204. itolML
s^pW^s^s^ssz   W   b^s^smp^^^^svhs   jh VV^jH^HB
cmmi it nuifnk
inJILkh.
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........12 —
^zctrt leta.......„   6-—
Ha mesec........ 2-—
v uprav niStvu prejeman:
celo leto......K 22-
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 5 50
na mesec........ 1 90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova nlica st 5, (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijih po dogovoru. Lpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to je administrativne stvari.
Številka velja 10
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon *L S S.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25—      celo leto.......K V*-*
pol leta........13* -
četrt leta........650
na mesec........2*30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Eaaflova nlica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85*
Vabilo na naročbo.
Slavno p. o. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa. katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
se leto ... K 24-— I Četrt leta ... K 6*— Pol leta . . . „ 12-— j En mesec . . . „ 2.—
V upravništvu prejeman na mesec K 1*90.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto... K 25*— I Četrt leta . . K 6-50 Pol leta . . . „ 13a— I En mesec . . „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in drage dežele vse leto 30 K.
HsF" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn e mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
tay List se ustavlja 10. dan po potekli naro
•nisi brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o
pravem času.
Unravništvo ..Slovenskega naroda".
Spansha in Uotikon.
S strmenjem in občudovanjem gleda ves civilizirani svet na Špansko. Kje je ta narod vzel toliko moči, da se je >edaj dvignil zoper katoliško cerkev in da se hoče otresti klerikalizma, ki mu pije kri in mozeg.
Da, že v tem, da se je na Španskem sploh dobil ministrski predsednik, ki je pripravljen voditi boj zoper kierikalizem, da je ta mož pridobil za >voje namene većino v parlamentu in da je znal do kosti katoliškega kralja prepričati o potrebi boja in ga pridobiti za ta boj in za demokratična načela, že to je nekaj izvenrednega, zakaj nihče ni kaj takega pričakoval.
„Boj klerikalizmu" je napovedal ministrski predsednik v svojem znamenitem govoru, ki ga je včeraj, dne 31. julija 1910 čitala vsa Evropa. -Mi nismo proti veri, mi nismo proti starim dogmam," je razglasil ministrski predsednik „pač pa se hočemo vojskovati zoper kierikalizem, zoper poseganje
duhovščine v posvetne stvari. To je zadnji boj, ki ga bije liberalna stranka na Španskem. Če propademo, propade Španska." Tako je govoril ministrski predsednik Canalejas. In dalje je rekel; Zapihal je revo 1 učijo nare n veter, a mi se napovedane revolucije ne bojimo, na naši strani je avtoriteta kralja, ki je demokrat, in ki je privolil, da pridejo možje gotovih idej do oblasti."
S tem govorom je španski ministrski predsednik napovedal boj klerikalizmu v taki obnki, da ne more nazaj, da mora ali zmagati ali propasti. Ce morda tudi španski poslanik pri Vatikanu še ni popolnoma tormelno pretrgal zvez z vodstvom katoliške cerkve in četudi papežev nuncij še ni zapustil Madrida, faktično se je vojna začela, vojna med špansko državo in med katoliško cerjčvijo in — svet strmi.
Kar zahteva španska vlada, je malo, je tako malo, da se je res čuditi, da mora zaradi tega voditi še vojno s katoliško cerkvijo. Ali, kakor je rekel ministrski predsednik, to malo, kar zahteva, mora dobiti, sicer propade Španska.
Katoliška cerkev pa še tega noče privoliti in pripravlja na Španskem revolucijo. Katoliška cerkev uči sicer, da so oblasti ustanovljene od stvarnika in kralji izbrani od boga, ali če kak kralj ni cerkvi pokoren sluga, mora biti pripravljen, da pošljejo božji služabniki nanj morilce, ali da napravijo revolucijo.
Stoletja vlada kierikalizem na Španskem in razjedel je največji del naroda. Še ima kierikalizem veliko moč na Španskem. Španski kmet, ki je pod vplivom klerikalizma postal tako bedast, da lazi za dukovščino po vseh štirih, je zanesljiva opora klerikalizma, druga opora je ženstvo. Znano je, da je špansko ženstvo najbolj meseno na svetu. Špansko ženstvo je najnemo-ralnejše na svetu, ker dobiva v spo-vednici odvezo za vse spolne grehe, je fanatično klerikalno; vrh tega ima cerkev na svoji strani tudi bogato aristokracijo in — kar pride n jbolj v poštev — cerkev ima na Španskem milijarde in milijarde denarja. Stoletja pije španskemu narodu kri, ni čuda, da je pri tem nagrabila tako j-reogro-mno bogastvo. Vso to moč požene cerkev v boj zoper vlado in njene stranke in dvignila je še na ščit princa Jaimede Bourbona, kar pomeni, da hoče
pregnati sedanjega španskega kralja, mu ugrabiti krono in jo dati klavrnemu bourbon-skemu princu, ki bi bil njen pokorni hlapec, če bi res prišel na prestol.
Boj bo ljut in smešno bi bilo prorokovanje kako bo končal. Simpatije vsega civiliziranega sveta so na strani Španske in vsak kulturni človek želi, da bi španska vlada dosegla uspeh, in da bi njej ta boj prinesel trajnejše koristi, kakor jih je enaki boj prinesel Avstriji.
Dne 31. julija 1910 smo izvedeli, da je španski ministrski predsednik napovedal Vatikanu vojno. Ravno 40 let po onem 31. juliju, ko je avstrijski cesar raztrgal konkordat, 40 let! Ko je bil odpovedan konkordat, se je začelo v Avstriji novo življenje, a pridobitve tistega časa so večinoma ostale samo na papirju. Rimski papež Pij IX. je vse te avstrijske osnovne postave preklel kot brezbožne, a danes vidi ves svet, da je bilo to prav nepotrebno. Kierikalizem je vse te postave brez hrupa spravil ob dejansko veljavo in faktično je danes Avstrija še bolj klerikalna kakor Španska, faktično je Avstrija danes najbolj klerikalna država na celem svetu.
Retlnda JaffinuMir' nnraflev i Istri.
Že par let sem smo imeli opetovano priliko čitati v slovenskih klerikalnih listih srdite napade na istrske hrvaške voditelje, češ, da so sami lenuhi, ki se za ljudstvo nič ne brigajo, a politično društvo za Istro da ni drugo, kakor zavetišče zaspancev in propagatorjev liberalne misli.
Nečuveno je ..Slovenec" nedolgo temu napadel istrsko politično vodstvo, ker je sklenilo, da se vsled sramotnega zapostavljanja od italijanske strani, Hrvatje in Slovenci Istre ne udeleže koperske razstave, radi katere je ravno tisti „Slovenec" zadnje čase priobčil vse polno kritičnih člankov.
Ali časi se spreminjajo in ž njimi tudi — „Slovenec"; od 28. julija je vrgel vstran „bojno kopje" ter vzel v svoje „nežne" ročice nharfo" in na uvodnem mestu zabrenkal ob njenih strunah v veselo-tužnih akordih poezije
polno pesem o — krasni Istri, katero tako divno opeva italijanski pesnik D' Annunzio in kjer se je izvršil zadnje dni dalekosežen in velepo-memben preobrat v smislu „kršćanske demokracije.-
Kot „blažen" vzklika „Slovenec" v svet, da je Istra „rešena", kajti na nekem sestanku je prišlo do spora-zumljenja med istrskim narodnim vodstvom in voditelji (?) krščansko soti-jalnega gibanja (?) za skupno delovanje v prid in povzdigo istrskega ljudstva na pozitivnem krščanskem temelju.
Vsled tega pakta, tako pravi „Slovenec", da priznava politično društvo za Istro pomeii verske vzgoje, ne bo podpiralo svobodomiselne struje med dijaki in učiteljstvom, bo pazilo, da se istrska Ciril-Metodova družba ne poliberali, da bo zavračala masarv-kovsko strujo med dijaštvom in poslanci bodo načela katoliške vere morali vsikdar braniti in se tudi sicer postavljati na stališče krščanskega de-mokratizma.
Sapralot, to je preobrat kaj?! Človek, ki je prečital vse te poezije polne tirade, posebno še oni, ki istrskih razmer ne pozna, bi res kmalu dobil vtisk, kakor da so se godile do sedaj tam doli „na Jugu" — grozne reči, da je vihral tam doli naravnost divji boj proti krščanstvu, kakor morda za časa rimskih cesarjev Nerona in Dioklecijana! In ta nečloveški „boj", da so sedaj uničili „voditelji" krščansko-socialnega gibanja in potrta leži na vekomaj na tleh brezverska armada. Zato pa: Gloria Tibi! Tak vtisk bi dobil — kakor rečeno — marsikdo, prečitavši „Slovenčev" članek. Ali motiš se prijatelj! — Med slovanskim istrskim ljudstvom ni bilo še nikdar verskega boja, pač pa je to ljudstvo vseskozi verno in krščansko. Tudi do danes ni in najbrže ne bo v Istri nikdo nastopil proti krščanstvu kot takem. — Pač pa se istrski voditelji in za njimi stoječa masa ljudstva ne da zavesti od raznih rimskih agentov v klerikalne zmote in se ne puste voditi od hudobnih in narodu škodljivih klerikalcev.
In iz tega so izhajali oni pogosti napadi v klerikalnih listih na to istrsko vodstvo in na prezaslužne, v narodnem delu in delu za ljudstvo, osivele može!
Ali: consumatum est! Dopolnjeno je, tako kriče sedaj po „Slovencu" hinavski klerikalci, ti nevredni »zastopniki* krščanskega demokratizma. —
„Istrsko krščanstvo" je rešeno, na tleh leže brezverski stebri istrskega liberalizma in brezverstva!
In kaj se je neki pravzaprav zgodilo tam doli — na Jugu? Kak pakt se je izvršil med narodnim hrvaškim vodstvom in „voditelji" krščansko-so-cijalnega gibanja? Je li morda res narodno vodstvo v Istri splezalo meni nič tebi nič pod klerikalno havbo in se bo dalo zanaprej voditi na vrvici od par Mahničevih trabantov in eksponentov kranjsko-klerikalnih hujskačev?! Ne boš Jaka!
Vse, kar je „Slovenec" tako poetično bobnal v svet, ni drugega kakor farbarija, manever, s katerim bi rad skril blamažo, katero so „voditelji" krščanskega gibanja doživeli v Istri. Prepira in gospostvaželjni klerikalci so pred par leti menili, da so jim tudi v Istri tla tako ugodna, kakor na Kranjskem. Zato hajd na klerikalni nasip in pričele so padati puščice na vse in umazano obrekovanje od vseh strani.
Ali ob vsem tem „krščanskem" streljanju, kričanju in obrekovanju so ostali narod in njega voditelji popolnoma mirni in se niso za „kršćanske" obrekovalce niti zmenili, dobro vedoč, da je tem kričačem že zaznamovana politična smrt na čelu, a z „bolniki* se pričkati, ni humano.
