PrStnlna platana v potrobit g C0111 DUl 1’“ Simrmski dom Stro. 231 u Dublianl, v petek, 16. oktobra 1936 leto 1. Pogajanja za prodajo Madrida? London, 16. okt. o. Veliki napad na Madrid so razvija na približno 55 km dolgi fronti natančno no načrtu, ki ga je izdelal glavni stan belili v Valadolidu. Uspehi tega prvega sunka so do zdaj naslednji: Nacionalistične čete so napredovale od San Martina dalje ter zavzele mestece Ckapinerijo, ki je oddaljeno približno 06 km ed Madrida. Mesto leži na glavni cesti do Madrida. Čete polkovnika Yague so od Aranjuoza napredovale za približno 7 km, polkovnik Castejone pa je zavzel Nav il del Ray. Trenutno se bije oster boj med četami polkovnika Degadosa in med rdečimi oddelki. Pritisk proti Madridu, ki ga izvajajo beli. je vedno hujši in hujši ter so nacionalisti do zdaj uničili vse rdeče oddelke, na katere so naleteli. Voditelj nacionalistične vlade general Franco je zanikal, da bi imel razgovor z voditeljem španskih konservativcev Miguelom Mauro, katerega je madridska vlada poslala v Burgos. Maura naj bi izposloval od belih tridnevno premirje, da bi se v teh treh dneh morda dosegel sporazum glede Madrida. General Franco pravi, da naj se Madrid uda brezpogojno in da nacionalistom ni do nobenih pogajanj, s katerimi bi prizanašali komunistom. Položaji belih čet okrog Madrida so tako ugodni, da nič ne more zavreti njihovega napredovanja in da se bodo lahko izognili nepotrebnim trtvam in prelivanju krvi, pri čemer bi trpelo madridsko prebivalstvo. Pač pa bodo beli povsod maščevali okrutnost in divjanje komunistov in bodo svoje kazenske odredbe uravnali po tem, kakšen odpor jim bo mesto nudilo. Nacionalistična vlada ni sovražnica delovnega ljudstva, položaj delavstva bo v bodoči Španiji urejen z vsaj tako dobrimi socialnim zakoni, kakor danes. Položaj na severu St. Jean de Luz, 16. okt. o. Iz Bilbaua poročajo, da se včeraj in nocoj vso noč bili hudi poulični boji med Baski in komunisti ter anarhisti. Anarhisti in komunisti hočejo mesto pred padcem razrušiti in zažgati, kakor so to storili z Irunoin, potem pa pobegniti. Baski pa hočejo mesto, čigar padec je neizogiben, ohraniti vsai približno celo in se bodo brez boja udali, kadar bodo nacionalisti že tako blizu. V pouličnih bojih se je Baskom posrečilo zavzeti vse važnejše postojanke v mestu. Sevila, 15. okt. Čete generala Molle prodirajo proti Madridu in čakajo samo še na povelje splošnega napada. Včeraj so vnovič bombardirali Madrid. Mnoge vojašnice in javna poslopja so bila pri tej priliki porušena. Na aragon°kem bojišču so nacionalisti zavzeli Sarineno na cesti med Huesco in Fragasom, kjer je padlo kakih ‘200 Kataloncev. Na bojišču Talaveri so nacionalisti zavzeli San Esteban. General CJmeipo de Liano je objavil, da bo Bilbao vsak čas padel. Odbit je bil napad vladnih čet na Granado. Vladne čete so južno od Huesce imele^ -.oO mrtvih. Nato je general še enkrat podčrtal važnost zavzetja Penaroje, ki je važno železniško središče. Od tam so vsak odpeljali pet vlakov premoga v Madrid. Ovicdo - rešen Cordoba, 16. okt. AA. Havas: Tukajšnja radio-postaja je objavila ob 0.30, da so nacionalistične čete včeraj popoldne vkorakale v Oviedo in rešile nacionalistične branilce, ki so vztrajali tam tri mesece. General Queipo de Liano je objavil po radiu, da so nacionalistične čete zavzele Naval Carnero, ki je na osrednji fronti. La Corugna, 16. okt. AA. Havas: Poročilo radio postaje ob 1.30 se glasi: Na severni fronti se je ojačilo delo nacionalističnih čet. Na odseku pri Toledu so nacionalisti zavzeli Alde del Fresno. Vladne čete so izgubile najmanj 150 vojakov. Nacionalisti so zajeli obilen plen in mnogo orožja in municije. Proti večeru so nacionalisti zavzeli vas Mentrida. Na jugu je bil odbit napad miličnikov, ki so izgubili 140 bojevnikov. Zvečer je bila zavzeta vas del Prado. V Siguenzi se je vdalo 400 miličnikov s 300 ženami in otroki. Zabarikadirali so se v katedrali, Pri njih so našli dve toni dinamita. Burgos, 16. okt. AA. Havas: Zavzetja včerajšnjega dne so omogočila nacionalističnim četam, da so se še bolj približale Madridu. Sedaj so od Madrida oddaljene samo še 40 km. Glavni napad na Madrid ni bil odložen, kakor se je to najprej menilo, ampak se je čakalo samo na to, da nacionalisti zavzamejo Naval Carnero. Sedaj nacionalisti utrjujejo ugodne položaje za splošni napad na Madrid. Posledice govora belgijskega kralja o varnosti in oboroževanju: Sprememba vse belgijske notranje politike Bruxelles, 16. okt. c. Časopisje piše zelo obširno o govoru, ki ga je na snočnji vladni seji imel kralj Leopold III, Članki so pisani tako, da se jasno vitji, da se je včeraj zgodil velik preobrat v belgijski in tudi v evropski politiki. Časopisje najprej podčrtava, da je ta dogodek najbolj zadel belgijsko socialistično stranko. Socialistična stranka )e sedaj še najmočnejša stranka v parlamentu in kot taka tudi najmočnejša stranka sedanje vlade. Včeraj pa se je na seji vlade v navzočnosti kralja pokazalo, da se bo socialistična stranka razklala. Pravoverna skupina voditelja druge internacionale Vanderveldeja bo ostala v manjšini in bo v parlamentu padla na tretje mesto. Na seji vlade je Vandervelde bil edini, ki je izjavil pomisleke svoje stranke glede nameravane spremembe belgijske vojaške politike. 1 akoj na seji pa mu je odgovoril in nastopil proti njemu belgijski zunanji minister Spaak, ki je tudi socialistični poslanec. Socialisti imajo kongres svoje stranke dne 24. oktobra, to je na predvečer sestanka parlamenta, ki se sestane 26. oktobra. Na tej kongresu se bosta spoprijeli Vanderveldova in Spaakova skupina. Vandervelde s svojo skupino ne more sprejeti podaljšanja vojaške službe od enega leta na 18 mesecev in silno zvišanje vojaških kreditov, ki se predvideva, Spaak pa je kot voditelj flamskih socialistov ves predan ideji brezpogojne nevtralnosti Belgije in je že na zadnji seji izvršilnega odbora stranke komaj odnesel tolikšno zmago, da že tedaj ni podal demisije. Ta razkroj v notranji politiki Belgije pa se bo še nadaljeval. Skupina krščanskih demokratov tudi ne gleda preveč navdušeno na nove vojaške zakone. Stranka je pri volitvah obljubila svojim volilcem, da očetom družin ne bo treba služiti vojaškega roka. Sedaj pa je rok ne samo obvezen, ampak še razširjen. Najbolj zanimivo pa bo vedenje skupine flamskih poslancev in pa reksistov. Flamci so odločno proti vojaški pogodbi s Francijo, znano pa je tudi, da je med njimi hitlerjevska propaganda že zelo narasla. Glavno geslo te propagande pa je bilo, da naj Belgija v vseh okoliščinah ostane nevtral- Nova pogodba - za vo'no ali mir London, 15. oktobra. Današnja »Morningposf« priobčuje poročilo o novih načrtih angleške vlade, ki veljajo novemu zapadnemu paktu. O tem paktu so se že vršito v Ženevi neobvezno pogajanja. V Belgiji narašča po informacijah tega lista odpor proti podpisu nove lo-karnske pogodbe. Delgiiska vlada namerava predlagati najbrž tole: i Belgija bo skušala braniti svojo deželo proti vsakemu napadu z vsemi razpoložljivimi močmi. .. . . 2. Velika Britanna nai se obveze priskočiti Belgiji na pomoč, če bi bila ta napadena. Taka pogodba z obvezno vojaško podporo s strani Velike Britonie smatrajo v Belgiji za najboljše jamstvo belgijske neodvisnosti, neodvisnost BelcrLjc pa jc najboljše iajnsivo za anglesiko var- Podobne pogodbe naj bi se sklenile med Francijo in Nemčijo. V tem primeru bi lahko pomenile nekakšno obljubo medsebojne pomoči v primeru napada. .. , , List nato ugotavlja, da je Francija jroslala angleški v ledi noto o predlagani konferenci v petih in da ie Francija prva dežela, ki je odgovorila na angleško noto od 1& septembra. _________________ na. Med francoskim prebivalstvom Belgije pa vodi že dalje časa propagando v isti smeri gibanje Rex, ki tudi zagovarja nevtralnost Belgije napram vsem sosedom. Priznati se mora, da je sedaj vlada vzela Rexu iz ust eno važno propagandno sredstvo in ni izključeno, da se bo opozicija reksistov proti vladi v tem oziru nekoliko omilila. Ženeva, 15. okt. c. Danes se je tukaj ves dan komentirala sprememba zunanjepolitične usmerjenosti Belgije. Boje se, da bi se ta propaganda v Belgiji sedaj tako raztegnila, da bi tudi Belgija zapustila ZN. Odmevi in posledice Pariz, 16. okt. c. Kako je belgijski sklep vplival na francosko javno mnenje, se najbolj vidi iz pisanja večernih izdaj pariških časopisov, »Intran-sigeant« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je sedaj pojem o kolektivni varnosti v Evropi