|pplJ in m S E; P T. - O K T O B E R 19 6 1 XXVIII S~#0 Kristus večni kralj sveta RIM JE PONOVNO SPREGOVORIL V petek, n. julija, je sv. oče Janez XXIII. izdal novo okrožnico, ki 8e imenuje: Mati in učiteljica. Okrožnica, ki je najdaljša v vsej zgodovini je namenjena vsemu krščanskemu svetu, je obširen in temeljit nauk o socialnih vprašanjih sedanjega časa. Razdeljena je na štiri dele. Prvi del na kratko povzema smernice prejšnjih papežev od Leona XIII., ki je z „Rerum novarum“ leta 1891 postavil osnove socialnega nauka Cerkve, P® do Pija XI. ki je znan po svoji „Quadragesimo anno“ in Pija XII. Nove spremembe, ki so nastopile po zadnji svetovni vojni pa so seda-niega svetega očeta prisilile, da je izdal novo okrožnico, ki naj pojasni n°va vprašanja. Med spremembami na znanstveno gospodarskem področju so zlasti tele: °dlcritje in uporaba atomske energije, automacija, hitrost prometnih sredstev, rQdio, televizija in poleti v vsemirje. Na socialnem področju je opaziti na eni strani zmanjšanje razlik med razredi, na drugi strani pa še velik Vfepad med bolj in manj razvitimi državami. V političnem življenju je Zaznati po nekaterih državah vedno večjo oblast ljudstva, drugje konec starih kolonij, osvoboditev novih narodov, povsod pa vedno večja nevarnost brezbožnega komunizma. V druge delu okrožnice razpravlja sv. oče o pravici do zasebne last-nine, soudeležbi delavcev pri proizvodnji in o posredovanju javnih oblasti. Glavne točke tega dela so sledeče: 1Delavci morajo prejemati tako plačilo, da bodo mogli pošteno živeti ln Preživljati svojo družino. 2. Sadovi proizvodnje naj se razdele med delodajalce in delavce. S. Zasebna lastnina je temelj urejenega življenja. 4. Neka 8°cializacija je upravičena in more, če ostane v pravih mejah, služiti samo * dobro vsem. 5. Med stanovi naj vlada socialna pravičnost. 6. Ni dovo-lano delavce siliti k delu, ki presega človeške moči, zato da se čim hitreje p°tieča proizvodnja narodovega gospodarstva. Tretji del okrožnice govori o potrebi svetovnega socialnega ravno-Vesia. Med bolj razvitimi narodi in, onimi, ki so šele na začetni stopnji razbij1 naj vlada prava vzajemnost. Bolj razviti narodi naj ne ostanejo brez-Vlžni do onih, ki se bore z začetnimi težavami, ampak jim naj nesebično ®°Puigajo s kapitalom in sposobnimi ljudmi. Manj razviti narodi pa naj veseljem sprejmejo njihovo pomoč. V četrtem in zadnjem delu okrožnice pravi papež Janez XXIII., da e socialni nauk Cerkve zmožen ustvariti boljši svet, kajti le-ta upošteva, 40 Je vsak človek temelj in cilj in subjekt vseh ustanov socialnega življenja. i. _ Ob koncu pa sv. oče prosi vse kristjane, da se naj v vsakdanjem živ-^enju ravnajo po socialnem nauku Cerkve, če tega ne bi storili, bi s svojim banjem škodovali Cerkvi sami. Na meda.meriški gospodarski konferenci v Punta del Este, Urugvaj, so Združene države Severne Amerike obljubile gospodarsko zaostalim deželam južne in srednje Amerike ogromno pomoč. Ali je to v skladu s krščanskim socialnim naukom? DRUG DRUGEMU JE TREBA POMAGATI Kljub velikemu številu narodov in držav, vse človeštvo tvori eno samo veliko družino. Ta ima tudi svoje zakone in svoj cilj. Cilj človeške skupnosti je dobro vsega človeštva, človeški rod je prav zato ustvarjen, da si posamezniki in skupnosti prizadevajo za skupno dobro. Človeška družba ima po načelih naravnega mednarodnega prava, po načelih in predpisih pozitivnega prava ter mednarodnih pogodb svoje zakone, ki urejujejo in varujejo njeno edinost ter pospešujejo napredek in blagostanje. Narodi morajo priznavati medna-narodno naravno pravo, ker je temelj mednarodnega sožitja. To zahteva od vseh in vsakega spoštovanje narodne samostojnosti, pravico do napredka in razvoja ter vseh sadov kulture in civilizacije. Spoštovati se morajo legitimne mednarodne pogodbe in obveznosti, prav tako tudi moralni zakoni v vsej celoti, da noben narod ali država ne bo mogla dvomiti v iskrenost druge. Razlike v kulturi, v jeziku in civilizaciji ne komplicirajo mednarodnega življenja, ampak ga bogatijo. To prid® še posebej do izraza, če znajo narod* te dobrine medsebojno izmejavati. Krščanstvo uči bratstvo vseh narO' dov in ljudstev, s tem pa prav nič n® nasprotuje domovinski ljubezni P°sa' mcznikov. Kdor resnično ljubi svoj na' rod in domovino, ne more sovražiti *** prezirati ostalih narodov. Narodi imajo skupne interese, zat® so si medseboj vedno bolj odvisni. ljenjske potrebe, gospodarski, tetini®® in kulturni razvoj jih naravnost siW k tesnejšemu sodelovanju in poveza ’ Preteklost in sedanjost dokazujeta, ** človeški napredek ni mogoč, če ni ^ žitja, tvarne in duhovne dobrine mor® jo biti posredovane in dostopne vs® narodom in deželam. Nihče ne sme zabiti, da so geniji, njihova dela ali 0 kritja last vsega človeštva. POMOČ GOSPODARSKO ZAOSTAL1*1 NARODOM Zgodovina človeštva nam dokazni da so si narodi več pomagali, kotP sovražili. Kljub morebitnemu sovr»9 a*‘ nasprotovanju je končno le zmagala 7-dtava pamet. Vsaka doba je imela svoje proble-me in nujnosti. V sedanjem stoletju, Posebej še po drugi svetovni vojni je v ospredju problem gospodarskega razvo-io in napredka velikega števila narodov. že med drugo svetovno vojno je krščanski svet mislil na povojno obno-v° in pomoč potrebnim. Začela se je Mednarodna in gospodarska pomoč v Mr.šom obsegu. Vsi odločujoči činitelji so si bili edini, da je treba nekaj sto-*"'ti. Različna so pa bila mnenja, pod nierimi vidiki se naj ta pomoč dobi in j^zdeljuje, torej, kdo naj da, zakaj in koniu naj da. Nekateri so bili mnenja, a se morajo upoštevati politični, drugi ?a da gospodarski, ideološki vidiki ter Mteresi naroda in države, ki da. Prav ako so zagovorniki mednarodne gospodke pomoči zaostalim deželam de-*j° v realiste in idealiste. Ne more se na tem mestu ohrav-aavati vprašanje z vseh stališč in vi-'kov, moramo pa takoj priznati, da je a Pomoč potrebna. Kot morajo bogati fresamezniki pomagati revežem, ker to zahti evata socialna pravičnost in krnska dobrodelnost, tako morajo tudi js^gati narodi pomagati revnim deželam smatrati za svojo dolžnost. Privatniki, pripadniki enega ali več ar°dov večkrat ali stalno pomagajo ^°trebnim deželam. Obstoja po svetu ®c privatnih združenj, ki se udejstvuje10 113 *cn’ P°droči»- Vendar dandanes 0, P^Moč več ne zadostuje. Zato imajo pr astniki in državniki dolžnost, da te , »leme rešujejo in organizirajo učin-1,0 mednarodno pomoč. je organizirana mednarodno go-Pe j31"8*18 pomoč potrebna, nihče več v<>mi. Vsi to poudarjajo, vsi se za- vedajo, da se mora skrbeti za dobro vseh narodov in vsega človetva. Vedno bolj zmaguje zavest, da imajo bogati narodi moralno dolžnost kakor tudi obveznost po načelih mednarodne socialne pravičnosti, da pomagajo potrebnim narodom. Po katerih načelih in vidikih se pa naj pomoč daje ali razdeljuje? Kjer je večja potreba, tam se mora dati več in hitreje. Narodi ali dežele, ki so bolj zaostali in živijo v velikem pomanjkanju imajo prvi pravico do pomoči gospodarsko naprednih in premožnih dežel. Pri tem je treba upoštevati, če si sami resnično ne morejo pomagati. Morda jim najprej ni potrebna tvarna pomoč, ampak vzgoja in izobrazba ter jih dvigniti na stopnjo, da bodo znali z lastnim bogastvom pravilno gospodariti ter dvigniti na višjo življenjsko raven. Mnogokrat so narodi revni radi korup- Moderni apostol revežev p. Pierr je že nekaj let apostol trpljenja dje in nenravnega življenja vladajočih krogov in bogatinov. V takih primerih je najprej potrebna vzgoja in nravna obnova ter potem šele tvarna pomoč. Morejo biti tudi primeri, da je dežela resnično tako revna, da ne more preživljati jvseh prebivalcev. Tem sp more dati možnost izseljevanja v dežele, ki potrebujejo delovnih rok in jim tako dati možnost dostojnega življenja. Tam kjer ni predpogojev za gospodarski razvoj, ni primerno problemov reševati le začasno. Naravno je, da bo bogata dežela najprej pomagala svoji sosedi, če je pomoči potrebna in potem šele oddaljenim. Tako tudi v mednarodnih odnosih upošteva načelo sosedstva in bliž-noeti. Upošteva se tudi zgodovinska povezanost. Bogata dežela bo pomagala najprej svoji bivši koloniji ali deželi, ki je kdaj živela z njo v državni skupnosti, potem še le drugim. Opravičeno je, da se da hitreje in večja pomoč narodu, ki se odločno upirajo navalu komunizma in bi brez te pomoči težko vzdržali, ali pa narodom, ki se pod tiranijo komunizma borijo za življenjski obstanek. Gledati se mora tudi na učinkovitost pomoči. Med dvema enako potrebnima se da pomoč tistemu, ki jo bo znal bolj pametno uporabiti in bo rodila večje sadove. V deželi, kjer manjkajo osnovni pogoji uspešnega gospodarskega razvoja, ni upati, da bi denarna pomoč spremenila dejansko stanje. V takih primerih je najprej potrebna vzgoja, tehnična izobrazba ali morda tudi reorganizacija ustanov, na katerih slonj gospodarsko in politično življenje dežele. Mnogokrat se taka pomoč odklanja, ker sc smatra kot vmešavanje v notranje zadeve dežele, hočejo samo denar. Vsled tega nastajajo tudi med- narodna trenja, nevoščljivost, nezaupljivost in tudi sovraštvo, kot se to dogaja v več primerih v Južni Ameriki v odnosih do Združenih držav Severne Amerike. Kadar so potrebe res velike, če so v nevarnosti samostojnost, svoboda, verske in kulturne vrednote, je pomoč nujna in se ne sme odlašati. V takem pri' meru vsi ostali pogoji stopijo na druff® mesto. DELO KATOLIČANOV Pokojni papež Pij XII. je potreb6 mednarodnega sodelovanja in gospodarske pomoči priporočil narodom že Pr^’ mesec svojega vladanja (9. 4. 1939) enako učil do svoje smrti. Tudi sedanj papež Janez XXIII. je že večkrat pni' poročil, da morajo bogati narodi, Č'"1 so zadovoljili svoje legitimne potreb®-priskočiti na pomoč gospodarsko z8^ stalim deželam. Tako se utrjuje mir i® vez med narodi. Sveta stolica stalno pomaga po svojih močeh vsem narodom v potrebi i*1 nesreči. Priče smo, koliko dobrega J storil pokojni Pij XII. narodom in <*e' želam po vsem svetu, ne glede na veT° ali raso. V različnih deželah se katoličani ®r ganizirajo za pomoč potrebnim nar6 dom. Veliko dobrega so na tem P®° ročju storili katoličani Združenih dr*®, Sevc.rne Amerike. Obstojajo tudi zav® in instituti, v katerih se pripravil8-^ socialni in tehnični delavci za P010^ gospodarsko zaostalim narodom in^ P niagajo prj vzgoji domačega narašča) Izredno velike važnosti je tudi misijonarjev, ki poleg iskartja 8 skrbijo za kulturni in tvarni naprej” zaostalih narodov te.r so prvi, ki °r)e|c ledino in pripravljajo pot do njih® samostojnosti. .rt tVA AVGUST HORV ŠE ROTI K BOGU Sebe praznimo in polnimo se z Bogom po boju proti sebi, svetu, grehu 'n Po zakramentih, krepostih in molitvi. Razen teh glavnih poti so še nekatere, ki tudi pomagajo pri vsem tem: z* *asti stalna misel na Boga, izpraševanje vesti in skladnost z božjo voljo. ŽIVETI V BOGU • Človek naj bi kar najbolj pogosto mislil, da je Bog povsod navzoč, in naj bi vse delal kot pod 'božjim pogledom. • Skupaj z dejanji ljubezni do Boga mora ta vaja nadomestiti vse druge pobožnosti (Sv. Frančišek Sal.). • Sveti arški župnik ni rekel ali storil ničesar, kar bi mogel reči ali storiti boljše. In to prav po tem življenju v Bogu. • Človek se pred božjimi očmi izogne tudi najmanjši hoten; napaki. ISKATI PO DUŠI • Vsak dan jo treba iskati po lastni duši: kaj je bilo dobrega in kaj slabega čez dan. • Izpraševati se posebej o posebn; napaki ali čednosti je za resnični dvig skoro nujno. • Ne ugotavljati le bolezni, ampak predvsem njene vzroke: če je poža-gano celo drevo, ni treba več žagati vej. W Vse duhovno življenje naj bi bilo podvrženo tej kontroli. biti skladen z božjo voljo ® Človek naj bi se popolnoma podredil božji volji, pa naj z njim ukrene, kar mu ljubo. Sprejet; vsako božjo zapoved, prepoved, duha evangeljskih svetov, srečanja s stvarmi in ljudmi. Pa obenem vse, kar ima Bog v bodočnosti še pripravljenega. * Kajti: nič se ne zgodi, česar bi Bog od večnosti ne predvidel, hotel ali dopustil. • Vse, kar Bog hoče ali dopusti, pride iz njegovih dobrotnih rok. B. R. Če ne bomo poskrbeli, da se naša mladina že v otroških letih vraste v slovensko skupnost, bomo po nekaj letih priče našim društvom brez članstva, listom in revijam brez bralcev, prireditvam in domovom brez slovenskih ljudi. BO NOVI ROD ŠE SLOVENSKI Če bi nam bil kdo ob tistem nepozabnem odhodu iz domovine rekel, da bomo čez nekaj let pozabili, da smo Slovenci, bi nas globoko žalil. Ranil bi nas v tisto, kar nam je bilo v tistem trenutku še prav posebno drago ■— ljubezen d'o našega naroda, do naše domovine. Novi rod v tujini Ko se po petnajstih letih bivanja v tujini zbiramo na roditeljske sestanke, moremo ugotoviti, da bi bila naša takratna bolečina upravičena. Naraščanje števila otrok v slovenskih tečajih ter zanimanje in sodelovanje staršev z njimi dokazuje, da velik del slovenskih staršev po petnajstih letih še čuti slovensko, se zaveda važnosti slovenske skupnosti v izseljenstvu in da želi v istem duhu vzgajati svoje otroke. To je sicer naša dolžnost, a obenem lepo priznanje. Ne sme nas na preslepiti ta uspeh, ko skušamo prodreti v resničnost celotnega življenja naše skupnosti. Bilo bi za nas usodno. Opajali bi se ob dobrem sadu, pa morda prezrli, da se nam uničujejo drugi sadovi. Stvarni pogled nam kaže, da — medtem, ko še živi narodna zavest pri starejših in nam daje upanje mladina v slovenskih tečajih — ni tako pri do-raščajoči mladini. Da se je en del te mladine nekako odtrgal od naše skupnosti in stoji ob strani kot suha veja — pri tem, ko mu nudi danes skupnost toliko možnosti za udejstvovanje. Kje je vzrok za to? Krivično bi bilo obsojati, kdo im® krivdo. 'V glavnem jo nosijo razmere-Prva leta bivanja v novi deželi so bila pač tako težka in naše življenje tako neurejeno, da družina sama ni niOg‘a nuditi tistega, kar je za normalno rast mladine potrebno. Tudi je bilo treba časa, da so se organizirale mladinske organizacije. In prav v tem, da takratna mladina poleg razrahljanega družinskega življenja ni imela ali se i>> mogla udeleževati skupnega življenja, je važen vzrok, da je ta mladina kl°' nila pod težo vpliva novega okolja >n v veliki meri zmanjšala, če ne izgubil9’ svojo narodno zavest. Da.nes sc v skup' no življenje ne more vključiti, ker i1 manjka most čez vrzel prejšnjih let. Zelena ali suha veja? Če jasno premislimo ta dejstva, moremo iz njih potegniti za našo bodočnost tole usodno izkustvo: če no boru® poskrbeli, da sc mladina že v otroški letih vraste v slovensko skupnost in P° končanem šolskem tečaju spontano P1"6' ide v srednješolske in druge mladinsk® organizacije in naprej, bomo po nekaj letih priče našim društvom brez žluu ste se tudi vi pripe-'jali v Argentino z ladjo „Santa Cruz“ ? f^Va> slovenskim listom in revijam /Gz bralcev, prireditvam brez udele-6nccv. Z našega narodnega telesa se .0 odlomila nova suha veja slovenske 'Zseljenske skupnosti. Vse to nas navdaja s skrbjo in za-^jo velike odgovornosti. Kje je zago-Ovbo, da ne doleti to prav naših otrok? , Čudil bi se tej zaskrbljenosti, kdor v? mogel od blizu videti življenje na-.. tečajev, številnih skupnih in mla-v n®kih organizacij ter kulturnih združb ves naš tisk in vsakovrstne Prireditve. Z zavidanjem zro tuje načrtnosti na pestro in bogato življenje 8 ovenske skupnosti. In mi se bojimo Za našo mladino? t^a! Tudi pri vseh teh številnih Sredstvih nismo gotovi, da se ohrani. *J!0, če ne bomo znali teh sredstev mla-Posredovati. Zastonj čakamo, če 'slimo, da bo mladina sama segla po Jih. Premočna je vaba sodobnega živ-lenja, da bi se otrok sam od sebe odjedal prijetnemu, lahkemu, kar nudi . °ije, in se odločil za dobro, pametno, n° in koristno, kar mu nudi slovenska yd^P1?08*. Tudi ne pripada otroku ta °citev. Mlado drevo se ne vzgaja mo. Potrebuje skrbne roke, ki ga smerja, obrezuje, gnoji in ščiti pred Varnostjo. Od staršev zavisi Ta roka so za otroka njegovi starši. Njihova dolžnost je, da otroka, ki je sad njihove ljubezni, ne le vzrede, ampak tudi vzgoje. Tako važno je to poslanstvo staršev, da ga je Bog zaščitil z zakramentom. Ni ustanove, vzgojeva-lišča ali posameznika, ki bi mogel dati otroku to, kar mu morejo dati dobrii starši v družinski vzgoji. Prenekateri-krat je papež Pij XII. ob reševanju problemov sedanjega časa opozoril na družino, od katere —.kot osnovne celice človeške družbe — zavisi rešitev ali propad današnje družbe. Kakršne družine, tak narod. Isto moremo reči danes za našo izseljensko skupnost. Ne bomo se ohranili ne versko, ne moralno, ne narodno, če se ne bodo ohranile naše družine; če ne bodo naši slovenski domovi neugasljiva žarišča vernega, poštenega, narodne zavednega življenja. Brez trdno družinske podlage so vsa ostala sredstva brez moči. Te odgovorne dolžnosti stavlja današnji čas na slovenske starše. Ustavimo se ob njih s posebnim ozirom na narodnostno vzgojo. O vzgoji na sploh se veliko piše in še več govori. Malokateri starši pa so prepričam, da je vsaka beseda, karanje in učenje odveč, če mati in oče drugače živita kot govorita. Dr. Trstenjak v svoj; knjigi „Med ljudmi” poudarja, da otrok veliko bolj sliši tisto, kar se starši ali odrasli šepetaje pogovarjajo, kot tisto, kar prav njemu oče ali mati na ves glas govori. Torej niso najmočnejše vzgojno sredstvo besede, ampak življenje staršev. Njihovo mišljenje, čustvovanje, ki se izražata v besedah in medsebojnih odnosih, ustvarjajo ozračje, ki ga otrok vdihava in osvaja. Otrok postane tako ogledalo staršev. Dela, kar vidi pri starših, če tudi ga ti popolnoma drugače uče. To pač živo dokazuje moč zgleda nad mojo besede. Prav to velja za narodnostno vzgojo. Kako naj bodo narodno zavedni otroci, katerih starši z omalovaževanjem govore o našem narodu in njegovi preteklosti; ki podcenjujejo in stalno kritizirajo našo skupnost in posameznike. Kako naj govore lep materin jezik otroci, katerih staršem so naše revije in listi nepotrebna navlaka, e katero jim hoče naša skupnost le izsiliti denar. Od staršev v prvi vrsti zavisi narodna zavednost njihovih otrok, če so res prežeti prave ljubezni do slov. naroda, do domovine, do slov. besede, do skupnosti in to tudi žive, ni mogoče, da bi bil; sadovi njihove vzgoje — če je v temeljih pravilna — drugačni. Otrok, ki ljubi in spoštuje svoje starše, bo vzljubil tudi tisto, kar starši ljubijo. Tako prehaja domovinska ljubezen iz staršev v otroke, kot sc pretaka življenjski soh po deblu in vejah v mlade poganjke, ki bodo čez čas dali cvet in sad in sami postali posredovalci slovenskega življenja novemu rodu. Na to zdravo naravno družinsko vzgojo mislimo, ko govorimo o vlogi staršev pri vključevanju otrok v slov. skupnost. S tem, da so starši vzbudili otroku ljubezen do vsega slovenskega, ga v nežni mladosti naučili slovenske govorice, molitev in pesmi, mu dali občutiti lepoto slovenskih navad in običajev, ga vpeljali v prvo črkovanje slovenskih besed in mu pokazali tudi našo skupnost, so postavili temelj njegovi ljubezni do rodnega naroda in mu utrdili prve stopinje