In res so se klerikalni bojni „tro* bentači" — še predno jih je kdo „napadel" — obnemogli in izmučeni re-tirirali tja v — pogubljeni kot. V popolni onemoglosti nahajajoč se, so vendar le še v zadnjem trenotku potrkali na duri narodnih voditeljev s prošnjo: usmilite se nas, saj hočemo biti dobri in tudi mi delati skupno z vami za blagor naroda! — In tedaj so narodni voditelji odvrnili: „V našem taboru je prostora za vse, ki so dobre volje! — Proč pa naj se pobero hujskači in razdirači, pa magari, da so tudi „kršćanski". — In klerikalci so — resignirali. Tako je končala tragedija „boriteljev za krščanska načela" v Istri!
Da bi pa to blamažo, ta polom škodljive in nesposobne kranjske klerikalne strategije in taktike vsaj deloma zakrili, so pričeli iz „pozabljenega" kotička pošiljati potom „Slovenca" v svet „hura-klice", češ: »sovražnik* se je moral z nami sporazumeti in sedaj bo zavladalo po krasni Istri klerikalno gospodstvo.
Ali pustimo jim to veselje, saj laž — ima kratke noge! — Naj se le ba-hajo še nadalje po Slovencu, ali fakt
LISTEK.
V Sofijo.
Piše dr. Ivan Lah, (Dalje.)
Povest s piita. V spalnem vagonu nas je bilo toliko, da >mo komaj na^li vsak svoje ležišče. Ker je bilo že pozno zve-rer in je hotel vsak rim preje zaspati, je bilo tembolj živahno. Celo čaja ci nismo utegnili skuhati. Pod menoj je spal .star gospod iz Černigova, zelo ljubezniv človek, ki se je peljal v mor>ke koi>eli k Odesi. Poleg nas ta ležala neki gospod in gospa z malo hčerko (gospodu se je po vsem poznalo, da je ruski činovnik* in nad njimi je imela svojo posteljo gospodična, ki se je tudi peljala v morske 1 opeli. Postelja se ji je zdela nekoliko previsoka in se ni mogla odločiti, <!a bi šla spat. Stari gospod, ki je :mel mesto pod menoj, ji je ponudil ^vojo pohitrijo, toda odklonila je. Zato nismo slT takoj spat niti jaz, niti >tari gospod, niti ona. Stari gospod je <»dprl SV°J košek in je iz njega prinesel jajec, klobas, piškoto v, poti i. dr. Bil je vesel, da potuje gospodična ravno tje, kakor on, ker je upal na ta način lažje dobiti primerno stanovanje, kajti gospodična je bila že preje-
na leta v morskih kopelih na Lima-nu pri Odesi.
Ker so že skoraj vsi po vagonu zaspali, tudi mi nismo hoteli motiti drugim spanja in smo se odpravili spat. Ležal sem kakor navadno: nahrbtnik pod glavo, pelerino na sebi. Gospodična je občudovala mojo skromnost in zadovoljnost, ter mi je ponudila svojo »poduško«, ker je igaela dve. Jaz sem se branil, zato mi jo je v rgla na glavo, češ da ne smem odklanjati njene prijaznosti. Tudi stari gospod je bil njenega mnenja. Tako sem spal ono noč na njeni po-(iuški. Služila mi je zelo dobro, kajti v mojem nahrbtniku so bile knjige in je bil tu in tam tudi za najtršo glavo nekoliko pretrd.
Ko sem že mirno ležal, je začela ludi gospodična lezti na svojo posteljo. Ležala sva vis-a-vis in sva sč veselo zasmejala, ko sva se pogledala. Hila sva tako blizu, da sva si roke podala,   ko sva si voščila lahko noč.
Ko sem se zjutraj prebudil, j« gospodična še spala, stari gospod pod menoj pa je že kuhal čaj. Povabil me je, naj z njim zajtrkujem. Odprl je zopet svoj košek in je razložil vso njegovo vsebino po klopi. Imel je doma veliko posestvo, sina na univerzi v Kijevu in kakor je pravil, živi brez skrbi, v popolni zadovoljnosti. Vsi po vagonu so že vstali in kuhali daj. Nazadnje ae je tudi gospoditaa prebudi-la in se je takoj pridi si ilz "
poldne smo trikrat pili čaj in stari gospod se je zelo jezil, ako nismo hoteli jemati darov iz njegovega koška. Popoldne je stopil v naš vagon človek, ki je raznašal reklamne listke za Krimski hotel v Odesi. Reklama se je glasila: Krimski hotel, z razgledom na morje, čez 100 sob od 75 kope jek više. Vsak gost ima pra-vieo enkrat brezplačno kopati se v kopelih »Slovanske gostilnice«. — Čitali smo in nam je ugajalo. . »Slušajte, gospod,« je rekla gospodična, ki je sedela poleg mene, »poj-dete vi v ta hotel?«
»Pojdem,« sem odgovoril, »kajti sedaj je razstava in mnogo gostov. Veseli bodemo, ako sploh dobimo prostora.«
»Vidite,« je pravila gospodična, »Liman je samo pol ure od Odese. Jaz pojdem tja s starim gospodom in se še danes vrnem v Odeso, ker odidem jutri k svojim sorodnikom v Kisi-njev. Ali mi hočete najeti sobo.«
»Prosim, s veseljem. Ali boljšo .. .?«
»Ne, vzporedno z vašo.«
»Dobro.«
»Jas ae vrnem ob osmih iz Li-mana in me počakajte na kolodvo-
ru.«
Prisodil sam ji kakih petindvaj-let, sila ja viska postav«,
resen, toda pri smehu se je na njem pojavilo nekaj ljubeznivega, vabljivega . . . Drdrali smo preko polnih polj, kjer se je zibala bogata pšenica po celi ravnini. Zunaj je bila vročina, da se je videlo, kako trepeče zrak nad poljem. Bližali smo se Odesi.
Na kolodvoru je že čakal vlak na Liman. Oddali smo svoje stvari v garderobo. Gospod in gospodična sta se odpeljala v Liman.
»Čakajte gotovo,« mi je šepnila, ko sva si podala roke v slovo.
»Gotovo.«
Odšel sem po dolgi Puškinovi ulici v mesto. Blizu spomenika Katarine Velike na bregu Črnega morja stoji vrsta hotelov. Tam je tudi Krimski hotel. Vedel sem sicer, da za 75 kopejk ne bode sobe, vendar sem vstopil.
Najcenejša soba je bila za poldrugi rubelj. Soba poleg nje je bila oddana. Povedal sem, da želim dve sobi vštric, ker pride neka dama za menoj.
»Ali nećete rajse eno sobo z dvema posteljama t«
»Ne, to je popolnoma tuja da-
Dali so mi torej dve sobi v tret-nadstropju po rublju, s razgledom na morje.   Bil sem popolnoma in sam odial po nlieah,
pil sem po dolgem času zopet dobro pivo in sem gledal odeske gospodične, ki so šle mimo na izprehod. Čas je potekal počasi. Odšel sem ogledovat mesto, prehodil sem menda vse ulice in sem bil že od sedmih na kolodvoru. Tudi ona je že bila tam. Veselo me je pozdravila in je rekla: »Našla sem stanovanje, pustila sem tam starega gospoda in sem se takoj vrnila, ker gre vlak vsako uro. Ali ste našli stanovanje?«
»Da, dve sobi vštric.« Naložila sva svoje stvari na iz-voščika in sva se odpeljala v mesto.
Tudi ona je bila zadovoljna s sobo, ker se je tako lepo videlo na morje. Meni je bilo to povolji.
Povabil sem je s seboj na večerjo. »Ah, ne,« je rekla, »najprej se pojdeva kopat«
Res, jaz sem bil čisto pozabil na ugodnost Krimskega hotela. Naročila sva izvoščika in sva se odpeljala v »Slovansko gostilnico«, kjer so bile za naju že pripravljene brezplačne kopeli. Stresaj je sicer vprašal, ali želiva — skupaj, toda gospodična ga je resno pogledala.
Čez pol ure sva se zopet sesls pred vrati.
»Kopel po dolgi vožnji dobro dane,« je rekla ona, »sedaj bodemo boljše spalL«
(tal* arttsssfM)
ostane, da ttodHM ktaOtaJbM ttdl v hvraškem dalu Istre nima Hvljenslte moči. — Klerikalni hujskači se tega dobro zavedajo, zato se pa plazijo sedaj okoli narodnih voditeljev in političnega društva. — Ali ne bodo jim zacvetele klerikalne rožice I — Za to so nam porok previdni in rodoljubni istr* ski slovenski politiki in-istrsko ljudstvo, ki stoji kakor skala za temi.
Dnevne vesti.
+ Proti trializmu. Sedanji vodja krščansko-socialne stranke, princ Liech-tenstein, je pravzaprav formalni oče takozvanega trializma, ki propagira združitev vseh jugoslovanskih dežela, ki pripadajo avstro-ogrski državi, v eno upravno enoto. Liechtenstein je celo izdal zemljepisno karto, ki bi naj grafično ilustrilarala njegovo idejo. Sprva so se krščanski socialci navduševali za Liechtensteinovo idejo in naši klerikalci so že prorokovali, da se obetajo Jugoslovanom lepši časi, ker se je ena največjih nemških strank v parlamentu jela zavzemati za lepšo bodočnost narodov jugoslovanskih. Klerikalni listi so peli v vseh varijacijah čast in slavo krščanskim socialcem ter jih proglašali za novodobne Misije za Jugoslovane. Toda ta slava je trajala samo kratek čas. Krščanski socialci so se namreč sprva navduševali za trializem samo iz taktičnih razlogov, da so nekoliko uspavali jugoslovanske poslance in jih pridobili v gotovih vprašanjih za-se. Čim pa so odpadli ti taktični razlogi, so vrgli to idejo princa Liechtensteina med staro šaro ter jeli nastopati z vso vehemenco proti trializmu, ki je pri njih kar preko noči postal najveni zločin na državi. Krščanski socialci so se polagoma jeli približevati vsenem-škemu stališču glege jugoslovanskega vprašanja in sedaj že jadrajo popolnoma v tem oziru v vsenemskem toku. Znano je, da zagovarjajo Vsenemci združitev Dalmacije s Hrvaško in Bosno v eno upravno celoto, da bi potem v avstrijski^ državni polovici tem laglje ukrotili Čehe in Slovence. Za ta vse-nemški načrt gore sedaj tudi nemški krščanski socialci. „Deutsches Vo!ks-blatt- na primer piše: „O načrtu, Dalmacijo združiti s Hrvaško in Bosno, se da razpravljati, z vso energijo pa je treba protestirati zlasti proti sloven-sko-hrvaški državnopravni smeri, da bi se združile vse jugoslovanske dežele od Triglava pa do Drine, ki se nahajajo pod habsburškim žezlom, v eno pravno enoto, zakaj bi to ne po-menjalo ničesar drugega, kakor odtisniti Avstrijo od Jadranskega morja... Za vse one, ki stoje na temelju avstrijske državne misli, je jugoslovansko vprašanje predmet resnih skrbi. Večno ne more trajati sedanji državnopravni provizorij v Bosni. V trenotku pa, ko bo padla odločitev, bo oživelo ustavno vprašanje za vso monarhijo. Ali se bo potem Bosna priklopila Avstriji ali Ogrski ali bo sploh potreba korekture ustave za organično vtelesenje Bosne v monarhijo, ko je vendar popolnoma izključena ustanovitev tretje, državnopravno neodvisne deželne skupine?! — Takšno je torej mišljenje o jugoslovanskem vprašanju tistih krščanskih socialcev, o katerih so naši klerikalci še nedavno tega zatrjevali, da so veliki prijatelji Jugoslovanov, katerim bodo pomagali, da se uresničijo njihove državnopravne težnje. A sedaj so se izkazali ti krščanski socialci za prav tako velike „prijatelje4* jugoslovanskih narodov kakor Vsenemci. In Vsenemci so bili vedno odkriti sovražniki, krščanski socialci pa nam vedno hlinijo prilateljstvo in naklonjenost. Kateri so nam nevarnejši ?