izgubil vso svojo veljavo. Snočnji sklep belgijske vlade je zadal zadnji sunek umirajoči miselnosti o kolektivni varnosti, ki jo je prva smrtno ranila Nemčija, ko je dne 7. marca 1936 odpovedala lokamsko pogodbo in zasedla Porenje. Zanimivo je, da objavlja poluradni list »Le temps« nocoj uvodnik o včerajšnjih dogodkih v Bruxcllesu. Tudi ta list pravi, da js Be'gija zapustila načelo o kolektivni varnosti in da bo to dejstvo spremenilo temelje mednarodne politike v Evropi. Locarno je sedaj nemogoč. Belgija zahteva zase varščine, ki jih pa nikomur več ne mara dajati. Nekoliko bolj optimističen je v »Pariš Soir-u« znani Jules Saucrvvein. Pravi, da je Francija izgubila enega zaveznika iz svetovne vojne, poprej pa jih je nekaj že pridobila. Eni gredo, drugi prihajajo, Belgija pa je toliko francoska, da bo ostala zmeraj prijateljica Francije. »Liberte« piše, da je vsega tega kriva pogodba med Francijo in sovjetsko Rusijo, V »Journal des Bebats« pa piše Pierre Bernus, da svet izgublja zaupanje v Francijo, krer ni več reda in miru. Zato zaključuje svoj članek z mislijo, naj Francija zopet uredi svoje notranje razmere in sosedi in prijatelji Franclje se bodo zopet naslonili nanjo. Izjavo našega finančnega ministra o dinarju in o njegovi stalnosti prinaša včeraj poluradno glasilo ZN »Journal des Nations« Jugoslaviji iz važnih razlogov ni treba iti iste poti glede razvrednotenja, kakor drugim državam Evrope. Belgrad, 16 oktobra, m. Obšeen je bil davi v Valjevu morilec Jelenič, ki je bil zaradi umora Španski diplomati Ateno, 16. okt. m. Po smrti dosedanjega španskega poslanika v Atenah je 'španska nacionalna junta v Rurgosu obvestila grško vlado, da je general Franco imenoval Romera Randigala za novega španskega poslanika na grškem dvoru. To akreditiranje od strani španske nacionalne vlade se smatra v diplomatskih krogih kot de iure priznanje španske nacionalne vlade od strani Grčije. Praga, 16. okt. m. Novi odpravnik poslov španske marksistične vlade v Pragi g. Jimenes de Au-ra je prispel v spremstvu svojega tajnika v Prago. Danes je obiskal ministra dr. Krofta ter mu izročil svoja akreditivna pisma. Dosedanji odpravnik poslov na španskem poslaništvu v Pragi Gaspar Sansy Tovar, ki pripada španskim nacionalistom, je sklenil, da pod nobenim pogojem no bo zapustil poslopja španskega poslaništva in ga izročil novemu odpravniku poslov, ki ga je imenovala marksistična vlada. Nabava železniškega maferijala v Nemčiji Belgrad, 16. oktobra. Generalno ravnateljstvo državnih železnic bo nabavilo z licitacijo ta-le železniški materijal v Nemčiji, v vrednosti 400 milijonov Din: tračniški materijal Itračnice, kretnice in manjše priprave!, stroje, orodje, priprave za mostne delavnice, mostne tehtnice, signalne naprave in žice, električni materija!, 7 garnitur motornih vlakov za tračnice 0.76, 6 dvoos-nih uradnih vagonov serije d, 10 štiriosnih uradnih vagonov, 13 štiriosnih kurznih vagonov, 10 vagonov za prevoz svežega lesa, pet vagonov za prevoz finega sadja, 20 vagonov za prevoz blaga večjega obsega in drugo. Dalje so naročeni merilci hitrosti za lokomotive, jeklene cevi in 39 strojev za glavne delavnice. Prva licitacija za nabavo tega matorijala bo 31. oktobra t. 1. na jugoslovanskem poslaništvu v Berlinu. Ford je proti Rooseveltu in za kandidaturo negovega nasprotnika Londona. To c izjavili časnikarjem ter pristavil, da je dovolj trpel zaradi Rooseveltove gosjx>darske politike. Anglija je vplivala na Belgijo, da se je odločila na svoj korak glede odpovedi svojih vojaških zvez. O razmerju med Belgijo in Nemčijo ic dal izjavo voditelj rexistov Degrelle in dejal, da stališče rexistov, ki priznavajo Nemčiji zaslugo, da je ubranila Evropo boljševizma, še ne pomeni nasprotstvn do Francije. Češkoslovaški letalci v Moskvi, med njimi štire častniki generalnega štaba, bodo baje učili sovjetske letalce umetnih poletov. Minister Dragiša Cvetkovič na Dunaju Dunaj, 16. okt. AA. Na povratku iz Ženeve, kjer se je mudil nekaj dni in si ogledal mednarodno ustanovo delovnega urada, se je jugoslovanski minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič ustavil na Dunaju, kjer se bo mudil nekaj dni. Bivanje ministra Cvetkoviča na Dunaju je zasebnega značaja, vendar bo minister porabil priložnost, da se seznani z ustanovami, ki se tičejo njegovega resora. Minister je pri tej priložnosti sprejel dopisnika agencije Avale na dunajskem poslaništvu in mu dal tole izjavo: Na vožnji čez Dunaj sem smatral za svojo posebno dolžnost, da se tu ustavim za nekaj dni in si ogledam vse tiste socialne in zdravstvene ustanove, ki so na Dunaju posebno razvite. Predvsem me zanimajo delavske ustanove, ki so v naši državi šele v povojih. Nameravam v tej smeri preko naših delavskih ustanov in s sodelovanjem velikih mestnih občin načeti to zelo važno vprašanje, da bi delavci vendar tudi v naši državi prišli že do zdra- _____________________ _ __ __ vih, poceni in ugodnih stanovanj. V drugi vrsti me bo g a irišin j e M a rk ovičeve ' in’ rijene 14 letne hčer- j zanima vprašanje zaščite dece, ki je na Dunaju, ke iz Tublenice obsojen na smrl. * kakor sem informiran, takisto na zavidanja vredni osnovi že urejeno Ni dvoma, da me zanima vprašanje bolnišnic kot resornega ministra za narodno zdravje, a Dunaj slovi po svojih modernih in v tehniškem pogledu popolnoma brezhibnih napravah le vrste. V ta namen si bom ogledal tele socialne in zdravstvene ustanove na Dunaju: splošno bolnišnico mesta Dunaja, dalje sirotišnico mesta Dunaja v predmestju Leinzu, dečji dom mesta Dunaja, delavske domove, bolnišnico Wilhelminensis in ortopedsko bolnišnico. Danes ob 9.30 je minister Cvetkovič v družbi poslanika g. Nastasijeviča obiskal ministra za socialno politiko Rescha in se mudil v razgovoru z njim celo uro. Pri tej priložnosti je minister Resch seznanil ministra Cvetkoviča z vsemi socialnimi problemi Avstrije in z načinom njihove ureditve. Danes ob 4. popoldne je minister v spremstvu poslanika Nastasijeviča obiskal dunajskega župana Schmitza. Minister se je zahvalil ministru Reschu in županu Schmitzu za pozornost in ljubeznivost, ki jo je doživel na Dunaju. Minister Cvetkovič se odpelje z Dunaja po vsej priliki danes zvečer in se vrne v Belgrad. Vesti 16. oktobra Tržaški škof Fogar bo v kratkem nastopil novo službeno mesto v Vatikanu. Trst bo zapustil na željo italijanskih krogov seveda prostovoljno. Proslavo koroškega plebiscita v Celovcu so koroškim nemčurjem razbili Hitlerjevci. Proslava bi se tako in tako vršila napol privatno in v zelo skromnem obsegu. Cesar fašistovskega imperija bo po novi italijanski ustavi, ki jo bodo oklicali za 15. obletnico Mussolinijevega pohoda na Rim, naslov italijanskega kralja, Mussolini pa bo voditelj cesarstva, ki ne bo odgovoren nikomur, razen kralju. Nemški podtajnik za letalstvo general Milch je dospel včeraj v Rim. Na letališču ga je sprejel njegov italijanski tovariš general Valle. Manifest francoskemu narodu bo danes ali jutri objavil glavni odbor francoske radikalne socialistične stranke. Zakon o narodni milici in o domovinski fronti je sprejel včeraj avstrijski ministrski svet. Ostre ukrepe proti draginji je napovedal francoski gospodarski minister Spinasse, ker so zaradi razvrednotenja franka cene živilom poskočile za 30 do 40 odstotkov. Politika razorožitve bo najprej prinesla spopad, tako piše v svoji spomenici, ki jo je poslal nekemu kandidatu za nadomestne volitve v Birminghamu, angleški ministrski predsednik Baldvvin ter dostavlja, da samo politika oboroževanja omo-gočuje Angliji delo za mir. Besedilo ruske spomenice pri odboru za nevtralnost v Londonu in obtožbo španske rdeče vlade so včeraj izročili portugalski vladi. Razvrednotenje marke ne bo, tako zatrjujejo odločujoči krogi v Berlinu. Italijanski listi pa pišejo, da se marka mora razvrednotiti za 50%. Knez Starhenberg je na Madjarskem v gradu Tati kot gost grola Franca Esterhazp. Razgovar-jal se je z odličnimi osebnostmi iz bivšega avstrijskega plemstva. Staro madjarsko politiko bo nadaljevala nova madjarska vlada le z drugimi metodami. Te metode se kažejo v korenitih osebnih spremembah v madjarski upravni službi. Spopadi pri gradnji indijskega templja -so bili včeraj v Bombayu. Spopadli so se Bramanci in Muslimani. Ranjenih je bilo okrog 60 ljudi, med njimi več jvolicistov. 