iz družinskega krog» v našo izseljensko skupnost. Z veseljem, zaupanjem in ponosom bo otrok te stopinje nadaljeval in sc odzval njenim vabilom na sestanke, prireditve ter segel po slov. knjigi, reviji, časopisju. Ti pripomočki, k; so dopolnilo k družinski vzgoji, bodo postali v kritični razvojni dobi otroku nujno potrebni. Česar ne morejo od mladega fanta, dekleta čestokrat doseči starši, v tem zlahka vpliva prijatelj, svetovalec, predavatelj, tiskana beseda. Usodne važnosti je, kakšni so ti. Ne mogli bi zato razumeti slovenskih staršev, ki bi ne storili vsega, da se njihovi otroci pridružijo organizacijam in prireditvam, ki morejo skupno z našim tiskom dati otroku toliko koristi. Sodelovanje staršev z organizacijami S tem, da starši vplivajo na otroka, da se vpiše v mladinske organizacij®! da gre nato in ono prireditev, dolžnost staršev nikakor ni končana. Zmotno b' bilo misliti, češ, mi smo svoje opravili» sedaj naj vzgajajo drugi. Da bodo organizacije in prireditve dale mladini t0» kar morejo, je nujno potrebno sodelovanje staršev. S tem, da se starši zanimajo, kam hodi njihov sin, njihov® hčerka, kakšni so ti sestanki, prireditve, kakšen njihov vpliv, program» uspehi, ovire in, če je potrebno, tu(1* priskočijo na pomoč, s tem tudi otrok*1 vzbujajo zanimanje, zavest važnosti in Potrebe organizacije ter ga navdušujejo v ljubezni do dela. Nasprotno bi starši 8 sv°jim nezanimanjem povzročili, da Se k° otrok, ker mu ne nudijo nobene °P°re, za organizacijo ohladil, se od-0la'£nil in tudi do staršev postal neza-aPen. Tako bi starši nehote, a po svoji vivdi pripravili sebi bridko razočaralo. Seveda ne sme bit zanimanje star-,. .. za doraščajočo mladino nekaka po-Oska kontrola, ampak resničen izraz Uubi Vz8oji. ezui, ki spremlja starše pri vsej Slovenski tisk . Drugo področje, na katerem moreni starši velik vpliv, je slovenski Pravimo, da je tisk velesila. V res-c* to tud; je ne le zaradi množine iz-nl, ki preplavljajo svet, ampak zlasti po svoji notranji moči, s katero si zlahka osvoji bralca. Tako zvest spremljevalec kot je knjiga ali revija, tako neopazen in intimen, tako potrpežljiv ni nihče drugi. Prav zaradi tega je vpliv tiska tako prodoren in širok. Ko bi mogli samo za hip prodreti v globino človeških src, bi se zgrozili, koliko teme, dvomov, sovraštva, umazanosti ali samo otopelosti in mehkužnosti je pustilo v njih slabo in indiferentno čtivo. Po tem spoznanju pač ne moremo dopustiti, da bj se naša mladina hranila s praznimi brošurami in omlednimi revijami, ki se vsiljujejo na vsak korak. Če tudi ne bi povzročile druge škode, je dovolj, da skvarijo otroku smisel in okus za zdravo branje. Nočemo trditi1, da je vse slovensko branje zaradi tega, ker je slovensko, tudi najboljše. Vedno moramo biti pazljiv^, bodisi pri starem bodisi pri no- Mladinska igra „Kekec in Mojca“, katero so v juliju letos igrali otroci Slomškovega mladinskega odra (foto Marijan) vem, zlasti pri onem, ki prihaja iz domovine. Imamo pa v izseljenstvu nekaj revij, časopisov in knjižnih založb, ki so za nas velik zaklad. Poudariti jih hočemo zarad'i njihovega vsestranskega mišljenja in čutenja, ker je potrebno za obstoj naše skupnosti. Če bi mogli o naši mladini trditi, da se hran; s tem tiskom, bi si pač lahko čestitali; taka mladina bi bila na najboljši poti verske, moralne in narodne ohranitve. Da se to uresniči, je naloga staršev, da jo k temu pripelje. Prepozno je, če začno z navajanjem, ko ima otrok 12, 14, 16 let. Kot smo že poudarili, imajo ključ do uspeha starši, ki so se že v otrokovi rani mladosti ukvarjali z branjem slovenskih otroških knjig in to skrb nadaljevali vso šolsko dobo. Podlaga je vedno vzgled staršev. Kjer oče in mati pogosto segata po dobrj slovenski knjigi in sodobnem tisku, jim bodo tudi otroci 'radi sledili v prebiranju zanje primernih del. Skupno branje tudi često navduši mladega bralca. Z branjem naših revij, listov in knjig se bo mladina vzgajala, učila, vedrila, pa tudi bogatila slovenski jezik, spoznavala domača dela, v njih preteklost naroda in lepoto naše domovine ter končno kulturno višino našega naroda, kar ji bo dalo zdravega ponosa. Naj bi bil cilj vsake še tako preproste družine — dati slovenskemu tisku vredno mesto v urejeni knjižnici, čeprav stesani iz zabojev. Poseben del naj vzame otroška polica, za katero naj skrbe otroci sami. Oboje naj ne bo stanovanju le v okras ali napoto, ampak vir, iz katerega doteka duhovna hrana v naše družine. Zakaj vse to delo? Ko smo tako deloma razmislili vlogo staršev pri vključevanju otrok v slov. skupnost po naših prireditvah, organizacijah in tisku, moramo vsaj ob zaključku poudariti, da mora t» narodnostna vzgoja izhajati iz prave ljubezni do našega naroda in domovine’ To ljubezen smo dolžni svoji domovini’ Nalaga nam jo krepost pietete, to j® „tistega spoštovanja svoje vrste — kot razlaga dr. Odar — ki smo S* dolžni staršem in domovini“. Ta lju' bežen ni prav v nobeni opreki z lojalnostjo do države, v kateri živimo. „Sta to dve različni stvari,“ pravi dr. Odafi „ki si prav nič ne nasprotujeta. Nihče ti ne more zapovedati, da bi tujeg» človeka tako ljubil, kot ljubiš mater Morejo ti ukazati pokorščino, zvestob žrtve, ne morejo pa ti ukazati, da b< imel tujega človeka za očeta ali mater-Mati je le ena, tudi domovina je sam® ena. Kdor bi to hotel vsiliti svojo deželo za domovino, ta bi te napravi1 kvečjemu za brezdomovinca. Zvesti hočemo biti državi, v kateri smo, tod» svoje ljubezni do slovenske domovin6 ne bomo zatajili. Nočemo biti odpa^' niki od svoje domovine, kot nas nekateri zmerjajo, pa tudi izkoreninjenci n6, Anacionalni ljudje, kj ne čutijo ljubezni do domovine, so moralni pohabljen®1’ Mi hočemo bit; taki svetobljani. Goreč® ljubimo svojo slovensko domovino, obenem pa spolnjujemo državljanske dol*' nosti v državi, v kateri živimo.“ Te jasne in odločne besede naše#9 velikega slovenskega misleca sti ljubezni do domovine, naj naše razmišljanje. Kdor te besede zume, nosi v sebi velik zaklad. Po nJ1 se bo zlahka orientiral v zmedi nas1 dni; iz njih bo črpal moči za doseg® visokega cilja in premagovanje nest®' vilnih ovir. , Bog daj, da bi tudi med slovenski^ starši mnogi to dolžnost ljubezni raZ° meli in živeli. Marijana Batage'i „Tanja, ti... ti si zmagala na vsej črti?“ tako je po letih blodenja, nekdaj zagrizeni sedaj spreobrnjeni komunist Vladimirov zaupal svoji ženi. V PO SPOZNANJU JE BIL OBTOŽEN PROTIREVOLUCIJE Tovariš Vladimirov je sedel pri 'sv°ji pisalni mizi jn razmišljeno listal 1)0 knjigi „O elementih politike“, ki je na n°vo izšla. Preletel je z očmi stran 'it stranj°, toda besede in stavki, ki . a Je bral, so mu zveneli tako prazno take premleto, da je imel vtis, kot °t da se sprehaja po pokopališču med aagrobnimi kamni... , V zadregi je tovariš Vladimirov od-z'l knjigo, se zleknil v svojem na-® anJaču in gledal v zrak. čim dlje je "O sedel, tem bolj utrujenega se je P®cutil. A to je bila utrujenost, ki je clnkovala pomirjajoče in uspavajoče, ‘letno jn udobno se je počutil v tej J b kjer je vladala neka mehka to-na> kjer je b>lo vse tako snažno, tako (|jU*:.er*nsko pripravljeno. Tovariš Vla-‘rnirov se je pretegnil, zasehal in si lsJil, kako lepo bj bilo, če bi sedajle h^'a Tanja. Toda Tanja je bila v ku-y nJ‘. kjer je pripravljala večerjo. ' dnjc ,]nj se sa je ve,jno pogosteje "«V.I občutek, da so vse ure, ki jih je v 0 brez nje, zanj prazen, izgubljen t ?" hrepeneče je pogledal na vrata; v 0 rnd bi prebil v njeni družbi to se ^ Ure’ ki mu J'e preostajala do ;mka! Toda ona ni prišla, kar je jo.? seveda razumljivo, saj je morala 1 vendar ob štedilniku. Zato je znova ' *el Po svoji knjigi... N Va pa se j® prestrašeno zdrznil, don? ° SG j® P°*eK njega v s(>bi nena-a zasmejal, čisto na glas in raz- ločno — z nekim posebnim nasmehom, kakšnega ni še nikoli slišal. Obrnil se je in zagledal pred seboj obrazek svoje deklice, svojega otroka, ki je kukal izza posteljne ograjice in se znova zasmejal s tistim posebnim smehom, ki ga je pravkar preplašil v njegovem sanjarjenju. Tako ljubko in tako nežno so zveneli ti glasovi, da je tovariš Vladimirov nezavedno vstal in stopil k posteljici. Pozorno si je ogledoval otrok svojega očeta in nagnil pri tem. glavico kot kak majhen radoveden ptiček; tovariš Vladimirov je opazil, da tičita v odprtih ustkih dva Mestečebela zobka. Vzel je v roke knjigo; kakor bi hotel storiti nekaj, kar naj bi ga oprostilo te nerazumljive zadrege, je zopet razrezal z velikim lesenim nožem nekaj strank Znova je zazvenel tisti smeh. Tedaj se je moral zasmejati tudi on. Eezal je dalje, ker je opazil, da je opazil, da je otroku šuštenje papirja očitno v veliko zabavo, zakaj vselej se je glasno zasmejal, vedno glasneje in glasneje. Z nekim povsem novim občutkom je to- variš Vladimirov opazoval otroka. Doslej je pravzaprav ta otrok vzbujal v njem le nezadovoljstvo; motilo ga je, če je jokal, na poti mu je bil, kadar se je plazil po podu, in jezilo ga je, če mu je posvečala Tanja preveč časa. Tanja je dobro vedela, da čuti on kaj malo nežnosti do tega bitja, pa je zavoljo tega skrbela, da mu je prišel otrok č>m manj pred oči. V tem trenutku pa, ko je videl, kako ga gledajo te očke, in slišal, kako vro iz teh skoraj brezzobih ustec ti nežni glasovi, se je v njem vzbudilo ter ga popolnoma prevzelo čustvo nežnosti in ljubezni. Iztegnil je roko proti otroku; ko se je ta oklenil njegovih prstov in se dvignil k njemu, je ves ponosen in pčln veselja dejal: „No, poglej no, čelo ima pa res moje in nos tudi!“ In čez nekaj časa je dodal: „Usta seveda so bolj Tanjina!“ Tovariš Vladimirov se je sklonil k svojemu otroku in mu božal bradico. Dotik z mehko žametno kožo ga je očaral. Nerodno kot medved je prislonil svoja lica k otrokovim; ko je ta z obema ročicama zagrabil njegove lase in pritisnil svoj obrazek 'k njegovemu obličju, je bil oče brezmejno srečen. „Ti punčka ti, le nikar preveč divje!“ je šaljivo grozil in skušal osvoboditi svoje lase iz malih ročic. V tem trenutku je stopila v sobo Tanja s kadečim se samovarom v rokah. Ko je zagledala moža v tem položaju s svojim otrokom, je pobledela. Sprva je hotela planiti tja in obvarovati svojega otroka; toda že v naslednji minuti je spoznala, za kaj gre, in njeno srce se je napolnilo s prekipevajočim veseljem. Hotela se je tako napraviti, kot bi ničesar ne videla, in se je prav počasi splazila k mizi. Toda tovariš Vladimirov jo je že opazil. Osvobodil Se je otrokovih rok in obrnil od rado-vednosti !n sreče žareči obraz k njej’ Tanja je urno postavila samovar n» mizo in šla proti njemu. Objel jo je’ položil glavo na njeno ramo in ji že' petah „Tanja, ti.. . ti si zmagala na vsej črti!“.. . Tovariš Vladimirov si je napolnil aktovko, oblekel plašč in se pripravil k odhodu. Od Tanje se je poslovil s p°' ljubem. Nekaj povsem novega, svežega prisrčnega je bilo v njegovem ljubko-vanju — nekaj, kar je Tanjo najgloblje ganilo. Prvič v njenem zakonu jo )e obšlo čustvo slasti in vzhičenja. Z izr®' zom brezmejne nežnost1 je zrla v njegove oči. Tovariš Vladimirov je ob tem pogledu zardel, ji nerodno stisnil rok® in nato hitro odšel. Še dolgo po njegovem odhodu se Tanja ni mogla umiriti. Misel za m'-slijo se je vrstila v njeni glavi, ena ve' selejša od druge. V duhu je preletel® svoje življenje od dneva, ko je prv1 srečala svojega moža. Mislila je a® veliko nalogo, katero ji je tistega dae naložila usoda. Znova in znova je pr®' letela vso to pot, ki jo je prehodila; se enkrat je okusila boj, katerega je bil® za njegovo dušo. In spoznala je sed®J’ da vse to ni bilo zaman, da je ime'0 globok pomen in da je dalo smisel nj®' nemu življenju. Sklenila je roki k molitvi... brez besed se je zahval’1 Gospodu. Znočilo se je. Tanja je preneha® misliti. Sedla je k odprtemu oknu 1 tiho gledala navzgor k lesketajočim ®6 zvezdam — kakor popotnik, ki je V° dolgi vožnji v snegu in viharju -konca zagledal v daljavi luč, ki mu obeta a’ in počitek... Počasi je tekel čas. Ura za uro je minevala. Tanja je še vedno sedela pri okriu. še vedno je sanjarila o čudežu JUhezfli, ki pozablja samo sebe, ki ne Pozna nobenega časa, nobenih ovir in n°benega strahu, ki vse premaga, ki J-^aja vedno in na veke, ki preživi živ-Jenje in smrt.. . Pozno je bilo. Tanja je vstala in posedala na uro. Pol dvanajstih! Sedaj se moral njen mož pač že kmalu Vrniti! Odgrnila je posteljo, postavila Saniovar in pripravila majhen prigri-ZGk. Medtem je bila ura polnoč. Sed'aj se je začela Tanja resno vznemirjati. Hodila je po sobi 'n semtertja Pogledala skozi okno v neprodirno te-'Po- Napeto je prisluškovala, toda zu-naj ni bilo slišati nobenih korakov; grozotno tiho je ležala zunaj črna noč... Neprestano je hodila Tanja po sob1 sem n tja — enakomerno kot stroj. Njen nemir, njen strah je rastel in rasteh Strašne misli, grozne predstave so se ji podile po možganih... Odbila je ena. Tanja tega ni več vzdržala. Stopila je k telefonu in poklicala urad svojega moža. S tresoč*m se glasom je izrekla svoje ime. „Tukaj politruk Sidbrov!“ je zadonel globok glas, zvonek kot kovina. „Moj mož se še vedno ni vrnil domov. Saj ni mogoče, da bi zborovanje še vedno trajalo?“ je vprašala Tanja; čutila je, kako so ji noge hotele odpovedati. „Zborovanje je že davno končano,“ je odgovori poPtruk. „Vašega moža smo na žalost morali zapreti. Saj poznate zadevo z razkolniki v ‘Tovarni človeka’! Zdi se, da tudi z njegovo ideologijo ni vse v redu! Kot rečeno, zelo žal mi je, toda vašega moža smo morali obtožit1 protirevolucije!“ Alja Rahmanova Cerkev sv. Petra v Vatikanu — središče svete katoliške Cerkve Nemčija Papež Janez XXIII. je imenoval za monakovskega nadškofa kard. Doepf-nerja, do sedaj berlinskega škofa. Kardinal Doepfner, ki bo nasledil pok. nad-škifa kardinala Wendela, je star 47 let in je najmlajši kardinal kat. Cerkve. Mehika Od 8. do 12. oktobra bo v Mehiki drugi vseameriški marijanski kongres. Prvi je 'bil v Buenos Airesu v novembru leta 1960. Namen teh kongresov je s pomočjo Matere božje, Srednice vseh milosti, utrditi na ameriškem kontinentu katoliško vero, ki je najboljše sredstvo proti nevarnosti brezbožnega komunizma. Kuba Iz Kube, katero je Fidel Castro 1. maja proglasil za prvo socialistično državo v Južni Ameriki, prihajajo vsak dan zelo žalostna poročila, številni samostani so spremenjeni v vojašnice in ječe. Domači duhovniki so po zaporih, tuji izgnani. Tudi številne cerkve so brezbožneži oskrunili, prizanesli niso niti Najsvetejšemu Zakramentu. Vse to potrjuje, da je komunizem povsod eden in isti. Ekvador Nadškof iz Quita v Ekvadorju je ponovno opozoril na nevarnost komunizma. Dejal je, da je vodstvo komunistične partije v Moskvi v mesecu maju sklenilo povečati svojo delavnost v Južni Ameriki, zlasti še v Mehiki, Ekvadorju, Peruju, Kolumbiji in Venezueli. Anglija Vplivne duhovnike protestantovske smeri v anglikanski Cerkvi je močno razburilo imenovanje kanonika B. Paw-Ieya, ki naj bi posredoval zvezo med an-glkansko Cerkvijo in Sekretariatom za zedinjenje kristjanov v Vatikanu. To imenovanje grajajo in nadškofom v Canterburyju in Yorku osporavajo pravico do takega imenovanja. Tudi predsednik „Protestantske zveze“ v Angliji' V. Alexander of Hillsborough, ki j® protestiral tudi proti obisku nadškofa Fisher ja pri papežu, je odločno proti temu koraku nadškofov in pravi, da b® to imenovanje „ujezilo“ mnoge protestantske verske skupnosti. Italija Poslednje romanje. S sedanjim sV' očetom Janezom XXIII. je svoj ®aS skupaj hodil v šolo tudi Alojzij Peli®' grino iz Sotto-il-Monta. Ko je bil nj®-gov nekdanji sošolec kardinal A. J°^® Roncalli izvoljen za papeža, je Alojzu sklenil poromati v Rim, da si izprosi od njega blagoslov. In tako je 80-letnl starček prehodil dolgih 500 kilometrov iz Severne Italije v Rim. Pred kratki1’1 pa ga je policijo našla v nekem zav®' tišču 30 kilometrov severno od R’01,9 mrtvega. Zadela ga je srčna kap. Alojzij se je vračal domov. Umrl je poten'1’ ko je svojega prijatelja iz šolskih 1® videl nositi v „Sedia Gestatoria“ tionu) po cerkvi sv. Petra in je prejel nJegov blagoslov. Združene države V prvj polovici leta I960 je 40 milijonov katoličanov v Združenih državah * ralo 60 milijonov dolarjev za pomoč rpečim v 54. različnih deželah. Nova Gvineja Tudi Pajuanci na Novi Gvineji so Padarjeni ljudje. Avstralska petrolejska priredila svetovno tekmo v katere se je udeležilo 45.000 ?seb> med temi tudi Kanakinja Barna-a Komik. Dobila je prvo nagrado — Potovanje z letalom v Avstralijo. Bar-Poha obiskuje misijonsko šolo v Alexis-raJenu in je najboljša dijakinja v raz-'u- Njeno spričevalo ima pripombo: okno v sve\ ls°ko nadarjena ne le za šolske stroji ’ amPak tudi za vse vrste ročnosti." arnaba želi postati učiteljica za višje so]e. Švedska i. Odkar je bila na švedskem razve-v‘jena prepoved o obstoju samosta-z°^ 'n je bil leta 1951 izdan nov verski j K°n> ki je prinesel versko svobodo, vPrašanje o ustanavljanju novih sa-y ®tanov na švedskem spet aktualno. v . Utoslövu na jugu Švedske namera-zgraditi katoliški ženski samostan. ü 'p^er za vero in prosveto soglaša z ai}ovitvij° samostana in se je s po- sebni zbor 111 predlogom obrnil na državni za odobritev tega predloga. Afrika V Afrikj živi približno 60.000 Kitajcev. Od teh je več kot ena tretjina katoličanov. Večina jih živi ob vzhodni obali, posebno na otokih Madagaskarju in Reunionu. Kongo Daleč po svetu znani kongoški črnski škof Malula je pred kratkim obiskal kardinala Fringsa v Nemčiji. V Aache-nu je imel razgovore o nadaljnji pomoči gladujočim v Kongu. Iz sredstev lanske postne akcije so dobili na razpolago en milijon mark za lajšanje bede v Kongu. Škof Malula se je v imenu Kongožanov zahvalil «a to pomoč. Zahvalil se je tudi katoliškemu listu „Die neue Bildpost“. Na pobudo tega lista so zbrali v ta namen prav tako en milijon mark. Kot nadaljnjo pomoč nameravajo poslati v Kongo tudi kmetijske strokovnjake, ki bodo izobrazili v kmetijstvu tamkajšnje vodilne osebe, da bodo sposobni sami voditi gospodarstvo v državi. Odšli bodo tja vešči zdravniki, obrtniki in drugi strokovnjaki. Brazilija Brazilski škofje so na svoji konferenci sestavili pastirsko pismo, s katerim so odgovorili pokrajinski vladi v Sao Paulu na njeno prošnjo, naj izrazijo svoje mnenje glede osnutka novega zakona, s katerim nameravajo izvesti prepotrebno agrarno reformo. V tem pastirskem pismu pravijo brazilski škofje, da je osnutek zakona o agrarni reformi v popolnem soglasju s socialnim naukom katoliške Cerkve, škofje odobravajo vse ukrepe vlade, s katerimi bodo bogastvo sorazmerno rezdelili med narod po mirni in zakoniti poti. V tem pismu pozivajo škofje tudi druge pokrajinske vlade v Braziliji, naj izvedejo podobne agrarne reforme. Konec znamenitega pastirskega pisma škofov Jugoslavije, k* so ga vernikom napisali na svoji konferenci v Zagrebu od 20. do 23. septembra 1960, govori o vzgoji k čistosti iti k resničnosti ter o družini — zibelki svetih poklicev PRI TEM PA MNOGI STARŠI ODPOVEDO Že lani smo vašim