-1- Škof Jeglič postane nadškof. Naše ljudstvo se je zelo naveličalo, dajati ogromne vsote za razne cerkvene in duhovniške namene. Prav posebno je pa naše ljudstvo, pa tudi duhovni-štvo nevoljno, ker pride škof za drag denar že v zadnjo gorsko vas birmovat. Tako je prišel pred nedavnim časom v Gameljne. Seveda je bil ondotni župnik nezadovoljen, ker je moral škofu odšteti par svetlih kronic. Toda tudi kmetje so godrnali. In ko so dekleta vprašala ondotnega kaplana, ali bodo morale tudi prihodnje leto plesti vence, jim je kaplan odgovoril, da najbrže še preje. Bonaventura Jeglič postane namreč v kratkem nadškof — tako je kaplan trdil — in takrat se pride skoraj gotovo poslovit tudi od Ga-meljčanov. Iz tega se vidi, da se že kaplani norčujejo iz škofa ter si žele, da bi odjadral. Tudi nam se zdi, da postajajo Škotu tla že prevroča.
~ »Slovenec« in srbski pisatelj, ?>Slovenec« je prav nizkotno napadel v soboto enega izmed najuglednejših srbskih sodobnih pisateljev, Bran i -slava N u š i č a zato, ker se je le ta brez »Sloveneevega« govoljenja drznil slaviti delo slovenske žene za narod in domovino. Nič bi ne rekli, ako bi katoliški list v dostojnem tonu polemiziral proti nazorom Nušičevim in jih skušal ovreči, saj nazori so svobodni in vsakdo jih sme svobodno razvijati, a da je v nedostajanju poštenih argumentov jel brizgati svojo
Maiieoo gnojnico na Našica in na vso Mgiadako javnost, to jo tako podlo in rovtarsko, da ne nijilssan primarnega izraza, da bi po zastati OznaMl
to banditsko početje. Vidi se iz vsega, da jadra »Slovenec« zopet s polnim parom, kar as tiče podlosti, sirovosti, infamalne «loWiosti ha lninjiTnnti, tja, kjer jo lil za časa državnozbor-skih volitev. Bo pač zopet potreba, da se mi energično stopi na prste in se ga prav pošteno potegne sa ušesa! Je pač stara Stvar, da ss lopovi in propalice boje samo holla*.
-4- županstvu v Trbovljah. Hrast-
niški domačini poživljamo županstvo, naj da nemudoma odstraniti samo-nemške orijentacijske napise ob cesti v Hrastnik, katere je postavil menda Okrajni zastop laiki. Če ne gre drugače, naj Se skliče izredna občinska seja ter se naj odločno zahteva, da se ti napisi odstranijo in nadoma-stijo s samoslovenskimi, kajti tudi dvojezičnih ne maramo. Če pa na noben način ne gre, naj postavi občina poleg nemških okrajnih lastne napise, asamoslovenske, dvojezične pa naj odstrani. Prosimo gospoda župana, naj se na vsak način ozira na to željo hrastniškega prebivalstva.
+ V „Tagespožti*4 poročn hrast-niški dopisnik o silnem navalu v nemško šolo ter hinavsko omenja, da bi morali slovensko šolo zapreti, če bi Šulferajn ne odklanjal (!) iz narodnostnih ozirov (!!) slovenskih otrok. Ker so že nekateri naši listi pisali, da bo treba od slov. strani še več dela, omenimo sledeče. To, kar je „Tages-pošta" pisala, je samo pesek v oči onim, ki šolo vzdržujejo, torej šul-ferajnu, da bi dali še denarja in denarja, ker je šola zadolžena, sami hrastniški Nemci pa ne dajo ne „ficka" od sebe. Slovenske otroke odklanjajo? Naj naštejejo imenoma otroke, ki so nemških staršev in ki ne znajo slovenski! Jih imajo deset?? In otroci silijo notri ? Veste, kaj je res? Amer in drugi taki pisarniški »uradniki* jih silijo notri ! Ej, tetka „Tagespošta", koliko slučajev bi ti lahko našteli, ko so starši s solzami v očeh pripovedovali, da morajo dati otroke v nemško solo, ker sicer jih bodo spodili iz hiše, ki stoji na svetu rudnika, ali da bodo dobili težje in slabše plačano mesto pri delu itd. itd. Vsaj tri četrtine otrok je prisiljenih, da so v nemški šoli, tega ne utaji noben človek na svetu. Sicer pa — resnici na ljubo bodi povedano —, da, kakor povsod, tudi v Hrastniku ne bobo rastla nemška drevesa do neba. Hrastniško ljudstvo je izobraženo ter se ne da od vsakega pisarja komandirati, četudi ima včasih ta ali oni kaj malega škode. A to je redek slučaj, ker naši možje si znajo pravico tudi poiskati, če se jim prostovoljno ne da! Javnost naša pa bi iz dopisa v wTagespošti„, ki imenuje Hrastnik najjužnejšo nemško predstražo na Štajerskem, lahko spoznala, da se premalo briga za nas! Pol leta n. pr. zbiramo za Sokolski dom, ki bi bil izredne važnosti za Hrastnik, pa nimamo še za opeko ne! Šulferajn je pa kupil poleg šole hišo, ki jo je plačal z 12 do 15 tisoč kronami . . .
-f- Praktičen mož. Štajerski državni in deželni poslanec dr. Korošec je po poklicu duhovski pomočnik. Časih so take ljudi imenovali arovške „ksele", danes se jim pravi, da so ka-planje. Torej dr. Korošec jc kaplan. Sicer ima vseeno prav čedne dohodke, toda mož je praktičen in si m sli: ljubezen do bližnjika se začne in konča vedno pri samem sebi. Obljubil je sicer štajerskim kmetom, da jim bo pomagal, a doslej še tega ni mogel izpolniti, ker še sam sebi ni zadosti pomagal. Da bi že enkrat mogel tudi za ljudstvo kaj storiti, se je odločil, ća sam sebe preskrbi in odločil se je zahtevati faro. Za moža, ki nima časa opravljati dušebrižniška dela, seveda ni vsaka fara debra. Zanj se mora že kaj boljšega izbrati. In ker so po besedah nemškega pesnika samo lumpje skromni, se je dr. Korošec odločil prevzeti ali ljutomersko ali pa trboveljsko faro, ki sta menda najboljši na celem Spodnjem Štajerskem. Praktičen mora biti človek.
+ V seji okrajnega šolskega sveta za okolico Celje dne 28. julija 1.1. se je urgirala izvršitev sklepa glede nabave za dvojezičen pečat za okrajni šolski svet. Lepa je ta! — Kdaj pa bode ta okrajni šolski svet pričel sploh slovensko urado-vati? Doslej je vse »status quo"! Seve, če ta slavna oblast niti ne nabavi takšnega pečata, kakršnega bi glasom sklepa že davno morala imeti, potem se nam pač ni čuditi, da se tudi glede uradovanja ne pobriga. — Da, pri nas Slovencih jc pač vse dovoljeno. Vsak .šribar" se že lahko po-norčuje z nami t
+ „Sudmarka" je izročila celjskim nemčurjem 10.000 kron« da ta denar uporabijo v napajanje in prepariranje okoličanov ob priliki volitev za prihodnji občinski odbor celjske okolice. S kakim uspehom, videli hoten v kratkem I
+ Usluge klerikalce«. Kakor poroča .Prager Tagblatt« bodo imele nove rasredne knjige na srednjih solili sedam ačaih dni namesto dotedanjih šestih. Če bo torej potem kak dijak zamudil nedeljsko mašo, bo to zapisano v rasiadno knjigo kot zamuda šolskega pouka.
+ Olovikl Utnf v stiakL Celovški škof dr. Kahn je prisil v velikanski denarne stiske. Dandanes hoče j že vsak škof spekulirali in denar, dinar, dinar to je edino, na kar še misli, j Škof Kahn se je a nekim spekulantom Kaiserjem spustil v kupčije in jo je tako zavozil, da stoji pred bankerotom. j Seveda v naši klerikalni državi imajo ! za škofe vedno dosti denarja, samo za ljudske potrebe in koristi ga nič ni- j majo. Ne dvomimo torej, da celov- ; škemu škofu ne bo treba konkurza napovedati in da mu bo država dala če treba tudi pol milijona. A zadrega mora biti huda, kajti čuje se, da seje škof Kahn obrnil na družbo sv. Mohorja in zahteval, naj mu pomaga. Enkrat mu je drnžba že priskočila z mastnimi tisočaki — bomo videli kaj stori zdaj.
+ Zadruga kostanjarjev na Dunaju. Dunajski kostanjarji, ki se re-krutirajo ponajveč iz naših Dolenjcev, so si hoteli osnovati svojo lastno zadrugo. Kakor se zdaj poroča, do ustanovitve te zadruge sploh ne pride. Dunajska trgovinska in obrtna zborniea je namreč odklonila ustanovitev take zadruge z ozirom na to, ker se gre za sežijski obrt in ker bi bilo gospodarsko stanje take zadruge skoraj gotovo slabo.
4- Neverjetna sirovost. Iz Tolmina se poroča »Soei« o dogodku, ki v čudni luei kaže oliko avstrijske'gn častnika. V Tolminu službuje stotnik, po rojstvu Slovan, vendar pa zagrizen nemški naeijonalee. Nedavno je ob poltretji uri ponoči spravil s svojim kričanjem po konci vse tolminsko prebivalstvo. Pod oknom nekega slovenskega uradnika se je pa ustavil ter nad četrt ure neprestano kričal in psoval. Iz gostobesednega kričanja je bilo razumeti: »Sloveni-scher Hund! Mistvieh, treibst ser-bisehe Propaganda. Das ganze Ge-rieht ist antidvnastiseh, am argsten aber der Doktor, der Schvveinkerl! Diese Hunde, dise slovenische Baga-ge, das ganze verfluehte slovenische Volk ist antidvnastiseh, treibt Gross-Serbien-Politik, man muss es um-bringen, dieses Luder von einem slovenischen Volk!« K temu izbruhu sirovega, neotesanega oficirja ne bomo pisali komentarja, ker bi pisali samo za državnega pravdnika.