112 let stara Poljakinja gospa Miotelkova je umrla v Varšavi. Zadnji turški branilec Plevne leta 1878, maršal Kjazin je umrl v starosti 97 let v Ankari. Zavzetje Plevne spada med najbolj junaška dela v bojih za bolgarsko osvobojenje. Sejo odbora za nevmešavanje je zahteval pri angleškem zunanjem ministrstvu sovjetski poslanik Majski in sicer zelo nujno. Splošna svetovni konferenca za mir more edina rešiti težavni mednarodni položaj v Evropi, tako so se vodilne evropske osebnosti izjavile lordu Lansburryu, bivšemu voditelju angleške delavske stranke. Turški zunanji minister se je na vožnji čez Bolarijo razgovarjal s predsednikom bolgarske vlade, a ni znano, o čem. Za modernizacijo pristanišča v Draču je albanska vlada najela pri Banco di Napoli posojilo v znesku 3,735.000 zlatih frankov. Oster napad na francoskega letalskega ministra Cota prinaša monarhistično glasilo »Action Fran-caise«, češ, da se po njegovih odredbah pošiljajo letala in letalci madridski rdeči vladi. Neguš je najel grad v francoskem nevtralnem pasu v bližini Ženeve. Grad je pol ure vožnje z motornico oddaljen od palače ZN. Francoska vlada mu še ni dovolila, da se tam naseli. Kardinal Pacelli bo v začetku prihodnjega tedna obiskal predsednika Združenih držav Roosevelta. Močne radio aktivne vrelce je v Meranu v precejšnji globini našel geolog prof. Trenner. Od njih si obetajo poživitve tujskega prometa. 60 milijonov dolarjev za modernizacijo obratov je na občnem zboru določil upravni svet amerikanske avtomobilske družbe General Motors. 500 ločitev zakona v enem mesecu, v septembru, je izreklo ločitveno sodišče v Amsterdamu. Velike manifestacije ministru Cianu so priredile fašistične organizacije včeraj v Milanu. Ukrajinci se hočejo rešiti komunistov, kakor kaže resolucija narodnega ukrajinskega odbora v Lvovu. Ukrajincem je oči odprl sklep sedmega zborovanja kominterne, ki si je kot posebno nalogo zastavil oslabitev ukrajinskega narodnega gibanja, tako v Rusiji, kakor v Poljski. Vodja nemške policije Uiinmler gre v Rim, kakor poročajo iz Rima, da vrne obisk svojega italijanskega tovariša Bocchinia. Omejitev tiskovne svobode pripravlja demokratična ljudska vlada Leona Bluma po sklepu zadnjega kongresa francoskih masonov v Parizu. Kot prvi korak proti svobodi tiska bo policija izvršila preiskavo, s kakšnimi finančnimi sredstvi se vzdržuje opozicijsko časopisje. Morda bo ugotovila tudi odkod prihaja denar za moskovsko glasilo v Parizu »Humanite«. Nemčija odbija novi Lokamo, če bo na la pogajanja povabljeua tudi boljševiška Rusija. Irska je zavrnila prošnjo »Lufthanse«, nemške letalske družbe, da bi se nemška letala pri poletih čez Atlantik ustavljala na irskih letališčih. 500 nemških katoličanov je sprejel v skupr' avdienci včeraj sv. oče Pij XI. Opeharjeni trgovec sam polovil tihotapce Gangsterski triki tihotapcev kokaina Ljubljana, 16. oktobra. Sredi in okrog Ljubljane se že nekaj dni dogajajo stvari, kakršne so nam znane samo iz naj-napetejšib kriminalnih romanov. Bog ve, kako bi so zadeva končala, da ni v pravem trenutku zvedela za njo policija in z eno potezo preprečila nadaljnje žrtve. (Uspešna' kimčifa s kokainom Sleparija s kokainom je znan star trik in ne pomenja tudi v Ljubljani nič novega. Še pred nekaj leti smo čitali o podobnem primeru tudi v Mariboru. Kokain je užival v Ljubljani pred vojno kvečjemu kak degeneriran nemški oficir, med vojno pa je kokainomanija — kakor se imenuje s tujko strast za uživanje opojnega strupa — docela prenehala. Po vojni pa so zanesli to strast k nam ruski emigranti iz višjih slojev. Tudi med Slovenci so je ta strast razpasla in imamo celo ljudi v Ljubljani, ki žrtvujejo tudi najbolj potrebne stvari, samo da si morejo nabaviti nekaj gramov kokaina. Posledice kokaina so znane? razjeden nos, uničeno živčevje, oslabeli možgani. Zaradi teh poraznih posledic je razpečavanje kokaina najstrožje prepovedano, lekarnarji pa, ki ga smejo prodajati le na recepte, morajo imeti dokazila za vsak gram, kam so ga prodali. Ker si strastni uživalci kokaina tega ne morejo nabaviti v lekarnah, si ga skušajo nabaviti pri tihotapcih. Tihotapci kokaina so navadno brezvestni ljudje. Dogajajo so primeri, da gre vtihotapljeni kokain skozi več rok. Ker je vsak gram zelo drag, primešajo kokainu kakšne praške, da s tem količino »povečajo«. Trgovec - irtev dveh sleparjev Včasih pa se dogodi, da prodana snov sploh ni kokain, marveč kokainu podoben prašek. Biti moraš izredno spreten strokovnjak, da Bpoznaš, ali je kokain pristen ali ne. Navadno se trgovci zanesejo v takih primerih le na zavoj: če je na zavoju originalna štampiljka in če omot ni pokvarjen, potem navadno verjamejo, da je v zavoju res Kokain. Navadno se razpečava v srednji Evropi kokain neke švicarske tvrdke. Žrtev brezvestnih kokainskih prekupčevalcev jte postal te dni splošno znani ljubljanski trgovec I. C. Preiskava bo šele dognala, ali se_ je trgovec že dalje časa ukvarjal s takimi posli ali ne. O tem trgovcu je znano, da si je v_ razmeroma kratkem času pridobil precej premoženja. To so menda vedeli tudi tihotapci kokaina. Pred kakimi desetimi dnevi sta se zglasila pri tem trgovcu dva sumljiva tipa. Ni nam še znano, ali jih je trgovec že od prej poznal ali je imel z njima kake zveze. Dejstvo je, da sta ta dva tipa prinesla k trgovcu ovoj ter sta trdila, da je v njem kokain. Trgovec je natančno pregledal zavoj •*in se prepričal, da je originalen. Tudi o štampiljki ni ničesar dvomil. Potem se je začela kupčija ...Jihotapca sta trgovcu vsiljevala zavoj s trditvijo, ognal in — rrrrr — hlače so dobile luknjo! Ta hiša namreč pri vhodu tudi zvonca nima, hišnik pa stanuje v tretjem nadstropju na drugem delu stavbe. Ponujali so pismonoši ključ, pa ga je odklonil z motivacijo: »Kam pa pridem, če bom imel 150 ključev in bom v vsako ključavnico vse poskusil!« Ne bom več dostavljal pošte, ker ne morem niti na dvorišče, pa bo dobro!« In pravi, da bo to napravil, ker ne gre več tako dalje. K potovanju Gradjanskega na Angleško Belgrad, 16. oktobra, m. Kakor znano, namerava zagrebški nogomelni klub Gradtanski odpotovali na daljšo turnejo po Angleškem. Ker je pa Gradjanski za izvedbo te turneje prevzel nase težke obveznosti, se je obrnil s prošnjo na DSK, v kateri prosi, da bi mu ta klub slavil na razpolago skoro polovico svojih igralcev za turnejo po Angleškem in Škotskem. Ker pa BSK sam odhaja dne 2. novembra na turnejo v Švico, prošnji Gradjanskega ni mogel ugoditi. Požar na Dravskem polju Sv. Marjeta na Drav. polju, 15. oktobra. V noči od 12. do 13. okt se je iz popolnoma neznanega vzroka vnelo gospodarsko poslopje I prevžitkarja in bivšega trgovca g. Skribe v Strgo-; nju. Škoda znaša okrog 15.000. Uničen je zadnji 1 del stavbe. Na sumu je zločinec maščevalec, kajti j islo poslopje je lani pogorelo v prvem delu. dramo »Zmagovalci«, ki tvori nekakšen prehod v njegovo najnovejšo dramo »Konjeniško patrolo«. Ko so jo uprizorili v Pragi, je žela silne uspehe. Češke kritike so soglašale v tem, da je »Konjeniška patrola« Langerjevo najboljše delo in tudi najboljša legionarska drama. Pri predstavah so se vršile prave manifestacije avtorju in spominu padlih. Tako je drama postala Čehom zmagoslavna pesem o tovarištvu legionarjev. Beležimo o tem uspehu, da se bolj loči od »uspeha« pri nas. Legionarska drama ali »igra v treh dejanjih«, kot Jo pisatelj sam imenuje, nam prikazuje usodo izvidniške patrole osmih vojakov. Po praski s sibirskimi partizani se zatečejo v kmečko kočo, ki jim postane začasen dom, trdnjava in grob. Lastnik koče, njihov nasprotnik, jim ugonobi konje: tako so navezani na kočo — in na svoje veliko tovarištvo. S seboj imajo že ranjenca, zaradi katerega so prav morali ostati v zavetju. Dva hitita po pomoč, tretji se sam napoti ponjo — po silnih naporih prinese on rešitev — samo enemu, vsi drugi so junaško padli. Niso padli v vabe agitatorja rdečih, niti v skušnjavo, da bi kdorkolf izmed njih bil prej rešen gotove smrti. Borba njihovega junaštva z izkušnjavami je takorekoč glavna misel, konflikt vse drame. Do zadnjega moža vzdrže borbo z rdečimi, ki se bližajo korak za korakom. V očeh jim je dalnji, svetli, svobodni dom. V življenje se vrne od njih le eden, ki naj bo pomnik vseh grozot, a obenem glasnik lepše dobe. Vsebina je enostavna, na odru, ki predstavlja ves čas isto sceno v koči, so same moške vloge, zato je delo na dramatskib učinkih preprosto in vpliva dolgočasno. Dejanje se v prvem delu dvigne do svoje višine, se lepo zaokroži, a v nadaljnjih dveh delih se nekako razvleče. Tudi je preveč deklamacij v tako nevarnem trenutku, kot je spopad. Seveda je pa treba za take stvari skrbeti z režiserske strani, saj