otrokom dajali nasvete, kako si ohranijo krepost sv. čistosti in kako se morajo bojevati zoper nečiste grehe; govorili smo tudi vam, kako varujte otroke čiste in neomadeževane. Tudi v našem pismu vam moramo spregovoriti nekaj besed o tej kreposti. V marsičem bo odvisno od vas, starši, ali vam otroci ostanejo prosti nečistega greha; zato morate budno paziti na vsak korak svojega otroka. Varujte ga slabe družbe, pokvarjenih in hudobnih otrok. Za vsako umazano besedo iz njegovih ust je treba otroka takoj opomniti in si na vso moč prizadevati, da se kaj talcoge ne zgodi več. V tem morate zmeraj otrokom dajati lep zgled. Otroke morate naučiti, da bodo v tem pogledu od prve mladosti čisti. Otrok naj bo pokrit in tako oblečen, da ne bo nikoli prizadeta sramežljivost, ne njegova lastna ne drugih otrok. Varujte otroke pred vsako priložnostjo, ki bi utegnila otroka potegniti v nečisti greh. Pazite, da bodo otroci na večer o pravem času doma, da vam ne bodo uhajali na plese, v kino ali kam drugam, koder bi utegnili priti v nevarnost, da greše zoper čistost v mislih, čustvih ali željah, bodi z očmi, besedo ali dejanjem. Red v življenju Pazite, da jih obvarujete čiste neomadeževane. Zato morajo živeti po natančno določenem dnevnem t* du, o pravem času koj vstajati’ pridno delati in se učiti, o pravem času hoditi k mizi in ob določeni aP iti počivat. Red v življenju, nenehna zaposlenost in boj zoper brezdelje ^ lenobo bodo otroka marsikdaj obvOc rovali, da ne zaide v grehe zoper stost. Pazite tudi na hrano, zlasti na alkoholne pijače; ne dajajte otrokov* ničesar, kar bi jih utegnilo dražiti• Vse to pa še ni dovolj za uspeh. Up0' rabite predvsem duhovna sredstva•> da obvarujete otroke čiste. Zato opozarjajte, naj molijo za moč v ve' čistih skušnjavah. V molitvi naj s posebno priporočajo bi. Devici M6' riji. Navajajte otroke, naj pogost hodijo k spovedi in prejemajo JezV' sa v obhajilu. Spoved je prenehata' rega otroka obvarovala, da ni za™ in se zgubil v nečistih grehih; sf obhajilo pa jim je dalo moč in vo’r v boju zoper nečiste grehe. Odgovori na vprašanja Otroci vam bodo pogosto stav*1 vprašanja o postanku njihovega žti’ Ijenja; radi bi vedeli, kako so Prl° na svet. Nikar se prenalahko na tak vprašanja ne izmikajte in ne omalovažujte njihovega zanimanja in ra-°Vednosti. Z resnimi, otrokovemu ra-Zurnevanju in letom primernimi be-Sedami odkrivajte otrokom velike in SVete skrivnosti življenja. Če sami ne veste, kako in kaj bi otrokom od-Qvvarjali na njihova radovedna vpra-,ar}ia, se poučite v resnih katoliških nPgah, ki so o teh stvareh nalašč ^Pisane za vas, starši, ali iščite nasvetov pri duhovniku. Težava prehodnih let 5ft starše so v vzgoji gotovo naj-e?ja prehodna leta, ko se otrok raz-lla v mladeniča in dekle. Ves tisti beganje, prehajanje iz ene .rcijnosti v drugo, iz plahosti v ob-^stnost, vse te norosti, ki jih otroci letih počno, vse to morate raz-^°dno in z največjo ljubeznijo porav-(?Vati in popravljati. V tej dobi .r°ci postanejo nezaupni do staršev, c° starši pogosto ne vedo ne le, kaj dogaja v otrokovi duši, marveč °Oosto ne vedo niti tega, kaj se do-• dm jih potem la-£0 naravnate, hrabrite in vodite. a?n° v teh letih se prav posebej >z°devajte, da otroke vzgajate °y° bolj in samo z ljubeznijo, ne Neostrimi besedami ali celo s silo. Tako jih boste speljali na pravo pot in rešili v najviharnejših letih življenja. V vsem bodite razsodni, vse napravite iz ljubezni do Boga, do duše in sreče vaših otrok. Vzgoja k resničnosti Pomen resnice je v človekovem življenju silno velik. Če bi ljudje zmeraj resnico govorili in bi bili drug do drugega odkritosrčni, če bi iskali resnico, kako lepo bi bilo na svetu! Tako pa hudobni duh, oče laži, seje svoje seme neresnice in laži ljudem v duše in življenje. Če se zavedamo, kako je laž pogubna in strašna, bomo znali ceniti vzgojno delo, ki ga morajo opraviti starši s tem, da vzgajajo otroke k resničnosti in jih nauče, da zmeraj resnico govore in iščejo. Pota do tega Sredstva, ki naj jih starši uporabljajo, da v otrocih zbude ljubezen do resnice, so številna in kaj različna. In spet poudarjamo, da je med njimi najvažnejši lep zgled staršev. Starši morajo resnico govoriti otrokom in pred otroki. Na vsako vprašanje morate odgovoriti otroku resnico brez izmikanja. V svojem razmerju do otrok ne smete nikoli uporabljati laži; če jim kaj obljubite, morate izpolniti, če jim kaj zagrozite, morate izvesti. 7. neresnico se pred otroki nikoli ne izgovarjajte in ne opravičujte. Včasih je resnica zoperna in težka, toda zmeraj je velika in sveta. Ni pa dovolj, da otrokom govorite resnico, govorite je tudi pred otroki, kadar govorite o drugih. Oče naj bo materi zmeraj odkrit, mati pa očetu. Ne skrivajte ničesar pred očetom, ne pred materjo. Prav gotovo pa morajo starši resnico govoriti Družina zibelka svetih poklicev vpričo otrok, kadar govorč z drugih ljudmi. Bodite prepričani, da otrok vse zapomni in si polagotM ustvari sodbo o starših in njihoveid ravnanju; morda se ne bo ko j raz°' dela, vendar jo bo otrok kdaj upO' rabil, da opraviči svoje neresnice-Tudi do opravljanja in obrekovanje ali celo do krivičnega natolcevanje naj ne pride nikoli, prav gotovo P* ne vpričo otrok. Resnica nad vse Otroka je treba vzgajati, da rd' nico govori; zato naj starši od otr°' ka sprejmejo vsako resnico mim°> naj bo še tako grenka. Če je otrok svoje napake odkritosrčno priznah naj starši njegovo priznanje in od' kritost pohvalijo, napako pa je se' veda kljub temu treba grajati, otrOj ka poučiti in posvariti, naj se pobot]' ša. Kakor hitro pa v otrokovih usti" odkrijemo laž, jo moramo obsodith in če je napravljena na škodo drugih jo otrok mora pred prizadetimi Pre' klicati in škodo popraviti. „Eno oko zmeraj gleda, temu s skriti nič ne dä,“ to je božje ok°; Bog je povsod pričujoč. Bog vse vid1’ Bog vse ve, greh se delati ne sme greh in laž bo kaznoval. To so versk* resnice, ki jih je treba otrokom vs<^ diti globoko v dušo; to jim bo spoamijo tujine ga prizvoki. — Ti, ki spremljaš ga povsod in vodiš, — mu nenehno ob strani hodiš — vžigaj v njem za dom in vero plamen. Tvoje naj ga čuvajo peroti, — da toplino doma kdaj začuti — in v bodočnost lepšo vstane. Amen. Latinska Amerika je pozorišče sprememb nepreračunlji*6 važnosti. Jutrišnji svet se gradi z nami ali brez nas. č* se. gradi brez nas, se zgradi proti nam. Neposredne in nujne posledice slabe zemljiške uredbe Latinske Amerike — in ki prizadene celotno družbeno telo, ne samo kmečkega ljudstva samega — je nemožnost kmetijstva, d'a bi povečalo prehranjevalno proizvodnjo in tako kljubovalo porastu prebivalstva in njegovim potrebam. Lakota Kmečka proizvodnja in zlasti prehranjevalna je danes razmeroma manjša v Lat, Ameriki, kot je bila pred zadnjo vojno. Dočim Severna Amerika in Evropa proizvajata v naših dneh več hrane na osebo kot pred vojno, je proizvaja Lat. Amerika manj. Statistike izdelane po FAO dokazujejo, da se je prebivalstvo Lat. Amerike pomnožilo za 45% med leti 1948 in 1953. V istem razdobju se je dvignila kmečka proizvodnja le za 32%. Jtes je, da v celotni kmečki proizvodnji zavzema prehranjevalna proizvodnja vedno važneje mesto, da dosega do 80% celote, vendar je večina teh proizvodov namenjena izvozu: tako kava, sladkor ali kalcao. Posledica tega je, da so se obroki hrane za latinske Amerikance zmanjšali. Več držav je moralo žrtvovati za uvoz hrane lep del svojih deviz, čilen-ski gospodarstvenik Jorge Ahumada je računal v letu 1958, da je v prejšnjih dvanajstih letih morala potrošiti njegova država samo za uvoz žita in mesa 1 milijardo dolarjev. S svoje strani je doktor Viktor Gimenez Landinez, minister za kmetijstvo v Venezueli, izjavil leta 1958: „Mi Venezuelci, ki uvažamo skoraj vsa živila, ki jih uživamo, bi se morali sramovati, da zapravimo 102 mi- JUŽNA AMERIKA H V nevarnosti lijona bolivarjev za uvoz jajc in še Pre' cej drugih milijonov za uvoz hrane, 10 bi jo morali pridelati v svoji deželi. T® Venezuela je tista lat. ameriška dežel®’ kjer pride na enega prebivalca najve orne zemlje, to je štiri hektarje, dv®' krat več kot trenutno v Argentini * štirikrat več kot v čile. V članku, ki lc bil objavljen v dnevniku La Commet®6 v Limi (Peru) 12. oktobra 1959 je '®' ženir Octavio Canseco dokazal, da 1 njegova država (kjer pride 7 prebiv®' cev na kvadratni kilometer) v l®,1. 1946 do 1955 izdala približno 480 n"1 jonov dolarjev za uvoz živil. Ta naklon v padanju prehranjeval proizvodnje moremo opazit; v vsej k® Ameriki, z izjemo kake dežele, n. Pf' Mehike. Posledica je nezadostna Pr? hrana prebivalcev. V enem pogl®v^ svoje knjige „Geopolitika lakote“ števa Josue de Castro konkretne zg*e raznih posledic te pomanjkljive Pre^‘\ ne: 60% novorojenčkov v La Paz 20% nižjo težo kot normalno; ■ ,nj' prebivalcev v Limi oboi; zaradi pom® kanja proteinov; 95% prebivalstva Venezueli trpi zaradi notranjih P®r**j zitov; 28% šolarjev v Paraguay® več ali manj zaradi golše; pomanjk® nje kalcija v vseh deželah, itd Če je bilo v kolonialni Ameriki P is- 'ne belcev, ki je gospodovalo in vlada-0 nad maso (gmoto) Indijancev in mešancev, je v Ameriki XX. stoletja še Vedno majhno pleme, navadno belo, ki Je dobro hranjeno in dobro razvito spri-0 biologično nižjega plemena, ki se je ^manjšalo, da se je ohranilo. Pred pe-|1Ir|i leti je dr. Julio Santa Maria, či-nski izvedenec za prehrano, objavil iz-edke preiskave nad dvema določenima s°cialnima skupinama: nad skupino "trok v prestolici, ki obiskuje le osnov-n° šolo, in nad skupino, ki obiskuje tudi srednjo; našel je pri prvi skupini 16 letih srednjo postavo za 14 cm lzlo in težo za 14 km nižjo v primeri Postavo in težo privilegirane skupi-jj6, V ostalem, ne da bi ški v tako podobno preiskavo, more kakor koli ugo-oviti, d'a je ta pojav splošen v vsej at- Ameriki, če opazuje vojaško pa-4(*o in primerja težo in postavo na-atlnih vojakov z njihovimi oficirji, Ali se vid; kaj takega v drugih deželah na Zahodu? Josue de Castro opozarja še na neko že znano dejstvo: po kakovosti in količini nezadostna prehrana nagiblje k uživanju alkohola in drugih dražil, kar prinaša s seboj neizbežne posledice v škodo zdravja, nravnosti in gospodarstva. Kot vemo ni samo pomanjkanje prehrane, ki sili k pijančevanju veliko število lat. Amerikancev, ampak tudi potreba, da utečejo temu življenju brez duhovnih in materialnih (snovnih) iz-gledov. Važnost stanovanja kot materialne podlage za domače ognjišče in družinsko življenje je očitna in v tem oziru splošni položaj lat. ameriškega ljudstva ni boljši kot že omenjeno stanje kmetov. Zgraditi je treba 30 milijonov hiš Statistike, ki so jih sestavili Združeni narodi, kažejo, da je bilo v letu 1950 za približno 153 milijonov prebivalcev v Združenih državah približno 45 milijonov sob, to pomeni 1 soba za 3.37 oseb. Leta 1951 je imelo v Kolumbiji 11 in pol milijona prebivalcev 700 tisoč sob, to je ena soba za 6.76 oseb. Ko bi naslonili problem samo na število oseb, ki v Lat. Ameriki žive, oziroma so naložene v eni sobi, bi bilo očitno napačno. Ne samo, da je premalo stanovanj, ampak ta stanovanja so takšna, tako slaba, da bi moralo živeti po dvanajst oseb v eni sobi, če bi porušili brloge, in pustili sobe, ki so več ali manj vredne, da se ohranijo. Ogromen del ljudi živi namreč, če gre za srednji sloj, nagrmaden v nezadostnih stanovanjih in očitno nečloveških, če gre za delovni sloj. Na splošno je slika taka: V metropolitanskih conah (v mestih z več kot 100.000 prebivalci) 45% ljudi nima človeka vrednega stanovanja. V mestnih conah (v mestih z manj kot 100.000 prebivalci) je 26% ljudi v istih razmerah. V kmečkem okolju 80% kmetov nima hiše, ki bi bila imena vredna. Vsa ta dejstva so objavljena v poročilu, ki ga je leta 1954 izdala Vseameriška zveza pod naslovom: „Problemas de vi-vienda de intares social“. Isto poročilo meni, da bi bilo treba na tem kontinentu odstraniti 19,500.000 hiš, ker ne izpolnjujejo pogojev za človeško bivališče. Kar je najhujše, je to, da se položaj ne izboljšuje, ampak se dosledno ni nehal slabšati. In to samo zato, ker se trenutno ne zgradi dovolj stanovanj za bivališče prirastku prebivalstva. Zadnjih deset let ni bila zgrajena niti tretjina hiš, k; bi bile potrebne za nastanitev novih latinskih Ameri kancev, ki so prišli na svet. V tem oziru so na približno istem položaju vse dežele na kontinentu. Problem obsega tako velikost, da bi mogel, kot pravijo tehniki, le napor vsega kontinenta nekaj doseči. Poročilo Ameriške zveze, ki predpostavlja, da bi mogli lat. Amerikanci potrpeti še 30 let, meni, da bi morali zgradit; najmanj 1 milijon stanovanj na leto, da bi popravili zamudo in poskrbeli za potrebe ustvarjene po demografski eksploziji, ne da bi mislili, da bi mogli poskrbeti za popravo zdaj ob-stoječh in uporabljivih stanovanj, ki bi tudi bila potrebna poprave. Gradnja več kot enega milijona stanovanj na leto v prihodnjih tridesetih letih predstavlja ncobhoden in velikanski napor. Nesoglasje, ki ga opazimo med rastočo velikostjo potreb in med naporom, ki se trenutno vrši (potrebnih bi bilo pet stanovanj, gradi se eno), ustvarja težko vprašanje, da človek ne ve, kako bi poudaril njegovo važnost. Pasovi bede Lat. ameriška nezmožnost za rešite' stanovanjskega vprašanja, kakor tud] zemljiškega vprašanja in pospešen' razvoj urbanizacije zadnjih desetletij je povzročilo ustvaritev nečloveškega "a' grmadenja ljudstva, ki ga lahko opa' zujemo okrog vseh velikih mest 1,8 kontinentu. Kar se v Buenos Airesu imenuj6 „Villa miseria", je v Rio de Janefr0 „Favellas“, v Limi so to „Poblacio"65 clandestinas“, v Santiago „Poblacion®5 Callampas“, v Caracas „Ranchos de j°3 cerros" — je dandanes najvidnejši 'z' raz bede, prelomne točke in nevarno» za lat. ameriško civilizacijo. Ta nagr°' madenja niso samo bedna in nečloveŠk" z vsemi fizičnimi in nravnimi posle®* cami, so tudi na tem, da postanejo I,e' kako tuje telo v družabnem organiz"lU' Po teh krajih ni cest in n obed6 osnovne služnosti modernega mestnef?8 občestva (ne luči, ne vode, ne odtod" kanalov itd.); ljudje niso lastniki, an’r pak so se s silo polastili prostorov, kj žive in ne občinske odredbe in ne P0-licija, ne splošna postava nimajo " stopa v te kraje in ne morejo niče® storiti. Ta naselja postanejo tako stra^ no razkrajevalna z ozirom na drud ske vrednote in človeško dostojanst' ' to so ognjišča upora in nemira in V razkroja običajnih in tradicional'1' n»' k»- oblik družabnega življenja. Brž so stale prostovoljne organizacije, po terih prebivalci urejajo svoje drui®*’ ^ življenje in poskrbe za rešitev svoj zadev z lastnimi sredstvi ali s pom0 oblasti, kar je dokaz velike rezerve lju- bezni in krščanskega bratstva in c . veških vrednot, ki jih ima naše U11 stvo. I I Toda brž so se razvili pri teh . deh in sicer zelo hitro, vsi elementi, ^ rušijo človeka, družino, socialno "rC I10- Ni slučajno naključje, da so se po-Javilj v jat_ ameriških prestolicah resni ?P°ri (Santiago 1957, Caracas 1959), .1 so jih povzročili prebivalci v „ca-aMpas in cerros' in da so v dveh naj-v®^jih brazilskih mestih pogoste zmeš-Jave in nasilne manifestacije, ki se J1a udeležujejo aktivno prav isti ele-m°uti. Kar je v resnici čudno je to, d'a Se ti incidenti ne ponavljajo pogosteje, a Se je bati, da bo v bodoče slabše. Globok razkroj, na katerem trpe ti P^jo, ki gredo v milijone — po pred-. ®stjih vse Lat. Amerike, še poslab-uJe dejstvo, da gre v veliki večini za ^•soljene kmetovalce, za posameznike, So bili iztrgani iz svojega običajnega ^ olja in iz tradicionalnih oblik življe-la in vržen; po neurju bede v kruti ,n Materialistični vrtinec velikih modnih mest. Strašen porast urbanizacije Tako se je izvršil hitri proces urba-rnQVC‘.je našega kontinenta v najslabših j Zn*h okoliščinah, gledano predvsem g nfavstvenega stališča. In gre za gi-l, le> ki zadeva ogromne množice. La-](ir-ra^unamo, da se je v letih 1940 do *955 približno en milijon prebivalcev iz j. *-«“"m/ vit iiiiiijvMi incuivaitcv Uj ^ fanjost; Argentine preselilo proti let k .mu Buenos Airesu. V teh zadnjih K;j Je naraščal Santiago de Chile s - - r°stjo po 100.000 prebivalcev na leto, katerih odpade 60.000 na naravni £e astek in 40.000 na dotok z dežele. 3j.s° lota 1800 štela mesta Santiago Ig'00» Buenos Aires 40. 000, Sao Paulo let 00 Prebivalcev, so ta mesta štela PfV950: tiGOO.OOO, 3,200.000, 2,230.000 lat° *valcev- V teh zadnjih letih so vse 6tr" ^ameriške prestolnice doživljale ta asni porast prebivalstva. ’’Ta urbanizacija,“ pravi profesor avo Bcyhaut, „na splošno ne gre na račun urbanizacije. Bolj kot privlačnost mesta, je obubožanje zemlje, način razdelitve zemlje, mali zaslužek in slabi življenjski pogoji kmetiškega delavca vzrok, da dežela izgublja ljudi. Za mnoge pomen; urbanizacija okcidentaliza-cijo (occidentalisacion). Slabo je, da je ni spremljal gospodarski napredek in da kmetijstvo no odgovorilo kot bi moralo na rastoče potrebe po prehrani mest in je bilo zato treba v večin; slučajev te proizvode uvažati iz tujine Vprašanja, ki se tičejo hitrega procesa urbanizacije, so večinoma posledica nizke stopnje življenja na kmetih, ki sili k selitvi v mesta in množi tako po mestih bedo. Na kratko: to hitro priseljevanje v mesta prinaša bedo dežele in spravlja v nevarnost politično in socialno ustaljenost kontinenta. PROBLEM LAKOTE Jusue de Castro razlikuje v Lat. Ameriki dva dela: predel A, kjer je prehrana zelo nezadostna, in predel B, kjer so razmere manj slabe. Predel A obsega tri četrtine zemeljske površine kontinenta: Venezuela, Kolumbija, Peni, Bolivija, Ekvador, čile, severovzhodni in južni del Argentine, zahodna polovica Pa-raguaya in severna polovica Brazila. Predel B se razteza po vzhodu kontinenta. Josue de Castro pravi, da ni niti ene dežele v Južni Ameriki, ki bi bila popolnoma izvzeta iz posledic lakote, še hujši je problem lakote v Antilah, kakor v celinskem delu srednje Amerike, kjer je prehrana zelo nezadostna in najbolj enolična na vsej celini. Življenjski izgledi: v Guatemali 40 let Nič čudnega ni, da je zaradi slabih življenjskih pogojev na kmetih, zaradi nezadostne hrane, ki zadeva dve tretjini prebivalstva in zaradi nečloveških razmer, v katerih živj zelo velik del mestnega prebivalstva Lat. Amerike zdravstveno stanje nižje kot na ostalem Zahodu, je umrljivost večja, pred vsem med otroki in je manj upanja na dolgo življenje. V Združenih državah umrje 26.6 otrok od 1000 preden dopolnijo leto. Po deželah Zahodne Evrope je umrljivost 11 od 1000 in življenjska doba Evropejca je dandanes približno 70 let. V Lat. Ameriki je umrljivost' med otroki: 41 od 1000 v Uruguayu, 142 v Bra-zilu in Ecuadorju in 146 od 1000 v Boliviji. Izgled za življenjsko dobo je ob rojstvu v Uruguayu 66.3 let, v Guatemali 39.6. Razlika med bogastvom in uboštvom Kakor vse statistike, morejo biti zgrešene tudi statistike glede Latinske Amerike, kakor morejo biti zgrešeni vtisi hitrega turista. Statistike n. pr. pravijo, da je srednji letni dohodek v Venezueli približno 600 dolarjev, kar postavi to dčželo ob stran zaostalih dežel. S svoje strani bo severno-ameriški ali nepazljiv evropski potnik, ki ne pozna drugega kot svoj hotel in svoje rojake v mestih, kot so Bogota, Mexico ali Rio de Janeiro, imel vtis, da so te dežele komaj kaj niže na življenjski ravni od Evrope. Medtem je, kot dobro vemo, na enem kontinentu in po vseh zaostalih deželah velik skok in neenakost v razdelitvi bogastva. Računali so, da je leta 1954 prišla na 80% latinskih Amerikancev polovica dohodkov kontinenta, dočim si je petina prebivalstva razdelila ostalo polovico. Položaj je različen od dežele do dežele, vendar je splošna slika ta, da se morajo štiri četrtine prebivalstva zadovoljiti s polovico celotnih dohokov. K»r je različno bolj na način, kako je razdeljena ostala polovica. Po reviji Tin1®1 ki se malo nagiblje k skrajnostim, uživa 1% ljudi v Peruju, to je lOO.OOO oseb, 20% državnih dohodkov. Na P0(*' lagi računa neke organizacije Združenih narodov sledi, da je 1. 