Davor Petrovič
Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz
Evrokorpus in Evroterm
Izvleček
Spletni podatkovni bazi Evrokorpus in Evroterm
sta pomembni orodji za strokovne prevajalce,
predvsem zaradi svojega obsega, zaradi stro¬
kovnosti njunih ustvarjalcev in zaradi rednega
ažuriranja. Pri vnašanju terminov, prevodnih us¬
treznic in kontekstov, v katerih se termini pojav¬
ljajo, sodeluje veliko zunanjih sodelavcev, kar je
hkrati prednost in slabost obeh baz. Zaradi de¬
centraliziranega pristopa je za posamezne termi¬
ne pogosto vnesenih nepotrebno veliko ekviva¬
lentov, to pa otežuje delo prevajalcem.
Ključne besede: splet, besedilni korpus,
podatkovna zbirka, Evrokorpus, Evroterm
II Abstract
The Main Problems in Using the
Evrokorpus and Evroterm Databases
The internet databases Evrokorpus and Evroterm
are important tools for technical translators, es-
pecially due to their size, the professionalism of
their compilers and the need for their regular up-
dating. Many external translators are contributing
terms, their translation equivalents and contexts,
which is at the same time both the advantage
and the dravvback of the databases. Often too
many translation equivalents are unnecessarily
included, thus complicating work for translators.
Key vvords: internet, text corpus, database,
Evrokorpus, Evroterm
Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se morali slovenski prevajalci
spoprijeti z ogromno količino pravnih dokumentov, ki jih je bilo treba prevesti,
predvsem iz angleščine v slovenščino in v nasprotni smeri. Kot poroča Željko
(2002, str. 1), so pri delu naleteli na težave zaradi novih terminov, zaradi nepo¬
polnih in zastarelih splošnih slovarjev, zaradi uporabe različnih terminov z is¬
tim pomenom v novih pravnih slovarjih in zaradi razpršenosti terminologije po¬
sameznih znanstvenih področij v številnih tiskanih in spletnih slovarjih. Edina
rešitev je bila izdelava nove slovenske terminološke baze, ki bi omogočila har¬
monizacijo terminologije ter kakovostno prevajanje pravnega reda Skupnosti in
drugih dokumentov. Nastajati je začela terminološka zbirka EvrotermK kasneje
pa še korpus besedil Evrokorpus1 2.
1 Evroterm. [Spletna različica]. Dostopno na: http://www.evroterm.gov.si/
2 Evrokorpus. [Spletna različica]. Dostopno na: http://www.evrokorpus.gov.si/
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 95
RAČUNALNIŠKAORODJISP ETNIV RI
COMPUTERTOOLSANDWEBRESO RCES Davor Petrovič
EVROTERM IN EVROKORPUS
Kot trdi Željko (2002, str. 5), je Evroterm najpopolnejši spletni slovar, ki
vsebuje slovenski jezik. Avgusta 2005 je bilo v njem zbranih skoraj 67.000 vpi¬
sov (leto prej dobrih 61.000), po podatkih iz julija 2004 pa opravijo uporabniki
v njem v povprečju skoraj 14.000 iskanj na dan. 3 Po klasifikaciji terminoloških
podatkovnih baz Cabrejeve (1999, str. 178) spada v kategorijo informativnih
bank podatkov, katerih namen je širiti ustrezno terminologijo, med drugim pa
naj bi zagotovil standardizacijo terminologije v dokumentih, ki so povezani s
predpristopnimi dejavnostmi Republike Slovenije, in v dokumentih, povezanih s
projektom priprave slovenskih različic evropskih pravnih aktov. Javno dostopno
bazo Evroterm uporabljajo predvsem prevajalci, ki delajo v Sloveniji in tujini, di¬
plomati v tujini ter strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja, pa tudi novi¬
narji, študenti prevajalstva in drugi študenti. Uporaba baze po podatkih Službe
Vlade RS za evropske zadeve ves čas narašča.