je v ostalem Langer znan kot spreteu tehnik, »ki prinaša na oder žive ljudi«. Pač pa ima drama lepih čustvenih in tudi miselno globokih mest. To bo pri nas morda njen edini uspeh. Legionarje so nam podali: Matejka (Levar), Kalaš (Potokar), Soukup (Jan), Saidi (Jerman), Hašek (Sancin), Valenta (Lipah), Nedbal (Drenovec), Strnad (P 1 a n e c k y); Rusa Ta jožnega pa Skrbinšek, starejšega ujetnika Bratina, mlajšega ujetnika Veber, Muzika Plut. Dramo je zrežiral Br. Kreft, in-sceniral inž. E. Franz, »Patrolo« je prevedel U r b a n 5 i 6. ~ps— V Hočah grade blagovni kolodvor Hoče, 15. oktobra. Ze pred leti se je začela realizirati želja Hoč in okolice, ki so si želeli poleg osebnega še bla-govnikolodvor. Prihaja v poštev 12 velikih vasi iz bližnje okolice ter nekaj tovarn, posebno im-pregnirnica žel. pragov in telefonskih drogov. Z Dravskega polja se izvaža mnogo krompirja in s Pohorja lesa. Kmetje, ki bi jim ta kolodvor bil v korist, so takoj obljubili mnogo voženj in potreben les za stavbo — brezplačno. Z delom se je že pričelo. Napravili so na zapadni strani širok nasip, položili nanj tračnice, ki pa še niso zvezane z glavnimi tiri, pripeljali večjo količino apna in gramoza. Sedaj pa vse že dalje časa počiva in je videti, da potrebnega kolodvora za blago ne bo še kmalu. Plinski napadi na Lendavo Dolnja Lendava, 14. oktobra. Dne 13. oktobra so vojaške oblasti izvršile poizkusni napad na Lendavo. Reklo se je, da bodo priletela tudi letala in metala plinske bombe. Ob 10 so izstrelili nekaj plinskih bomb in mobilizirani so bili gasilci ter odhiteli v 6mer napada na mesto. Ker je bil uraden dan, je bilo v Lendavi mnogo kmetskega ljudstva, ki je z zanimanjem sledilo poteku napada. Treba bo še precej predavanj za kmetsko ljudstvo o plinskih napadih, da bo vedelo upoštevati vse odreabe voiaškin oblasti v primeru resničnega plinskega napada. Le žal, da niso prišla tudi letala, ker bi tako bila organizacija kmetskega ljudstva veliko lažja. Izvoz našega sadja Belgrad, 16. oktobra. Po podatkih centralne komisije za izvoz sadja pri ministrstvu za trgovino ki industrijo so do 25. septembra izvozili razna sadja, in sicer: svežih sliv v Avstno 2100 vagonskih pošilja— tev, v Belgijo 10, v Nemčijo 350, v Češkoslovaško 750, v Franc ti o in Švico 340, na Poljsko 260, skupno 3900 vagonskih pošiljatev; grozdja v Avstrijo 100, v Nemčijo 110, v Ce-škosJovasko 170 m na Poljsko 45, skupno 430 vagonov; v Avstrijo 90, Nemčijo 500, Češkoslovaško 200, v Francijo 10 in v Švico 10, skupno 820 vagonov. Od S. septembra do 12. oktobra so izvozili v razne države suhih sliv približno 530 vagonov in sadne mezge 50 vagonov. Pozabljeno vojaško pokopališče Sv. Marjeta na Dr. polju, 15. oktobra. V Strnišču pri Njivercah blizu Hajdine se nahaja razsežno vojaško pokopališče z zemeljskimi ostanki naših mož in sinov, pa tudi tujih vojakov, ki jih je tu v bližini med svetovno vojno zadela smrt. (Italija je dala zemske ostanke svojih vojakov odkopati in jih prepeljati v domovino.) Pokopališče je danes zapuščeno in skoraj popolnoma pozabljeno: trnje je preraslo gomile in je zarastlo že skoraj tudi lepo kapelo, ki stoji med grobovi. Tam bi se dal postaviti skromen spomenik vsem domačinom, ki so padli v vojni ali pa vsaj enkrat letno napraviti skupen obisk pokojnim. Zdaj, jeseni, o Vseh svetih ali drugi dan, je gotovo najlepša prilika za to. Vremensko poročilo Dom ns Komni: Temperatura —6, jasno, snega 70 cm, sneg južen, pot do Savice je dobro zgažena. Dom na Krvavcu: Temperatura —2, jasno, sončno, 75 cm suhega snega, smuka dobra. Ljubljana danes Koledar j Danes, petek, 16. oktobra: Hedviga. Jutri, sobota, 17. oktobra: Margareta. • j Nožno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vic. ! Večerni trgovski tečaj na Christofovem učnem zavodu, Domobranska 15, prične 19. oktobra. Pouk vseh pisarniških poslov, knjigovodstva, korespondence, trgovinstva, stenografije, strojepisja, nemščine itd. Šolnina 100 Din za vse predmete. Pojasnila, vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7. ure. j Gorupova cesta za promet zaprta. Mestno poglavarstvo naznanja, da bo zaradi tlakovanja do nadaljnjega zaprta Gorupova ulica. Vozovni promet naj se vrši po Emonski in Groharjevi cesti. III. prosvetni večer, ki bo danes v verandni dvorani hotela Union ob 8 pod naslovom: Olimpij- j ske igre v Berlinu. Ker so bile te igre svetovna atrakcija v letošnjem letu in so zlasti med šport- \ nimi krogi vzbujale splošno pozornost, zato ho to predavanje, katerega bo podal izvrstni šport- | nik g. prof. Marjan Dobovšek, poučno za vse, ki gojijo šport. V svojem predavanju se bo dotaknil I teka, skoka, plavanja, veslanja, metanje diska, kopja, pa tudi ženske športne panoge bomo videli | pred seboj. Predavanje je torej aktualno namenjeno vsem športnikom in mladini, ki se zanima za šport Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7; sedeži 3 Din, stojišča 2, za dijake 1 Din. Istotam se dobijo tudi stalne abonma j karte za vseh naslednjih 18 večerov in stanejo 36 dinarjev. Sedeži se lahko poljubno izberejo. Spremembe na univerzi. V našo včerajšnjo notico se je vrinila napaka, ki jo s tem popravljamo. Dekan teol. fakultete je dr. Lambert Ehrlich, dr. Fr. Lukman pa prodekan. Ne teološki fakulteti je odpovedal predavanja msgr. J. Dostal, na njegovo mesto je imenovan msgr. V. Steska za cerkveno umetnost in liturgično cerkveno opravo. Drugi honorarni nastavniki so ostali isti ko lani: dr. M. Opeka zn cerkveno govorništvo, dr. J. Demšar za katehetiko, msgr. S. Premrl za cerkveno petje, dr. I. Ahčin za sociologijo, dr, A. Brecelj za pastoralno medicino, dr. A. Breznik za sturoslo-venščino in dr. F. Jere za biblično grščino. .Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 16. oktobra: zaprto. Sobota, 17. oktobra: Konjeniška patrola. Red A. Nedelja, 18. oktobra: Florentinski slamnik. Izven. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 16. oktobra: zaprto. Sobota, 17. oktobra: Ples v maskah. Premierski abonma. w [id 18. oktobra: Vesela vdova. Izven. Zanimalo vas bo... l'^a študirajo za naslednjo operno premiero Ka-relovo originalno opero »Botra smrt« pod muzikalnim vodstvom ravnatelja Poliča, v režiji prof. Šesta. Glavno partijo popotnega muzikanta bo pel g. Janko ... ... da pripravlja g. Niko Štritof novo vprizoritev Puccinijeve opere »La Bohčme« z go. Gjungjenac v partiji Mimi... ... da študirajo v drami v režiji arh. ing. Bojana Stupice Katajevo komedijo »Kvadraturo kroga« v novi zasedbi... ... da pripravlja jo v drami tudi jako zabavno veseloigro »Na ledeni plpšči«, ki jo je spisal Viljem Werner in jo režira Ciril Debevec... Mariborsko gledališče Petek, 16. oktobra: Zaprto. Sobota, 17. oktobra ob 20: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red A. Nedelja, 18. oktobra ob 15: »Zorka«. — Ob 20: »Prva legija«. Kaj bo v gledalšiču? Cankarjevo žgočo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je pri občinstvu bila deležna Joplih simpatij, ponove v soboto, dne 17. t. m., za red A. Režija je Kovičeva. Prva popoldanska predstava bo to nedeljo, Ponove prav zabavno in prisrčno veseloigro češkega dramatika O. Minačika »Zorka«. Začetek ob 15. — Zvečer bo uprizoritev močne in uspele drame iz jezuitskega življenja »Prva legija«. Za prihodnji teden se pripravlja otvoritev operetne sezone. Pod taktirko kapelnika Herzoga ter v režiji Antona Harastoviča bo premiera glasbeno mnogo vrednega ter zabavnega »Ciganskega primaša«, ki ga je uglasbil Kalman. Ob tej priliki se predstav! nova pevka Jelka Igličev a. Ostale vloge igrajo Barbičeva, Gorinškova, P. Kovič, Sancin, Harastovič, Gorinšek, Verdonik, Ra6berger, Crnobori, Borko, Košuta. Maribor Slovenska straža v Mariboru priredi danes zvečer ob 8 v dvorani na Aleksandrovi cesti skiop-tično predavanje o Koroški. Predaval bo g. France Uršič, tajnik kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Odkritje nagrobnega spomenika pok železniškemu zdravniku dr. Draschti bo v nedeljo, dne 25. oktobra ob 3 popoldne na pokopališču na Pobrežju. . . * .. Maistrovi borci priredijo za svoje člane in vse prijatelje v soboto zvečer svojo družabno prireditev v prostorih Narodnega doma. Člani in prijatelji so iskreno vabljeni. Davčna uprava opozarja, da morajo delodajalci nabaviti davčne karte za služinčad tudi za one jrostrežnice, ki so zaposlene le po nekaj ur dnevno proti dogovorjenemu plačilu, četudi ne prejemajo nrane in nimajo pri delodajalci stanovanja. Do!n;a Lendava Divje gosi se selijo. Te dni smo imeli prijiko opazovati let divjih gosi proti jugovzhodu. G°S1. 