1947 2.6^" ljudi v Kolumbiji razpolagalo z 29.90#* narodnega dohodka, dočim si je mora'® 87.7% ostalega prebivalstva delih 56.9% dohodka. Tako ima majhen de* Kolumbijcev 1.750 dolarjev letnega dohodka na glavo, majhno število srednjega stanu (približno desetina prebivalstva) ima okrog 830 dolarjev in 90#* olstalih Kolumbijcev se mora zadovoljiti z manj kot 100 dolarji letnega dohodka na glavo. Poročilo pride do zaključka, da imajo v tej skupini veliki deli prebivalstva 58 dolarjev letnega dohodka in vijo očitno na isti ravni kot Azijci. položaj ni mnogo bolji v Kolumbiji '!' kar velja za Kolumbijo, se lahko obr|,e na splošno na Lat. Ameriko. Ni treba še posebej poudarjati, ®9 je tako stanje velika ovira za go3p°' darski napredek in da je velik f?1* proti pravičnosti, ki ga ne pokrije ®f' ma dobrohotnost bogatih do ubogih ’ povzroča veliko socialno napetost. N ni bolj vznemirljivo v deželah, ki vsa zla, ki smo jih našteli, kot pni9 pretiranega bogastva, ki služi razsiPj nosti in pokvarjenosti, na drugi stra pa beda velikih, naraščajočih množi®- (Konec pr ihodnji^ Kdor pozna evropski sever in njega Protestantsko miselnost, bo prav gotovo dojel veliko važnost takih zborovanj v Casil> ko se Evropa skuša združiti go-ePodarsko in politično, ko najbolj kon. ^fvativne dežele stopajo iz svoje izo-acije. Tudi evropski katoličani se zajedajo, da jih v teh novih okoliščinah, nastajajo, čakajo tudi nove naloge. *n zato so že v letih 1951 in 1957 veliki kongresi zbrali v Rimu iz vseh delov 8veta tiste, ki so odgovorni za laični apostolat.Da pa te začetne zveze vzdr-Zuie in nadaljuje, se je v Rimu usta-a°vil trajni odbor za svetovne kongrese aičnega apostolata, „COPECIAL“, ki le imc.l svoje prvo evropsko zborovanje v Kopenhagnu, kjer so bile zastopane jse evropske svobodne dežele razen P‘Pske, Grčije in Turčije. Ke.r trenutno doživljamo presnavljanje sveta v taki meri globine in brzine, akršne nobena generacija pred nami n' Poznala, zato se tudi laični apostolat *aveda, da se bo moral uveljaviti v vse Zasegajočem okviru, čeprav Evropa daje« ne pomeni več „ves svet“, pa ima temu svoj prostor v tem skupnem načrtu in more v njem dosledno vršiti 8v°io vlogo le, če hkrati spozna tudi ®v°jo evropsko nalogo. Zato ta od-°r že, danes začenja z organizacijo retjega kongresa, ki naj b; sledil cer-venemu zboru, katerega je sv. oče Janez XXIII, razglasil, in tekom kate-r®Ra bodo laiki dobili navodila, katera °dločii cerkveni zbor. V Kopenhagnu so poročila tajnice alncga odbora, gospodične Godie, od-^rila velike razlike v gibanju za laični P°stolat v Evropi; in vendar se v vsej *J>čnosti nahaja „bogastvo skupne de-^lč*ine“. čeprav naj bi Evropa izžare-*a svoj vpliv na vse strani in ima odgovornost, se moramo zave-t bo bodoči razvoj vse obsegajoč ^Hko dati, ( TUDI LAIČNI APOSTOLAT JE VESOLEN in pa, da se od Evrope zahteva vedno krepkejša pripravljenost, da sprejme in doume klice daljnjih dežel, večkrat pa tudi še zelo mladih krščanskih skupin. V poročilih raznih evropskih dežel se zrcalijo deloma skupne izkušnje: rastoča verska brezbrižnost, deloma pa tudi duhovna poglobitev, zlasti pa potreba, da se laični apostolat prilagodi resničnemu življenju posebej še na področju družine; prav tako tudi potreba in želja koordinacija z raznimi gibanju, da se evropski katoličani drug drugemu približajo. Največja zasluga kopehaškega zborovanja pa je bila, da zborovalcem pokaže posebne probleme dežele, ki ima zelo šibko katoliško manjšino; in srečanje s katoličani iz Skandinavije je bilo pa za mnoge zborovalce pravo razodetje. Danski katoličani so zborovalcem pripravili prisrčen sprejem in jih bratsko sprejeli v svoje družine in s tem omogočil; še tesnejše stike. Upajmo, da bo prihodnji cerkveni zbor in pa tretji kongres laičnega apostolata v Rimu prinesel nova presenečenja, da bomo lahko rekli, da se tudi krščanski svet druži v taki meri globine in hitrosti, kot nikdar pred nami. Berlin in Švica nam to upanje krepita. V Ziirichu n. pr. se je že pred 14 leti ustanovil krožek, v katerem se redno shajajo katoliški in protestantski, duhovniki ter laiki, da skupno razpravljajo o problemu združitve vseh kristjanov v eno samo čredo. DR. JULIJA PAYMAN Ljudje, ki ne znajo in nočejo usmerjati svojih željo-, bodo -pri. vsem, kar imajo in ka,r so si pridobili, le vedno nesrečni. Njih vera bo opešala, njih srce bo resnično prebodeno z mnogimi bolečinami, z nemirom, s strahom, z neprestanimi skrbmi. BODIMO ZMERNI V SVOJIH ŽELJAH Razmišljanja o božji previdnosti so vernemu človeku vedno v tolažbo. N‘-koli sicer ne pomirijo popolnoma in dokončno našega srca, zakaj preskušnje življenja ne prenehajo in življenjski problemi vstajajo v vedno novih oblikah, da moramo na tem svetu stalno ponavljati s svetim Avguštinom: Nemirno je naše srce, dokler ne bo v Bogu počivalo. Vendar čutimo, da so nam velike resnice naše vere o božji vsemogočnosti, vsevednosti, neskončni modrosti in ljubezni, k' tvorijo temelj božje previdnosti, kakor svetle luči, ki nam svetijo na temno in težko življenjsko pot. Ko na trdimo, da je naša življenjska pot temna in težka, se moramo kljub premnogim resn'čnim težavam in skrbem, ki jih je polno vsakdanje življenje, le vprašati, ali ni precej krivde za naš nemir in našo nezadovoljnost v naših lastnih neume.rjcnih, pretiranih željah? Ali je življenje v resnici tako trdo in bridko, kot tožimo? Ali nam res k naši sreči 'n zadovoljnosti manjka toliko stvari, kot se nam dozdeva? Ako se poglobimo sami vase, bomo ob luči resnega razmišljanja morda le odkrili, da si želimo v svojem življenju mnogotere stvari, k1 nam niso potrebne, morda celo take, ki so nam nedosegljive, ali bi nam bile celo v škodo. In te ne- umerjene in nezmerne želje nam V0“ vzročajo v življenju mnogo bridkih ur. ki bi sc jim lahko izognili, ako bi znal* svoje hrepenenje po sreči umiriti, svoj6 želje po mnogih stvareh zmerno o m6' jiti. Resnica o božji previdnosti bi na*n bila tedaj kljub svoji skrivnostnost* bolj jasna in bolj pomirjujoča. KRŠČANSKO ŽIVLJENJSKO PRAVILO Daje nam ga sveti apostol Pavel v 6. poglavju svojega prvega pisma učencu Timoteju, kjer govori o nevarnostil* lakomnosti, katera povzroča v človeških srcih največ nemira in nezadovoljnosti, v človeški družbi največ težav 'm bridkosti. Kot podlago svojemu svarilu Prot lakomnosti in vsakteremu neurejenem** hrepenenju in poželenju, postavlja ap°' stol to-le splošno krščansko načel®-„Velik dobiček je pobožnost z zadovoljnostjo.“ Hoče,reči: Resnično bogat jn srečen je tisti človek, ki ljubi Boga *n mu zvesto služi ter brzda svoje ceZ' merne želje. Razlog za zadovoljno^ iti umerjenost naših želja vidi apost® v naslednjem: „Nič namreč nismo P*"1' nesli na svet in tudi odnesti ne moremo nič.“ Iz tega povzame praktičn® življenjsko pravilo: „Ako imamo ž*vC<( in obleko, bodimo s tem zadovoljni- Kar sledi, je posebno vredno naše Pozornosti. Sveti Pavel se obrača ka-nr na sedanji svc.t, ko obsoja lakomnost, to tako Spi0§no razširjeno strast, 1 seje v človeška srca nemir in neza-°voljnost, ugaša v njih vero in za-o Pan j e v Boga in povzroča neštete zke socialne probleme v človeški ružbi. Takole piše apostol: „Kateri pa ccio obogateti, padejo v skušnjavo in Zi>nko in v mnoge nespametne in škod-in‘V6 ^e^e’ podrezajo ljudi v pogubo Pokončanje. Zakaj korenina vsega a je lakomnost; njej so se nekateri a '* Pa so zašli od vere in sami sebe rebodIi z mnogimi bolečinami.“ Mo' l50oeSU’ v°ditelju izraelskega naroda, Zrn, ')ret* Kristusom, se je ljudstvo, ne-rn° v svojih željah, pogosto upiralo Apostol nas torej s tem svojim svarilom in življenskim pravilom opominja, naj bomo zadovoljni s tem, kar je za življenje v resnici potrebno, kar povzame v hrano in obleko. Kar je več, se mu zdi odveč. UGOVORI IN ODGOVOR Na prvi pogled si bo ob teh apostolovih opominih vsak od nas mislil: To stališče je preozko, prestrogo, pretirano. Saj nismo rojeni za puščavnike. Življenje ima poleg hrane in obleke še sto drugih potreb. Apostol gre. s svojim pravilom v skrajnosti, v katere mi ne moremo. Morda je v njegovih besedah res skrita globoka življenjska modrost, ki pa je za večino ljudi malo privlačna, ker ne upošteva dejanskih življenjskih razmer in potreb. Prj vseh takih in podobnih pomislekih seveda ne smemo pozabiti, da je apostol omenjeno življenjsko pravilo zapisal po navdihnjenju Svetega Duha. Sveti Duh pa je duh resnice in vodnih ter tolažnik naših src. Gotovo je tedaj, da apostol svojega pravila ni zapisal v nek; svetniški vnemi, brez obzira na dejanski položaj ljudi. Njegovo, po Svetem Duhu mu narekovano pravilo je zapisano vsem ljudem v poučenje, v izvajanje, v tolažbo in mir srca. Pravilno ga je pač treba razumeti. Nikar ne mislimo, da bi nas hotel apostol s svojim pravilom obsoditi na puščavniško življenje, kjer so sveti možje in žene jedli le kruh in pili vodo in se oblačili v raševino. Sveti Pavel je bil mož globoke izobrazbe in razgledan v vseh življenjskih vprašanjih; zato je ob postavitvi življenjskega pravila dobro vedel, da življenjske potrebe niso za vse ljudi enake. Treba jih je meritj po stanu, starosti, socialnem položaju, po razmerah, v katerih ljudje žive. Vsak človek ima pravico in dolž- nost, da sa trudi živeti primerno svojemu stanu. Kar je za enega razkošje, je za drugega lahko nujna potreba. Izdatki za vsakdanje življenje se ne morejo določati po gotovem, nepreklicnem merilu. Treba je v poštev jemati tudi čase, v katerih živimo, časi se spreminjajo in z njimj se spreminjajo tudi potrebe življenja. Danes imajo mnogi ljudje m mnoge družine stvari, ki so se nam pred nekaj leti zdele še nepotrebne in predmet razkošja, pa so postale skoraj predmet vsakdanje življenjske nujnosti. Negotovost življenjske stalnosti mnoge navaja k varčnosti in k zbiranju gotovih rezerv za čase stiske, za prihodnost otrok. Ako apostolovo življenjsko pravilo tako razumemo, mu ne bomo več očitali ozkosti in pretirane strogosti. Vidimo, da sc da raztegniti na vsake, življenjske razmere. Eno pa pri njem v svojem bistvtt ostane nespremenjeno in to je: zadovoljevati se s potrebnim; ne hrepeneti po nepotrebnih ali celo škodljivih stvareh; biti zmerni v naših željah! j Ako se postavimo na to apostolovo stališče, bodo upoštevani in zavarovani naši življenjski interesi, upoštevane naše pametne in upravičene želje, istočasno pa bo naše srce prosto neurejene navezanosti na materialne dobrine. Ravnaje se po apostolovem pravilu se bomo rešfili lakomnosti, nečimurnostii, napuha in uživanjaželjnosti in s tem premnogih bolečin, ki bi sicer prebadale naša srca. Naše življenje bo tako, pod varstvom in vodstvom božje previdnosti, zgrajeno na krščanskem te. melju. POSLEDICE ODKLONITVE Večina ljudi apostolovega življenjskega pravila ne sprejema. Imajo, kar je potrebno, pa si žele več in več. Življenje v človeški družbi nosi pečat neurejenega, nenasitnega pohlepa P° materialnih dobrinah. Življenje v obiti® in razkošju je množicam najvišji cul hrepenenja in stremljenja. Pohlep P® hitrem in cenenem dobičku je vrhovi" cilj industrije in trgovine, akoravno f dospe do njega po krivičnem izrabti8' liju bližnjega. Denar ni danes mnogi"1 ljudem več sredstvo vzdrževanja, n,1,r' več cilj vsega njihovega prizadevanj8’ njih bog, njih malik. Sam sveti Pave imenuje lakomnike malikovalce in ja®11® pove, da taki ljudje nimajo deleža kraljestvu Kristusovem in božje"1 (prim. Ef 5). Ta duh materializma, lakomnosti 1 pohlepa po denarju, se prijemlje nas. Ob takem pohlepnem materi*1 stičnem mišljenju in stremljenju seVC' da ni prostora za duhovne vrednot® Odtod tudi pomanjkanje duhovskih 1 redovnih poklicev, ki so Cerkvi in dr" ^ bi tako silno potrebni za ohranitev 1 obnovo poštenega, vernega življenja, P zamirajo v materialističnem ozf* sveta. Ob vsem tem se ne smemo čud1*^ če je med ljudmi tako malo zadovolj"1^ sti, če se sliši toliko tožba proti b°8^ previdnosti in pravičnosti. Ljudje, ki znajo in nočejo umerjati svojih bodo pri vsem, kar imajo in kar s° pridobili, le vedno nesrečni. Njih v bo opešala, njih srce bo resnično Pre deno z mnogimi bolečinami, z ncniir<> strahom, z neprestanimi skrbmi. ZAKLJUČNE MISLI Lahko bo po vsem rečenem kdo "* stil: Ali ne ubija ta modrost vse veške podjetnosti? Ali naj človek hrepeni po olajšanju in izboljšanju 1 ^ prav tako pogosto in resno o P<>®!<^, ljenjskih razmer? Ali se ne £°v' ) in resno o . narodom in ljudstvom, ki žive v bedi Kip v ljubljanski stolnici „af1it Cerkev lake akcije odobrava in “Poroča? ^ vsem tem je mnogo resnice. Sam 6 ie dal človeku hrepenenje po na-^ uku in sreči v srce. Ni božja volja, ljudje živeli na zemlji v bedi in , ^'ski. Kdor se pošteno trudi za iz-anje svojega življenjskega položa- Hša j» in u — Vsi tisti, ki skušajo pomagati ubo-Ho, in zapuščenim človeškim vodarn, so v polnem soglasju z božjo vse° 'n z božjimi načrti. Vendar pri Hy • tcm Pavlovo življenjsko pravilo „tj zK»bi nič na svoji veko vit j vrednoti ^°žja modrost, ki je Pavlu te he- Ist, navdihnila ni nikoli zastarela. kilo’ v*tSr nam naro®a svei' Pavel, je Ho Z< v Stari zavezi zapisano v Knji-tij, !>reR°vorov: „Gospod, ne daj mi ne ne bogastva, ampak daj mi to, „It 1® Potrebno za življenje. Da te pre-n® zatajim in ne rečem: ‘Kdo je Gospod?’ Ali da obubožan ne kradem in se ne spozabim nad božjim imenom“ (30, 8-9). V srčnem hrepenenju, da bi ta božja modrost postala vodilo vsem kristjanom, sveti Pavel svoje življenjsko pravilo, ki ga je zapisal Timoteju, še v drugih svojih navdihnjenih pismih ponavlja. Filipijanom piše: „Naučil sem se biti zadovoljen s tem, v čemur sem. Znam živeti v skromnosti, znam živeti tudi v izobilju. Vse premorem v njem, kj mi daje moč“ (4, 11-13). V pismu do Hebrejcev pa spet naroča: „življenje bodi brez lakomnosti; zadovoljni bodite s tem, kar imate; kajti Bog sam je rekel: ‘Ne bom stopil od’ tebe in ne bom te zapustil.’ Zato moremo zaupljivo govoriti: ‘Gospod je moj pomočnik, ne bom sc bal; kaj bi mi storil človek?" (13,5-6). Naj torej tu zbrane misli nikogar ne razočarajo in ne zagrenijo, saj so oprte na božjo modrost. Bog pa se ne more motiti, ne more varati, čim bolj koga žene življenjska podjetnost, čim bolj ga vznemirjajo mnoge skrbi, tem bolj naj bi o teh pravilih razmišljal. Gotovo je, da bi premnogi spet našli svoj notranji mir, ko bi se zadovoljili s tem, kar si s poštenim delom pridobijo. In mnogo manj očitkov proti božji previdnosti hi se slišalo v svetu, ako bi ljudje hoteli malo bolj ijmerjati svoje želje po materialnih blagrih. Ena velika, sveta želja pa naj bi vedno preši-njaldi nas vse, želja, ki ji ni staviti nobene meje, ki naj marveč hrepeni vedno višje in po vedno večjem bogastvu: to ie želja po vedno večji krščanski popolnosti, želja po vedno večjem bogastvu božje milosti. Blagor njim, v katerih ie to hrepenenje. Na zemlji jih bo spremljal božji blagoslov, v večnosti pa jih čakajo neizrekljivo veselje, večni pokoj in večni mir. ALOJZIJ KOŠMEKIJ ŠKOF SLOMŠEK PRAVI: „Ni na svetu lepše stvari, kakor mladenič, ki nedolžno živi. Lepše, ko jutranja zarja visoke planine in globoke doline, ogrinja deviška sramežljivost mlado nedolžno lice. Nedolžnost je tvoja največja lepota in čistost je tvoje prežlahtno blago. Gore vsako pomlad ozelenijo, izgubljena nedolžnost se ne povrne. Rože vsako vigred zopet cve.to, izgubljene rože deviške čistosti vekomaj več ne bo." CERKEV POJASNJUJE Skušnjave zoper čistost niso za to, da podlegaš v njih, ampak lc zato, da jih premagaš, da v boju z njimi preizkušaš svoje mlade moči, svojo zvestobo Bogu in sebi ter dokažeš Bogu, sebi in bližnjemu svojo veliko ljubezen do krepostnega življenja. PISMO SIVOLASEGA ŽUPNIKA ZALJUBLJENEMU FANTU Dragi Janez! Dekle, o kateri sanjaš, naj bo preprosta skromna v svoji obleki. Težko je točno določiti meje ženske skromno v obleki. Morajo biti enako daleč od zanemari nosti in od prevelike skrbi za obleko. Tvoje dekle naj ne bo kot kakšno strašilo čarovnica, a spet ne vetrnjakinja, ki bi se vedno obračala po zadnjem klicu mode. Ne eno, ne drugo! Po sredi je najbolj varno- Če bi kak pisatelj kanil spisati knjigo o nC'. srečah, ki zadenejo družino z ženo ali materjo, ^ jo je napadla „bolezen‘ razkošja v obleki in drf' gih osebnih potratah, bi moral v knjigo vkljub1 sledeča in podobna poglavja: velike skrbi, med*e' bojna trenja, ogromni izdatki, pomanjkanje de' narja za najnujnejše stvari, skrivno izmikanje de' narja, zavidanja, mržnje, neurejeno hlastanje veseljačenjem, zanemarjeni in na pol zapuštefl> otroci itd., itd.... Naj končno Tvoja nevesta ne pozabi, da je razbrzdana razkošnost in s tem združena razsiP. nost večkrat v tesnem sorodstvu z ravnanjem, more biti povod za ljubosumnost. Kadar vidim kakšno dekle, ki s svojim izziv0}' nim oblačenjem ne išče drugega kot to, da bi ljudje gledali..., takrat se me polasti „sveta jeta in bi ji najrajši... Toda — raje jezik za zobe! Taka dekleta?... za druge! Vem, te niso P Tvojem okusu! Živo nasprotje teh pa je dekle ali žena, 8 zna, skromno, a obenem okusno oblačiti. In kako Je lahko prikupna v svoji preprosti obleki! žena, ki se zna okusno, čeprav skromno oblasti, je najlepši okras moža, najlepši zgled sramežljivosti otrokom in sosedom. Vsa njena obleka in Ves njen umirjen a odločen nastop sta kot obrambni zid pred sovražniki njene poštenosti. Poleg teh »nioralnih“ prednosti, če se hoče, ima taka „elegantna skromnost“ v obleki tudi dobrodošle „materialne“ učinke v družinski blagajni in ni treba *ato vsak mesec beležiti hudih finančnih kriz in Vretresljajev. že od nekdaj so mi bile všeč stare, zaprašene knjige. Zadnjič sem naletel na neko knjigo iz leta 1879 ln je kot nalašč za to-le pismo. Podaja namreč nevet pravil za dekle ali ženo, ki žele biti zgledna udi v svoji obleki in v vsej svoji zunanjosti. . Pravila je sestavil kardinal vikar za mesto Rim ln °dredil, naj letake s temi pravili obesijo na vrata Vseh rimskih cerkva. Ta pravila se tako-le glase: I- Pri obleki imej vedno le pošten namen, ž- Natančno upoštevaj in spolnjuj zakone sra-1nožljivosti in spodobnosti. Beži pred razsipno razkošnostjo in zavedaj se Vßdno svojega položaja v družbi. p -4. Posebno pazi na spodobnost obleke v cerkvi. . omisli, da greš v hišo božjo in k angelski mizi ne v plesno dvorano ali na veselico. 