Podatki v Evrotermu so uporabnikom na voljo v obliki slovarja in v obliki
korpusa; obe zbirki sta prepleteni. Korpus se imenuje Evrokorpus in je v uporabi
od leta 2002 (Željko, 2002, str. 1). Kot navaja Lajovic (1999), so korpusi »veli¬
ke eno- ali večjezične zbirke besedil, ki naj predstavljajo jezik v njegovi dejanski
rabi«. Namenjene so enaki rabi kot primeri rabe pri opisu večpomenskih termi¬
nov v splošnih slovarjih: predstavljajo, v kakšnih kontekstih se lahko posame¬
zen termin pojavi in kakšen pomen ima lahko glede na konkreten kontekst.
Evrokorpus je dvojezični korpus prevodov pravnega reda Skupnosti; sestav¬
ljen je iz pomnilnikov prevodov pravnih aktov EU in prevodov, ki nastajajo v
Sektorju za prevajanje Službe Vlade RS za evropske zadeve. Vsebuje prevodne
enote v angleščini in slovenske prevode teh enot, tako da spada po Željku
(2002, str. 3) med najpreprostejše dvojezične korpuse. Aprila 2005 je bilo v
njem 22 milijonov besed (julija 2004 še 8,7 milijona) ali okoli 11 milijonov be¬
sed v posameznem jeziku, kar pomeni več kot 600.000 prevodnih enot. Name¬
njen je predvsem prevajalcem pravnih in drugih besedil, povezanih z EU, stro¬
kovnjakom in pravnikom, ki sodelujejo pri pripravi slovenskih različic pravnega
reda Skupnosti. Kadar prevajalec ne pozna ustreznice iskanega termina v ne¬
kem kontekstu (na primer, če tega termina ne najde v drugih slovarjih) in bi
rad preveril, kako so termin doslej prevajali drugi prevajalci, lahko po Evrokor-
pusu išče dvojezično; če pozna ustreznico termina, a ga zanimajo posebnosti
rabe (to je pomembno predvsem, če prevajalec ne prevaja v materni jezik), pa
lahko po bazi išče enojezično.
3 Web Server Statistics for www.gov.si. [Spletna različica].
Dostopno na: http://www.sigov.si/stat/html#req (4. 8. 2004)
96 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 95-109
.Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz Evrokorpus in Evroterm
PRIPOROČILA ZA PREVAJANJE TERMINOV
Podatkovni bazi Evroterm in Evrokorpus vsebujeta jezik za posebne name¬
ne, strokovni jezik, ki ga pri delu uporabljajo strokovnjaki z različnih področij.
Najpomembnejša značilnost jezika za posebne namene v primerjavi z jezikom
za splošne namene, ki ga uporabljamo pri vsakdanjem sporazumevanju, je več¬
ja natančnost pri poimenovanju - vsak termin naj bi, če je to le mogoče, poi¬
menoval samo en koncept4 . To morajo upoštevati uporabniki terminov, tisti, ki
poimenujejo nove koncepte, in prevajalci, ki strokovno besedilo prevajajo v
drug jezik. Vsak termin naj bi prevajali samo z eno ustreznico, ta pa naj bi se
uporabljala samo za en koncept (če je to mogoče glede na pomenski polji ter¬
mina in ustreznice).
Termini naj bi bili enopomenski, hkrati pa tudi, kot priporoča Mednarodna
organizacija za standardizacijo ISO (2003, str. 25-27):
- transparentni (termin je transparenten, če lahko iz njega brez definicije vsaj
delno razberemo koncept, ki ga označuje);
- konsistentni (termini, ki so že v rabi, in novi termini morajo biti konsistentni
v vsem sistemu konceptov - v vsem jeziku za posebne namene posamezne
stroke);
- primerni (novi termini se morajo prilagoditi domačim, ustaljenim vzorcem v
neki jezikovni skupnosti, biti morajo čim nevtralnejši in brez konotacij);
- jezikovno gospodarni (čim jedrnatejši);
- primerni za izpeljave (omogočati morajo ustvarjanje izpeljank);
- slovnično pravilni (upoštevati morajo morfološke, morfosintaktične in fono-
loške norme jezika, v katerega jih umestimo) in
- v domačem jeziku (čeprav veliko terminov nastane s sposojanjem iz drugih
jezikov, moramo pri izbiri najustreznejšega termina, če se le da, dati prednost
izrazom iz domačega jezika).