60 letele v treh velikih jatah in z glasnim kričanjem v predvečeru Ljudje pravijo, da bo kmalu nastopila huda in ostra zinia. V kolikor bo to res, bo pokazala bližnja bodočnost. Koncertni večer slov. skladateljev Ljubljana, 16. oktobra. Za slovesno otvoritvijo prenovljene velike filharmonične dvorane, ki jo je Glasbena Matica ljubljanska pretekli teden proslavila s Lisztovim oratorijem »Kristusom«, je sedaj za otvoritev male dvorane v zgornjih prostorih istega jroslopja priredila koncertni večer, na katerem so se izvajala dela izključno domačih skladateljev. Uvodno točko je tvorila Jenkova Predigra (k operi »Srbkinji«). Igral jo je godalni orkester Orkestralnega društva, obolelega dirigenta S. M. Škerjanca je dostojno zastopal M. Prevoršek. — Gallusov madrigal »Ascendit Deus« se Slov. vokalnemu kvintetu ni posrečil; Gallusove kontra-punktske linije bi zahtevale večji ensemble, predvsem pa ne prenesejo harmonske interpretacije in razdeljevanja na štiri- oz. osemtaktne periode. Pri Foersterjevi koncertni parafrazi pesmi »Po jezeru« smo imeli zopet priliko občudovati dovršeno klavirsko tehniko in fino muzikalnost prof. Lipovška. Za njim je gdč. Polajnerjeva odjiela prav muzikalno Ravnikovo pesem »Pozdrav iz daljave« in Lajovčevo »Veter veje«. Prof. K. Rupel je ob spremljavi prof. Zarnikove zaigra! tri violinske krajše kompozicije: Osterčevo Fantazijo, ki očitu-je formalno spretnost avtorja, ki pa ima na gotovih mestih brez dvoma večjo papirnato-optično vrednost, kot bi človek sodil po akustičnem vtisu. Kogojev Andante in Škerjančev Romantični inter-mezzo, ki ju poznamo že iz zadnjega Ruplovega koncerta, sta (posebno slednji) topot dobila vse bolj prepričevalen izraz in sta zato piostala po formi in vsebini vse prozornejša. Slov. vokalni komitet je zapel nato še dve pesmi: Lajovčeva »Megla« je bila žalibog tudi v intonaciji precej meglena, da ni bilo lahko v njej spoznati Lajovca; prav lep uspeh pa jim je prinesla Švarova priredba narodne »Moj očka majo konjčka dva«, ki je tudi avtorju pridobila med publiko nedvom- no več simpatij kot njegove originalne kompozicije. Zadnja točka je bil Prevorškov Concerto grosso v treh stavkih, ki ni nič več in nič manj kot dobra šolska naloga v stilu italijanske pred-klasične šole 18. stoletja (razen 1. stavka, kar ! moti enotnost dela), pa je kljub temu čisto prav, j da se izvaja; seveda se mora potruditi tudi za dobro izvedbo. Ta pa je bila (Orkestralno društvo ! pod vodstvom skladatelja samega) zelo površna, predvsem v ritmičnem in intonanenem pogledu. Kot je razvidno iz vsega tega, je bil spored tega »Koncertnega večera« precej pisan (da se jmslužimo najmilejšega izraza); brez enotne linije (linija samih imen še ne zadostuje) in zato brez vtisa na publiko. Glasbena Matica smatra, dp je s tem »primerno olvorjena« nova dvorana. Po 'mojem mnenju pa bi tak sjiored dostojno reprezen-tiral slovensko glasbo — da uporabim priljubljeno primero slovenskega komjionista-filozofa — na Kamčatki. Kdor bi hotel videti v tem samo zabavljanje, tega bi opozoril, da ima to »zabavljanje« v tem primeru prav določen namen in pomen. Hoče namreč opozoriti tiste, ki zidajo in preurejajo dvorane, na pravilo, ki velja na splošno tudi pri nas: da za resen umetniški koncert nobena dvorana ni prevelika, za koncert pa, kjer prevladujejo slabe strani nad dobrimi, tudi najmanjša dvorana ni dosti majhna. In če je na omenjenem koncertu publika res najvolnila dvorano, bi spomnil Glasbeno Malico samo na intimne koncerte lanskega leta v Hubadovi dvorani, kjer se je začetkoma trlo ljudi, na koncu pa jih je prihajalo komaj j>o trideset s kritiki vred. Kritik je pač kljub vsemu »zabavljanju« primoran priti vedno znova na koncerte, publika pa ne. Zanjo velja svetopisemska primera: če daš lačnemu, ki te j prosi kruha, namesto kruha kamen, potem se kaj I rado zgodi, da mu tisti kamen še dolgo obleži — i v želodcu. W. Pred sodniki zaradi ponarejanja denarja Maribor, 16. oktobra. Danes se je pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča zagovarjal Anton Cafnik iz Sp. Korene, kateremu obtožnica poleg greha izdelovanju ali vsaj razpečavanju ponarejenih kovancev očita še prestopek zoper drž. obla6tva in poškodbo tujih stvari. Dne 25. in 26. julija 1936 je bilo pri Sv. Martinu pri Vurbergu cerkveno proščetije. Okoli 22 je prispel k stojnici Kristine Kaube neznan moški in kupil nekaj stvari, ki jih je plačal z dvema 20 di-narekima kovancema. Ker je bila že tema, je Kau-bejeva denar brez pomisleka sprejela. Ko pa je naslednjega dne zjutraj preštevala denar, je opazila, da ima dva falsifikata. Razpečevalca falsifika-tov je kmalu izsledil Rudolf Gutman, kateremu je istotako hotel plačati s ponarejenim denarjem. Potem, ko ga je prisilil, da je njemu in Kaubejevi plačal s pravim denarjem, sta mu oba vrnila j>o-narejene kovance in ga izpustila. Ko'je Gutman ugotovil, da je na to obtoženec tudi pri drugih prodajalcih poskusil srečo, ga je prijavil orožnikom, ki so ga aretirali. Oblasti dosedaj niso mogle ugotoviti, odkod izvirajo ponarejeni kovanci, ker ministrstvo za finance še ni fioslalo svojega mnenja. Drug greh je zakrivil obtoženi Cafnik, ko ga je orožnik peljal na orožniško postajo v Zg. Dupleku. Prosil ga je, naj ga ne prijavi in mu za uslugo ponujal 30 Din in s tem zagrešil prestopek zof>er drž. oblastva. Tretje kaznjivo dejanje pa je izvršil že 5. julija ponoči, ko je posestniku Janezu Vebru jx>lomil nekaj pohištva. Obtoženec zanika vsako krivdo in trdi da je ponarejen kovanec sprejel od neznanega natakarja v neki gostilni, katerega je hotel spraviti v promet, ker ni mogel utrpeti izgube. Odločno zanika, da bi hotel orožnika podkupiti in tudi obdolžitev, da je napravil škodo jx>sestniku Vebru odločno odklanja. Predsednik senata je ves. dr. Tombak, obdolženca pa brani odvetnik dr. Pihler. Razprava ob času jroročila še traja. Revmatičnega cucka vozijo z avtom na obsevanje ‘l Prejeli smo in objavljamo: Ljubljana, dne 15. oktobra 1996. POPRAVEK Z ozirom na članek »Slovenski dom«, Ljubljana, 13 oktobra 1996, leto 1., št. 231, 3. stran, 2. in 3. kolona, 3. odstavek pod naslovom »Revmatičnega cucka vozijo z avtom na obsevanje«, se objavlja sledeči popravek: Ni res, da je tukajšnja podružnica »Feniksa« skrčila svoje izdatke, da je odjiovedala štirim uradnikom, ki so vsi revnih staršev in kateri imajo skupno mesečne plače Din 3.500.—. Temu nasproti pa, da se je povišala plača dvema višjima ; uradnikoma mesečno za Din 6.000—, katera dva j uradnika pa imata že dosedaj eden štirikratno, | eden pa dvakratno mesečno plačo vseh onih štirih uradnikov, katerim je bilo odpovedano. Iz tega računa aledi, da se izdatki niso skrčili, pač pa povišali. Poslali so štiri uradnike na cesto med brezposelne in porabili njihov mesečni skupni zaslužek od Din 3.500________, kateremu so dodali še Din 2.500.—, da so zboljšali položaj dveh višjih uradnikov, katera sta imela do sedaj že itak sijajno plačo. § Res pa je. da je podružnica »Feniksa« v Ljubljani odjx»vedala trem uradnikom in enemu praktikantu na izrecno imperativno zahtevo gospoda komisarja ministrstva za trgovino in industrijo. Na prošnjo in zahtevo naše podružnice v Ljubljani in na intervencijo tukajšnje podružnice Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov pa je gospod komisar odpoved dveh uradnikov preklical, medtem ko za ostala dva, ki sta itak upokojena drž. uradnika, vkljub naši intervenciji in potrebi službe ni dovolil reaktivacije. Ni res, da je podružnica »Feniksa« v Ljubljani zvišala že itak znatne plače dvema svojima višjima uradnikoma, res pa je, da ni bila nikomur zvišana plača, pač pa so po nalogu komisarja ministrstva trgovine in industrije bili vsem uradnikom znižani prejšnji regularni prejemki Ravnateljstvo za Slovenijo in Dalmacijo zavarovalne družbe na življenje »FENIKS« Ljubljana, Aleksandrova cesta. Podpis nečitljiv. * Pripominjamo, da popravek ne vsebuje pre- I klica naše glavne trditve v smislu naslova, da vo-! zijo nekega psa z avtomobilom na obsevanje. — Drugič pa naše poročilo samo navaja dobesedno odstavke iz govora predsednika pripravljalnega odbora Feniksovih zavarovancev g. Jerasa. Čudno se nam zdi, da za njegove besede in njegove navedbe prijema ravnateljstvo družbe nas, ki smo o tem poročali in bomo še poročali. Naročajte in širite „$lovenski dom!" Zakon o obvezni telesni vzgoji - v praksi Zakon o obvezni telesni vzgoji, ki ga ie izdalo