodilni-kom. Posamezni deli gonilnika za prvi agregat so še v fazi izdelave polizdelkov in mehanske obdelave. Glede na vrstni red odpreme in montaže na terenu je predvideno, da mora biti prvi gonilnik gotov in pripravljen za odpemo do 15. decembra letos. Podobna situacija je tudi pri drugem gonilniku, saj je odprema predvidena do 15. februarja 1980. leta. Nosilci termina za odpremo regulacije so še v fazi mehanske obdelave. Na mehansko obdelavo še nismo prejeli vseh polizdelkov, saj nekateri niso gotovi. Do pričetka poizkusne montaže je potrebno izvršiti še dobavo manjkajočih delov iz uvoza in domačih poddobaviteljev. Odprema opreme za regulacijo prvega agregata je predvidena v novembru 1979, za drugi agregat pa v letu 1980. Od vseh sklopov pa je še vedno zelo kritična izdelava zvarjen-ca za regulator tlaka. Do občutne kasnitve zvarjencev je prišlo zaradi prepozno dobavljene pločevine, to pa je tudi glavni vzrok, da bodo zvarjenci gotovi šele v septembru. Po izdelavi zvarjencev sledi mehanska obdelava, ta bo predvidoma končana v januarju 1980, montaža pa v marcu 1980. Glede na potrebe in vrstni red montaže na terenu bo potrebno v čim krajšem času popraviti za odpremo opremo za hladilni sistem, drenažni sistem, montažne naprave in prekritja. Za HE Tikveš za poizkusno montažo pripravljamo odpremo spirale z vodilnikom. Prva spirala je trenutno na tlačnem preizkusu in čaka, da jo predstavnik naročnika prevzame. Vsa ostala oprema vodilnika pa čaka skupno poizkusno montažo s spiralo. Druga spirala je postružena in pripravljena za prevoz v pločevi-namo na privaritev vstopne cevi. Izdelava ostalih delov za drugi vodilnih poteka brez težav. Pripadajoči gonilnik za prvi agregat je pripravljen za končno struženje oblog, drugi pa se nahaja na brušenju hidravlične oblike. Ostala oprema je v zaključni fazi mehanske obdelave oziroma priprave za poizkusno montažo sklopov. Nosilci termina za regulacijo so še v fazi mehanske obdelave pred poizkusno montažo, prav tako tudi posamezni deli za pripadajoči regulator pretoka. Za izvozno naročilo Ruabihi se za odpremo pripravljata dva regulatorja tlaka, tlačni napravi pa sta še v fazi poizkusne montaže pred funkcijskim preizkusom. Žerjavi Za naročnika OLT Osijek smo odpremili štiri dvigala nosilnosti 5 ton s tremi mački. Oprema za četrtega mačka še ni gotova in se zvarjenci za posamezne dele nahajajo še v fazi izdelave pred mehansko obdelavo. Pospešeno poizkusno montiramo striper dvigala nosilnosti 10 ton za železarno Nikšič. Predvidoma bo dvigalo gotovo in pripravljeno za odpremo v juniju 1979. Istočasno poizkusno montiramo tudi drugo dvigalo, odpremiti ga moramo predvidoma do 15. julija. Po izvršeni montaži in odpremi dvigal za Nikšič se bo pričela poizkusna montaža drugega polarnega dvigala nosilnosti 400 Mp za ZSSR. Za Metalno Maribor se dva spreaderja nahajata še v monta- Pogled na montažo (Foto: J. Žlebnik) ži, za naslednje tri pa se posamezni deli nahajajo še v fazi mehanske obdelave. Predvidoma bomo spreaderje odpremili v juliju 1979. Reduktorji Za ZSSR smo 30. maja odpremili deset reduktorjev tipa AC 2280. V fazi mehanske obdelave se trenutno nahaja še dvajset reduktorjev istega tipa. Predvidoma bo dvajset reduktorjev pripravljenih za odpemo v oktobru 1979, osem pa v decembru istega leta. Za isitega naročnika se v montaži nahaja še dvanajst podajnih mehanizmov, ki bodo 10. julija pripravljeni za prevzem in v drugi polovici istega meseca za odpremo. V fazi mehanske montaže se nahaja oprema še za preostalih osem podajnih mehanizmov, predvidoma bodo odpremi j eni v letošnjem oktobru. Črpalke Za naročnika Reni 6 Novi Sad se v fazi poizkusne montaže nahajata dve črpalki tipa VO 17/20. Predvidoma bosta pripravljeni za odpremo do 20. julija. V prvi polovici julija bosta gotovi dve črpalki tipa OB-20/10 za Gornji Banat, Kikinda. Od zelo nujnega naročila za tovarno sladkorja Ormož in Viro-vitico smo od naročenih 142 črpalk odpremili že 119, preostale črpalke pa se nahajajo še v montaži in bodo postopoma dokončno odpremljene do konca julija 1979. Zelo nujna je tudi odprema črpalk za črpaino postajo Bela Grkva. Če bomo v nekaj dneh prejeli manjkajoče izdelke, bo montaža skušala črpalke pripraviti za odpremo do konca junija 1979. Za Elektrobosna Jajce se v montaži nahajajo tri črpalke tipa 5 CN 7. Predvidoma bodo črpalke gotove v juliju, pripadajoča armatura pa v septembru. V fazi poizkusne montaže se nahajajo še štiri črpalke tipa 3 CV-2, te so naročene na zalogo in jih bodo predvidoma predali v skladišče prodaje v letošnjem juniju. Dieselski motorji Za naročnika »3. maj« iz Reke smo 12 junija odpremiti še zadnje tri motorje tipa 6 T 23 LH za Izgradnjo. Naročena motorja tipa 723 LB za črpalno postajo Dvor sta montažno gotova, čakata še na cevovode. Sledil bo funkcijski preizkus, potem pa ju bomo odpremili, verjetno v juniju. Motor tipa DM 62 MTBH 30 za Rade Končarja je še v fazi montaže. Manjkajoča generatorja, ki jih dobavlja naročnik sam, bomo prejeli v juniju. Predvidoma bo naročeni motor goto'/ in pripravljen za odpremo v drugi polovici julija 1979. Zaradi prostih zmogljivosti izvaja montaža dieselskih motorjev že montažne usluge za TOZD PPO i0 TVN. B. Seme |so?p moNM NDjnji smojisiumjf ; Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl’ inž., Milan Vidmar, Janez Opreš nik, Vukosav Živkovič, Leopold Sole, dipl. inž., Hra-broslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, inž. in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Habicht, tehnični urednik Estera Lampič« lektorira prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556-021 (n-c.) interna 202, 246 — Poštnina plačana v gotovini — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/12’