+ Razpor med socianimi demokrati. Vse kaže na to, da se pripravlja med socialnimi demokrati v Avstriji pomenljiva evolucija. Dogodki zadnjih let kažejo da se socialna demokracija polagoma, a nevzdržno oddaljuje od načela mednarodnosti in da se v isti meri približuje narodnemu principu. Posebno se lahko opazuje ta naravni razvoj na čeških socijalnih demokratih. Kakor so naši slovenski socijalni demokratje še sedaj popolnoma odvisni od centrale na Dunaju, ki je v nemških rokah, prav v takem položaju so bili njihovi češki sodrugi še pred leti. Ker pa niso hoteli nadalje prenašati dunajske diktature, ki je semtertja zasledovala docela neinško-narodne cilje, so se polagoma docela osvobodili dunajskega vpliva. Ta osamosvojitev je imela ugodne posledice tudi za politiko čeških socijalnodemokratskih poslancev v parlamentu. Ti so se popolnoma osvobodili nemškega vpliva ter v vseh narodnostnih vprašanjih nastopali složno z narodnimi češkimi in slovanskimi strankami, ravnajoč se po načelu popolne ravnopravnosti vseh narodov v Avstriji. Tako so glasovali v preteklem parlamentarnem zasedanju tudi za znano Stanekovo rezolucijo, naj se dovoli češki šoli društva »Komenskv« na Dunaju primerna državna podpora. Na tej rezoluciji so bili zlasti interesiram češki socijalni demokratje, ker zahajajo v šole »Koruenskega« na Dunaju največ otroci prav čeških sodrugov. Toda rezolucija je propadla, ker so proti nji glasovali vsi nemški socijalno-demokratski poslanci. Zaradi tega jc prišlo do očitnega razpora med nemškimi in češkimi sodrugi. In da se ta razpor in poravnal, nego še poostril dokazuje ta-le dogodek: V Hornjem Rožmitalu pri Libercu so sklicali češki socijalni demokratje shod, na katerem se jc imelo razpravljati o sporu med češkimi in nemškimi sodrugi radi rezolucije. Stanek. Na ta shod so prišli nemški sodrugi v tolikem številu, da so dobili v roke predsedstvo, kar je seveda Cehe še bolj razburilo. Na to je odgovoril vodja čeških socijalnih demokratov v Libercu Prohaska. On je vehementno napadel nemške sodruge radi njihovega krivičnoga nastopanja proti Cehom ter končal svoja izvajanja s vzklikom: Proč od socijalne demokracije! Na njegov poziv so nato zapustili vsi češki sodrugi demonstrativno zborovanje. Ta dogodek jo na-
voda zgolj epizoda, ki bo pa nemara imela dalekosežne posledice. Gotovo jo, da taki dogodki nasprotja med nemškimi in češkimi sodrugi samo poglobujejo, češke socijalne demokrate pa vedno bolj približujejo naroda! ideji. In to je velikega pomena, kar bo popolna emancipacija češke socijalne demokrati je od Dunaja blagodejno vplivala tudi na ostale slovansko socijalne demokrate.
+ Klerikalizem v Bosni. Naša vlada še vedno kaj rada baba, kako ej kulturno povzdignila Bosno in Hercegovino. Toda če pregledamo nekoliko natančneje bilanco tega vladnega kulturnega delovanja, tedaj vidimo, da izkazujejo glavni dobiček — klerikalci in Mažari v veliko obremenitev bosanskega ljudstva. Takoj po okupaciji leta 1879. je začel klerikalizem raztegati svoje grabežljive roke po Bosni in Hercegovini. Ce primerjamo sosedno Srbijo, o kateri trde kaj radi nemški listi, da je nekulturna, z Bosno in Hercegovino, tedaj vidiino v pravi luči kulturno delo naše vlade v anektiranih deželah. Srbija ima 2400 učiteljev, 1272 ljudskih šol, Bosna pa 800 učiteljev in 354 ljudskih šol. V Srbiji je 20 'srednjih šol in eno vseučilišče, Bosna ima 4 državne srednje šole. Zato pa ima Bosna 800 trapistov, jezuitov in frančiškanov. Sezidalo se je nanovo 24 katoliških samostanov in 200 katoliških cerkev. Sicer se pa pride tudi kot analfabet lahko v nebesa.
4- Umirovljen je s 1. avgustom poštni višji upravitelj v Novem mestu g. Teodor Vidic. Služil je nekaj nad 40 let.
— Župan Hribar je naročil, da sc naj na 80letni rojstni dan cesarjev dne 18. t. m. vsa mestna poslopja okrase z zastavami.
— Nesnaga v „Unionu". Sinoči sta se v našem uredništvu oglasila dva tujca, ki sta v kavarni slišala o naši notici o nesnagi v hotelu „Unionu" in sta nam povedala naslednje: Dne 17. julija sva večerjala v hotelu „Unionu." Dasi sva bila ves popoldan na nogah in sva oba zdrava ter sva z najboljšim apetitom prišla v „Union", nama jed ni dišala. Okus je bil tako čuden, da sva skoraj polovico pustila. Čez pol ure je enemu tako slabo postalo, da je vso zavžito jed iz sebe izmetal, drugemu je bilo tudi tako slabo, da je pol ure metal sline, ki so se mu vsipavale iz želodca. — To so znamenja, da sta potnika vsled zelenega volka v posodi, dobila kolikor toliko zastrupljeno jed. Danes se govori, da je zdravstvena oblast v „Union u" zapi enila mnogo posode, take namreč, na kateri se je napravil zeleni volk. Kaj pa pravi k temu g. Kobi? Naj nikar ne misli, da se bo umaknil odgovornosti !
— Zanikernost železniške uprave. Včerajšnji popoldanski izletniki, ki so se peljali s kamniškim vlakom, so morali sedeti v tako umazanih in zanemarjeno prašnih vozovih, da so se upravičeno pritoževali čez zanikernost železniške uprave. Klopi so bile kar črnosive in svetle obleke so postale tudi črnosive. No, to je res lepo: v teh vlakih si pokvariš obleko ob lepem vremenu s prahom, v deževju pa z deževnico, ki curlja na potnike skozi razdrapane strehe.
— Tesarska stavka. Danes so pričeli v Ljubljani stavkati tesarji. Zahtevajo boljšo plačo. Stavkarjev je nad 300.
— Odbor in člani (godci) »Slovenske Filharmonije« so naklonili gospej Bitsehevi znesek 50 K mesto venca na krsto njenega soproga.
Po toči poškodovana jabolka. Tovarna za konserve v Liebenau je deželnemu glavarju naznanila, da kupuje franco na vsaki železniški postaji po toči poškodovana jabolka vagon po 300 K.
Odiranje ljudstva pri mostu pri Tacnu. Na tisoče pobožnega ljudstva je včeraj romalo na Skaručno k sv. Ani. In ljudje, ki vedno zatrjujejo, da so dobri katoličani, ki imajo ob vsaki priložnosti vero na jeziku, in ki »liberalce« tako sovražijof da živih ne morejo videti, tisti ljudje so včeraj zopet pokazali, da jim je vera in blagor ljudstva postranska, denar pa glavna stvar. Seveda, ob taki priložnosti, kot je velika cerkvena slavnost, se da iz ljudstva največ iztisniti. In tako so včeraj zaprli most pri Tacnu, ki je bil že mesece izročen prometu, samo zato, da se je moralo na tisoče ljudstva v čolnih prepelja-vati čez Savo, seveda ne zastonj, ampak za lep denar. Pristojbina za prevoz je sicer znašala 4 vin., toda kdor je dal komad za 10 ali 20 vin. ali cele krono, ker ni imel drobiža, ni dobil ničesar nazaj. Kam je šel ves denar, ki se je včeraj popolnoma po nepotrebnem jemal ubožnemu ljudstvu, tega nihče ne ve, dasi bi bili ljudje to* prav radi izvedeli. Sicer je bila pa tudi velika nevarnost, kajti pomisliti je treba, da ob tako silnem navalu, ko na stotine ljudstva caka na prevoz, vse sili v čoln. 2e pred dvoma lotoma sta utonili ob enaki priMnosti dva tonski, In la Mditi se
je, da ni vosraj zahtevala Sava več človeških žrtev. Vsled takega oderuškega postopanja so bili ljudje silno ogorčeni. V svoji jezi so si ljudje privoščili zlasti župana občine Šmartno pod Šmarno goro, Alojzija Tršana, o' katerem se je trdilo, da je on provzro-čil odiranje revnega ljudstva. V »pobožnem« županu Tršanu imajo ljudje najlepši vzgled, kako skrbi klerikalen župan za revne sloje.
Priporočljiva dekla je Franca Kočar iz Turnišč pri Domžalah, Od rojstva je bolehna ter ima zgornjo ustnico oteklo. Na to bolezen se izgovarja, kadar se ji ne ljubi delati. Če se ji kaj reče, začne pa ona nad gospodarja vpiti. Ako se ji odpove na določen rok, pa hoče oditi takoj. Če se ji pa brani, pa zapreti gospodarju, da pojde v bolnico (seveda na gospodarjeve stroške), če je ne odpusti takoj. Je videti, da pozna vse „furtelce.* — Zdaj jc nekje ne Dolenjskem.
Stavba novomeškega gimnazija se bo oddala dne 12. avgusta pri deželni vladi v Ljubljani. Nato se mora s stavbo takoj pričeti tako, da bo sirova stavba do jeseni že pod streho in se bo že v jeseni lahko dovršila kolav-dacija.