Ta priporočila niso pomembna le za tvorbo novih terminov, saj je ta veči¬
noma domena strokovnjakov, ki na posameznem področju ustvarjajo nove kon¬
cepte in nova poimenovanja zanje, ampak tudi za prevajalce. V diplomskem
delu sem na izbrani skupini leksikalnih elementov preverjal, ali tudi ustvarjalci
baz Evroterm in Evrokorpus upoštevajo ta priporočila. Posvetil sem se predvsem
pravilu, da je treba, če je to le mogoče, vsak termin prevajati z eno ustreznico.
Kadar sem naletel na več ustreznic za en termin, sem primernost posamezne
ustreznice tehtal tudi prek priporočil ISO.
4 Termini, predvsem kratice, lahko pomenijo različne koncepte v različnih strokah, v isti stroki
pa naj bi vsak termin označeval samo en koncept.
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 97
RAČUNALNIŠKAORODJISP ETNIV R
COMPUTERTOOLSANDWEBRESOURCES
Davor Petrovič
POMISLEKI OB UPORABI EVROTERMA IN EVROKORPUSA
V diplomskem delu sem analiziral termine, ki vsebujejo angleško besedo
law, in besede iz njene besedne družine. Te termine sem izbral zato, ker spadajo
v pravni strokovni jezik, to pa je jezik, v katerem je pravilen prevod še posebno
pomemben, saj lahko že rahlo drugačen pomen prevedenega termina spremeni
pomen celotnega besedila. Prevajanje pravnih besedil, ki nastajajo na ravni EU
in na ravni posameznih držav članic (ta besedila so zajeta v obeh podatkovnih
bazah), je še posebno težavno tudi zato, ker nekatera nastajajo v okviru anglo¬
saškega prava (v Veliki Britaniji), druga pa v okviru kontinentalnega prava (v dr¬
žavah celinske Evrope); posamezni termini lahko, kot navaja tudi Novak (2004,
str. 14-15), v enem pravnem sistemu označujejo povsem drug koncept kot v dru¬
gem pravnem sistemu, zato je prevajanje takih besedil izjemno zahtevno.
Analizo sem opravil od julija do decembra 2004; analiziral sem 82 termi¬
nov, vsakega v vseh kontekstih, v katerih se je pojavljal v Evrokorpusu. Tako sem
analiziral 7287 kontekstov za različne termine. Za vsak termin, ki sem ga vklju¬
čil v analizo, sem skušal najti ustrezno angleško definicijo (ali definicije, če je
šlo za večpomenski termin), nato sem to primerjal z definicijo (ali definicijami)
slovenskih ustreznic, ki sta jih za posamezen termin ponujala Evroterm in Evro-
korpus. Čeprav sem uporabljal več kot 30 splošnih in posebnih slovarjev ter
pravnih priročnikov, pa tudi približno toliko drugih specializiranih virov (pred¬
vsem spletnih), mi nekaterih angleških in slovenskih definicij ni uspelo najti. To
je ena od težav, s katero se strokovni prevajalci redno spoprijemajo, saj novi
koncepti in s tem novi termini nastajajo tako hitro, da je včasih nemogoče priti
do definicij. Prav zato je še toliko pomembnejša kakovost prevodov v Evrotermu
in Evrokorpusu, saj sta to najpomembnejša vira za slovenske prevajalce pri iska¬
nju ustreznic za nove, neznane termine.
Toda niti na ti dve podatkovni bazi se prevajalci, kot sem ugotovil v analizi,
ne smejo povsem zanesti - čeprav odgovorni za Evroterm trdijo, da je povprečna
zanesljivost izrazja v terminološki zbirki 4 (pri čemer pomeni 1 najmanjšo zaneslji¬
vost in 5 največjo zanesljivost). Od 54 parov termin-ustreznica(e), ki sem jih glede
na dostopnost definicij lahko primerjal, se jih je le 33 (61 %) semantično povsem
ujemalo; 19 (35 %) se jih je ujemalo delno (ustreznica ali ustreznice so zajemale
ožje ali širše semantično polje kot termin), 2 (4 %) pa se sploh nista ujemala.