ministrstvo za telesno vzgojo, ni več tako nov, toda vendar se še ne izvaja povsod — prav za prav skoraj nikjer Letos so v Belgradu pri izpitu za učitelje, ki naj bi izvajata ta zakon, padli skoraj vsi knndklatje, ker niso bili dovolj sposobni. Zakon predvideva predvsem, da morajo vse mestne občine imeti svoj poseben odsek, ki naj skrbi za obvezno telesno vzgojo onih mladih liudii, ki ne hodijo niti v šole in ki ne telovadijo kje Tako imamo že v Zagrebu po odločitvi mestnega poglavarstva osnovan poseben športni odsek, ki ima nalogo, da se briga za športni napre-dek in gimnastiko zagrebške mladine. Športni odsek zagrebške občine je izvršil vse predpriprave in prejšnjo nedeljo so se že vršile prve gimnastične vaje zagrebških vajencev. Športna odsek ie moral najprej urediti in popisati vse one, ki so obvezna, da se udeležujejo teh gimnastičnih tečajev. Obvezna udeleževati se teh tečajev pa je vsa moška mladina od 11. do 20. leta. Odsek ima urejeno posebno kartoteko in vodi najstrožjo kontrolo nad vsemi, ki se morajo teh tečajev udeležiti. Vsakega posameznega obveznika je pregledal zdravnik in ko je ugotovil, da je telesno zdrav, mu je obenem tudi določil prostor, kamor mora priti k telovadbi. Takoj že prva nedelja ie bila silno zanimiva in uspešna in je pokazala, kako zelo potreben je bil ta športni odsek ravno za ono mladino, ki po ves teden ne pride do tega, da bi se telesno razgibala. Kljub slabemu vremenu se je nabralo okoli 600 vajencev — skoro vsi, ki so bili poklicani. Ti tečaji so se vršili v desetih šolskih telovadnicah. Posebni učitelji, ki so položili tovrstni izpit, so mladini najprej pojasnili pomen teh tečajev, nato pa prešli na praktično delo. Prav ta prva ura je pokazala, koko zelo potrebno je uvajati zlasti v večjih mestih te tečaje. Vsi udeleženci so bili nad tem navdušeni in pokazali za to prisiljeno novotarijo veliko zanima- nje. Ti tečaji se bodo zaenkrat vršila v telovadnicah, s prihodnjim letom pa se bodo vsi preselili na prosto in v vodo, kjer se bo vršil pouk v plavanju, tako da se bodo morali vsi vajenci naučiti plavati. To, kar so druga napredna in modema mesta imela že pred leti, je končno uvedel tudi Zagreb. Za Zagrebom bo moraja priti enkrat tudi Ljubljana in druga mesta, saj zakon o obvezni telesni vzgoji to predvideva. Ravno Ljubljana ima toliko športnih prostorov in priprav in toliko mladine, za katero se nihče ne briga v telesnovzgoj-nem smislu, da bi bilo skoraj nujno, da bi morali tudi pri nas misliti na ustanovitev športnega odseka pri ljubljanski mestni občini. Nedeljsko ligino kolo Izmed najvažnejših nedeljskih srečanj spada sigurno tekma Ljubljane in državnega prvaka BSK-a. Po pretekli nedeljski tekmi s Hoškom, katero so po nesrečnem naključju izgubili, je vodstvo kluba odredilo za igralce strogo nadzorstvo in kondicijski trening. Vršijo se tudi večerna teoretska razmotrivanja, katere vodi sam vodja ekipe dobro znani Boško Simonovič. Do jiega ima moštvo veliko spoštovanje, on je tudi uolo-čen kot vodja pota za Ljubljano. BSK-u se gre za kožo. Izgubili dve točki v Ljubljani bi pomenilo staviti na kocko ponosni naslov »državnega prvaka«, ki je to leto še boli dragocen, ker je gotovo, da bo prvak jugoslaviie sodeloval v evropskem cupti. In moštvo naše Ljubljane? Ono je mirno, brez bučnih reklam se skupno z vodstvom, s koteiim tvori celoto, pripravlja na veliko bitko. Trener Obitz je iz njih stvoril disciplinirano četo, katera se bo ravnala edino po njegovih navodilih, ker mu popolnoma zaupa. Nestrpno pričakuje našo športna publika trenutka, ko bo mogla pozdraviti borce slovenskega nogometa. S toplimi simpatijami pa bo tudi sprejela zveste prijatelje iz Belgrada. Mi ne pozabljamo, da je BSK pri rojstvu SK Ljubljane zastavil za isto vso športno in moTalno pomoč, katera je.bita nujno potrebna mlademu klubu pri njegovi ustanovitvi. Od tu in tam Dr. Vladko Maček bo začel izdajati svoj službeni tednik, ki se bo imenoval »Seljački dom«. Dr. Maček je že razposlal okrožnico, v kateri pravi, da bo list nadaljeval tradicijo nekdanjega »Doma«, glavni njegov urednik pa bo tajnik politične pisarne dr. Mačka prof. Jakob Jelašič. Zagrebški nadškof koadjutor dr. Rtepinac se mudi ta čas v Belgradu in je obiskal več ministrov. Ii JNS je izstopil upravnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Banjaluki Jakob La-strič, ker se ne strinja s politiko JNS v poslednjem času. V nedeljo bo imela SDS svojo sejo in ho na njej izbrala Adama Pribičeviča za naslednika pokojnega Svetozarja. Pred pričetkom te seje bo še sjjominska svečanost za umrlim voditeljem. Volitve predsedstva skupščine in senata so glavni predmet, ki se zanj zanimajo vsi v Belgradu. Opozicija še ni odločila, če bo postavila samo enega kandidata. Vendar je kaj malo verjetno, da bi opozicijske skupine postavile postavile vsaka za sebe kandidata, ker bi jih pri tein vladna večina tako visoko preglasovala, da bi ne dobili nikjer svojega zastopnika v odboru. Še vedno se imenuje Mirko Koinnenovič kot skupni kandidat opozicije. Vladni kandidat pa bo vsekakor dosedanji predsednik Cirii. V senatu pa je položaj povsem drugačen. Govori se sicer, da bo JNS jioslavila za svojega kandidata dosedanjega predsednika dr. Tomašiča, vendar postavljajo nekateri proti njemu kandidaturo Jova Banjanina iz razloga, ker Tomašič baje spada med tiste nezadovoljneže, ki niso preveč zadovoljni s sprejemom Jevtiča v stranko. Senatski delovni klub, ki podpira vlado je dobil sedaj tri nove člane, dva novo imenovana senatorja In senatorja Andro Kujundžiča, ki je bil dosedaj med tako imenovanimi »divjaki«. Kandidat tega kluba in kluba JRZ pa bo najbrže Hrvat dr. Zelimir Mažuranič. Zagrebška policija je storila te dni važen korak in še važnejši odlok. Izvršila je bila veliko racijo s ciljem, da pri koreninah zagrabi in uduši močno razširjeno prostitucijo. Uspeh ni izostal ter je bilo izgnanih nad dvesto deklet, ki so se ba-vile s sumljivimi posli. Zraven pa je policija odkrila tudi drugo prakso lastnikov javnih lokalov samih. Ti so nastavljali osebje za postrežbo kar v velikem številu, seveda brez odškodnine, da so s tem sumljive ženske dobile stalen kraj za shajanje in nečeden zaslužek. Seveda pa jih gospodarji niso nikjer prijavljali. Policija je take gostilničarje in kavarnarje predala oblastem, ki se z zavarovanjem havijo in Jih zraven opozorila na hude kazni, s katerimi bo v bodoče preprečevala take zlorabe. Zagrebški trainvajarji še vedno stavkajo, ker se pogajanja med Mestno hranilnico in njihovo organizacijo kljub posredovanju podbana niso pomaknila niti za las najirej. Tako stoji tramvaj ie pet dni, ki se jim jih bo pridružilo še nekaj. Najzanimivejši dan Kerestinskega procesa je bil vsekakor včeraj, ko je bil zaslišan edini preostali četnik Velimir Gogič. Gogič je izpovedal nekoliko obtežilno za neketere obtožence, ker jih je ob soočenju precej prepoznal. Povedati je vedel, da so bili na pozorišču krvavega dogodka,, .ne ve pa dosti o njihovih prestopkih. V Zagrebu po sedmi url zvečer ne smejo odslej prevažati nobenih velikih tovorov. bI' V bližini Korčule so ujeli izredno velikega delfina, dolgega nekaj nad pet metrov, težkega pa 1000 kilogramov. Za Jadransko morje je ta gost zelo redek pojav in spada med tiste svojega rodu, ki žive v Atlantskem oceanu. Neki delavec v kamnolomu je opazil blizu obale veliko truplo, pa je zanj mislil, da je kitovo. Vrgel je kamen, da bi ugotovil, jeli žival še živa. Žival jia je mislila, da ji je priletela kepa hrane in se je jiognala za njo proti obali. Pri tem pa je delfin nasedel na plitvino in obležal. Prihiteli so nato še drugi ljudje in so delfina pobili z vesli. Na jiotl od Splita do Novega Vinodola je zgorel parnik »Slavija«, ki je vozil nafto za severna dalmatinska pristanišča. Posadka se je rešila. Francozi so se začeli zanimati za jugoslovanska vina. Letošnja trgatev je bila v Franciji zelo slaba, pri nas pa je še veliko starega vina, ki ima poleg svoje kakovosti tudi to prednost, da je zelo poceni. Gospodarska sloga v Varaždinu je začela pritiskati na mestno občino, naj ukine tisto trošarino, ki najbolj obremenjujejo kmete, ki prihajajo s svojimi pridelki na trg. Včeraj se je na Iliči v Zagrebu začel brez navzočnosti šoferja pomikati nazaj neki osebni avtomobil. Še preden so mogli preprečiti, se je avtomobil zaletel v izložbeno okno neke trgovine. Šofer je baje ta čas v gostilni gasil svojo žejo. V Zagrebu imajo špiritno afero, kakor imamo v Ljubljani kokainsko afero. Slepar Božo Klein je staknil posode z dvema deloma; ki so v njih nekateri zagrebški trgovci tihotapili alkohol. Trgovci so napolnili vrhnji del s slabim špiritom, skrivni del pa s koncentriranim. Slepar Božo Klein pa je .izkoristil to skrivnost ter je napolnil oni del posode, ki drži liter in pol s Špiritom, ostalo vsebino v skrivnostnem predalu pa je tvorilo 18 litrov navadne vode. Slepar je šel in tako blago prodajal trgovcem kot koncentriran alkohol. Dan našega morja bo praznovala naša vojna mornarica 31. oktobra. Na ta dan 1. 