Porotne sodbe v Novem mestu
se prično v ponedeljek dne 29. augusta. Predsedniki bodo dr. Kavčič, okrožnega sodišča predsednik in sodna svetnika Gandini in Dolinsek. Volantje pa bodo svetniki: Bučar, Žmavec, dr. Volčič, dr. Volčič, dr. Ahačič in sodnik Kozina. Izžrebani porotniki za prihodnje porotno zasedanje v Novem mestu so: Glavni porotniki: Ile France, posestnik v Gorenji vasi; Novak Ivan, mizar v Kočevju ; Prelesnik Jakob, posestnik in župan v Zdenski vasi; Podboj Andrej, gostilničar v Ribnici; Loy Frančišek, trgovec v Kočevju; Ajster Miha, posestnik v Krški vasi; Podboj Jožef, posestnik v Ribnici; Pirker Frančišek, trgovec v Ribnici; Prijatelj France, posestnik in veletržec v Tržišču; VVeifs Levpold, posestnik v Metliki; Jerman Ivon, posestnik in pekovski mojster v Krškem; Kužnik Jože, posestnik na Lokvah; Lesjak France, posestnik in župan v Zatičini; Gliha Alojzij, posestnik na Veliki Loki; Klun Jakob, gdstilničar v Ribnici; Novak Ivan, posestnik v Račjem selu; Rogina Ivan, posestnik v Nerajcu; Košak Jože, posestnik in župan v Mirnipeči; Kramarič Ivan, posestnik in župan na Radovici; Auman France, posestnik iti trgovec v Krškem, Gorše Janez, posestnik v Za-pudju; Murn Danijel, posestnik in trgovec v Gradacu; Picek Frančišek, trgovec v Ribnici; Pavlin Alojzij, posestnik in gostilničar v Trebnjem; Šku-bic Jože, posestnik in gostilničar v Črnomlju ; Krišper Anton, tovarniški ravnatelj v Njivicah; Zhuber Pavel plem. Okrog, gozdni oskrbnik v Soteski; Miklavčič Matija, posestnik v Gornjem Maharovcu; Wuchse Ivan, posestnik in mesar v Koprivniku; Jaklič Jože, posestnik v Starem trgu; Bukovic Franc, posestnik in gostilničar v Velikih Ma-lencah; Rupar Ivan, posestnik in gostilničar pri Sv. Križu; Formbacher Adolf, posestnik in mizar v Kočevju; Groznik Anton, posestnik v Starem trgu; Durjava Peter, posestnik v Škoc-janu; Lavrenčič Anton, posestnik in gostilničar v Sodražici. — Nadomestni porotniki: Bergmann Jože, posestnik in lekarnar v Novem mestu; Dular Jože, posestnik in deželni poslanec v Jurkovi vasi; Košir Anton, trgevec v v Spodnji Straži; Kulovic Ivan, posestnik in gostilničar v Valtivasi; Sorre Ivan, posestnik v Novem mestu; Ko-šiček Jože, posestnik v Kandiji; Mo-golič Jože, posestnik in gostilničar v Novem mestu; Bučar Matija, posestnik v Irčivasi; Košak Ivan, posestnik in gostilničar v Novem mestu.
Oves je hotela žeti v omari. Dne 25. m. m. je šla gostilničarka A. Kirin z Broda od doma. Ko se je pa nenadoma vrnila domov, je ravno zalotila že čez 60 let staro vdovo Terezijo Zajec, ko je bila odprla s ponarejenim kjučem Kirinino omaro, v kateri je imela spravljeno večjo vsoto denarja. Ko jo je Kirinka stavila na odgovor, kaj da išče v njeni omari, je rekla vsa prestrašena: wO nič ne, oves sem hotela iti žet* ter je odhitela iz Kirininega stanovanja.
,,Kočevsko tolovajstvo". Najvišji sodni dvor je zdaj potrdil sodbo novomeškega okrožnega sodišča, s katero so bili obsojeni zloglasni Janežič, Weinschrolt in Durfeld, ker so vlomili v Pevčevo trgovino, kjer so vse razbili.
Državna cesta med Metliko in Novim, mestom. Notica v »Slovenskem Narodu" je povzročila nekoliko razburjenja. Toda zakaj? Jarek ob tej državni cesti v Metliki (od šolskega vrta do pošte) je res v škandaloznem stanju — to je dejstvo, ki se ne more utajiti in za snaženje tega nima skrbeti občina. Ob vsakem večjem nalivu izstopi voda in poplavi vso okolico, ob veliki vročini se pa razširja od tam včasi neznosen smrad. Merodajni krogi naj tri delali ni to, da ae že ta jarek enkrat zazida ter tako odpravi vse ne-
AvtomofcUaa poštna svata med KnrtovcMi to Miteo. Poštni avto-
ino oii, Ki vozi seoaj meo Karlovcem in Metliko, Je doMtnsojuo ta it poito. Osebni protu« le ni vpeljan,
oač pa bo vpeljan najbrže sredi nt* -ca avgusta. Avtomobil vozi od Kar*
»vca do Metlike 1 uro.
Kolodvorsko restavracijo na Je*
senicah je prevzel g. Dolničar, re-
stavrater v Trbovljah. Zdaj se gostu postreže tudi na slovensko zahtevo.
Zastrupljevalka. V Gavčah v šo-
- arijskom okraju stanujejo v eni hi--i zakonska TJrlep in Frančiška <3ret-nik. Liza Urlep je bila radi Čretni-aove silno ljubosumna,   ker je do-
. ne vala, da se z njenim možem zabavata, kadar nje ni doma. Da se re-~i svoje tekmovalke, je Urlepova na--nešala Čretnikovi   v kavo strupa.
i retnikova je pa nevarnost še o pra-\ em času opazila. Urlepova je že pre-*odela osemnajst let v ječi, ker je bila zastrupila svojega prvega moža.
Pokvarjena mladina.   Posestui-kov sin lOletui Henrik   Kovačič v Spodnji Hudinji na   Štajerskem je ;»azil, da ima 61etni Anton Skalov-
ii ik 12 vinarjev denarja. Kovačič je vabil malega Skalovnika na skrito esto pri Hudinjskem potoku, mu zel denar ter ga vrgel v potok. K
^reči je deček brez posebne poškodbe . rilezel iz potoka.
Samostojne reklamacijske rešitve v delokrogu postaj južne železnice. Začenši s 1. avgustom t. 1. so postaje   avstrijske  proge c. kr. priv.
užne železnice in njenih lokalnih in rakupnih železnic pooblaščene, da rešijo izvensodne odškodninske zahteve ^reklamacije) radi izgube, izgube na teži in pokvare prtljage, expresnega blaga, živali in tovornega blaga do
neska desetih kron za vsako pošilja-tev v lastnem delokrogu. Da se rešitev
- klamacijskih zadev pospeši, priporoča se interesentom, da se poslužijo te
ove uredbe in vlože take reklamacije neposredno pri dotičnih postajah.
Razpis kolodvorske restavracije t Gorici drž. kolodvor. V postaji Gorica drž. kolodvor se s 1. oktobrom
910 na novo odda kolodvorska restavracija. Prosilci imajo vložiti svoje pravilno opremljene prošnje najkasneje do 30. avgusta 1910 ob 11. uri dopoldne pri glavni pisarni c. kr. državno-želez-niškega ravnateljstva v Trstu, ulica Giorgio Galatti 9. Podrobni podatki ;o razvidni iz v „Osservatore Triestino" Driobčenega tozadevnega razglasa; posebne informacije daje c. kr. državno-
elezniško ravnateljstvo v Trstu, odde-•ek II. in pa c. kr. železniški obratni urad v Gorici drž. kolodvor.
Ruske razmere? Pri vojaštvu v > ulju morajo vladati zelo eudne razdre. Toliko vojaških samomorov ni .pnda nikjer, kakor ravno v Ptilju. a tudi kar se tiče uprave, menda ni \*e v redu.   Tako se   poroča »Xar. 1'nevniku«. da so te dni dobili pri deti stotniji 87. pešpolka sedem stolov slame.   S to slamo naj bi vojaki apolnili svoje slamnice. Podčastnik ^mrečnik je bil pa mnenja, da je za navadne vojake še stara, zdrobljena sama predobra, zato je novo slamo ir-rez dovoljenja višjih prodal nekemu •ivilistu.   Kupec je slamo odpeljal ponoči. Vojakom, ki so pomagali na-itrati, je obljubil Smrečnik dva li-fra istrijanea. — To so gotovo stvari, i jih davkoplačevalci    nikakor ne rejo mirno gledati, kajti gre se za
- njihov denar.
Grand   cirkus   Freres Villand. V<e predstave tega cirkusa so zaradi aniniivega programa vedno dobro ^kane. Posamezne točke se izvaja-izvrstno. Največje zanimanje vz-a izborna dresura konj. Pa tudi ^ta ikarskih umetnikov izvaja pre-zno in elegantno svoje vratolomne a je. Zanimiv in komičen je novi na-v»p s četo medvedov, katerega predaja g. Berg. —   Cirkus ima zadnjo redstavo v torek.
Nezrelo sadje.   V zadnjem času načeli prinašati na tukajšnji trg", >pro nezrelega sadja zlasti jabolk, >o se začela stoprav trebiti in so dravju gotovo škodljiva. Dobro bi ilo, ee bi tržna    oblast pregledala 'ojnice in ukrenila potrebno, da se repreči prodaja   takega nezrelega ■v|ja.
V Gradašeieo Je padel pretekli -*'den pri Koleziji majhen ročen voli na štirih kolesih.   Ker   so ga *.»-nda neki otrobi dobili in potegnili h vode, bodi povedano,   da je tisti /iček lafet g. Kunstlerja, kovača " Lepem potu, Tržaška cesta, katerimi se naj tudi vrne.
Ukradena  denarnica. Dotičnik, i je včeraj vzel v garderobi kolezij--ra kopališča denarnieo iz tujega i. ^e opozarja, naj odda denarni-f> v upravnistvu »Slov. Naroda«.
Tatvini. Danes ponoči je bilo v 'ki gostilni v Kolodvorski ulici ne-1 emu mizarju ukradena ura z veri-" in 39 K denarja. — Med kopanjem je bil včeraj okraden nek zobo-♦bniski vajenec. Tat mu je ukradel ■'•narnico. v kateri je imel 8 K 90 v lenarja.
Nesreča   na   železnici. Danes
zjutraj je vrhniški vlak pri prelazu a Viču odtrgal nekemu beraču oba !'f>*ri in ga usmrtil. Identiteta ponesrečence va nam še ni znana.
Našla |s utttetjiea Prida Uhlava ročno torbioo m ^^njft i
js; dr. Anton Lajovic pa to denarja.
»Slovenska Filkamoaije« oddelek koncert ira jutri popoldne od polu 5. naprej v hotelu »Tivoli«. Vstopnina prosta. Dragi oddelek sodeluje pri večernih predstavah elektroradi-cgafa »Ideal« v hotelu pri »Mališu« cd 6. do 10. zvečer.
Narodno obrambi
Družbi sv. Ciril« in Metana js
poslal g. Jos. Plahota, podružnični
blagajnik v Škofji Loki 10 K, katere je nabral na ženi t o vanj u g. dr. B.
Moleta. Hvala!
Slovenski učitelji   Kordaa* so
poslali zbrani na uradni konferenci 3 K 34 v. Hvala!
Ciril - Metodova podružnica aa Brdu priredi veliko veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 7. avgusta 1910 na vrtu g. Josipa Rusa v Št. Vidu pri Lukovici. Spored: 1. Petje. 2. Veseloigra v dveh dejanjih: »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Ti-ček«. 3. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri. Vstopnina 40 v. Cisti dobiček te veselice je namenjen glavni družbi Ciril in Metoda. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Društveno naznanila.
Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev. Za XXII. glavno skupščino, ki bo dne 6. in 7. avgusta v Novem mestu, je določen naslednji spored: I. soboto, dne 6. avgusta. 1. Ob polu 2. uri popoldne seja upravnega odbora v Citalniei. Dnevni red: a) Poročilo letovanju vodstva Zaveze; b) določitev poročil za delegacijo; e) predlogi in nasveti. 'J. Ob 3. uri popoldne zborovanje delegacije v Citalniški dvorani. Dnevni red: a) Predsednik stvori zborovanje; b) legitimiranje delegatov in dele^ratinj; c) tajnikovo poročilo o delovanju Zaveze in Zave-zinih društev; č) poročila o Zavezi-nih listih: 1. poročilo o »Učiteljskem Tovarišu«, 2. o »Popotniku«, 3. o > Zvončku«; d) blagajnikovo poročilo; e) poročilo računskih pregledo-\alcev za 1. 1909. (§ 15. posl. reda); f) volitev treh pregledovalcev raču-rov (§ 15. posl. reda) ; g) določitev i^tnih doneskov Zavezinih članov (§ 7. lit. a Za v. pravil) ; h) določitev sporeda za grlavno zborovanje (§ 24. Zav. pravil) : i) določitev časa prihodnji XXIII. glavni skupščini Zaveze (§ 22. Zav. pravil) ; j) volitev I. tajnika za dobo dveh let (§ 24. Zav. pravil) ; k) predlogi in nasveti. 3. Zvečer zabaven večei na Tučko-vein vrtu. II. V nedeljo, dne 7. avgusta. 1. Ob 9. uri dopoldne občni zbor društva »Jubilejska samopomoč« v Citalniški dvorani po običajnem dnevnem redu. Prosimo člane, da se udeleže občnega zbora v muogobroj-nem številu! 2. Ob 10. uri dopoldne: Glavno zborovanje v Citalniški dvorani po dnevnem redu, ki ga določi Zavezina delegacija. 3. Ob 1. uri banket pri Tučku. 4. Po banketu izlet na Grm, kjer si ogledajo udeleženci deželno kmetijsko šolo. Za glavno zborovanje so zg"Iašene sledeče teme: 1. Masarvk - pedafcojr. Poročevalec i ur. Radovan Krivic. 2. Narod no-obrambno delo slovenskega učiMjj-stva. Poročevalec Anton Pesek. 3.
1. državnega šolskega zakona. Poročevalec Eng. G a n g 1. 4. Poroeilo o »Učiteljski bolniški blagajni«. Poročevalec Jakob Dimnik.
Obrtna zadruga na Vrhniki na znanja, da bo občni zbor dne 14. avgusta t. 1. v telovadnici ljudske šole na Vrhniki ob 3. popoldne.
Belokranjski »Sokol« v Metliki prirodi v nedeljo 7. t. in. javno telovadbo na »Pungertn«. Začetek točno ob 4. Sodeluje pri veliki podružnici sv. Cirila in Metoda, za katero se vrše že v se predpriprave. Nase vrle dame so prevzele vso oskrbo paviljonov, katerih bo gotovo vsak udeleženec kar najbolje postrežen. Manjkalo ne bode tudi druge zabave.
Celjski Sokolski slet 1. 1910. Dva tedna nas še ločita od dneva, ko bodo poplavile sokolske čete iz vseh slovenskih pokrajin naše slovenske Gaber je. Da pa nas sokolski zlet izpade tako, kot to zahteva njega pomen, v to je seveda v prvi vrsti poklicano sokol stvo naše, katerega častna dolžnost je, da se v kolikor mogoče velikem številu udeleži te manifestacije obmejnega Slovenstva. Naj bi nam naš Sokol svoj prapor, katerega je vedno izza postanka svojega v kljub vsem narodnim in socijalnim zaprekam visoko dvigal, se dalje nosil ponosno v čast ljube nam domovine! Neomadeževan, kot smo prejeli prapor, predajmo ga kot veden spomin našim potomcem! Bratje Sokoli, Vam veljaj v prvi vrsti nas klic! Valja pa ravno tako tudi Vam« dragi bratje in sestre, ki simpatizirate s velikimi idejami nepozabnega Tvrša in Fugnerja, Vam, M ss veselite napredka sokolske misli in Vam utrip-!te srce ob pogledu tekmujočih se sokolskih čet! 14. avgust, ko bode naš Sokol na mejdanu pokasal svojo moč
ta silo svojo, naj M Wl aa nas obsnej-ao iaovaaoo daa narodno misli, ki M naj zanesel narodni ponos, narodno motatost in samonavest tudi mod celjske okoliške Slovence !Okrepilo in navdušilo pa bode tudi nedelavne omabljivee (število teh je pri nas na Štajerskem proosjiajo), ki sioor zaa-io jadikovati, a jim ni za trezno in resno delo. Vi pa, Slovenci iz Štajerske, Kranjske, Goriške, Koroško in Trsta, pridite med nas in pokažite z veliko udeležbo, da nas je se kaj in da vstajamo! Na sdar!
Murski Sokol v Ljutomeru priredi v nedeljo 7. avgusta 1910 v Ser-senovem logu javno telovadbo ter veliko ljudsko slavnost. Sodelujejo Sokoliće varaždinske pri telovadbi, polno-številni pevski zbor in narodns godba središka pri ljudski slavnosti. Za okrep-čilo bodo skrbele narodne dame v različnih šotorih. Zvečer ples, srečolov in druge zabave.
Dae 7. avgusta t. 1. priredi N. D. O. v Trstu izlet v hrvaško Pulo. Vsi Slovenci mesta, okolice in bližnjih krajev so vabljeni, da se tega velepo-membnega izleta po morju udeleže v velikem številu. N. D. O. priskrbela je velik parnik »Avstro - Američane« — »Argentina«, ki odpluje z izletniki ob 5. uri zjutraj v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. in se vrne ob 2. uri po-polnoči v ponedeljek. Vožnja tja in nazaj 3 K 60 v, pri čemer je tudi vstopnina všteta Na parniku bo svirala narodna godba in tamburaši pevskega društva »Trst«. V Pulj bode v sprejem po odboru N. R. O. potem obhod po mestu. Zatem je ogle-danje c. kr. mornariškega arzenala. Na to sledi skupen obed v »Narodnem domu«. Popoldne velika ljudska veselica v »Narodnem domu«, pri kateri nastopi več pevskih društev iz Puljšeine in Trsta. Slovenci! udeležite se vsi tega izleta, da pokažimo našim bratom Hrvatom, kako znamo eeniti vzajemnost slovansko.
Slovanski Jug.
— Posledice Rauchovega režima na Hrvaškem. Med protežiranci bivšega bana Raucha je bil tudi zastopnik Karal Moller tvrdke s pisalnimi stroji »Smith Premier«. Baron Rauch je izdal naredbo na oblasti, naj vse potrebne pisalne stroje naro-če pri tej tvrdki, oziroma pri njenem zastopniku Moller ju. Seveda so oblasti na ta ukaz pridno naročevale pisalne stroje in jih tudi pošteno plačevale. Moller je ves ta denar — okrog 40.000 K porabil za-se. Ko je tvrdka zahtevala obračun, ji je Moller sporočil, da vlada na Hrvaškem ex lex stanje in oblasti radi tega naročenih strojev ne morejo še plačati. Nedavno tega pa je tvrdka, ki je prvotno Mollerju verjela, slučajno zvedela, da Mollerjeve besede ne odgovarjajo resnici. Poslala je na to v Zagreb svojega uradnika ter pozvala Moller-,ia, naj ima svoje račune pripravljene za obračun. Moller seveda uradnika ni čakal marveč jo je jadrno popihal v Švico. Ker pa se tudi tu ni čutil varnojra, se je hotel preko Hamburgu napotiti v Ameriko. Ker pa je u videl, da mu ne bo mogoče pobegniti iz Hamburga, je vzel revolver in se ustrelil.
— »Hrvatski Dom« v Zadru. Po inicijativi člana gosposke zbornice grofa Man f reda Borellija si-nainera-\ a jo Hrvati v Zadru zgraditi »Narodni Dom«, ki bi naj bil zbirališče vseh zadrški h Hrvatov in vseh narodnih društev. »Narodni Dom« se ima osnovati na zadružni podlagi. Delnice bodo po 150 K in se lahko plačujflo v mesečnih obrokih po 10 kron. Odbor je izdal oklic na vse Hrvate, naj podpirajo to podjetje.
— Umetniška razstava v Zagrebu. Društvo dalmatinskih umetnikov »Medulič« priredi meseca oktobra umetniško razstavo v Zagrebu. Razstave se lahko udeleže vsi jugoslovanski umetniki. Prijave je treba poslati do 1. septembra t. 1. A. Milči-noviću, Zagreb, Kačičeva ulica 11.
— Srbski prestolonaslednik na Hrvaškem. Srbijo bo zastopal ns jubilejnih slavnostih na Cetinju, kakor je znano, prestolonaslednik Aleksander. Po poročilih iz Bel grad a bo kraljevič potoval na Cetinje preko Zagreba na Reko in od tu s parni-kom v Crnogoro. Kraljevič se bo v Zagrebu vstavil par ur, da si ogleda hrvaško prestolnico. Ce bo princ potoval v inkognitu ali ofioijalno z velikim spremstvom, še ni določeno. Glede tega se vrše pogajanja med avstro - ogrsko in srbsko vlado. Pogajanja vodi srbski poslanik Simič na Dunaju.
Kaišarieva sena Marijana Korbaa v Cerkljah je pustila nohta** losa stavo Masko v kuhinji bres aa lisasta m. Ona trdi, da jo to storila sa kratek čas. Pod ognjiMom jo duplina, kamor so dov* Do pepel. Otrok Jo nujnrie stikal po kuhinji In natisi do tsga prsata, kt jebU ie sivin se js tako opekai da
jo osa nam lsiiiuninstl
dni zapora obsojena.
KolO skn^i Delavec Franc Je-riša iz Smlednika je ukradel Petru Sitarju na Savi kbid, ki je bilo vredno 240 K. Jeriša se zagovarja, da ga jo k temu sapeljal neki tujec. Obdolženec je pa tudi dne 17. julija t. 1. v Zupančičevi gostilni na Dolenjski cesti razgrajal. Stražnik ga je is gostilne odstranil, a Jeriša je pobral precej debel kamen in ga vrgel v Stražnika, ne da bi ga zadel. Jeriša je bil nato aretovan, kar mu pa ni bilo vleč. Otepaval je z rokama, vsled Česar ga je moral stražnik vreči na tla, da ga je mogel vkleniti. Jeriša je bil obsojen na sedem mesecev težke ječe.
Rožne stvori.
* Egiptovska prlncezinja ponesrečila. V bližini kopališča Evian pri Genfu je neki avtomobil povozil 26-letno egiptovsko princezinjo Hassan Nasin bej in njenega bratranca princa Mandona. Princezinja ima zlomljenih več reber pa tudi na stegnu ima precej težko poškodbo.
* Umor ali samomor. Pred tednom se je poročalo, da je zrakoplovec Olger Pfitzner izvršil v Ameriki samomor. Njegove sorodnike v Budimpešti se zdaj obvešča, da se Pfitzner ni sam usmrtil, ampak sta ga umolila dva tovariša. Pfitzuer in njegova znanca so se v čolnu vozili po neki reki in ker sta znanca vedela, da ima njun tovariš pri sebi 8000 dolarjev, zlato uro in dragocen prstan, sta ga ubila ter vrgla v vodo.