Čeprav je vzorec zelo majhen, kaže skrb zbujajoče stanje glede zanesljivo¬
sti Evroterma in Evrokorpusa : če malce poenostavimo, bi lahko rekli, da mora¬
mo približno vsak tretji prevod v obeh bazah jemati z rezervo, saj obstaja ver¬
jetnost, da se njegov pomen le delno ujema s pomenom izvirnega termina ali se
sploh ne ujema. Le zelo široka analiza bi pokazala, ali je to sklepanje pravilno,
toda pomembno je, da se na predlagane ustreznice v Evrotermu in Evrokorpusu
98 MOSTOVI • Volume 40, No. 1 -2, Year 2006: pp. 95-109
Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz Evrokorpus in Evroterm
prevajalci ne morejo povsem zanesti, ampak jih morajo preverjati še pri drugih
virih - to pa je zelo zamudno opravilo, ki si ga večina strokovnih prevajalcev za¬
radi časovne stiske ne more privoščiti, zato trpita kakovost prevodov in jasnost
prevedenih besedil.
V Evrokorpusu so to težavo skušali rešiti tako, da označujejo, na kateri stop¬
nji obdelave je posamezen objavljen kontekst: ali je šele preveden, ali so opravi¬
li strokovno redakcijo prevedenega besedila, ali so že opravili pravno redakcijo,
ali je kontekst finaliziran. Toda to problema ne odpravi v celoti, saj za številne
redkeje uporabljene termine sploh še ni kontekstov, ki bi bili finalizirani (in to¬
rej povsem zanesljivi), poleg tega pa se tudi pri že finaliziranih besedilih pojav¬
lja za isti termin v podobnih kontekstih več različnih ustreznic in je prevajalec
zopet postavljen pred dilemo, katerega naj izbere.
Baz nisem analiziral s stališča avtorjev baz, ampak s stališča prevajalca -
uporabnika baz, ki se spoprijema z vsemi banalnimi težavami svojega poklica in
nima niti časa niti virov, da bi si lahko privoščil v Evrokorpusu iskati samo Ana¬
lizirane prevode - porabi pač, kar najde v kratkem času, ki mu je za prevod na
voljo. Zato se v analizi nisem oziral na stopnjo obdelave, ampak sem enakovred¬
no obravnaval vse ustreznice. Večina prevajalcev se namreč, kot sem opazil, za¬
naša na ustreznice, ki jih ponuja Evroterm, kjer stopnja obdelave ni označena,
zaradi pomanjkanja drugih virov pa pogosto sprejmejo tudi v Evrokorpusu nave¬
dene ustreznice - če ni drugih, celo tiste na začetnih stopnjah obdelave, saj so
ves čas v časovni stiski.
Menim, da bi Evroterm postal bistveno kakovostnejše orodje, kot je (čeprav
je tudi v sedanjem stanju, to je treba poudariti, neprecenljiv), če bi odgovorni
uvedli dodatno fazo pregledovanja vnosov, to je standardizacijo terminov. Če¬
prav je razumljivo, da se niti v strokovnem jeziku vseh besed in besednih zvez
ne da prevesti samo z eno ustreznico, saj ima tudi strokovni termin lahko več
pomenov in se lahko prevaja z več ustreznicami (tak primer je bil na primer v
moji analizi termin illegal, katerega pomen glede na kontekst zajemajo tri us¬
treznice, nezakonit, prepovedan in na črno), je vendarle marsikateri angleški ter¬
min v Evrotermu preveden z nepotrebno veliko slovenskimi ustreznicami. Zakaj
bi termin legal prevajali enkrat z ustreznico zakonit in drugič z ustreznico lega¬
len, če sta slovenski besedi dejansko sopomenki, prva slovenskega izvora in dru¬
ga sposojen iz tujega, verjetno angleškega jezika? Podoben primer je termin ille¬
gal immigration, ki je bil v Evrokorpusu v času moje analize preveden s kar štiri¬
mi ustreznicami s povsem enakim pomenom: ilegalna migracija, nezakonito pri¬
seljevanje, nezakonita imigracija in ilegalno priseljevanje. Očitno je, da sedanji na¬
čin dela pri obeh podatkovnih bazah ne zadošča za učinkovito standardizacijo
posameznih ustreznic, saj sta v besedilih z oznako Analizirano navedeni ustrez¬
nici ilegalna migracija in nezakonito priseljevanje.