1918. so prvikrat zavihrale na bivših avstrijskih ladjah naše jugoslovanske zastave. V Narodni skupščini je predsednik Clrlč razdelil vsem poslanskim klubom prostore v novi zgradbi. Karlovški inženjer Hoffniann je baje iznašel neki novi električni akumulator, ki pomeni revolucijo v elektrotehnični industriji. V Bosanski Duhici je prišel neki kmet nepovabljen na krstno slavo. Gospodar ga Je napodil, vendar se vsiljivec ni dal tako na kratko odsloviti. Ker je bil nepovabljen zraven še precej vinjen, se je vnel prepir in takoj tudi pretep. Pri tem je padel kot žrtev povsem nedolžni gost. Seja ministrskega sveta, na kateri bodo ministri govorili o resornih zadevah, je sklicana za danes popoldne ob petih. Seja poslanskega kluba JRZ in kluba skupščinske večine bo 18. oktobra ob 5 popoldne v mali dvorani narodne skupščine v novi zgradbi. Seji morajo prisostvovati vsi člani obeh klubov. Zagrebški nadškof-koadjutor, ki se je mudil nekoliko dni v Belgradu, je bil sprejet pri kne/.u namestniku Pavlu, namestniku dr. Peroviču, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, pri notranjem ministru dr. Anionu Korošcu, trgovinskem ministru dr Vrbaniču, vojnem ministru generalu Mariču, pri pravosodnem ministru dr. Subotiču in ministru brez listnice dr. Kreku, je davi dopotoval v Zagreb. Kakšno življenje so iiveli in ilve oni, ki jih gledamo v filmu Dasi so mnogi filmski igralci zelo znani in — kakor pravimo — popularni, se o marsikaterem ne ve nič toonejšega iz njegovega predživljenja. I)a se o pred življenju znanih ljudi tako tnalo ve, je več razlogov. Največji je pač ta, da večina teh ljudi sama noče preveč pripovedovati o svojem življenju, da bi se iz lega ne izcimila in prišla na dan koka neprijetna stara dogodivščina. Nek berlinski list je prinesel te dni življenjepis naj-znamenitcjših filmskih igralcev iin igralk. Omejuje sc predvsem na to, kako so dotični igralci prišli do filma in postali — kakor se tmenujejo — zvezdniki. Prinašamo iz teh poročil nekaj odlomkov: Anny Ondra Ta je rojena 15. maja — letnice ne ve nikdo. Po rodu je Poljakinja. 2e v otroških letih pa jc prišla v Prago, kjer je obiskovala ljudsko šolo. Bila je strogo vzgojena v samostanu. Nihče ne ve prav točno, kako je prišla iz samostana in kako se jc prav za prav znaša na odru. Ve se le, da je svojo prvo veliko gledailiško vlogo odigrala v praškem gledališču »Švanda«. Dosedaj je igrala glavne vloge v nad 30 fiilmih. Zanimivo je, da je Anny Ondra prva evropska igralka, ki je nastopila v zvočnem filmu. Nekateri mislijo, da spada med najboljše filmske komike na svetu. Sedaj živi s svojim možem boksarskim prvakom Maxom Schmclingom v svoji vili blizu Berlina. Hans Albers je že od rane mladosti bil nagnjen na pustolovsko življenje. Njegov oče je bil zelo strog, a Hans Albers se za njegove prepovedi in navodila ni preveč zmenil. Dokler jc stal pred očetom, je bil prava ovčica. Čim pa mu jc izginil izpred oči, jc uganjal svoje komedije, ki so ga že tedaj dvignile nad njegovo pobalinsko okolico. 2e kot mlad dečko jc obšel vse večje nemšike kraje in mesta, a kot 19 letni mladenič je že igral glavno vlogo v Schillerjevem »Viljemu Telu«. Toda prvi Alber-sov nastop publike ni navdušil. Nasprotno: publika jc Albcrsa izžvižgala. Ker pa je bil Albers v gledališče tako rekoč zaljubljen, se kljub temu svojemu neuspehu ni odpovedali odrskemu delovanju. Razlika jc bila samo ta, da je nastope na odru zamenjal z nastopi za odrom: pridružil se je zopet potujoči gledališki skupini kot dekorater in slikar za kulise. Toda kmalu se -je izkazalo, da Albers ni niti za to delo. Tedaj je postal — sufler. Na njegovo žalost pa se niti pri tem poslu na obnesel. Tedaj so ga potisnili v zbor, da je tu uveljavljal svoj glas. V zboru je bilo okrog 20 priložnostnih pevcev, med katerimi se je Albers nekako izgubil, kar mu je pripomoglo, da je ostal daje časa v zboru. Počasi pa se jc začel brihtati; nekoč je neposredno pred predstavo zbolel igralec, ki bi imel igrati glavno vlogo. Vloga je bila komična in v sili so potisnili na oder — Albersa. Proti pričakovanju je Albers publiko popolnoma osvojil in žel velik uspeh. To je bil začetek njegove poti, ki ga je dovedla do filma, pri katerem je doslej odigral že 20 glavnih vlog. Lilian Harvey je rojena v Londonu. Še kot otrok je prišla v Ber-hn ter se je tam učila v neki plesni šoli takrat modernih plesov. Usoda jo je prinesla na Dunaj, in tam se je prvič znašla na odru v vlogi plesalke. Tedaj so odkrili njen veliki filmski talent. Ni bilo dolgo in že je bila v Londonu, kjer je igrala za film vse leto. Iz Londona jo je zanesla pot v Berlin, kjer je nastopia kar v 22 glavnih vlogah. Medtem ie bila že poročena s filmskim igralcem Fritschem. Ko ii je bil ponujen angažman za Hol-lYwood, se je uprl njen mož, ki je bil proti temu, da odide Lilian v ftollYwood. Tedaj je izbirala ta filmska igralka med dvema: Ali sc odpove možu, čili pa angažmanu v HollYwoodu. Odtočila se je za HollYwood ter se ločila od svojega moža. Tu je ostala le tri leta, odkoder se je vrnila v Berlin, kjer dela sedaj pri UFI. Tudi znani filmski igralec Willy Fritsch je po rodu Poljak. Rojen je v Katovicah leta 1901. Pripravljal se je za inženerja in jc precej pridno študiral na berlinski politehniki. Prišla pa je vmes ljubezen. Zaljubil se je in obesil šolo na klin. Ta preobrat na njegovi življenjski poti ga je privedel tudi do odra. Njegova tedanja simpatija, igralka največjega berlinskega gledališča, ga je priporočila gledališkemu ravnatelju. Dve celi leti je bil Fritsch nato pevec v gledališkem zboru. L. 1924 pa so ga iznenada odkrili za film m naenkrat je postal slaven. Poleg filma hi bilo v njegovem življenju najmanj omembe vrednega morda to, da se je poročil z Lilian Harvcy in se od nje tudi ločil. Nova hollywoodska senzacija V HollYwoodu, tem svetovno znanem filmskem središču imajo od časa do časa tudi svojevrstne senzacije, o katerih mora zvedeti ves svet že zaradi tega, da ostane HollYwood aktualen. V verigo teh senzacij se je sedaj vključila afera, ki jc nastala okrog najmlajše igralke sveta ShideY Temple. Kakor znano ta najmlajša osva-jalka filmske publike še ni dosegla 10. leta. Sedaj je filmski režiser Jack Maves tožil to punčko za nič manj kakor za 52 milijonov dinarjev. Rešiser jc utemeljil svojo tožbo takole: »Kot filmski rešiser sem imel priliko spraviti malo ShirleY k filmu. Z njenimi starši sem naredil pismeno pogodbo, da dobim primerno nagrado, če napravim iz male Shirlev filmsko igralko. Jaz sem lo tudi storil. Izključno moja zasluga je, da je postala punčka ljubiteljica filmskega občinstva. Mala Shirlev je zaslužila že od vsega začelka pri filmu 500 Din-na dan. Sedaj pa ima prihranjenih že okoli 260 milijonov Din, njeni letni filmski dohodki pa znašajo še vedno okoli 64 milijonov Din. Najmanj, kar mi pristoji — zatrjuje rešiser Ha-ycs — je 52 milijonov Din.« Ker jc Shirlev Temple še pravi otrok, je tožba vložena proti njenim staršem. Ti so najeli najbolj znane advokate in ves filmski svet z napetostjo pričakuje, kaj bo k tej stvari reklo sodišče. »Praviš, da nimaš s seboj ključa od vežnih vrat?« »Tako je, ključ ima vedno moja žena.« »Bržkone ima žena tudi ključe od blagajne?« »Tudi.« »Potemtakem nimaš nobenega ključa, nesrečnik?« »O pač, imam ključek od stenske ure, razumeš ...« ■ '-.■vCl L, Križarka »Emden« — ponos nemške mornarice. 