5- Izdelaj si „proračun“ svoj osebnih izdatkov i^^kdar ne prestopi teh meja na škodo svoje dru- ^ Lepo delo usmiljenja izvršiš, če se odpoveš " Tr. „manj potrebnemu" pokrivalu in s tistim dežjem kupiš revežu čevlje. I Pri šivilji imej vedno vse račune poravnane ne kopiči dolgov na možev račun, h J- Pesno, a ne vsiljivo si prizadevaj, da bodo 1 d,ruga dekleta in žene spolnjevale ta pravila. g V modi ne skušaj prednjačiti ali novotariti, 8> Vf*k j0 vedno spremljaj z neko zadržanostjo in jo Saj prilagoditi svojemu stanu in položaju. PRAVA LJUBEZEN Ljubiti koga se pravi, mu dobro hoteti, želeti, da bi se vse lepo in božje v njem čim bolj razvilo. Ljubiti koga se pravi, varovati ga vsega, kar bi v njem teptalo božjo podobo in ga odtujevalo najvišjemu dobremu — Bogu. Ljubiti koga se pravi truditi se, da bi božja lepota ljubljene osebe vzklila tudi v nas, da bi v tej lepoti njej postali enaki. Ker si pa moramo lepoto duše pridobiti le s pogumnim in zvestim kovanjem samega sebe v dovršeno krščansko osebnost, se pravi koga ljubiti, biti prežet z ne-omabljivo odločnostjo, posvečevati sebe, da bi tako postali vredni ljubljene osebe in da bi ona od nas dobivala nove spodbude v rast; k najvišji svetosti — k Bogu. Le. to je resnična ljubezen, ki prinaša nam in ljubljeni osebi rast k Bogu, mir in srečo. ZLAGANA LJUBEZEN Nizkotna zloraba besede ljubezen je tisto razpoloženje v človeku, ki pomeni zmago strasti in podle sebičnosti, s katero človek pustoši sveto in božje v dušj bližnjega, ga vodi v greh in oropa Boga, ki je najvišja dobrina, mir in sreča življenja. Zato taka „ljubezen“ prinaša v dušo razdejanje, nemir in trpljenje ter je nevredna naziva ljubezen. ČLOVEK GREHA Človek, ki se je predal strastem, z neko satansko naslado tepta v bližnjem, kar je čistega in svetega v njem. Lastno zadoščenje in mir išče v tem, da druge peha v blato. A zastonj. Ko v mislih, besedah ali dejanju tepta čisto in sveto v bližnjem, podira tudi v sebi vse, kar je še lepega in bi mu še. moglo nuditi košček miru, saj trohico samospoštovanja; podira vse, kar bi ga moglo še dvigniti in rešiti iz sramotnih, bolečih nižin. Končno mu je duša kakor mrtva, ubita, ostane mu le še telo, a še to mu je v neznosno breme in v pogubo. Je brez smisla za vzore, brez volje za e Pomisli, da so bila ta pravila razglašena Pre^ vrati Vatikana in to pred 82 leti! Kaj bi šele danes dejal oni gospod kardinal! Prepričan sem, da bi postal bolj rdeč kot škrlal njegovega plašča, če bi danes v poletnih mesecih obiskal n. pr. Buenos Aires ali Mar del Plato! Tako je, dragi Janez! Svojo ženo ljubi in ?° imej rad le zase in je nikar ne privošči drugim! Še tega bi se manjkalo, kaj ne? Zato Ti bom še jaz namignil in nakazal neke! lastnosti, ki naj krase Tvojo bodočo ženo in mote* Tvojih otrok: Pogoji, ki jih N. N. stavi dekletu, ki želi V°' stati kraljica njegovega srca: 1. Oblači naj se vedno v skladu s svojim sta' nom in poklicem, okusno, preprosto, obleka naj vedno snažna in zlikana. Kajti delavka n. pr., to ne pomeni dekleta „s skvarjenim okusom“, tudi „okorelega, nazadnjaškega“ in seveda še tolik0 manj „zanemarjenega in odbijajočega“ dekleta. . 2. Oblači in vede naj se tako, da bodo moški> k jo bodo srečavali lahko govorili: Poglejte, kako ! ta preprosto oblečena dekle prikupna, a kako se zi,lCI obenem resno in odločno zadržati! S. Nikoli naj s svojo obleko in s svojo zunanjostjo ne daje povoda za tako-le in podobno šušljale med ljudmi: Joj, ta dekle! Le kaj neki išče s dvojim izzivalnim razkazovanjem in ponašanjem. 4. Kadar si kupuje novo obleko, čevlje ali polivalo, naj pomisli, ali je vse to v skladu z njenim ••Vroračunom“ in če sme mirno nositi to obleko, ne da bi pri tem trpelo dobro ime žene, ki hoče biti Vredna teh-le treh naslovov: Zena poštenega moža. Mati, katere glavno poslanstvo je vzgoja otrok. Hči tistega Boga, ki je povsod pričujoč, ki vse vMi in id je preklel pohujševalce. 5. Dekle, ki sodi, da more spolniti zgoraj stavbene pogoje, lahko potrka na vrata mojega srca in ]ln ji bom na stežaj odprl. To, da bi tudi Ti našel tako dekle, Ti res iskre-n° želi in Te pozdravlja Tvoj župnik! ^ZMOJEGA dnevnika TOltEK Pri šestnajstih ali sedemnajstih letih se končajo puhasta leta in se začne pozitivna doba razvoja do °nca zoritve. Ta stavek, ki sem ga našel slučajno v mladinski knjigi, je bil zame pravo odkritje. sReda »Hrepenenje ne pozna meje,“ govori Lovrenčičev ^holar iz Trente, ko se naveliča samostanskih zidov. Hrepenenje.. V mojih letih čutim naravnost žejo po °brii razumljivi roki, po potrpežljivem, ljubeznivem ®rcu. Neumnosti, ki jih je vsak dan poln, so samo 1,1'se, niso resnična podoba tistega, kar je v nas. pRtek , »Učitelja sem sistematično jezil, pa tudi sošolce ®l,val proti njemu,“ sem bral v gori omenjeni knjigi. °'i so me pritisnili, bolj sem se upiral. A v duši sem * tako grozno sam, zapuščen, skoro obupan. Potre-. yal sem nežnosti in ljubezni, pa ni bilo nikogar, ki 1 tti jo nudil. vstajenje, brez moči za življenje; divje hlasta le po novih užitkih, po novih ponižanjih sebe in bližnjega, sposoben je za vsak zločin, top za povzročeno gorje, v katero je pahnil tudi sebe. Zato taki ljudje često iščejo svoj mir v samomoru. Ubilo jih je tako imenovano svobodno, svobodne ljubezni polno življenje. ZLATO PRAVILO Zato se. človek, ki ima v sebi še kaj čuta za odgovornost, ne igra z dobrinami človeškega duha in srca, najmanj pa s tako resno in sveto zadevo, kakor je ljubezen. Zato odklanja zgodnja znanja, v dekliški družbi pa je vedno spoštljiv in viteški v svojih mislih, besedah in vedenju. Prav tako tpdi dekle v fantovski družbi. KAJ JE ČISTOST? • Čistost je sveto spoštovanje pred rodno močjo in pred telesom, v kolikor služi tej moči. • Rodna sposobnost je za človeka velika odlika, saj je z njo človek po božji volji poklican, da postane sodelavec z Bogom v ohranjevanju življenja. • Rojstvo otrok nalaga roditeljem velike dolžno- «rti. Da bi človek kljub tem dolžnostim rabil svojo rodno moč, mu je Bog dal močno teženje po ljubezni do bitja drugega spola, željo po otrocih in teženje k dejanju, ki naj spočne življenje otroka — kratko: dal mu je spolni nagon. Kadar sem videl kakega očeta govoriti lepo, prijazno s svojim sinom, so se mi oči razširile: nisem verjel, d® je kaj takega sploh mogoče. Enega samega prijatelj9 sem imel: ogromnega lovskega psa.“ NEDELJA Gradim svoje lastno življenje. V mojih rokah J® moja bodočnost. Nihče me ne more v tem nadomestit*-Česar ne bom sejal, tudi kasneje ne bom žel. Kakšn® perspektiva. Pa kakšna odgovornost. • Spolni nagon je torej od Boga hoten in zaradi tega sam po sebi dober. • Prav zaradi visoke naloge spolnega nagona, ga je človek dolžan obvladati, da bo res služil le do Boga določenemu namenu in na način, hoten od Boga. LEPOTA ČISTOSTI • Sv. pismo govori: „O tako lep je čisti rod v svoji slavi; zakaj njegov spomin je neumrljiv; pri Bogu je znan in pri ljudeh. Ako je pričujoč, ga posnemajo in ko odide, po njem hrepene in vekomaj venčan obhaja zmago, ker si je priboril plačilo neomadeževanih bojev." PONEDELJEK Iste. misli me še naprej mučijo. Veselim se življenj9 in borb, pa me je obenem strah: ali bom zmogel na' pore, ki se že rišejo v bodočnosti? SItEDA Postaviti bo treba moža v življenju. Kaj nisem Pre' več tjavendan živel do sedaj? In»zgubljal preveč ča" za stvari, ki niso vredne energij mladega človeka? Začenjam spoznavati povsem jasno, kako bo treba dati življenju pravo vrednost: zares živeti življe.nje, t0 kratko pot, ki nam jo dobri Bog poklanja, da jo I,a' polnimo z vsem visokim. Treba si bo značaj utrditi in oklesati. Treba si b° nabrati velike moči, da bom svet ob svojem odhodu z njega pustil nekaj boljšega, kot sem ga našel ob Pr*' hodu nanj. Treba se bo specializirati v poklicu, da bo*11 na tistem področju mogel dati vse, ne le nekaj. In na delo je treba takoj. Zarisati si moram sV°! dnevni načrt, da bom dobro izrabil čas. Pregledov11 , še natančneje ob roki gospoda Petra svojo dušo, sv ‘ značaj, da napolnim, kar je prazno. Posebej natanč*'0 jemati učenje, da bom v življenje prinesel še kaj gega kot samo diplomo. • Že Pitagorejci 60 učili: „Bog nima na zemlji primernejšega bivališča, kakor je v čisti duši." • Seneka je dejal: „Čistost je največja dika." ČETRTEK „Leti misel v srebrnih zamahih, leti, plavaj nad griče, vasice, kjer dišijo po medu v gorice zlate zarje domačih gora." Pesem hebrejskih sužnjev v Babiloniji iz VerdU®' vega Nabucca. Včeraj so jo peli slovenski študenti na prireditvi. In vsem je šla misel tja, od koder je naš r°d prišel: pod Triglav, v Martuljkovo skupino, v Tren-*°> na Bled, na Brezje. Saj ni mogoče tega izraziti: le občutiš nekje v krvi, da sj Slovenec in pri srcu te stisne, ko prideš v stik 8 slovenskimi vrednotami, prikazanimi v prisrčni obliki. petek Bdeča poplava se širi počasi in gotovo na vse strani. Nekateri se boje, da bo zajela ves svet. Kakšna usodnost: ta nečloveški, peklenski sistem Se Je polastil prav slovanske, krvi, da širi svoj evan-^®Ej. Ali pa ni v tem tudi neko maščevanje zgodo, ne? prav slovanskega človeka so vsi skozi vso z go-°v*no zapostavljali. Kaj je bil Slovan proti Germanu a|' Romanu? Sedaj skuša Slovan na tako žalosten način pokazati 8yetu svojo silo. , Ali pa ni mogoče Bog to dopustil iz gotovosti, da •nogoče le slovanski svet tako trden, da bo kljub r^krajoječamu delu komunizma na lastnem telesu neno uničil to grozno zmoto in postal apostol ži-Ka> resničnega krščanstva? • Epiktet je mladini svetoval: „Ako se ti vzbude predstave kake sle, se čuvaj, da te ne prevzamejo. Spomni se, kaj bo potem: če se vdaš, se boš pozneje kesal in sam sebi očitke delal; če se premagaš, boš vesel in zadovoljen sam s seboj.“ POTA DO ČISTOSTI • Čistost je usodno pomembna, zato je tudi težka, ker nič velikega ni lahko. Imamo pa številna sredstva, da si jo ohranimo in utrdimo. Ta sredstva so naravna in nadnaravna. SREDSTVA NARAVNA • Spoštujmo svoje telo! • Varujmo sramežljivost, ki je po naravi — torej po božji volji — dana kot sram pred vsem, kar se tiče spolnosti. • Bodimo vselej resno zaposljeni s študijem, ročnim delom, premagujmo mehkužnost, neurejenost in lenobo. Z resnim delom družimo pošteno razvedrilo. • Varujmo se priložnosti za nečisti greh. Take priložnosti so: nespodobne slike in prizori, nenravne knjige, po-hujšljive igre in predstave, slaba tovarišija, pijača... • Nečistemu teženju se uprimo takoj v začetku ! • Do deklet bodimo viteški! V vsakem dekletu glej: svojo lastno mater ali sestro, bodočo mater, otroka božjega. NADNARAVNA SREDSTVA V Spremlja naj nas povsod misel na božjo pričujočnost. Ta zavest je že neštetokrat rešila čistost tudi v najtežjih okoliščinah. Lep zgled eta svetopisemska Suzana in egiptovski Jožef. • Prosimo za čistost Brezmadežno, sv. Jožefa, svojega angela varuha in zavetnike mladine. Pogosto molimo: ,,0 Gospa moja!“ • Opravljajmo pogosto in redno sveto spoved. Imejmo za stalnega voditelja skušenega, modrega in gorečega spovednika, kateremu zau- Slutim, da je borba med dvema svetovoma nekaj tako globokega in resničnega, da je treba nadčloveških sil, če naj bi človek kakor* kol; skušal vplivati na njen razvoj. Zadnje čase molim mnogo za Slovane. SOBOTA Kaj bom, kakšen poklic si bom izbral? Pri šestnajstih letih, ko se bliža počasi konec srednješolskih študij, postaja to vprašanje važno. O čem vsem sem že sanjal. A trenutno ne vidim» kaj bom. Po naravi sem idealist. Zanimal bi me visoki svet nadnaravnih vrednot, posredovanje resnice in sile Kristusove, pa se čutim tako slabega. Kako točno vem» da je treba v modernem velemestu za ta poklic nadčloveških energij. Mogoče mi pa pride božji glas. V kateri koli obliki-Bomo videli. Za sedaj čakam. In prosim luči. NEDELJA Večkrat je že naš mali kaplan govoril o vrednotah, a danes mi je spet tako živo segel s svojimi preprostimi besedami do srca, da sem se čudil. Nadnaravne vrednote v človeku, to je končno *** človekovo bogastvo. Pa obenem vsa njegova sreča-Nc vem, kaj nas vabi vedno na površino, v zunanj6 stvari, v ustvarjene, vidne predmete, ko je vendar v božjem življenju v nas naša veličina. „Iz vsega srca, z vso mislijo, z vsemi močmi.“ i*1 to je zapoved. Kako res neresno jemljemo prav svojo najviši0 smer. PONEDELJEK Iščem ideala. Kongretnega. Sc pravi: človeka, ki k' bil lahko jaz v bodočnosti. Ne čisto takega, a vendar*6 čimbolj takega. Ga bom našel? Ali bo vplival nam6 kot nekaj, čemur se ne bo mogoče upirati? Ho VOEI IN ODGOVORI Katoliški nauk je tako nekam preveč preprost, preveč otroški za odraslega moža. Ta ugovor kaže le ;nepoznanje katoliškega nauka. Ke le, da je izredno vzvišen katoliški nauk, ampak že sam tudi prepriča o svojem božjem izvoru. Krščansko razodetje je namreč popolno (odgovarja na vsa važ-nejša vprašanja), v skladu z naravnimi resnicami (vsebuje vse resnice naravne religije in jih izpopolnjuje), Vsem dostopno (tudi otrokom in preprostim), resnično (nihče še ni dokazal zmote), harmonično (od sv. Trojice preko izvirnega greha nazaj do sv. Trojice), sveto (svete zapovedi, sredstva svetosti, zgledi svetosti), uteši težnje človeka in človeštva (družinsko, državno, socialno in mednarodno življenje urejuje), neizčrpno (že dvajset stoletij bogoslovci odkrivajo nove in nove suklade v razodetju). Kristus je le za Jude prišel! Nikakor. Trdil je, da se morajo vsi ljudje okleniti VseSa njegovega nauka. Berite sveto pismo: „Pojdite *°fej in učite vse narode..." — „Kdor v Sina veruje, iitia večno življenje; kdor pa v Sina ne veruje, ne bo videl življenja." — „Nobeno drugo ime pod nebom ni 'kuo, da bi se mogl; v njem zveličati." (Mt 28, 18; Ja*i 3, 36; Apd 4, 12). Mogoče je pa, Kristus varal ali pa je bil prevaran. Kristus ni varal. O tem nam priča njegova edin-' vega vala (n. pr. About de souff1 ’ Quai des bruines, Les veux de l'amo,jr! Le faurceur) in laški (Rocco in nje£° bratje, L’avventura) še precej slabši-Kaže, kot da danes more uspeti ®9' to, kar je nenormalno. „Karm6^ mo čanke" 'liso uspele, ker je film Pze' „čist“. Morda je pa to, kar je danes ne-normalno? In vendar je na vzhodu dosti bolP po Seveda ne bomo hodili k sovjetom nravne nauke, a film kot n. pr. „Ba13 o vojaku", je umetniško dosti mošan nraven, kljub zakritemu prešuštvu, primeri z zah. filmi naravnost vzo Kaj žene zahodni film v ta razkroj • Fiiu1’1 Razkroj seveda n; umetniški, ki danes nastajajo, imajo svojo P cejšnjo vrednost! Razkroj je verski^ nraven. Še več: nekateri si izrazito zadal stavijo namen, da podro še ostanke navidezne vere in nravno: sti» i kateri danes zahodni svet živi. kaj postaviti namesto tega? rpoda Luigi Visconti, komunist in eden Klavnih borcev proti tako imenovanim »moralistom" (ime so jim nadeli nasprotniki), režiser filma „Rocco in nje-K°vi bratje" pravi, da je nravno sodbo 0 dobrem in zlu, kot ju je doslej poj-•fiovalo krščanstvo, skvaril verski puri-aaizem. Ta se mora danes umakniti 'mugi zamisli, ki je bolj v skladju z mo-'mrnim človekom. Z drugo besedo: Da-nes nam n) za zvestobo v zakonu; torej 8e razume, d'a je treba dovoliti razpoko, stransko ženo, izmenjave in podobno ... Michelangelo Antonioni, ki je vrtel "Pustolovščina" gre še dlje. Zanj „sta-re table zakona niso v skladu z znan-s^venimi časi, v katerih živimo". Me gre tem ljudem torej zgolj za llilPad na kakšno versko točko ali nrav- zahtevo, gre za napad na celoto; , °čejo spodrušiti to, kar je ali bi naj 'm in je vsaj v ostankih še temelj da-nušnjega družabnega reda, kolikor ga 8Ploh še ostaja, odkar mu spodkopavajo ta temelj. Antonion; ne napada več „starega" ®da. čisto enostavno ga pusti ob stra-1 kor je pač neraben in neskladen j »današnjim znanstvenim svetom". ato mimo in vzvišeno uči breznačel- nost v nravnosti. Sam je takole odgovoril na razna vprašanja v Cannesu: „V današnjem svetu opažamo resen prepad med znanostjo, ki je vsa obrnjena v bodočnost, zmerom pripravljena, ki je zaprta in toga, v veljavi še zdaj, da pretrga s preteklostjo, in nravnostjo, kljub temu, da se človek tega niti ne zaveda. Sramota in praznoverje! Človek od rojstva vlači za seboj polno čustev, ne bom rekel, da starih in zapadlih, pač pa popolnoma nerabnih; ti ga ovirajo, namesto da bi mu pomagali, mu stavljajo zapreke, da ne vidi izhoda. Človek se še ni znal znebiti te težke dediščine. Dela, ljubi, sovraži, trpi zaradi te bajke, ki sega prav tja do Homerja. In kako je to abotno v dobi, ko človek hoče potovati na luno! Človek, ki je vedno pripravljen zapustiti svoje tehnične ali znanstvene teorije, kadar vidi, da so zmotne, ...v vsem, kar zadeva njegova čustva, živi še v popolnem konformizmu. Zadnja leta smo preučevali in preskušali svoja čustva do sitosti: pa nismo ničesar dosegli. Našli nismo ničesar novega, niti ene same rešne poti ii tega problema. Jaz ne morem in nočem najti te poti, ker nisem moralist. Moj film ai Prizor iz „Ben.Hurja“ 653 pridiga, je obtožba... Ponavljam, da sledimo izhirani morali končanih bajk in lažnih konvencionalizmov. In to z odprtimi očmi, ne da bi vedeli čemu, a spotujemo to moralo. Moji junaki prihajajo do zaključka, ki je popolna moralna anarhija in morda nekoliko usmiljenja. Zakaj zadnje? Kaj pa sploh še ostane, če še tega ne bi bilo ?. .. In to je druga bajka, ki se ne razblini: iluzija, da zadošča, če se človek pozna in razčleni do zadnjih skritih kotičkov svoje duše. Vsak dan živimo „pustolovščino", čustveno, moralno ali ideološko. Toda ali vemo, da nam naše stare table zakona ne nudijo drugega kakor prazne besede o vrednotah? Čemu jim torej še ostajamo zvesti? Tu opažamo trmoglavost v človegu, ki naravnost gane. človek, ki se ne straši neznanega v znanosti, se boji neznanega v nravnosti.