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 99
RAČUNALNIŠKAORODJISPLETNIVIR
COMPUTERTOOLSANDWEBRESO RCES
Davor Petrovič
Poleg tega je v obeh podatkovnih bazah slovenski jezik oziroma priporočilo
ISO, naj ima domači jezik prednost pred termini, sposojenimi iz tujih jezikov,
vse prepogosto odrinjeno na rob: Evroterm na primer za termin illegal immigra-
tion predlaga ustreznico ilegalne migracije, čeprav ima ustreznica nezakonito pri¬
seljevanje, vzeta iz slovenskega jezika, povsem enak pomen in je uporabna v
enakih kontekstih. Jasno je, da je vsaka v Evrotermu navedena slovenska ustrez¬
nica angleškega termina plod kompromisa med zahtevami prevajalcev, lektorjev
in širše jezikoslovcev, ki sodelujejo pri projektu, ter zahtevami pravnikov, ki po¬
gosto (ne le pri tem projektu) kažejo odpor do slovenjenja tujih terminov, češ
da se pri tem del izvirnega pomena lahko izgubi, vendar menim, da bi tako po¬
membni orodji, kot sta Evroterm in Evrokorpus, morali delovati tudi v dobro slo¬
venskega jezika. To pomeni, da bi za to odgovorna Služba Vlade RS za zakono¬
dajo morda morala nekoliko dlje tehtati domačo in iz tujega jezika izposojeno
ustreznico kakšnega termina ter pri končni odločitvi vendarle dati večjo težo
slovenskemu jeziku - seveda, če pomen domače ustreznice to dopušča. Drugače
lahko izgovor, da si je laže izposoditi ustreznico iz tujega jezika kot najti ustre¬
zen slovenski izraz, povsem prevlada in tujke lahko - pod pokroviteljstvom vlad¬
ne službe - kaj hitro povsem povozijo slovenski jezik.
Dodatno fazo standardizacije slovenskih terminov (s slovenjenjem, kjer je
mogoče in smiselno) bi v Evrotermu lahko uvedli vsaj za sprotno vnašanje, še
koristneje za prevajalce, ki bazo uporabljajo, in za kakovost baze pa bi bilo tudi
standardizirani e že vnesenih slovenskih ustreznic. Čeprav je to po zagotovilih
odgovornih za bazo trenutno neizvedljiva naloga, bi morda vendarle lahko raz¬
mislili, kako jo izpeljati, saj bi tako dejansko dobili izjemno kakovosten in upo¬
raben spletni slovar slovenskega in tujih jezikov.
Problem pomanjkanja standardizacije se kaže tudi v bazi Evrokorpus. Ta
problem ne izvira iz baze, ampak iz kakovosti prevajanja pravnih besedil v Slo¬
veniji nasploh, kjer standardizacija terminov očitno ni med prednostnimi nalo¬
gami - Evrokorpus samo odseva te razmere. Res je, da je to baza javno objavlje¬
nih besedil in da ne bi bilo smiselno, če bi se besedila, objavljena v Evrokorpu-
su, razlikovala od izvirnih prevodov teh besedil, saj bi tako oba, baza in korpus,
torej zbirka besedil, ki kaže dejansko rabo jezika, izgubila pomen. Morda pa bi
lahko bazo nadgradili in poleg besedil, kot se pojavljajo v različnih virih, naved¬
li nekakšne opombe, ki bi opozarjale na manj zaželene termine in navajale us¬
treznejše - to bi Evrokorpus povzdignilo iz korpusa besedil v še koristnejši pri¬
pomoček, saj bi prevzel tudi funkcijo pravopisa in neznansko olajšal delo preva¬
jalcev ter prispeval k izboljšanju kasnejših prevodov.