* Pasja nevarnost. Pred dvema dnevoma so psi napadli v enajstem in dvanajstem dunajskem okraju tri dečke, katere so tako razmesarili, da sta dva takoj umrla, tretji pa se v bolnišnici bori s smrtjo. Ravno tisti dan so v Meidlingu napadli psi dečka Zebla ter g-a tudi nevarno poškodovali. Pasja zverina je najmanj nevarna, če ima močan nagobčnik.
* Napačni huzar. V Draždanih je meseca maja zbujal veliko pozornost avstrijski huzarski nadporoč-nik grof Hendl zu Goldrain in Ca-stelbell. Njegove prsi so dičili razni redovi, tako neki črnogorski, turški in še trije drugi tuji redovi. Mož se je znal udomačiti v najvišji družbi. Bil je celo povabljen na imenitno večerjo na cesarski dvor, kamor pa nadporočnik grof Hendl ni prišel, ker je njegova ljubica povedala, da to ni nikak grof in nikak oficir, marveč prav navaden gledališki igralec, ki nastopa po raznih tingeltangelnih in je sin navadnega mizarja v Gradcu. Te dni se je bavilo z »degradiranim« nadporočnikom deželno sodišče v Draždanih. Sodišče je bilo mnenja, da je to nikomur nevaren pri-smojenec, zato ga je obsodilo tudi samo na dva tedna zapora.
* Tirolski dvoboj. V neki gostilni v Windisch Matrei na Tirolskem sta se sprla dva kmeta. Ker se nista mogla pobotati, se je sklenilo, da se morata dvobojevati, in sicer na prav domač, tirolski način. Sklenilo se je, da se morata dvobojevati z glavama. Butati morata z glavo ob glavo toliko časa, da se eden ali drugi ne zvrne po tleh. Moža 6ta bila zadovoljna; stopila sta korak narazen ter trčila prav kakor se trkajo kozli na paši. Pri petem trčenju ee je mlajši Tiro-lec zvrnil po tleh, starejšega so morali pa z vozom prepeljati domov, ker so se mu možgani zmehčali.
Dvoboj med buršem in častnikom. V Mostu na Češkem sta se pred dvema dnevoma dvobojevala pod težkimi pogoji neki rezervni poročnik in neki burš, član ferijalnega društva »Libertas«. Burš je zadal pri četrtem pohodu poročniku tako težko poškodbo, da se je moral dvoboj končati. Vzrok dvoboja je bil prepir radi neke operetne pevke, v katerem je dal poročnik buršu krepko zaušnico.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Pravi vzrok, za kaj so se odpovedali letošnji cesarski manevri. Dunaj, 1. avgusta Današnji »Morgen« poroča is zanesljivega vira o pravom vzroku, zakaj so se letošnji cesarski manevri odpovedali,. »Morgen« piše, da jo baje šef generalnega štaba, Hotzendorf, izdelal za letošnjo cesarsko manevre zopet tak načrt, da bi na koncu vaj z njim dolivala avstrijska vlada ravno tako blamafto, kakršno je lansko leto pri Velikem Mezeriču na Moravskom. Vrhu tega pa si je šef generalnega štaba sa letošnje cesarske manovro izbral tako opustošen teritorij, da bi bila cesarjeva navsošnoot pri vajah a velikimi neugodnostim! vladarja. Ta dejstva Js
ranila ona stranka, k! še
vajouno
eeass v mu
ladase je iajsiovil Duao josttm
tega pojavil le konjski Smrkelj, 5* bit le dobrodošli .VSrok na Sunaj, odpove-* dati letošnje cesarske maneVfe. Cev sar so je baje šele po večdnevnem; obotavljanju izrekel proti Hotzen-dorfovemu maneverskemu načrtu.
Položaj na Hrvaškem. — Ban dr. To* mašio so pogaja.
Zagreb, 1, avgusta. V političnih1 krogih se zatrjuje, da je pričel ban dr. Tomašič že včeraj dopoldne se pogajati s nekaterimi zmernimi člani srbsko-hrvaške koalicije, da bi jih pridobil za ustanovitev noVe vladne stranke. V krogih srbsko-hrvaške koalicije same se poudarja, da sploh ni misliti na propad sedanje srbsko-hrvaške koalicije. Ban dr. Tomašič se je izjavil, da s hrvaško napredno stranko, odnosno z njenima voditeljima, Lorkovićem in Šurminom, na noben način ne mara \ee skupno delati. Temu nasproti se pa z druge strani zatrjuje, da brez teh dveh sploh vsako nadaljno delo ni mogoče* ker sta bila ravno Lorkovič in Šur-min duša srbsko-hrvaške koalicije. Zaradi tega je nemogoče, da bi se jih iz srbsko-hrvaške koalicije izločilo. .
Španski poslanik odpotoval iz Vatikana.
Rim, 1. avgusta. Španski poslanik na papeškem dvoru de Ojeda je odpotoval včeraj zjutraj ob 8. iz Rima in se odpelje k španskemu kralju v San Sebastjan.
Velik požar v Londonu. London, 1. avgusta. Včeraj se K v neki tukajšnji trgovini radi električnega kratkega stika vnelo blago in je radi tega cela trgovina pogorela. Trije ženski uslužbenci in dve osebi iz občinstva se pogrešajo. Škodi? znaša 20.000 funtov šterlingov.
Nesreča na Trauiiskera jezeru.
Traunkirehen, L avgusta. Včeraj se je vozilo v nekem čolnu na Traunskem jezeru 16 oseb. Ko so bili izletniki sredi jezera, jih je dohitel vihar, ki je čoln prevrnil in izletnikr vrgel v vodo. Ribiči na obrežju, ki so to nesrečo zapazili, so hiteli pomagat, toda prišli so prepozno. Rešiti so mogli edinole še dva izletnika, vsi ostali so utonili.
Spopad med policistom in »Pepiki«.
Praga, 1. avgusta. Včeraj zvečer sta dva poba lina na Palaekega cesti na Kralj. Vinohradih nadlegovala mimoidoče dame. Vsled tega jih je pozval stražuik k redu. Ta dva sta se mu pa radi tega uprla In sta ga hotela pretepsti. Stražnik se jih je otre-sel le na ta način, da je potegnil sabljo in odsekal enemu uho, drugega pa lahko poškodoval. Demomstrativen obhod v Budimpešti.
Budimpešta, 1. avgusta. Organizirano delavstvo je včeraj priredilo v Budimpešti velik demonstrativen obhod po mestu proti podraženju stanovanj. Sprevoda se je udeležilo nad 10.000 oseb. Sprevod sam se je izvršil v najlepšem redu. Socijalnodcmo-kratski govorniki so na shodu, ki je bil združen s tem obhodom, grozili s stanarinskim štrajkom in evropskim škandalom, ako se cene stanovanj ne znižajo. Obenem je bila sprejeta resolucija, v kateri se vlada pozivlje, naj zida v Budimpešti delavske hiše. in naj vpelje uradno kontrolo stana vanj.
Nesreče v gorah.
Griinberg na Snežniku, 1. avgu« sta. Na Snežniku se je ponesrečila neka dama z Dunaja, katere truplo se je včeraj našlo.
Gostlling ob Yppsi, 1. avgusta. Nek uradnik finančnega ministrstva z Dunaja je napravil v spremstvu dveh dam izlet na Hochkar. Pri plezanju pa je spodrsnil in zletel v prepad. Ostal je na mestu mrtev. Truplo* je močno razmesarjeno. Konflikt med Špansko in Vatikanom«
Berolin, 1. avgusta. »Morgen-post« poroča, da nameravajo klerikalci dne 7. t. m. vprizoriti v Bilbao velikanske demonstracije proti špan-Fki vladi. Papeški državni tajnik Merry del Val je telegrafično pozval klerikalce v Bilbao, da naj vztrajajo pri svojem revolucijonarnem stališču. Španska vlada smatra to brzojavko za vmešavanje v notranje španske zadeve in kot poziv k očitnemu veleizdajstvu. Nekateri listi pišejo, da je liberalna vlada in liberalna stranka na Španskem tako močna, da se ji ni treba prav nič bati teh klerikalnih spletkari j in groženj.
Občni zbor »Bdhmerwaldbunda«. Vimnerk, 1. avgusta. Včeraj zjutraj se je vršil tukaj pod predsedstvom budjejeviškega župana občni zbor »B6hnierwaldbunda«. Med drugimi se je poslanec Klotsenbauer pečal tudi a izjavo slovenskega poslanca dr. Kreka, ki se je izrazil na ustanovnem shodu »Slovenske Straše« med dragim tudi »Naša gruda ima še dovolj prostora aa grobove naših sovražnikov«. Trn dr. Krakov govor so jo smatral sa poziv k hoja proti ■imilnlliiii   slovanskih kulturnih
IsJajatorj In
Naš duMJsU vedrik dr. Albert Kramer
stanaje VII/2, Lerchen felderttraaoe
Nr. 15, I, 11/18, ter med C do 7. popoldne v vseh lista se sadevajocJa zadevah na razpolago. Med 1. do pol 3. popoldne in 8. do pol 12. zvečer elefon št 20.530 loeal in interarhan.
Dlloiko stanovanji
Dijaško    društvo »Domovina«
preskrbuje glasom svojih pravil tudi dijaška stanovanja, da tako začasno nadomesti dijaški internat v Ljubljani. Odbor društva javi vsem staršem dijakov na deželi, da je pregledal tozadevna stanovanja in prosi, da se obrnejo kmalu vsi oni starši, ki žele poslati svoje sinove v Ljubljano ali jih pa že pošiljajo in so glede dobrega stanovanja v zadregi, na odbor društva, ki jim oddaja v vsakem oziru priporočljiva dijaška stano-yanja.
Meteorolositno poročilo.
Vilma ud ■•rje« 306 :.        Sredi j i zracii tlak 7 M-i ■■
	Čas opazovanja	Stanje barometra T mm	2« s> _. 0> 3 t— —'	Vetrovi	Nebo
30. ■	2. pop. 9. zv.	734 0 7348	262 19 1	si jjzah. slab jug	jasno ■
31.	7. zj.	7355	15 4	si. jvzhod	
*	2. pop. 9. zv.	7333 7328	286 21 0	sr. jug brezvetr.	» ■
1	7zj.	732*6 i	173	si .svzhod	pol oblač.
Srednja predvčerajšnjatemperatura 195* norm. 1^7- in včeracija 216 , norm. 197°. Padavina v 24 urah 00 mm in 00 mm
Učenec
se Sprejme v trgovino z mešanim blagom pri g. F. Skušku v Metliki.
2584
Motorno kolo
v dobrem stanju se po ugodni ceni proda. 2586 Podrobnosti pri g. J. Pretnarju, *rgovcu ua Bledu.