“ Ali bo ta „izhod" prinesel človeštvu srečo ? Kaj pravi Lattuada Je to italijanski filmski direktor (Mlin na Padu, Ana, Plašč, Gvendali-na, Nevihta, Brez usmiljenja, Zločina Janeza Škofa). Odgovarja na razna .vprašanja: „Vzemimo moj film 'Mladostniki’. V njem deklica postane ženska. Ob tem izkustvu se zave svojega telesa in prične živeti. Ne gre vprašat za svet ne matere ne spovednika. Ne manjka ji vere, manjka pa ji čuta za greh. V njej je pač silno pomanjkanje prave vzgoje o spolnosti. Bolje bi bilo, ko bi jo bil’ do časa odkrito poučili... Film je rej napad na tistega, ki je resničen krivec današnjega zla: starši. Tudi v filmu ‘L’Avventura’ ni nobene prave verske krize. Gre za ljudi» ki nimajo upanja, pa se znajdejo pf6® ljubeznijo. Ne kličejo na pomoč milosti, duhovne sile, ki bi jim dala, d9 uidejo iz duhovne puščobe, ki j^1 obdaja." Nekateri francoski filmi govore 0 tak; rešitvi po ljubezni, toda ali ni Pre' več površna? Ali ne zamenjava ljubezen z mesom in čustvom? Lattuada nadaljuje: „Jasno, “9 smo v duhovni krizi. Jasno, da to iskanje ljubezni, ki nas ne zadovolji P°' polnoma, zbuja skoro versko oboževanje ljubezni, kar pa je samo korak dalje v novo poganstvo in oddaljitev 0 krščanstva. Vera odgovarja tej PraZ' noti, ki je vedno v človeku navzoča> zato ker ga ljubezen ni zmožna nap0*' niti, bodisi da ni prava, bodisi da ”e zadošča za človekov temelj. V tem z£l upanju na ljubezen, v tem božanske*11 češčenju ljubezni je neke vrste pante' izem. Po ljubezni . seveda po popolni ti11' bežni, na bo vendar mogoče najti ne' kaj globljega, neko globlje človešk ravnotežje, ki bo predrlo čustva in Pr šlo do srca, do notranjosti. Za Danteja je bila žena lestev otok Capri, ostali pa v Sorrento Amalfi. Vsi so se srečni in zadovolji1 vrnili zvečer v Neapelj. Naslednje jutr® so se že na vse zgodaj odpeljali pro“ Rimu, kjer jih je v skupni avdienci v baziliki sv. Petra sprejel sv. oče Ja' nez XXIII. V svojem nagovoru na vernike raznih narodov je našim slovenskim romarjem posvetil še posebno P°' zornost, kot vernikom, kj so mi pri srcu in jih v svoji veliki očetovski ljubezni razume. Slovenska pesem 5 krasno odmevala v mogočni bazilki i[* mnogi so ji z zanimanjem prisluhnil*-Popoldne pa so slovenski romarji doživeli še drugo drago srečanje. V bazilik S. Giovanni al Laterano so se sestal z bivšim tržaškim škofom Fogarjem, K* je največ zato, ker je v težkih fašističnih časih branil pravice Slovencev a® Primorskem moral zapustiti škofovs*“ sedež v Trstu ter se zateči v R*®1, Vidno ganjen je 80-letni msgr. Fogar z mladostnim ognjem nagovoril sloven ske romarje ter se spominjal let, ko J bil še med njimi. Vsa leta svojega jf' gnanstva se vsak večer spominja svoj nekdanjih vernikov ter jim pošilja svw nadpastirski blagoslov. Njegove °č tovske ljubeznive besede so romati ganile do solz. S takimi bogatimi dojtij vetji so se goriški in tržaški verni vrnili domov, hvaležen vsem, ki so P' pomogl; do tako lepih dni. K sebi sl nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije Y tebi! — Sveti Avguštin. Zanimivo poročilo o zadržanju ruske pravoslavne cerkve ob priložnosti znanega potovanja anglikanskega nadškofa dr. Fisherja. Moskovski patriarh na delu Obisk poglavarja anglikanske cer-*Ve> nadškofa dr. Fisherja pri sv. oče-tu Janezu XXIII. je izzval v Moskvi Veliko delavnost in skorajda nervozo. Ogledalo je, da je bila patriarhija v Moskvi celo presenečena, ker je iz-v®dla ukrepe, ki očitujejo precejšnjo nervozo. Vriva se vprašanje, ali ni bila Presenečena tudi sovjetska vlada in je P0tem ona narekovala patriarhu Ale-.'ju, kako mora odgovoriti na ,,taktiko“ Vatikana. Komaj se je namreč ZvedeIo o bodočem sestanku med pa-P,!žem Janezom XXIII. in canterburyj-^ern škofu, so se po vsem vzhodu za-c‘e širiti iz Moskve govorice o tem, Kai naj bi bila prava vsebina rimskega 8rečrnija. Nadškof Fisher je namreč f*r^d obiskom Rima prepotoval Sveto eželo in ves vzhod in bil tik pred pri-°dom v Rim pri pravoslavnem eku-^nskem patriarhu v Carigradu. Pone-°d so zastopniki moskovskega patriar-* Aleksija celo govorili, da bo nad-{°f dr. Fisher izročil nekaterim pradavnim patriarhom na vzhodu po-^bno spomenico svetega očeta Janeza , . Ml. za moskovskega patriarha Alc-s,Jn. Ko so se vse te govorice vpletale komentarje o potovanju dr. Fisherja Jeruzalem, Carigrad in v Rim, so v ‘°skvi naglo organizirali potovanje Patriarha Aleksija po deželah bliž-tpga vzhoda in v Jeruzalem, še pred pohodom iz Moskve so bili nekateri tojanstveniki patriaršije prepričani, da se bosta nadškof dr. Fisher in patriarh Aleksij ob svojem istočasnem potovanju nekje srečala. Takoj na to so se navezale govorice, da bo dr. Fisher ponesel posebno spomenico patriarha Aleksija sv. očetu, drugi pa so menili, da bo patriarh izvedel zadnji poskus, da dr. Fisher sv. očeta ne bi obiskal in bi se iz Carigrada vrnil naravnost v London. Ko se je dr. Fisher odpravljal v Jeruzalem, je bil patriarh Aleksij tudi že na poti v Aleksandrijo v Egiptu. Sovjetska vlada mu je dala posebno letalo.v spremstvo, ki je štelo 11 oseb, pa je bilo vključenih tudi nekaj visokih uradnikov sovjetske vlade. Patriarha Aleksija je v Aleksandriji zelo slovesno sprejel patriarh Kristofor. Toda obisk je bil le kratek, patriarhu Aleksiju se je mudilo, da Dr. Fisher v razgovoru s patriarhoma obišče svojega osebnega prijatelja antiohijskega patriarha Teodozija, ki pa noče imeti svoje rezidence v Antiohiji, ker je mesto sedaj v Turčiji, ampak živi v Damasku. Patriarh Antiohije uživa v pravoslavnem svetu zelo velik ugled: patriarh iz Antiohije je šel v Moskvo kronat prvega ruskega carja Ivana Groznega* antiohijski patriarhi so navadno svoje bogoslovne študije opravljali v Moskvi in patriarh Aleksander III., ki je umrl 1. 1958, je bil sošolec patriarha Alcksija, ko sta bila oba gojenca na moskovski bogoslovni akademiji. Tradicionalno prijateljstvo med moskovskim in antiohijskim patriarhom se med obema patriarhatoma povezuje še v skupno nasprotovanje proti pravoslavnemu patriarhu v Carigradu, ki nosi naslov ekumenskega patriarha pravoslavja. Antiohijski patriarhi namreč navajajo, da je bil sv. Peter najprej škof v Antiohiji, predno je postal škof v Rimu in bi bil torej antiohijski škofijski — patriarhijski sedež najstarejši v vsem krščanstvu in zato bi moral nositi naslov, ki ga nosi patriarh v Carigradu, vsakokratni patriarh v Antiohiji. Ko je bil patriarh Alcksij že na potovanju po bližnjem vzhodu, je bilo objavljeno, da ne bo šel v Carigrad. V Moskvi zelo zamerijo, da je sedež ekumenskega patriarha zasedel Atana-goras, ki je bil dolga leta eksarh pravoslavne cerkve v Združenih državah » sedežem v New Yorku. Radi navajajo, da ga je ameriška vlada postavila z* ekumenskega patriarha v Carigradu-Francoski katoliški dnevnik „L* Croix“ je odkrito zapisal, da je potoval patriarh Aleksij po vzhodnih deželah z namenom, da bi preprečil „prehod pravoslavnih patriarhov v zahodni ta-tabor“. Med cerkvenimi osebnostmi, ki so spremljale patriarha Aleksija, st» bila dva prelata pravoslavne cerkve, ki sta bila na nedavnem „mirovnem kongresu" komunistov v Pragi kot zastop-nika patriarha Aleksija. Rusko pravoslavje sta v Pragi zastopala metropolit iz Leningrada Pitiris in episkotf Nikodem, ki je vodja oddelka za zunanje zadeve pri meskovskeem patriarhatu. V svojih govorih na kongresu st® oba zelo ostro napadala katoliško cerkev, zlasti pa mednarodni evharistični kongres v Miinchenu. Episkop Nikodem je izjavil, da bo ruska pravoslavna cerkev še ostreje nastopila prot' vesoljnemu cerkvenemu zboru, ki ga j® sklical papež Janez XXIII., če bo koncil sledil istim mislim, kot so bile i*” 1 ražene na evharističnem kongresu. J R® ENAJST ŠKOTOV IN TRIINDVAJSET PALAČINK Bilo je zvečer, pri luči. Enajst Škotov je sedelo za mizo. Jedli so palačinke. Nesreča je hotela, da je bilo palačink triindvajset. Tako je vsak od njih P°' jedel dve, ena pa je ostala na krožniku. Grozno je imelo vsakega od njih, da h* pospravil še tisto palačinko, a jim lepo vedenje tega ni dovoljevalo. Zgodilo se je, da je v tistem hipu ugasnila luč. In slišati je bilo groze11 krik. Potem se je luč spet prižgala in razsvetila sledeči prizor: tisto poslednj® palačinko je zagrabila roka enega od Škotov, v roko pa je bilo zasajenih deset vili6' Kakor drugod, tako tudi v Vzhodni Nemčiji komunistična partija napenja vse sile, da bi katoliško vero popolnoma zatrla, članek, ki sledi, nam daje lep pregled o tem. Katoličani v vzhodni Nemčiji Po podatkih, ki jih je objavil urad Za obveščanje inozemstva pri zvezni vjadi v Bonnu je v Vzhodni Nemčiji °krog \\% katoličanov. Cerkvena organizacija ive do V komunističnem delu Nemčije sta škofiji. V Berlinu je bil prav zadnjega škof kardinal dr. Julij p.. °°pfner — najmlajši kardinal, ki je bil Zadnjih dneh imenovan za nadškofa Monakovo. Nadškofija ima 580.000 ,Crnikov; 275.000 od teh jih živi v Začnem Berlinu. t>ruga škofija je Meissen s sedežem Pautzen. Ima za škofa dr. Otona SPülb toliČ ecka in šteje več kot 400.000 ka-anov. ! j ^°d Vzhodno Nemčijo spada nadalje I da ^reslavske nadškofije, ki sedaj spa-! .. P°d Poljsko. Ta del vodi ap. admi-v Orator dr. Ferd. Piontek s sedežem I v Görlitz — šteje okoli 80.000 katolikov. y G d škofije v Paderbornu pripada vbodni Nemčiji ap. administratura v ^Sdeburgu z okol; 420.000 katoliča-I ri. aP. administrator je škof dr. Fri-Rintclen. ho xd' Sofije v Fuldi spada v Vzhod-^cmčijo tudi okoli 400.000 vernikov, ki jih vodi ap. administrator dr. Jožef Freusberg v Erfurtu. Pod ap. administraturo v Schröder-ju spada del škofije v Osnabriicku z okoli 140.000 vernikov; prav tako spada od würzburske škofije v ap. administraturo v Meiningenu okoli 30.000 vernikov. Škofje in ap. administratorji teh delov tvorijo škofovsko konferenco v Berlinu. Življenje in delo Katoliška Cerkev v Vzhodni Nemčiji ima okrog 1.300 svetnih oziroma redovnih duhovnikov v kakih 1000 župnijah. Ti deli Nemčije so bili do vojske skoro popolnoma protestantski. Sedaj je pa zaradi izseljevanja in preseljevanja povsod tudi veliko katoličanov; razumljivo je, da katoliške cerkve in kapele ne zadostujejo za božjo službo, Spravna kapelica v nekdanjem zloglasnem taborišču Dachau zato jim na več krajih posojajo cerkv; protestantje. Novih cerkva po 1. 1956 ne smejo več graditi. Od leta 1951 dalje vlada ne dovoli vstopa v ta del Nemčije nobenemu duhovniku, ki je svoje bogoslovne študijo dovrši v Zapadni Nemčiji. Zato so sedaj odprli svoje semenišče v Erfurtu — pač vse vodi božja previdnost — ker ta del Nemčije od Lutrovega odpada naprej ni imel nobenega katoliškega bogoslovja. Na mej; z Zahodno Nemčijo sta še dve semenišči: eno v Neu-zelle pri GörVtzu; drugo v Hysburgu blizu Halberstatta. Katoliških ali pa privatnih šol sploh ni. Katoliška Cerkev po svojih duhovnikih ali redovih oskrbuje sledeče zavode: 36 bolnic, 7 šol za bolničarke, 110 zavetišč za onemogle, 78 otroških domov, 14 porodnišnic, 217 zdravstvenih domov in 145 otroških vrtcev. Leta 1951 so katoličani dobili dovoljenje za edino kat. tiskovno založbo, ki pa seveda ne more ustreči vsem potrebam. Izdaja verski tednik St. Hedwigsblatt v 25.000 izvodih in 14-dnev-nig „Tag des Herrn“ v 100.000 izvodih; oba imata po 8 strani srednjega formata. Uradno nista cenzurirana, vendar, če vladi ni kaj prav, pošta listov ne dostavi. Velike težave Kakor drugod, tako tudi v Vzhodni Nemčiji komunistična partija napenja vse sile, da bi kat, vero popolnoma zatrla. Takoj v letu 1945 so z ruskimi če- tami prisl1 tudi že dobro izšolani nem' ški in ruski komunisti, ki so prevzeli vse važne zadeve in ustanove s trdno voljo, da prevzgoje ves narod v marksističnem komunističnem duhu — seveda veri popolnoma sovražnem. Založba „Volk und Wissen“ je že leta 1945 i*" dala 3,700.000 šolskih knjig, leta 1946 pa že 9,000.000. V protiversko propa-gando je danes vpreženo vse: tisk, k’" no, gledališče, mladinske organizacij6; šola. Prav v zadnjih letih hočejo dat' brezverski značaj vsem krščanskim n8' vadam in zakramentom. Slovesno dajanje imena bi nadomestilo krst, Ju' gendweihe — birmo, socialistična P®' roka in pogreb pa cerkveno poroko in pogreb. Verouk v šoli je praktično °ne' mogočen, ker so izdal1 zakon, da m6 zadnjo uro šolskega pouka in med ve' roukom mora biti vsaj dve uri časa ''' dvakrat pa je skoro nemogoče pošilja mladino v šolo. Stranka je izdala KeS^°j „Treba je delati, živeti in izobražena se po socialističnih načelih. Socialistična država prevzgaja s prepričev® njem, če pa treba tudi z zakonom (s' lo), da se premaga kapitalistični na' čin življenja" (V. partijski dan). Katoliška Cerkev je po svojih šk i fih ponovno protestirala, izdelala raZn pastirska pisma— pa vse zastonj, vl da še odgovorila ni na noben protest. Kakor povsod tudi tukaj: Vpijej® ^ pišejo o svobod; vere in vesti, v res® pa store vse, da bi to popolnoma u-č*li. Priredil ALEŠ PŠENIČNIK NAM PIŠE: e V krščanstvu je človek kakor popotnik, ki se vrača domov. Težka pot, a vesel jo pozdravlja, saj ga vsak korak bliža domu. Naroča pozdr» ptici, ki let? pod nebom naprej v kraje, kjer je njegov dom, pozdravlja rc ’ ki je pritekla iz domačih dobrav. Vse mu budi spomine na dom in vse polni dušo z veseljem. Truden je, a ne misli na utrujenost; žejen je, a tu^. žeje ne čuti. In če se pri studenčku počije in se napije, a potem dalje Prl> domu. (Knjiga o življenju, str. 135.) Vprašanje, koliko je človek z izprijenim značajem že dedno obremenjen ali vsaj od rojstva tak ali pa je tak postal pod vplivom vzgoje in okolja, je zelo zapleteno. Nekaj dobrih pojasnil nam nudi pričujoči članek. IZPRIJEN ZNAČAJ Na tem mestu ne bomo govorili o duševno bolnem, blodnem ali blaznem Enačaju, k; ni več odgovoren za svoja dejanja in ki spada v bolnišnico za du-. Vr>e bolezni, ampak o tistem, ki se Je nravno izpridil, ki bi ga torej lahko Uienovali nravno bolnega. Nekako to docemo zajeti pod tem naslovom, kar ^Ugleži z izrazom „moral insanity“. ako je namreč Pricehard že leta 1835 Prvič imenoval ljudi, ki jih jc pozneje d°inbroso imenoval „rojene zločince“, J" jih Francozi imenujejo „misleča ‘Uznost“, Nemci pa „nravno brezčutnost“. Danes večina privzema zopet ruje Princehardovo angleško oznako, d'a je človek moralno bolan, ni pa rojen j^učinec. Moralno je nekako bolan zato, jc njegovo nravno čustvo otopelo, užno pa je poudariti, da gre pri tem duvadno za zelo nadarjene in razumne ^udi, čeprav so med njimi tudi manj nadarjeni, zato pa tudi tembolj živin-nko surovi, škodljivi so tem bolj, čim °*j so razumni. Med njimi je tudi d’nogo sleparjev, ki jih je Maurice Gar-označil kot „zločince plemenitaše“. .. Kljub temu pa imamo pri vseh teh JUdeh opravka z duhovno manjvred-°stj°. Duh razodeva pri teh ljudeh vCk bleska ko globine. Prave nravnosti, kateri bi se razodeval čut odgovor-sti. poštenosti in ljubezni do bližnje-p ’ takim ljudem popolnoma manjka. rav to je najboljši dokaz, da so taki značaji izprijeni, čeprav na prvi pogled tega navadno ne moremo opaziti. Na zunaj se namreč taki ljudje v svojih prvih odnosih do ljudi približujejo kar ljubeznivo. Ta ljubeznivost je seveda priliznjena, neiskrena, sebično preračunana, ali še bolje: nagonsko sebična. Saj tudi takim ljudem ugaja pohvala in naklonjenost drugim, razen tega se dobro zavedajo, da to pohvalo naravnost potrebujejo za dosego svojih ciljev. Če pa čutijo, da jih družba ne sprejme ali obsoja, so hitro hudo užaljeni. Ko pa se spravijo z družbo, jo še kljub temu naprej izzivajo in motijo. Vzroki izprijenosti Vprašanje, koliko je tak izprijen značaj že dedno obremenjen ali vsaj od rojstva tak ali pa šele pod vplivom vzgoje in okolja, je seveda zelo zapleteno. Vsi vemo, da je vzgoja in okolje odločilen činitelj, seveda nam pa statistika nudi podatke, kjer za izprijenimi otrok; vedno stojijo pomanjkljivi starši ali pa telesne okvare in bolezni. Tako J. Wintsch v svoji Pariški razpravi iz leta 1938 navaja 188 primerov izprijenih otrok, izmed katerih je bilo 117 dedno obremenjenih, 17 z blaznimi starši, G z zločinskimi brati ali sestrami, 10 z zapitimi starši 16 z možganskimi okvarami, 46 zaradi alkoholizma, 6 zaradi morfizma in 16 zaradi spolnih bolezni. Zanimiva je pri tem tudi okoliščina, da pri izprijenih značajih ne moremo razvrstiti ljudi po noti zločina, da bi jih delili v morilce, roparje, tatove, spolne zločince, alkoholike itd., ker so zelo pogosti primeri, ko je vse združeno v eni in isti osebi, saj je znano, da mnogi tatovi postanejo morilci, v glavnem pač zato, ker so bili v silobranu, ali pa so se čutili prisiljene odkrižati se neprijetnih prič, ki bi utegnile postati zanje usodne. Tudi spolni razvratneži in nasilneži pograbijo za nož in žrtev ranijo alj celo umorijo iz več razlogov: zato ker se jim upira in se zopet znajdejo nekako v silobranu, ali pa ker v svoji sadistični perverznosti tudi v tem načinu iščejo zadostitve svojim strastem. Prav tako vemo, da je veliko število umorov in ubojev bilo izvršenih v pijanosti, kar velja tudi za spolna posilstva in zablode, tako da so torej roparji, morilci, pijanci in nečistniki mnogokrat isti ljudje. Edino izjemo delajo tu morda samo tako imenovani tatiči ali kleptomani, ki imajo nekak gon po kraji, ne da bi si hoteli pri tem kaj prilastiti ali sploh okoristiti in ki zato včasih celo sami stvari vrnejo. Kljub omenjeni dedni obremenjenosti in prirojenim telesnim pomanjkljivostim, ki utegnejo biti večkrat res ozadje in podlaga zločinskim naravnavam v človeku, pa ne smemo prezreti prav tako v življenju in po statističnih podatkih izpričanega dejstva, d a je okolje z vzgojnim vplivom in zgledi najvažnejši činitelj pri ljudah izprijenega značaja. Že omenjeni J. Wintsch zelo dobro opozarja na to okoliščino in navaja zato tud; izgovorne primere. Dva podobna primera Značilen primer je Edmond, ki je bil s 16. letom popolnoma umsko razvit, čeprav nekoliko majhen in slaboten. Bil pa je zavisten, ljubosumen, gospodovalen in nasilen. Do odraslih je bil nekako pokoren, ker je videl, da drugače n® gre. Vendar je ponovno rekel, da ne zna molčati in da ne bo molčal. Bil je skrajno uporen. Ta fant je že kot otrok iz' gubil očeta. Družina, ki ga je najprej imela, ga je oddala v zavod, od tam zopet v drugega. Potem se je vrnil k svoji materi, ki pa ga je dala na neko kmetijo. Od tam je zbežal, ker je hote biti doma. Toda doma so ga zopet P°' slali drugim ljudem in od tam zopet drugam. Nato se je učil ključavničarstva, potem vrtnarstva, a nikjer ni vzdržal. Zato so ga dali zopet v zavod, od koder je šel spet drugam. Nazadnje se je znašel zopet v poboljševalnici. Potemtakem je fant v enajstih let'*1 šel skozi dvanajst vzgojnih okolij, k®* je zadoščalo, da so popolnoma zmaliči razvoj njegovega značaja. Usodno je namreč za razvoj zn»- odaj voj® čaja, če človek ne dobi dovolj zg' enotno postavlejnih vzorov za s življenje in ustreznih moralnih nag' bov za dosego teh vzorov. To dvoje skupaj vzgaja v človeku čut za nravno 0 govornost, tisti moralni čut, ki r*1“ pravimo vest. Kdor tega nima, se smemo čuditi, če se na mah pojavi Pr®^ svetom kot docela nepreračunljiv strahotno zločinski v svojih dejanji * čeprav ni prav nič dedno obremenj6 in je po svoji izobrazbi popolnoma ®n® kovreden povprečnemu poštenjaku. 24-letni Amerikanec Tako so se pred časom svetovni sopisi razpisali o 24-letnem Amerikanc^j ki je zgolj iz pohlepa po denarju zakri^ materino smrt in smrt več drugih P nikov. Prizor iz filma „Nebo nad močvirjem“: Družina Goretti iiiče: delo ^ati se je namenila k svoji starejši . e^ki. Potovala je z letalom. Na le-|. ‘sce jo je spremljal sin; uslužno in ^beznivo ji je pomagal nositi prtlja-I ' Ker je imela več kovčkov, se je od-j, da bo enega pustila doma. Sin ta i ^"e vnet° prigovarjal, da bo prav v *°včeg najbolj potrebovala, ker ima 8, ^jem zimski plašč. Vanj je namreč 11 Peklenski stroj. Na njegovo pri- govarjanje se je vdala. Prisrčno sta se poslovila, nato pa je letalo odletelo z letališča, čez nekaj minut jej prišla vest, da je letalo strmoglavilo. Vsi potniki so se ponesrečili. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil povod nesreče razstrelivo, ki ga letalo ni prenašalo. Zasliševal; so svojce ponesrečencev. Krog osumljenih je bil vedno manjši in krivda je padla na mladega sina. Priznal je dejanje z edinim pojasnilom, da se je hotel polastiti materinega premoženja. Vse bi ostalo tajno, če ne bi slučajno imelo letalo zamude. Računal je namreč, da bo peklenski stroj eksplodiral čez deset minut, ko bo letalo že nad1 visokimi gorami in bi bila vsaka preiskava izključena. Zaradi zamude pa je stroj prezgodaj eksplodiral in vsa zadeva je prišla na dan. Obsojen je bil na smrt na električnem stolu. Kljub strahotni sliki, ki nam jo nudijo zločinci in izprijenci s svojimi dejanji, ko nam nehote dado slutiti, da so nekateri najbrž močno obremenjeni že od rojstva in zato bolj ali manj determinirani, tako da niso za svoja dela povsem odgovorni, pa se vendarle mnogi izmed "njih obrnejo na boljša pota, iz česar upravičeno sklepamo, da nad takimi ljudmi ne smemo obupati. Dober vzgojni vpliv, zlasti pa ugodno okolje, v katero izprijenega človeka prestavimo, mu omogoča, da zgrešenost svojega dejanja in ravnanja prepozna in dobi polagoma dovolj moči za preusmeritev svojega življenja. Pri marsikaterem je izprijenost značaja z zločinskimi dejanji pravzaprav bolj znak neugodne mladostne strasti; ko pa zagleda kri, se na mah strezni in skesa. Pri marsikom se z leti strasti poležejo in mladostni zločinec v zrelih letih najde svoje življenjsko ravnotežje, ki ga v mladih dneh ni obvladal. Morilec Marije Goretti Znan je primer Aleksandra Serenc-llija, ki je kot 17-letni fant hotel posiliti deklico Marijo Goretti. Ker se je branila z vsemi močmi, je potegnil nož in ji zadal 38 ran, da je v nekaj urah izdihnila. Bil je obsojen na trideset let, 12-letna Marija Goretti pa je bila leta 1950 razglašena za svetnico-mučenico in pri tej slovesnosti je nekdanji zlo- činec Aleksander Serenelli kot kapucinski brat s tisočglavo množico vred ves ganjen ponavljal: „Sveta Marij» Goretti, prosi za nas!" Ljudje z zavoženim življenjem s« znajdejo včasih kar v zanimivem krogu: zločin — bolezen ■— spreobrnjenje. P°' sredovalka med zločinom in poboljša-njem je bolezen. Dr. Tournier pripoveduje med številnimi primeri tudi 0 svojem bolniku Ludoviku. ki je imel hulo sladkorno bolezen. Bil je vase z3' prt in stalno potrt. Nekega dne pa S® mu začne vendarle odpirati. Zgodaj je izgubil očeta. Pridno je delal, da bi V°‘ magal družini. Toda izguba očeta je pomenila zanj občutno praznino. Ime' je srečo pri igri in ta ga je zapeljal»’ da se je vedno bolj izgubljal. Kadar m3 je zmanjkalo denarja, si je dovolil tud1 majhne nepravilnosti, v upanju, da b° potem povrnil, če bo igro dobil. Tod» smola je vedno bolj praznila njeg0'' žep in ga zavajala v nepoštenost. O» takrat je vse njegovo življenje en» sama skrb, osamljenost, nemir in strah; V tem času se ga je začela loteval1 sladkorna bolezen (motnje v presnov*! zaradi živčnih razburjenj. V blagaj1*1 mu je manjkalo že več tisoč frankov’ Dr. Tournier mu skuša razložiti, da Je zmotno, če kdo skuša poceni uiti posl»' dicam svojih zablod in težavam življ® n ja. čez štirinajst dni se je bolnik vrt*1 in mu razodel sklep: začel bo novo žaljenje. Prvi korak k temu novemu ** . 1 jen ju pa bo, da se bo sam javil obla» in razkril svoje poneverbe. Zaprii ga, ko pa je odslužil, se je boril z ščino, težko je dobil zaposlitev, toda h je notranje svoboden in očiščen, ozdr» ljen telesno in duševno, zato se je ^ veliko vnemo in idealizmom posv® dobrodelnosti. Po letih težkih preiz» Senj, ko je čas zacelil rane, je stal s di družbe kot spoštovana osebnost. prV nico in v daljšem govoru lepo razložil pomen sveče in luči v bogoslužju, zlasti na svečnico in na velikonočno vigilijo. Velikonočna sveča pomeni Kristusa, ki je luč sveta. Kdor gre za njim in njegovim naukom, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja. In to božjo luč smo mi vsi prejeli pri sv-krstu: „Sprejm; gorečo luč in neoma-deževan varuj svoj krst!“ govori duhovnik krščencu. Nato je prevzvišeni povedal, kako je papeževa sveča prišla v Stično in kaj pomeni: vsako leto na svečnico prejme sv. oče v dar mnogo sveč, ki jih potem razpošlje po vsem svetu s posebnim namenom. Lani so bile sveče poslane najbolj znanim božje- OD DOMA Papeževa sveča v stični ,. Na belo nedeljo, 9. aprila letos, je . '*a v samostanski baziliki v Stični r°dno lepa in pomembna slovesnost, akršne ta starodavna cerkev v svoji Rodovini še ni doživela. Ljubljanski prevzv. g. dr. A. Vovk je pripeljal - Stično svečo, ki jo je poklonil sv. oče anez XXIII., in jo v prisrčni sloves-a°sti prižgal. Slovesnost se je začela ob 4 popol-ne. Ob petju papeževe himne so veliko lepo okrašeno svečo v procesiji pri-esü k oltarju in jo postavili na stojalo I ambonu listne strani; ozadje je bilo okrašeno s papeževo zastavo in oom. Pravzv. g. škof je papeževo ttfv ° prižgal z ognjem večne luči in jo krat pokadil ter z vedno višjim gla-kakor pri velikonočni vigiliji za-. ; „Luč Kristusova!" Vsa cerkev mu trikrat odgovorila: „Bogu hvala!“ Nato je prevzvišeni stopil na priž- potnim cerkvam na svetu z željo, da bi romarji tam molili po papeževem namenu. Letos pa je sv. oče Janez XXIII. poslal škofom prestolnih mest po tri sveče: z eno naj razpolaga škof prestolnega mesta, drugo naj dobi najstarejši kontemplativni moški samostan, tretjo pa najstarejši kontemplativni ženski samostan v državi. Tako so prišle letos tudi v Beograd tri sveče: eno so dobile karmeličanke v Brezovici pri Zagrebu, drugo pa je beograjski nadškof dr. Ujčič namenil cistercijanskemu samostanu v Stični. Sveti oče želi, da bi ob teh svečah redovne družine in verniki molili zlasti v trojni namen. Prvič za duhovniške in redovniške poklice, ki jih danes že močno primanjkuje; tudi letošnje šmarnice so govorile o tem. Drugi papežev namen je molitev za mir, za mir v dušah, v družinah in med narodi. Tretjič želi sv. oče, naj bi molili za uspeh vesoljnega cerkvenega zbora, ki se pripravlja in Id bo velikanskega pomena za bodočnost krščanstva. Na koncu svojega govora je prevzvišeni čestital stiski samostanski družini, baziliki in župniji, da je bla odlikovana s papeževo svečo. Sveča, ki bo pred njimi gorela, pa naj jih vedno opominja in bodri k molitvi in žrtvovanju za velike namene sv. očeta. Po govoru je bila večerna sv. maša ob mogočnem ljudskem petju velikonočnih pesmi, saj se je slovesnosti udeležilo tudi mnogo vernikov iz šentviške, višenjske in krške župnije. Po maši je izpred oltarja nagovoril množico kri-ževski g. škof prevzv. dr. G. Bukatko. V ognjevitih besedah je razvijal resnico, da je Kristus luč sveta s svojim naukom, zgledom in milostjo. Pa tudi kristjani moramo biti luč, ki naj sveti pred ljudmi, da bodo videli naša dobra dela in slavili nebeškega Očeta. Blagoslov z Najsvetejšim, zahvalno pesmijo in molitvijo za papeža je opravil ljubljanski g. škof. Posebno prijetno presenečenje za vso cerkev je bilo, ko je na povabilo ljubljanskega g. škofa kri-ževski g. škof s svojim lepim in močnim glasom v staroslovenščini zapel molitev za sv. očeta Janeza XXIII., za ljubljanskega škofa Antona, stiškega opata o, Avguština in za bogoljubno slovensko ljudstvo... Ti trenutki in vsa slovesnost bodo vsem, ki so se je udeležili, ostali v nepozabnem spominu. Navzočih je bilo tudi več zastopnikov drugih redov in okoliški duhovniki. KAJ JE NOVEGA V LJUBLJANI Osebne spremembe: Stolni kanonik dr. Tomaž Klinar se je odpovedal službi župnika stolne župnije v Ljubljani; na to mesto je bil imenovan Franc Glinšek, stolni kanonik; za žup. upr. v župniji Marijinega oznanjenja v Ljubljani je bil imenovan p. Benjamin Tomšič, OFM, provincial; Rudolf Tršinar, kaplan v Leskovcu pri Krškem, je bil pre- meščen za kaplana v Železnike, da P°' maga tudi v župnijah Dražgoše in "a log. Umrla sta: Dne 19. aprila 1961 Begunjah pri Cerknici Franc Hiti, žuP' upr. v pokoju, dekan cerkniške deka ' je, star 72 let; dne 5. maja 1961 Fran Vidmar, župnik in dekan v Višnji f?°rI’ star 85 let. Naj počivata v miru! IZ ROBA SLOVENIJE IN OD DRUGOD V nedeljo, dne 23. aprila, je bil n» Krku posvečen novi pomožni škof krško škofijo msgr. dr. Karmel Zazin vic, dosedaj župnik na Lošinju. . Z dekretom presvetlega £os*,°(jr apostolskega administratorja msgr-Mihaela Toroša je bila ustanovlJc ^ nova župnija Marijinega prikazanja Strunjanu v Istri. „. škofijski katehetski odbor koprske administrature tvorijo nas nji gospodje: Milič Jože, predse n Bole Franc, Siegel Franc in Šonc I a člani. ...m škofijski katehetski svet g°^e; administrature je sestavljen ta j Metlikovec Albert, predsednik, ^r"'j Vinko, Godnič Franc, Ipavec Sta Marc Ljubo in štrancar Anton, član^' Dne 6. maja 1961 je umrl 1,1 ^ Ignacij Breitenberger, dekan vlPa. ^ č. kanonik goriškega kapitlja in re ^ Malega semenišča v Vipavi, stra " Naj počiva v Gospodu! ,ega Sv. oče Janez XXIII. je dosedanJ ^ rednega škofa križevske škofij®’ ^ Gabrijela Bukatko, imenoval za ‘.'^ornega nadškofa mociškega in k°a. . elliu ja s pravico nasledstva beograj nadškofu dr. Josipu Ujčiču. ^ je Promocija: Dne 24. marca 1 bil na Teološki fakulteti v ^Usj0vj® promoviran za doktorja ^0^°Mai"'' Stanko Ojnik, škofijski tajnik v boru. Vsak, ki se bavi s socialnim vprašanjem, pozna velikega socialnega škofa Kettelerja. Malokdo pa ve, da je bil ta škof tudi odličen dušni pastir, ki je znal najti izgubljene duše, ča so zašle. KETTELER KOT DUŠNI PASTIR L. ig46 je prevzel Ketteler neko | es^alak° župnijo z okrog 2000 du-„ Ta župnija je bila zanj pravi 0g lz*usni kamen. Veliko žrtev in raz-zro ranj Je moral pretrpeti, preden je Se r°dnik je umrl v starosti 98 let. J-la v taki starosti župnije ni moje i. °v°Ij skrbno upravljati. Posledica nri ' a> da je verski čut v fari popol-ma otopel. n ovsod' je vladala verska brezbrižne ’ !°ora'a ljudi je globoko padla, ttiis ,0Zne^i so se ponašali s svobodo-cerk nirr|i in brezverskimi idejami. Iz be ,^e 80 odstranili vse Marijine podo-HyV'^puija pa se je hvalila, da je ena Čjjj 0 j »Prosvetljenih“ v tedanji Nem- Prvi nastop * se je v teh žalostnih raz- Pedei • h!tro znašel. Na tretjo postno J° svoj° pridigo navezal na t8ran°^ umivanje nog in dejal svojim «lu^di Jezusa Kristusa vam hočem tiru *’ s^Uz’ti hočem revnim in bogn-®erri v°tr°^om in odraslim. Vsak čas je va/*m. na razpolago; moje življenje *n ne moje. Svoje premoženje o”1* Va8e J® m°j"e srce in vaš moj Velika osebnost In v kratkem so se, ker je po teh načelih tudi delal, že pokazali uspehi. Že vtis, ki ga je napravil po svoji osebnosti, je bil velik. On, ki je bil plemenitaš po rodu in bogat, je zaradi duš postal reven in ubog. Njegov asketski obraz je izražal odločnost, njegovo srce ni poznalo strahu pred zlobo. Njegova dejanja so bila odločna, polna ognja in življenjske moči. Njegove spokorne pridige so kakor plamen očistile duše, njegov vzgled je premagal vsako lenobo in vsak ugovor. V času lakote in epidemije Slabe letine, lakota in tifus so zadeli njegovo župnijo. Tedaj šele je mogel pokazati vso očetovsko skrb. Hodil je od hiše do hiše, tolažil in delil živila, ki jih je za svoje vernike zbral po drugih krajih. Sam je razdal svoje dohodke do zadnjega vinarja. Nihče mu ni mogel očitati, da živi drugače, kakor uči. Ker je tifus nalezljiv, se bolnikom ni upal nihče približati. On tega strahu ni poznal. Postal jim je bolniški brat, jih negoval, prinašal zdravila, presti-ljal postelje in pripravljal nova ležišča. Tudi za mrtvece je skrbel, da so bili dostojno pokopani. Njegov vzgled je deloval na srca faranov kakor balzam. Začeli so drug drugemu pomagati in krščanska ljubezen, ki je bila že tako dolgo med njimi neznana, je znova vzcvetela. M. B. k. Proslava sv. Cirila in Metoda V nedeljo, 2. julija, smo Slovenci iz Velikega Buenos Airesa imeli proslavo svetih slovanskih apostolov. V ramoški župnijski dvorani je najprej govoril o apostolih krščanske edinosti g. dr. Pavel Krajnik, ki deluje v Buenos Airesu med ruskimi katoliškimi verniki. Po vsebinsko bogatem go-vosu so sledile tri deklamacije. Dve ja podal akademik Tine Debeljak, eno pa akademik Jure Vombergar. Naslednje točke je imel pevski zbor „Gallus“. Pod vodstvom dr. Savellija je zapel štiri pesmi: najprej pesem za zedinjenje, zatem slovansko pesem. Tej je sledila pesem v čast sv. Cirilu in Metodu, za zaključek pa je zadonela „Ti si Peter, skala“. Po proslavi v dvorani je bila v ramoški župni cerkvi sv. maša po vzhodnem obredu med katero so peli ruski pevci. Sv. mašo, med katero je več rojakov pod obema podobama prejelo sv. obhajilo, je daroval g. dr. Pavel Krajnik, razlagal pa jo je č. g. Stanko Škerbe. Ob koncu sv. maše je bilo po vzhodnem obredu tudi poljubljanje sv. križa; udeleženci, ki gjih je bilo kar veliko, pa so prejeli spominske podobice. Slavje msgra. Janeza Hladnika Okrog 300 slovenskih rojakov, ki so že več desetletij v Argentini, se je v nedeljo, 16. julija zbralo pri slovenskih šolskih sestrah na Paternaiu, da so čestitali g. župniku Janezu Hladniku, katerega je sveta stolica pred kratkim imenovala za monsignorja. Najprej so bile v prijazni kapelici pete litanije Matere božje, katere je imel g msgr. Hladnik. Na harmoniju je igral dolgoletni slovenskih organist g. Jakše, vsi na so izredno dobro odpevali. Po blagoslovu so se vsi navzoči zbrali k pogrnjenim mizam v veliki MED NAMI V ARGENTINI učilnici in po dvorišču. K besedi st ^ najprej oglasil g. Stanislav Baret je tudi vodil vso prireditev. G. 1,1 . gnoru je iskreno čestital in sc hvalil za vse delo, ki ga je vrši njimi. Za njim so še govorili: v j g g. direktorja Antona Groharja, ki f v mudil po dušnopastirskih oprav 1 ^ mestu Rosario, g. dr. Alojzij Starc, ^ tem g. arhitekt Sulčič, g. Jakše, ton Podlogar, akademik g. Albert ^ gorič, katerega je g. Hladnik P ^ krstil v Argentini, ga. Magda ^1 katero je g. monsignor zadnjo P S. Lukat. G. Hladnik se je vsem pri-cn° zahvalil. liri S<> Pr*reditev so z veliko ljubeznijo jc\/)taV''n ^a- Vida Kjuder dr. Bottini-*•'a' Kdč. Vida čebron, gdč. Marica gdč. Angelca Lakner. VOr»din in &va srebrne, zlate, biserne in se-ezne maše so vedno dogodki, ki srebrnomašnika Nove <0^ Že.,ez »atjSG j'h verni Slovenci radi udeležena * P° navdušenje ni splahnelo tudi tujini. Letos smo imeli kar dve uiaši. Prvo je v Velikem Buenos Airesu č. g. Mendozi opra- 7?'■ l0» • Ivan Tomažič, drugo pa v Bou-Vitik * ~ nnm<0 Zaletel, ki je te dni prišel k na obisk iz Koroške. U|lnik Ivan Tomažič *jaoc. /Van Tomažič je doma iz Ljub-tejj ’ nJegov oče je bil šolski ravna-bij ‘ . je končal bogoslovne študije je » ® let prefekt v škofovem zavodu Pre " . 'du nad Ljubljano in potem po tj„i,.tVl gimnazije v Baragovem v »ir,e . n*- Malo pred odhodom iz domo-Hl'tho"'6 l)os*:al katehet na drž. šoli za bjih ne,Ue in hkrati pomagal v osred-todnj^^uizacijskih odborih ter v svoji f-Ucf; ZuPniji sv. Peter, kjer je imel iive, °v° uiašo. Begunska leta je prelij! ,p Avstriji, največ na tirolski žup-^1 ak°j po prihodu v Argentino je k bj| z“°vat v škofijo Mendozo, kjer l'ato : hekaj mesecev kaplan v stolnici, lVi,°v SC* v ^an Martin, dokler ni bil ^6ndo'v za župnika v Santa Rosa. nadškof dr. Butteler ga za-o vZrtvovalnega dela visoko ceni. lij* ZuPn' IjJ ZaPel ,aUPniku, ki je v nedeljo, 16. ju-2ehVPel srebrno mašo med rojaki v *'vljetijQ.,‘skren° čestita tudi „Duhovno », Mej Pi j)ev |V" mašo je ubrano pel mendo-* zkor P°d vodstvom g. prof. Ja Bajuka. Župnik Vinko Zaletel G. Vinko Zaletel pa je ponovil svojo srebrno mašo v kraju Boulogne v Velikem Buenos Airesu, kjer župnikuje njegov sorodnik č. g. Albin Avguštin. G. srebrnomašniku je pridigal g. direktor Anton Orehar, asistirali pa eo mu gg. duhovni svetnik Alojzij Ko-šmerlj, p. Ciril Petelin, A. Avguštin. Srebrnomašnik je doma iz št. Vida nad Ljubljano. Pastiroval je v Tržiču na Gorenjskem, njegov župnik je bil sedanji ljubljanski škof dr. Anton Vovk in v Ljubljani. Po odhodu iz Slovenije se je z vsem srcem posvetil slovenski Koroški. Bil je v Škocjanu, v Šmihelu, Št. Jakobu in Celovcu, sedaj pa župnikuje v Vogrčah pri Pliberku ter kot prosvetni referent vneto sodeluje v slovenskem dušnopastirskem uradu V Celovcu. Kot tak hodi od kraja do kraja, budi slovensko zavest, predava ob skL optičnih slikah, režira slovenske igre in seveda z vsem srcem apostolsko deluje. Slovenci v Argentini smo se njegovega prihoda zelo razveselili. Prepričani smo bili, da nam bo marsikaj zanimivega povedal. In res, nismo se varali! G. srebrnomašnik nam1 je rad ustregel. Govoril je pri duhovnikih, v Slovenski hiši v Buenos Airesu, San Justu, San Martinu, Lanusu, Carapachayu, Adrogueju, Ramos Mejiji, Mor6nu in Berazateguiju ter Mendozi, Rosariju in v Cördobi. Dr. Miha Krek med nami V torek, 1. avgusta, zvečer naa je obiskal predsednik NO za Slovenijo dr. Miha Krek. K nam je prišel iz Čileja, kjer se je udeležil III. mednarodnega kongresa kršč. demokratskih strank. V Slovenski hiši na Ram6n Falconu 4158 v Buenos Airesu so ga najprej pozdravili: direktor slovenskega dušnega pastirstva, člani NO, zastopniki: Dru- štva Slovencev, Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, Slovenske kulturne akcije, političnih strank, Društva protikomunističnih borcev, slovenskih domov iz San Justa, San Martina, Ramos Mejije, Carapachaya, Slovenske vasi, zastopniki: Slovenske fantovske zveze, Dekliške organizacije, akademikov, Družabne pravde, Jug. sokolskega društva, Hrvatskcga kulturnega društva Strossmayer in Jug. kult. društva Zbor. Dr. Miha Krek je imel nato zgoščeno in pregledno poročilo o svetovnem krščansko-demolcratskem kongresu, političnem položaju v svetu ter o nalogah slovenske emigracije. Z dolgotrajnim ploskanjem so rojaki izrazili hvaležnost in ljubezen do predsednika NO. En dan v zavodu V Velikem Buenos Airesu imamo skoraj vsako nedeljo eno, dve ali celo več prirediev. Zelo delavni so v igranju zlasti rojaki iz Slovenske vasi. Pa tudi drugi ne spijo. Otroci iz Ramos Mejia so n. pr. igrali „Kekca in Mojco“. Toda vse je „posekala“ prireditev gojencev škofovega zavoda. Lepa udeležba v prostorni dvorani je razodela, da ima Rožmanov zavod med nami veliko prijateljev. Sijajni nastopi fantov, pa so nam pokazali življenje, ki vlada v zavodu. Program, katerega je s finim čutom pripravil prefekt dr. Branko Rozman, je obsegal deset točk. Ga. Vi-vodova je tudi letos naštudirala telovadne točke, v katerih so se fantje dobro odrezali. Gledališke nastope, med katerimi je bila tudi „Kozlovska sodba v Višnji gori“, pa je zrežiral g. Nikolaj Jeločnik. Prireditev gojencev našega zavoda nam daje upanje, da bodo iz tega zavoda izšli fantje, ki bodo ponosni, da so katoličani in sinovi slovenskih staršev. Tri zaobljube Spisal Janez Jalen Povest iz Slovenije „Smrklja, še sanja se ti ne, kaj s® pravi imeti koga tako rad, kakor s®"1 jaz imela rada tvojega ata.“ „Priznam. Kljub temu —. Hiša p®" trebuje gospodarja in v jeseni se P°' ročim. Koga bom vzela, pa še ne V3"1; Markovega Klemena gotovo ne. Se m1 je do dna zjasnilo.