Termini, ki sem jih analiziral, so bili v Evrotermu in Evrokorpusu prevedeni z
eno do 17 ustreznicami, s petimi ekvivalenti ali več je bilo od 82 terminov preve¬
denih 15 terminov, z desetimi ekvivalenti ali več pa pet terminov. Ti podatki že
100 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 95-109
Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz Evrokorpus in Evroterm
brez nadaljnje obravnave nakazujejo neustrezno stanje, saj naj v jeziku za po¬
sebne namene ne bi bilo besed ali besednih zvez, ki bi imele tako širok pomen,
da bi morale biti v drug jezik prevedene s tako številnimi ustreznicami. V ka¬
snejši obravnavi sem zato skušal glede na svoje terminološko znanje in poznava¬
nje prava izločiti čim več ustreznic za posamezen termin. Analiziral sem pomen
posameznih terminov in predlaganih ustreznic ter preučil, koliko ustreznic je
glede na pojavljanje v različnih kontekstih res potrebnih. Od 52 terminov, ki so
bili prevedeni z več ustreznicami, mi je uspelo za 34 terminov določiti eno samo
slovensko ustreznico, ki je ustrezala vsem pomenom izvirnega angleškega termi¬
na in je bila uporabna v vseh kontekstih, navedenih v Evrokorpusu. Večinoma je
bila to ustreznica, ki se je najpogosteje pojavljala kot prevod izbranega termina
v Evrokorpusu, v približno tretjini primerov pa je bila primernejša ustreznica, ki
sicer ni bila najpogosteje uporabljena. Za nekaj terminov sem presodil, da nobe¬
na od ustreznic, ki so bile navedene v Evrotermu in Evrokorpusu, ni primerna, in
sem zato predlagal novo - v nekaj primerih je šlo za ustreznice, ki jih uporablja¬
mo za prevod drugega termina, nekatere niso bile poslovenjene, čeprav bi lahko
bile, nekatere so bile nepotrebno dolge in zapletene. Če bi se bolje spoznal na
pravo ali bi imel pri delu strokovno pomoč, bi verjetno število ustreznic lahko
zmanjšal še za več terminov.
Podatki o obdelanih terminih so zajeti v preglednici. Ustreznice, ki jih za
posamezen termin predlagata Evroterm in Evrokorpus, sem po analizi kontek¬
stov, v katerih se posamezen termin pojavlja, razdelil na ustrezne in neustrezne,
v preglednici pa sem navedel tudi število vseh ustreznic, ki se za posamezen ter¬
min pojavljajo v obeh bazah. S krogcem (°) sem označil ustreznico, ki se v Evro¬
korpusu za posamezen termin najpogosteje pojavlja; včasih se dve ali več ustrez¬
nic pojavlja enakovredno in v teh primerih sem s krogcem označil vse najpogo¬
steje uporabljene ustreznice. Če se mi ustreznice, ki so navedene v obeh bazah,
niso zdele primerne, sem predlagal nove. Z zvezdico (*) sem označil termine,
pri katerih zaradi pomanjkanja definicij in premalo kontekstov nisem mogel
preveriti primernosti ustreznic. Pri teh sem vse uporabljene ustreznice navedel
kot primerne.