Absolviron jurist
Z dvema izpitoma išče službe, eventualno tudi le za nekaj dnevnih ur. Nastop takoj. — Ponudbe s pogoji pod „Absolviran jurist11 na upravništvo *>Slov. Naroda«. 2580
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo ter pripadki
se odda tako] 2.5*,
na Vodovodni cesti štev. 28.
Proi.dr.ieil pl.Valenta
je odpotoval
do 10. soptembra.
2582
jgg)    ^jJJ   gJJ    JjJJ |JJJ
i i t t t
l
m
t
V založbi
[t* m
v Ljubljati
je pravkar izšel
zgodovinski roman izza francoskih časov
: x ljubezen :-:: Koncanovc Klare
Spisal Fr. Remec.
Ceaa bros. I MO, t«. I Mt, pa posti io v ve*.
Tt roaaa je vzbsdil že v podlistki nSlov. Naroda" sness pozornost ter se je moral M sploiso zahtevo sosatisaiti.
t t t
l i
Priporočamo našim gospooinjam pravi       Rtf G % OV: kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.
n, T 1W, •:§ L
dobro idocs
sukna, platna, :: modnega in :: nannfaktnrnega blaga.
f rane Sonvan sin, fjnbljana
■MM trg MOT. 22 tal 23.
aa h^^^a^LA^mha    sBBusaA^BSBBBBBBBBBBa^s^BBBBmaam^Bai H asBaBSBašmrna^a    ssLsSusna: sa£a aa
inutra iflHfPN.   2280     mm mWl
Največja zaloga :: preprog.
Popolne opreme :: za neveste. ::
Knjigovodja
ves/ obojeg? knjigovodstva p-aktiCnr izobražen   samoti oje*   delave« ioOO
radi družinskih razmer pnmop^ga m-« par     Liubham   Nastop takoj. Ponudbe sprejme even» naslov
upravnistv^ »SI      Naroda*. 2556
GODI
rtp
MiHumpotec *tos suhnarstoj $cad
Najbolje jufcnoi pomodnu robuA L      nudi tvrdtka m
ANTTOMEC
V novaifrajenl Mil „0 zadrufe za stavba In
▼ Gradišča 5281
se odda s 1. avgustom letos
stanovanje
a 3 ivbnndj, kopalnico, električno razsvetljavo in pritiklinami.
Vpraša se pri hišniku istotam.
Na izbiro pošilja
resnim naročnikom
bluze — krila - perilo
domaće ta cestne halje, predpasnike, otroško oblokco, klobučke ia čepice, krstne opravo ter vsako konfekcijsko ia modno blago
M-KristoBč-Bucar
Ljubljana, Stari trg 28.
Priznano najboljše blago.    Ceaa nizke, ■nar  lfaročila radi po meri. -mjsj
izvoz jukna A LuHumpolcu_f
naravnost od kmeta prodaja gostilničarjem in trgovcem poceni 2583
D. Žanić, trgovec
Pazin, „Narodni dom", Istra.
V notarsko pisarno v Lotu aa
Sprejme   v   zemljeknjižnih zadevah
dobro izvoiban, vesten uradnik
kakor tudi gospodična, ki ima lepo pisavo in že nekai  pisarniške prakse*
2574
^S* ^Br» ^Sv 3F% 3W+ ^S*^Ss     ^P*      *V* *V» JsK
Razpis službe.
Na c kr. obrtnopospeševainem uradu aa Dunaju so odda mesto
inženirja
za zunanje službovanje, in sicer voditelja novo ustanovljenega obrtnopospeše-valnega urada za Kranjsko v Ljubljani.
Služba se za sedaj odda proti pogodbi in se lahko obojestransko odpove.
Prosilci morajo biti avstrijski državljani, telesno sposobni, nekaznovani, nadalje absolventje neke tehniške visoke šole ter vešči nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi.
Prosilci z večletno prakso in znanjem trgovskih poslov imajo prednost.
Prošnje, kolkovane s kolkom ene krone, se morajo z osebnimi listinami (rojstni in domovinski list, nravstveno spričevalo, od uradnega zdravnika izdano ali potrjeno zravstveno spričevalo) in z učnimi ter službenimi spričevali (v izvirniku ali poverjenem prepisu) vred vložiti pri predsedništvu c. kr. obrtnopospe-ševalnega urada na Dunaju, IX./2 Severingasse 9, 2585
do 31. oktobra «1910
ob naznanitvi zahtevane plaće.
Dunaj, meseca julija 1910.
Predsednik:
1. r.
zaitetijte emke'   Največja zaloga z*8f*,a"h!
za umetnike« slikarje, kiparje itd., kakor:
= MtSseMorfske oljnate barve =
v pušicah za umetniško in študijsko slikanje.
HorodamoTe patent almretaio barve
za šal* in v taticah za študije.
= Pastelne barve (stogle). =
pristne francoske, hi za ljudske Me ▼ Skstljicah.
za srednje is strokovne šole, za
rman, ona ni
ia prijatelje aantaosti.
za slikarstvo.
z aljaatiai ia beaaiai
Mm
aa razpolaga
tatin. Hal.
Učenka
poštene rodbine aa sprefaiO ▼ trfO-▼iaa s §alaataiijakim Ia mann-faktaraiai Masam A.KOSCMIEB,
2587
if mm 7, D. nadatr.
Ošabni krenit in posolila sa ranllranje aradaikosa, profesorjem, učiteljem umi-rorlfeacem itd. pod najn^odnejštrai pogoji eventualno tudi brei porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevka, Nikakih predstroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845
J. Kosem, Ljubljana,
Krakovski nasip st. 22«
Stanovanje
z velikimi, zračnimi sobami, ▼ Selenbnrgovi ulici
se oNa takoj ali za november 1.1
a) V I. nadstropju obstoječe iz 8 sob, 2 kabinetov, kuhinje, shrambe itd.
b) V II. nadstropju obstoječe iz 7 sob, kuhinje itd.
Oba stanovanja sta zelo prikladna za pisarne, urade itd
Najemnik eaega ali drugega stanovanja lahko odda več sob, kot lepe
mesečne sobe. 2576
Ogleda se lahko stanovanje v poljubnem  času.   Vpraša se v trgovini
papirja Iv. Boaač, nasproti pošta.
Josip Sterle,
posestnik in premlrani medvedji lovec Ko ritnicah^ posta Kaoisk pri ŠL Petro
piše sledeče:
Gospodu
Gabrijel Piccoliju
leknrnaiin
▼ LjnbljanL
Vašo tinkturo za želodec sem
že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodee. 711
gostilna
s vsa assmmas oprava. Leži pri Celju, V4 ure iz mesta, na prijetnem prostoru. Proda se pod zelo ugodnimi pogoji, plačilo po do-
Šovoru. Nastopi se lahko takoj. — Več pove L Lakek, Ostrašaa pri Celin. 2559
Mostna učiteljica sprejme za prihodnje šolsko leto 254!
dve deklid
aa stanovanje ia hrano. Klavir je
na razpolago. — Pisma na upravništvo »Slov. Naroda« pod „B. K. 47u.
s tremi sobami če mogoče z vrtom za za avgust sok. soptomber. Našlo?: lvEa B*s< poste restante Ljubljana.
2573
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno crno dalmatinsko vino 1774
Kuč
najboljše sredstvo.
4 steklenice (5 kg) franko K 4 —.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Stanovanje
na Resljevi cesti it 12 s 5 sobami
in pritliklinami se odda od 1. BO*
vembra naprej. Pogledati dovoljeno od 1.—8. avgusta vsak dan od 11. dopoldne do 1. poldne. 2569
in na Uiti
s 5 pari holenderjev in žago, najnovejši sistem, z neizčrpno močno vodno silo, ki se lahko porabi tudi za druge industrijalne namene, posebno solidno zgrajen L 1906, z dobro rentabiliteto, na prometnem kraju HrvaŠke, (na kranjski meji), se radi drugega podjetja proda jako povoljno. 2540 Cenjena vprašanja pod l9Mlin<( na upravn. »Slov. Naroda«.
Nikdar več!
ne premenjam mila, odkar rabim Berg-msnnovo lilijino mlečno milo s lesenim konjičkom (znamka lesen konjiček) tvrdke Bergmann & Co., Dečin na L., ker je to edino najbolj učinkujoče medicinalno milo proti solnčnim pegam in za negovanje lepe, mehke in nežne polti. Kos po 40 vin. se dobiva po vseh lekarnah, drogeri-jah, parfumerijah itd. II 505
C. kr. avstrijske     ^fff   državne železnica
Izvleček iz veznega reda.
Wal|avaa od   Mm mala 1BIO.
»Umaram Is &|aal|sas Oni. fteL) 7-03 zjutraj. Osebni slak v smeri: Tržič, Jesenice,   Trbiž,   Beljak,   Gorica, Trst, Celovec.
/■aa zjutraj- Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št. Jani, Rndolfovo, Straia-Toplke, Kočevje,
9*12 dopoldne* Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzo v lak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
M-40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: TriBc, Jesenice, Trbii, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
I as popoldne. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rndolfovo, St. Janž, Straia-Toplicc, Kočevje*
S'30 popoldnoa Osebni vlak v smeri: Trfic, Trbii,   Beljak,   Gorica, Trot,
Osobni vlak v smeri: Irfič, z zvezo na brzovlak v Beljak, Dunaj, z. k., Badgastein, Solno* md, Monakovo,  Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorff, Vleissingen, Tibet
r*40 ssoJSma Osobni vlak v srna St lani, Kodoliovo, Kočevje. 10tO ponosi. Osebni vlak v smeri: nicoj Beljak, Godca, Trst, Celovec
sns if
Ji Osebni vlak v Kamnik, it Mešanec v Kamnik. 7"Sa assisr. Meiaoec v Mssasa. ■T— p s ne ei i Meianec v Kamnik le ob desjab in prazniku.
r. v Draidar.
smjm IBIO.
Priaaa v Mašit
7*00 zjutraj:  Osebni vlak is J zvezi na brzovlak iz Berlina, Prase, Linca, Celovca, Monakovega, Sofno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Trtica.
a-S2 zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Ru-
dolfovega, Grosnplja, Št Janža. II-SO dopoldne:   Osebni vlak   is Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus-seldorfa, Kolina, Wicsbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. KO popoldne:  Osebni vlak is Kočevja, gtraie - Toplic,   Rudolfovega, Grosnplja St Janža. , ai7 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic Trbiž. 0-08 zveden Osebni vlak is Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pragt, Linca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 815 zveoers Osebni vlak is Beljaka, Trbifc
Celovca, Trsta, Gotice, Jesenic Trfiča, 0-07 zvooori Osebni vlak is KoCevia, Straie Topne Rndolfovega, Grosnplja. Št Janža, 11-aa ponoOlt Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic
v MaUtsaa |sMasas sslssalcs> zjutraj: Mešanec is Kamnika, do poldni Mešanec iz Kamnika, zvooori Mešanec is »7arnrniwa IO so po nodlz Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
le
C kr. Mavas^lezaiiks ravaateljstvt v Tri
933462
49
19
155