“ Kakor se je delala, iz železa P® Žabarjeva Francka le ni bila. Naglo j® vstala in odhitela v vežo in še nap-®) na dvor. Ko se je nazaj prismejal®’ so vsi videli v njenih očeh sled solz"-„Nobene druge, če bi Lenke ne na svetu,“ si je po tihem rekel Kleine"-Sonce je že kar pošteno pripekal® in kobila se je utrudila. Tudi lačna j® postala. Vlačila je zadnjo srdo ob mej*’ kjer je tik njive rasla že precej visoka otava. Sklenila je glavo in se hotel" pasti. Klemen v svoji zamišljenosti nit' opazil ni. Stopil je na brano, sc spotaknil in skoraj padel. „Hi, preklicana mrha!“ je zaroko"' til in prav zares ošvrknil kobilo. V nedeljo so pa Žabarjevo Franck® res prvič oklicali. Z Iletovim .Janezom iz Praproš. Brhek fant je bil in pameten. Kdo ve kaj ni imel, prazen pa tudi ni bil. , Vozarji so oklice raznesli do P®“' korena in I^jubelja, do Postojne, skriti Bohinj in še dalje. Markov °®3 je še tistega popoldne zvedel. Potem pa — pokazal ni nič, tucVi rekel ni n*®’ Postal je pa nasajen, da je vsem Pre' sedal. »»No, saj prav sedaj gre,“ je zagle-Klemen očeta, ki je nesel v zeleni losati čerfi s pepelom pomešano repno setne. Menda pepel brani, da gosenice r®Po, ko odžene, manj žro. Da ne bo °če več trdovratno molčal, je Klemen takoj vedel. Sedaj, ko bosta sama in Pihče ne bo mogel vleči na ušesa be-s^d'i. Izpove ga, da bi ga noben zakrknjen janzenist ne mogel'tako do dna. Oče je pogledal po njivi in ko je ^dol, da je že vsa povlečena, je molče Začel sejati. In je Marka sejal, Klemen Pa zavlačeval. Hodila sta po njivi gori doli, se srečavala in oba molčala, ka-n°r bi bila čez glavo zaposlena vsak s Sv°jim delom, ki je bilo bolj podobno žabavi kakor pa naporu. Kakor dva toasta otroka sta se kujala. Nazadnje je pa očeta le zmoglo. Grede, ko sta na sredi njive šla drug mimo dru-®eKa, on s čerfo v roki, Klemen pa za nrano, 'je Marka nekaj pogodrnjal o nespametnih otrocih, ki nočejo sami Sebi dobro. Klemen je pa preslišal in Dognal kobilo: „Hi!“ In sta se zopet srečavala in je Marno» ne vselej, pač pa večkrat pogodrnjal, Klemen pa nič ni hotel slišati. Sonce je že kar pošteno pripekalo, Dad njivo so švigale lastovice in lovile *nuhe in mušice. Letnici, privezani pri no.šu, je postalo dolgčas in je začela ž bosim kopitom kopati v mehko ruše-v*bo na meji. Marka je desejal in počakal na °zarah Klemena: „Ustavi malo! Bi ti *ad nekaj povedal.“ „Kaj pa takega, ata ?“ „Se pa še nevednega dela,“ je bil nejevoljen Marka, „ko me je zvodil, kakor me še nikoli nihče ni.“ „Nič si ne morem očitati, razen Dialo navihanosti,“ je oporekal Klemen. „Kaaaj?“ je zrastel Marka. „Dve eti in pol me vlečeš za nos, svojega očeta, pa še praviš, da si nič ne moreš očitati.“ „Prav zares ne. Sej sem si prizadeval, da bi vam ustregel, pa res ne morem. Vsak rajši sede na mehko kakor na trdo. No, saj me nazadnje Francka tudi hotela ni več.“ „Pa zakaj ne ?“ „Zato, ker je uvidela, da bi Lenke nikoli ne pozabil.“ „Tiste črepinjarice, ki nič nima?“ „Res je. Nič nima. Pa je sama iz sebe bogata. Ha — — — Če smem spomniti —. Vse vem. Tudi Primožev Marko ni imel skoraj nič, pa se je potegoval za bogato Pcdlipnikovo Ančko, mojo rajno mamo in je zmagal. Zakaj bi pa ne bilo enkrat narobe? Ženin nekaj, nevesta nič, oba pa pridne roke.“ „Od samega zlomka imaš strupen jezile.“ „Po pravici sem povedal.“ „Najraje bi te z Napaljanam na Rusko za vozatäja poslal,“ se je izdal Marka, saj ga nič manj ne grebe desetnikova ljubezen. Klemen je očeta dobro razumel in je nehal jezikati! Mlad; gospodar Boštjan je namreč dobil ukaz, da mora za Napoleonovo vojsko, ki se je odpravljala na Rusko, preskrbeti parizar, par konj in voza-taja. Ne sicer vsega na svoje stroške, pač pa on odgovarja, da bo vse v redu. Ker je bil Boštjan s konji na cesti, je vsa skrb padla na očetova ramena. Desetnik je obmolknil, Marka pa je godrnjaje odšel proti domu. Ni hotel počakati, da bi se peljal. Klemen je repo do konca zavlekel, napregel in pognal. Nič se mu ni mudilo. Razmišljal je in domislil. Dve, tri leta bo še kar počakati treba, dokler ne postane polnoleten, štiriindvajset let star, in da se ata unesejo. Nerodno bo — Kobila, zaprežena v ojnice, je po- časi stopala po kolovozu. Letnica je pa živahno (frobila po mehki travi, privezana izven ojnic poleg matere. Okrog Triglava so se začeli kopičiti oblaki. Popoldne bo najraje še huda ura. Dobro, da je repa vsejana. Jeda in repa sta bili v tleh. Poletje se je nagnilo. Vročina je ponehavala in jutra so postajala čim dalje bolj hladna. Ponoči so se spreletavale od cerkvice svetega Lovrenca v skalnih Pečeh nad Zabbreznico do cerkve na Bregu nad Savo svetinje in od Save nazaj v strme Peči. Včasih tako na gosto, da se je nebo iskrilo, kakor bi se same zvezdo selile. Za svoja godova sta se obiskovala brat in sestra, sveti Lovrenc v Pečeh in sveta Radgand na Bregu. Za desetega velikega srpana, prav za svetega Lovrenca dan, je bilo ukazano, da se morajo do noči zbrati v Kranju vsi vozarji in z rekviriranimi vozovi in konji vred. Za rodinsko faro je bil nrav zaradi cerkvice v Pečeh sveti Lovrenc sopraznik in na polju niso delali. Kvečjemu, če je kdo kaj malega doma premaknil. Pri Marku v Krnicah so pa bili predpoldnem kar vsi moški zaposleni. Pripravljali so voz in konja za not na Rusko. Vozar Andrej, ki ga je oče določil za vozataja, se je zaskrbljeno prestopal okoli voza, oče Marka Je bil pa nasajen. In še k dežju se je napravljalo. Klemen se je naveličal dolgočasja in kislih obrazov. Koj po južini se je na pol praznično oblekel in kar brez besede odšel povasovat k svoji Lenki. Pred pragom ga je oče zbodel, da bi se mu že kri ohladila, če bi njega namesto Andreja poslal v mrzlo Rusijo. Klemena je zabolelo, pa je besedo požrl in molče odšel. Dan je bil mračen in dolgočasen in Klemenove! misli puste in prazne, kakor M se v njem nekaj novega ustvarjalo. Pod Brcscem je naletel še na večjo zadrego, kakor je bila pred poldnem doma. 'Vse je bilo zaposleno s pripravam* za Franckino svatbo. Komaj Lenka je utegnila spregovoriti kdaj p® kdaj kakšno besedo z njim. Spil je nekaj kozarcev vina in že hotel oditi, ko so se ustavili pred krčmo štirje pan-zarji, k* so bili vsi namenjeni na zbirališče v Kranju. Vozarji so prirogo; vilili v krčmo. Med njimi je bil tudi Andreja. Vsi so ga že malo imeli. Kljub temu jim je dal Klemen še za en bokal. Trčili so in pili na dobro srečo. Andreja je začel zabavljati čez starega Marka, ki ga pošilja na Rusko. „Uprl bi se,“ je znal svetovati nekdo, ki ga Klemen sploh poznal ni. „Kako neki, ko me je kot vozarja oprostil vojašč]ne in mi zagrozil, da bom moral drugače puško zadeti. Je p8 le še bolj varno pri vozu kakor Y ognju." „Pa bj se umaknil čez Ljubelj n® Koroško." „Bi se. Pa tam gori s pobeglimi 2® tako in tako nikamor ne vedo. N8 drobljance jim režejo kruh. In pa š® to. Po vojski bi me Marka gotovo n® vzel več za vozarja. Pa bi nerad pre-menjal. Sicer pa nikomur ne škoduj6' če vidi tuj; svet." In so zapeli in se delali dobre volj®-Klemen je pa poklical Andreja ven n» dvor. In tam sta se zmenila, da pojd® Klemen namesto Andreja na RuskO' Andreja pa čez Zelenico na Koroško-Po vojski ga spravi nazaj k bratu Boštjanu v službo. Svoje stvari naj k»r vzame, samo vozarski bumus naj ruu pustii zoper dež in mraz. Na smrt izmed obeh nobeden niti pomislil ni. Klemen je kljub zadregi pri hi$ udrl v kuhinjo 'n povedal, da gre. Vpričo vseh je prisrčno objel in poljubil objokano Lenko, še celo zapel ji je: Ne jokaj deklica, ne bodi žalostna. Čez kratkih sedem let, se bova vidla spet. Kakor so mu vse branile, ga niso hiogle obdržati. Kar nekako odtrgal se je in pognal: „Hi!“ V Podbrezjah so se ustavili, da so 'spili še bokal vina. Potem je začel Pršeti dež in močilo jih je prav d'o Kranja. Ponoči, ko se mu je vino povsem 'skadilo, je Klemen šele do dna premislil, kakšno neumnost je nared'1, ki je niti popraviti več ne more, če bi jo Prav hotel. Naj mar uniči od očeta Marka težko prigarano domačijo. Nak! i’a tudi, kakor se mu je smilil oče, se je oglasda v njem Primoževa glavt. Maka! Tolažil se je s tem, da pri vozu "i kaj prida nevarno in da bo videl dokaj sveta. Spal je na senu. Dež, ki je drobil na streho, ga je zopet zazibal v spanje. Drugo jutro so kljub dežju pognali haprej proti Ljubljani. Bila je dolga kača vseh sort voz. Ob njih so pa visoko na konjih jahali dva oficirja in hekaj šaržev, ki so jih skušali bodriti s tem, kako jih nepremagljivi cesar popelje k novi slavi, še Rusijo vrže ob tla in Napoleon zavlada vsej Evropi. Vozotaji so se preklicano malo menili za Napaljonovo slavo. Zaenkrat so si želeli samo, da bi nehal dež. Dvanajsto poglavje ZAČETEK KONCA GLORIJE V ponedeljek po svetem Lovrencu so se pri Žabarju pod Broscem zavrteli. Mize so se šibile pod kuretino in meS-hlno, vino so pili kar iz majolik, plesali so pa na posprevljenem skednju. Čeprav so bili goloroki, sta ples in avgustovo sparčno vreme marsikoga prepotila, kakor bi ga ne mogla nobena kosa v najbolj vročem soncu. Fantom zvečer, ki so prišli zaplečvat, so postavili zunaj na klop kar poln škaf vina in potopil; vanj korec, češ pijte po mili volj1. Markovega Klemena iz Krnic, desetnika, ni ves dan pa tudi zvečer, nihče omenil. Redkokdo, ki se ga je za hip spomnil, je molčal iz obzirnosti do ženina >n neveste, ki sta oba nehlinjeno kazala, kako jima je prav, da sta se vzela. Je pa zato toliko bolj morala misliti nanj Lenka, Lončarjeva Lenka, točajka. „Bog ve kje hodi?“ Ni se in ni mogla razživeti, kakor bi se bila rada. Menda so zavili tisti vozataji, med katere so uvrstili Klemena — tako so vedel; povedati vozarji, ki so se ustavljali v krčmi pod Broscem — iz Ljubljane, čez Trojane na Celje in Maribor in še naprej proti Dunaju in še in še naprej. Kako naj ve, po kakšnih cestah in klancih vozi, ko ni bila svoj živ dan dlje kakor samo do Ljubljane. In mu je vroče in trpi in domotožje mu stiska grlo, je dobro poznala svojega Klemena Lenka. Lahko b* se pa danes tamle za mizo kakor ženin košatil. Samo rekel naj bi bil. Pa ni. Zavoljo nje ni. Zavoljo beraške Lončarke. On, Markov iz Krnic. Lenki se je dobro zdelo in kar samo se ji je nasmejalo. Če bi se pa b'lo Lončarjevi Lenki samo zdaleč zasanjalo, da bo njeno srce svojega Klemena leta in leta iskalo po neznanih cestah in izovinkanih življenja potih, bi kljub mnogoštevilnim svatom brez sramu glasno zajokala. Tako je pa šla z ženinom, ki je prišel po njo, na skedenj plesat. Vse je bilo že razposajene volje in eden izmed godcev je k viži zapel: Drompom na bas, pa eh jerbas klobas, pa en bertah mesa, da se Micka crklja. Markov Klemen je pa tisti dan prepeljal čez Sevemik (Semmering), najbolj severni klanec nekdanjega ozemlja Slovencev z dvema paroma obložen parizar. Kakor vsi, je bil tudi 0n truden. še celo konj; so takoj po ovsu polegli. Pa je kljub temu, čeprav ni bil on na vrsti in bi mu ne bilo treba, prevzel stražo pri konjih do polnoči, če ne še dlje. Že ob času zbud‘ svojega naslednika. Bil je uverjen, da ne bo vso noč nit; očesa zatisnil. Je predobro vedel, kaj se godi doma v krčmi pod Broscem, kamor je bil priporočil svojo Lenko za točajko. Zunaj je bila lepa noč in utrujeni vozotaji so spali na vozeh in na senu kjer koli kakor pobiti. So jim Francozi za večerjo prav precejšnjo mero vina natočili in še Šilce žganja pricurnili. Ni zlomek! Markov sin, čeprav desetnik, ali pa morebiti prav zato, je začel domnevati, kako človek iz slabotnega kadeta lahko postane cesar in strahovalec Evrope. „Ljudi moraš znati farbati,“ se je potrkal Klemen na čelo. „Za vojsko vse, kar ji moreš dati, iz ljudi pa vse, kar se da iz n j‘h izžeti.“ In je modroval in modroval, dokler se mu ni posvetilo, da bo takrat vojske konec, ko bodo vsi ljudje sol dat je, tudi ženske in dojenčki. Bi se utegnilo zgoditi, da b; bilo treba sovražnika varati z natančno posnetim jokom dojenčka. General, ki bi prišel do take brihti, bi pa ne smel mobilizirati mater in dojenčkov. Zato pa: „Vsi, ali pa nobeden. Ali pa mir.“ Kdo ve, do kam bi se bil Klemen še domodroval, če bi ne bila tista bela kobila v kotu zahropla. Mlada je še bila in utrujena, pa se je nerodno prevalila, da bi se bila skoraj zadušila. Klemena je v hipu minilo brezplodno visoko modrovanje, zaživela je v njem furmanska kri. Ročno je segel po krivec v jerhovce, ga hitel odpreti ‘n je brez premisleka prerezal vrv. Kobili6* — lipicanka je bila — je omahnil* glava. Kakor Klemen ni rad udaril nit’ upornega konja, je klj^b temu trikrat zapored, pa vselej bolj, brcnil Belk®« dokler ni poskočila pokonci in s® stresla. „No, mala,“ je pobožal kobilico Ki®-men, „sedaj sva pa spet prijatelja." I* jo je koj mimogrede zaničljivo posvaril: „Kaj me pa strašiš, koza neumna!" Potem je za kobiVco ukradel iz zaloge pest ovsa — saj se ne bo poznal® — in ji ponudil vode in se gred® opravičil: „Ne, ne Belka, saj nisi koza. Koz* ima roge, ti jih pa nimaš. Prej j® 'mam jaz. Ko bi ti vedela, kaj se god* danes pod Broscem.“ I, saj tudi Klemen ni vedel, da prav takrat ponavlja godec malo izprem®-njeno: Pa drompom na bas, pa en jerbas klobas, pa vina bokal, da sev Janez smejal. Klemen se ni smejal. „Prekleta Primoževa glavt,“ je klel samega sebe i® se mu je bolj smilil ata, ta stari mož« ki jih je iz niča znal v'soko postaviti« kakor pa Lenka, zavoljo katere ni h®' tel poprijeti za krčmo in Francko i** za priprego po Broscu navzgor. Precej čez polnoč, svitalo se je Že« je šel Klemen na seno budit svojega naslednika. Ni ga lahko predramil. Naročil mu je, naj še njegove konje nakrmi, ko je namesto njega bedel. Sa®1 pa je padel kakor ubit v še gorko vdr-tino na senu — škornjic si niti sezul n; — in je takoj zaspal. Pa bi bilo bolj prav, če bi ne bil očesa zatisnil. J® tisto dobro uro, v kateri je pravzaptav samo malo zamižel, v sanjah bolj trp®' kakor kamen na cesti. Kljub hromotu na seniku in spodaj ^ konjaku je še kar spal. Prebudil ga je šele sunek z dolgim kruhovim nožem Naravnost v srce. V sanjah se je bil namreč s fanti stepel. Zakaj, ne bi vede] povedati. Bil pa je sam proti vsem. Planil je pokonci, začel otepati okrog sebe in se zavedel, da je vse ^rugje nekje kakor pod Broscem. Še preden je minila ura, je že spet ®edel v sedlu in pognal po prašni cesti kdove kam? Hi! Jutro je obetalo vroč dan. Jeseni pravzaprav nič ni bilo. Kar öez noč je zemljo belo pogrnila zima, ki je koj spočetka pokazala ostre zobe. Brhka točajka Lenka se je pa veselila ljubezni, ki se je razcvitala v iftraz med novoporočenima Janezom in Francko. „Kako bova šele midva s Klemenom Srečna, ko se vzameva,“ je večkrat sa-hio sebe tolažila in v mislih iskala svojega Klemena po strmih in še vse dru-Sače zavitih klancih, kakor se je dvi-Sal Brosc takoj od Žabarja navzgor. V resnici je pa Klemen naravnost mrl po Šorah in po klancih, ki so že več kakor Štirinajst dni vozili po sami nepregledni ravnini. In kako je krvavel in kaj vSe pretrpel, dokler ga ni sedlo, v katerem je dan za dnem presedel deset do dvanajst ur, ogulilo in ustrojilo tako, da je podplat koža čez in čez postala. Pa so šli po neskončni planjavi kar naprej. Morda v nedogled. Samo — Spočetka je bilo za konje !n ljudi vsega na trbose. Počasi pa je pričelo Primanjkovati. Konjem so dnevno mo-8li dajati samo še pest ovsa, dokler ga ni povsem zmanjkalo. Za seno je postajalo od dne do dne bolj tesno, nazadnje celo za slamo. Konji So se morali, namesto da bi počili, vse noč; past1 na usehli, ničvredni travi. In v Klemenu je spet oživela furmanska kri. Vsega je prevzela skrb za konje, za tuje konje. Lenke, za katero je spočetka kar mrl, se je vsak dan manj-krati utegnil spomniti. „Čort jevo znajet," je znal že po rusko zakleti. „Kako naj ti pelje, siromak konjski, težko breme, če mu pa lahko vsa rebra prešteješ. Pa še zmerom zmagujemo in pred nami se Rusi res umikajo. Če ne lezemo v nastavljeno past kakor podgana v klopotnico. Kar naenkrat utegne reči klop, pa nas bo strlo. Vidim, Rusi niso neumni ljudje in kruha jim ne more manjkati, če prav sodim. Žita pridelajo, da se duše v njem.“ Hi! Z opešanim; konji je rinila nepregledna vrsta vozarstva v brezmejno planjavo: „Hudič vedi, kam nas ženejo,“ je spet po domače zaklel Kleman. Saj ga nista slišala ne ata ne Lenka. „Prida iz tega ne more biti nič. Nam trobijo, da zmagujemo. Ne rečem. Vem pa to, da bi bilo treba konje premenjati. Ne bo dolgo, ko mi oba para padeta.“ Kakor k pogrebu se je vlekla z opešanimi konji dolga -kača vozatajstva proti Moskvi. Klemenu so se misli zmedle. Počil je z bičem in ošvrknil levega prednjega konja, tistega, ki je bil spočetka od samega zlodja, pa je zdaj od pomanjkanja postal krotek kakor ovca. Hi! Takoj mu je postalo žal in je spet po rusko zaklel: „Čort jevo znajet.“ Čez nekaj dn1, čeprav je bila šele pozna jesen, so zavozili v sneg in pritisnil je mraz, da so ušesa zmrzovala. In so rinili z opešanim; konji in z vozm1, namesto s sanmi, naprej proti Moskvi, katere pa Markov Klemen nikoli niti zdaleč ni videl. KJE J E KAJ Rim je ponovno spregovoril 513 Drug drugemu je treba pomagati 514 Še poti k Bogu 517 Bo novi rod še slovenski 518 Po epoznanju je bil obtožen protirevolucije 523 Okno v svet 526 Pri tem pa mnogi starši odpovedo 528 Molitveni namen za slovensko domovino 531 Tudi laični apostolat je vesolen 537 Južna Amerika je v nevarnosti 532 Bodimo zmerni v svojih željah 538 Pismo sivolasega župnika 542 Izreki za srečno življenje 542 Iz mojega dnevnika 545 Ugovori in odgovori 549 Glas iz Rima 550 Nemoralnost v evropskem kinu 552 Primorske vesti 555 Moskovski patriarh na delu 557 Katoličani v vzhodni Nemčiji 559 Izprijen značaj 561 Od doma 565 Kettler kot dušni pastir 567 Med nami v Argentini 568 Tri zaobljube 570 I>et® XXVIII. štev. 9-10 Sept.-Oktober 1961 POVERJENIKI Argentina: Dušnopastirska pisarna. Ramön Falcön 4158, Buenos Aires Brazilija: Marija Mestnik, C. Postal 7058, Sao Paulo, Brasil U. S. A.: „Familia", 3116 dass Ave. Cleveland, Ohio Kanada: Ivan Marn, 83 Victor Ave, Toronto, Ontario Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia Italija: Zora Piščanc, Riva Piazzutta 18, Gorizia Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. Celoletna naročnina za AJ' gentino in države, ki nanje mejijo (razen Uruguay*' 300 pesov; za ZDA in Kanado 5 dolarjev; za Avstrijo 95 šilingov: za Italijo 2.000 lir; drugod protivrednost dolarja. Rditor responsable: Pbro. Antonio Orehar, Ramön Falcön 4161, Be. Aires. Registro de la Prop. Intelectual N9 574.991. Tiska tiskarna Vilko S.R.L. Estados Unidos 426, Bs. Aires dviVlOVM« 1«a vida « s p»i rifv**^ . , -J i J >\, 3piS% Ktll- - .;*, v.1 i V V .. . » •' •*»#«. • i*,.>'vv, ' .•.,*'•■ ■ * j%V $ f .' »♦* • ,-.> - ^ ^*3 ■ t M» . - •■>* ', Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava, polje, vinograd, gora, morje — ruda, kupčija tebe rede. „Duhovno življenje“ je. slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (Anton Orehar), urejujejo pa dr. Jože Rant, dr. Branko Rozman, dr. Alojzij Starc Ovitek je risal arh. Marijan Eiletz