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 101
RAČUNALNIŠKAORODJISPLETNIVIR
COMPUTERTOOLSANDWEBRESOURCE
Davor Petrovič
102 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 95-109
Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz Evrokorpus in Evroterm
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 103
RAČUNALNIŠKAORODJISPLETNIVIR
COMPUTERTOOLSANDWEBRESOURCES
Davor Petrovič
104 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 95-109
Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz Evrokorpus in Evroterm
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 105
RAČUNALNIŠKAORODJISPLETNIVIR
COMPUTERTOOLSANDWEBRESO RCES
Davor Petrovič
106 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 95-109
Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz Evrokorpus in Evroterm
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 107
RAČUNALNIŠKAORODJAISPLETNIVIR
COMPUTERTOOLSANDWEBRESOURCES
Davor Petrovič
ZAKLJUČEK
Naj še enkrat poudarim, da sta bazi Evroterm in Evrokorpus neprecenljivi za
slovenske strokovne prevajalce in za druge uporabnike, saj močno presegata
uporabnost vseh tiskanih slovarjev in tudi vseh drugih spletnih prevajalskih pri¬
pomočkov. Hkrati pa je tudi res, da bi se ju dalo še precej izboljšati, saj se v se¬
danjem stanju nanju ni mogoče povsem zanesti.
Glavna težava obeh baz je pomanjkanje skrbi za standardizacijo terminov. V
različnih besedilih se zato za isti termin pojavljajo različne ustreznice, to pa bis¬
tveno krni razumevanje prevedenih besedil in sploh kakovost prevajanja. Seveda
je nekatere termine nujno prevajati z več ustreznicami, saj se pomenska polja be¬
sed v različnih jezikih pogosto ne prekrivajo povsem, kljub temu pa je številnost
ustreznic za posamezne termine v bazah Evrokorpus in Evroterm pretirana.
Menim, da bi bilo mogoče težave rešiti z uvedbo dodatne faze preverjanja
vnosov v spletnih bazah, pri kateri bi si prizadevali predvsem za standardizacijo
ustreznic. V tej fazi bi morali ustvarjalci preučiti vse predlagane ustreznice za
108 MOSTOVI • Volume 40, No. 1-2, Year 2006: pp. 95-109
Osrednje težave pri uporabi podatkovnih baz Evrokorpus in Evroterm
nov vnos (če bi se dalo, pa tudi tiste, ki so za posamezen termin že navedene v
obeh bazah), jih analizirati v različnih kontekstih, v katerih se pojavljajo, in se
odločiti za najprimernejšo(e). Pri tem bi morali upoštevati terminološka pripo¬
ročila ISO o transparentnosti slovenskih terminov, njihovi konsistentnosti, pri¬
mernosti, jedrnatosti in slovnični pravilnosti ter se izogibati nepotrebnim tuj¬
kam. V Evroterm bi nato lahko vnesli le najprimernejšo ustreznico (ali ustrezni¬
ce), v Evrokorpus pa bi lahko pri objavljenih besedilih neprimerne ustreznice
opremili s priporočilom primernejše ustreznice.
Viri
Cabre, M. T. 1999. Terminology: Theory, Methods and Applications. Amsterdam/Philadelphia:
John Benjamins Publishinh Company.
International Standard Organisation. 2003. Slovenski standard SIST ISO 704: 2003.
Terminološko delo - Načela in metode. Terminology Work - Principles and Methods. Geneva:
ISO Copyright Office.
Lajovic, J. 1999. »Jezikovne tehnologije. Vsi različni, vsi enakopravni tudi v informacijski
družbi?« V Delo, Sobotna priloga. 30. april, 1999. [Spletna različica]. Dostopno na:
http://nl.ijs.si/sdjt/bib/jt-delo.html (8. 8. 2005)
Novak, M. 2004. Mostovi prava: utrinki iz anglosaškega pravnega izrazoslovja. Ljubljana:
GV Revije: Pravna praksa.
Petrovič, D. 2005. Lexical Contrastive Analvsis of Selected Lexical Elements in Texts from the
Evrokorpus Database. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za angleški
jezik in književnost.
Željko, M. 2002. »Pripomočki na spletu za prevajalce zakonodaje EU.« V Jezikovna
tehnologija. Zbornik B 5. mednarodne multikonference. [Spletna različica]. Dostopno na:
http://nl.ijs.si/isjt02/zbornik/sdjt02-05zeljko.pdf (31. 7. 2005)
Letnik 40, št. 1-2, leto 2006: str. 95-109 • MOSTOVI 109
RAČUNALNIŠKAORODJAISPLETNIVIR