77 I Zeleni pekel Stvorili smo veselo brodovje in se vozili samo nekaj metrov narazen drug od drugega. Ločili so nas le tisoči črnih, penastih mehurjev. Občudovali smo spretnost, s katero so naši krmarji opravljali svoje delo. Indijanci so plavali, držeč jermene v zobeh in bili ves čas tik za pelotaini. Z ramami so zdaj pa zdaj poskakujoče vozilo sunili in potisnili naprej, da ni krenilo iz prave smeri. Včasih je kateri izmed Indijancev z usti zajel požirek vode iz Rio Grande ter jo potem z vso silo izpljunil. Tedaj je naša ladja dobila zmeraj močan sunek naprej. Ko smo prišli do blatne sipine, so naši vodniki stekli tako naglo, kar se je dalo, po blatu in so po njem gazili do kolen. Naglo so bredli zato, da se ne bi pogreznili. Mi smo se pa naslonili s hrbtom na zadnjo stranico čolna udobno kakor kralji ter spet nalahno zdrsnili v glo-bokejšo vodo. Ko smo srečno prišli na drugi breg, smo drug drugega otožno ogledovali, kajti naša obleka je nosila jasne sledove vode iz reke in je bila do zadnje niti premočena. Ko smo ponoči, taborili nedaleč od Santa Cruza, je ob mraku privršala nad nas nevihta. Med razgrajanjem in besnenjem deževja, ki je bičalo vse ozračje in pokrajino, sta dve letali grmeli proti vzhodu. Njihova kolesa so se sko- I raj dotikala drevesnih vrhov. Ko sta letali ro-I potali čez naše taborišče, smo spoznali Santal-I lovo mazilasto rumeno bojno letalo in Charcov srebrno se lesketajoči Junkersov enokrilnik. Pograbila nas je vse ista misel, planili smo iz svojih mrež. »Vojna!« Čas in višina, v kateri sta leteli letali, nista mogla pomeniti prav nič drugega. Naglo smo osedlali živali in po kratki ježi, ko so se viharni oblaki polagoma razvlekli, smo bili po dolgih mesecih prvič rešeni Zelenega pekla. Naše olajšanje je bilo skoraj prijemljivo. Na mah je izginil zatohli, dušeči, nesreče in razpadanja polni zrak v pragozdu. Izginili so neizprosni zeleni zidovi, ki so nam tako dolgo dajali edino prebivališče. Pred nami se je vse do ozadja mogočnih škrlatastih gora širila pro-strapa, valovita ravan brez drevja. V srcih se nam je budilo veselje, kakor da smo pravkar ušli iz ječe. Zemljo je preprezala sveža trava, razkošje, katero so naše živali že zdavnaj pozabile. Pustili smo jih, naj se do sitega in po mili volji napasejo. Ko smo se bližali, so voli z velikimi očmi počasi dvigali glave. Čreda mezgov je zdirjala čez zeleno ravan in rezgetala našim sestradanim živalim zadnje novice. Okrog glav nam je krožila jata sinjesivih golobov. Santa Cruz de la Sierra! Sveti Križ v gorah! Krasna cerkev Odrešenika v Moskvi, ki so jo boljševiki porušili. Gornja slika kaže njene razvaline. Edvard VIII. vef zakaj se smeji Angleški kralj Edvard y,III. sc vedno smeji, kadar gre mimo nekega stolpa v enem od mnogih dvorskih posestev. Večkrat so že dvorni dostojanstveniki vpraševali, kaj naj to pomeni. O vzrokih tega smejanja so krožile najrazličnejše govorice. Končno pa se je le zvedelo, zakaj se angleški kralj tako smeji, kadar gre mimo dotičnega stolpa. Nekoč so v tem panku popravljali nasade in je bilo tu zaposlenih zelo mnogo delavcev. Vsi so se ravnali po-uri, ki je kazala s precej nizkega stolpa. Nekega dne pa se je mlad fant splazil na stolp ter ie pomaknil kazalce za celo uro naprej. Delavci so si vsi naravnali po stolpni uri tudi svoje žerne ure ter so si med seboj šepetali: »Kako hitro mine danes časi« Kmalu pa so ugotovili, kako je bilo z uro. Našli so tudi krivca in fant ie bil seveda tepen. Ta fante pa je bil — sedanji angleški kralj Edvard Vlil. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. j < sc ec £> o •-» nudi po izredno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNK PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA X IL NADSTROPJE 1 To je romantično ime, kakršnih ne poznamo več. Za trudnega popotnika je tudi mesto na prvi pogled romantično. Rešeni vseh skrbi smo naglo jezdili po svoji poti kakor glasniki z važnimi novicami. Vse je bilo kakor nalašč, da je vzbujalo popotnikovo domišljijo: prostrana zelena ravan, stena visokih, v nebo molečih gora in nebo, polno počivajočih oblakov. Tam je bilo mogoče videti svetega Jurija na snežnem belcu, kako s kopjem zabada zmaja. Tam spet je bila ladja, ki se spušča v morje, da se valovi penijo ob njenem kljunu, pasatni vetrovi ji napenjajo jadra. Vsi nebeški angeli prepevajo soncu hvaloin slavo. Proti večeru smo dospeli v predmestje Santa Cruza in smo našli, da so pusta in zapuščena. Ob hišah so se kilometre daleč vlekle peščene, netlakovane ceste, ravne kakor črtalo, ki so morale v deževnem času nuditi vodi krasne struge. čez kratek čas je pridrla do nas pritajena, jezna zmeda glasov, ki jo je zdaj pa zdaj pretrgal glasen klic. Vzpodbodli smo mezge in dirjali na glavni trg. Pod okni rumene stavbe v senci visoke stopnice se je gnetlo kakih pet tisoč ljudi. Z nekega balkona se je sklanjal velik moški in na molčeče poslušalce se je lil veletok ognjenih besedi. Zdaj pa zdaj je do govornika zagrmelo tuljenje. »Viva Bolivia! Muera el Paraguaj!« To kričanje so spremljali vzkliki po maščevanju, ki so žražali divjo besnost. Tudi krave šminkajo V Sev. Ameriki se razprostirajo, kakor znano ogromne kmetije — farme. S teh kmetij so začeti prihajati v zadnjem času ljudje v mestne lekarne in drogerije ter so tam v velikih količinah nakupovali šminko, ki jo sicer uporabljajo odlične mestne dame za barvanje svojih usten. Dolgo miso mogli trgovci ugotoviti zakaj so kmetom šminke. Končno jim je le nekdo rešil to uganko: »Te šminke namažemo mi na krtačke, s katerimi potem krtačimo našo živino, namenjeno za sejem. Na sejmiščih moramo namreč lastno živino razlikovati od sosednje, in smo prišli na to, da je šminka še najboljše barvilo za — krave. Muzikalni volkovi V pokrajinah, kier človek še lahko razmeroma mnogokdaj sreča volkove, sc širijo govorice, da volkovi ne marajo za godbo. Naravnost divji pa postanejo tedaj, kadar zaslišijo kje kake gosli. Ljudska govorica ve celo povedati, da se takrat volkovom ježi koža. Da bi ugotovili, koliko ie na teh govoricah resnice, so se učenjaki londonskega zoološkega vrta odločili, da napravijo tozadevni poizkus. Eden od strežajev je moral prinesti gosli ter na njih igrati sredi zverinjaka. Pri rodoslovci pa so opazovali, kako učinkuje ta glasba na posamezne zverine. Pri tem so baje res prišli do ugotovitve, da so volkovi postali ob zvokih gosli nekako nervozni iin mnogo nevarnejši kakor sicer. Ljudje pa pravijo, da so v zmanost zatopljeni učenjaki pozabili ugotoviti krivca. Niso namreč ugotovili, ali so bile krive tej nervozi gosli ali strežaj, ki je gosli igral. Mogoče ni bil to najboljši godec. Kamnosek ali pivovarnar? Na nekem pokopališču v severni Irski so odkrili nek izredno star nagrobni spomenik, ki je nosil tale napis: »Tukaj počiva John Oliver Grifith, ki je bil zelo star. Doživel je svoj 118 rojstni dan. Pokojnik je poznal v svojem življenju samo eno napako: Bil je nerazdružljiv prijatelj piva. Nihče ga ni videl kdaj treznega. Bil je vedno tako okrogel, da so nekateri šegavci celo zagotavljali, da si tudi smrt ne upa v njegovo bližino. Nekega dne pa je prišel Oliver menda le k pameti. Ponesrečilo se mu je, da je ostal trezen. To pa ga je stalo zelo drago. Tedaj se je smrt le akorajžila in ga pobrala.« Vse kaže, da je bil kamnosek, ki je klesal ta spomenik, le pivovarnar. »Poslušaj, Tone, ali nisi imel ti osla, ki ti jc zbolel? Kaj si mu pa dajal?« »Terpentini« Čez nekaj dni: »Držal sem sc Tvojega recepta in sem tudi svojemu oslu dal terpentina. Toda, vseeno je poginil!« Tone: »Moj tudi!« Radio Programi Radio Ljubljana " Petek, lil. oktobra: 11.00 Šolska ura:: V Sofijo In na Vito® planino (g. Marjan Tratar) — 12.00 Slovenska narodna in umetna pesem (plošče) — 12.45 Vreme, porodila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Pevsko jaaz-skupine (plošče) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Mati vzgojiteljica (gdč. Folieita Labernik) — 18.20 Pilar Arco poje (plošče) — 18.40 Spomini na Španijo (Etbm Boje) — 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Sodelovanje srbske in holganske cerkve v zgodovini (dr. Pavle Jevtič Iz Bel«rada) — 19.50 Za dobro voljo: Zdravnikova zmaga (prizorčeik — 20 00 Preuos simfoničnega koncerta iz Varšave. Dirigent: Ijovro Malačič — 22.00 Cas, vreme, ix>ročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 16. oktobra. B čl orad 1: 20.00 Pr ono« H Varšave —• 22.20 Ple&ne plošče. — Belprad II: 20.00 Glasovi iz Gorsikega Kotarja (Aleksič). — Zaprcb: 20.00 Varšava. — Dunaj: 20.10 Igre — 22.20 Sonate — 23.15 Kvartet — 0.15 Simfonična glasba. — Budimpešto: 19.30 Gold mar kova opera «Zam«ka pravljica« — 22.80 Salonski orkester. — Trst-Milan: 17.15 Ple&na glasba — 20.40 Komorna glasba — 21,30 Onkesitralni in vokalni koncert. — Him-Bari: 20.40 Pietrijeva opereta «Iiompiocolo«, nato plesna glasha. — Prapa: 19 30 Fi-bichova opera »Zaročenka Mesnine« — 22.25 Plošče. — Brno: 20.20 Orkestralni koncert — 21.20 Brn-ska filharmonija. — Bratislava: 20.05 Simfonični koncert — 22.40 Franoosfet in italijanske renesančne pe