TISKOVIN/ hrastnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče ; 3"8 3 85 7 PH0 1 998^ Poštnina plačana I pošti 3102 Celje ' T/fcTL * '4. -J*- ... ■ I^^^OvfSnUlT Vsako številko Z^™°V, ■—- - Woam/,t ' Samo: 031 726 814 *" 5#05 f Aleš: 041 615 f' Aleš: 041 615 050 masažni aparati www.semos.si rm: 'rt .'.7* essE laži Zlata Ciril ^hHgeikSp do üb k ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Umri primarij dr. ludvik Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si n m ral i ii—i ^ ml oqp OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH raje z v\a^v ZVEZ SIEME ILttl J)iiis OSREDNJA Morate prebrati: Večer športa v Hrastniku Podjetniška stran Intervju: Zlata Cirila Popolna preobrazba Reportaža: ll. salamijada Knapušna, Anduht in Orleki Zasavski smučarji Čigavi so otroci Mirko Geršak iz Turja praznoval 80 let Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.75000sm, polletna 13,52 EUR (3.240.00 sm. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. UXODNIK jf T ep namen sem imela, da se JLrrazpišem o pomladi in praznikih in velikonočnih dobrotah, pa me je na torkovem popoldanskem 'obhodu' od občine do Komunale in še malo okrog, minila vsa vzhičenost. Resnično prestrašena glede svoje zdrave pameti sem se sesedla za računalnik, da se vam bralcem potožim, kaj to popoldne ni bilo mogoče več videti, včeraj pa je še bilo. Ne, nobena zgodovinska znamenitost n i izginila, noben spomenik ni izpuhtel. Izpuhtelo je tisto, kar so pred tednom še veselo gradili in dokončevali pred trboveljsko osnovno šolo. Naj mi bo oproščeno, če bom tokrat malce pozabila na ostalo Zasavje - ne morem si pomagati, sem samo človek. Torej! Kakor drugod v Trbovljah, so že lani v delovišče spremenili zelenico ob Osnovni šoli Trbovlje. Obljubili so, da jo bodo vrnili, ko bodo položene cevi za čistilno napravo. O tem je poročal tudi Zasavc. Potem so pa delali: odkopavali, zasipali, odkopavali, zasipali... Pri občinski zgradbi celo po večkrat na enem in istem mestu. Minila je jesen, minila zima in...bivša zelenica pri šoli je začela dobivati novo podobo. Nekaj parkirnih mest na novo - naj bo, ker je res velika kriza - in nekaj, kot otroško igrišče. Otoček, nekakšna deteljica, znotraj prostor (menda) za pesek, okrog pa zemlja. Ja, prav luštno je bilo videti in še ograja okrog, da bi bilo bolj varno... Nisem posebej fotkala, ker sem čakala travico in rožice in urejene peskovnike z otroci. To bi bila res prava idila. Ko sem torej to torkovo popoldne spet zavila od bazena navzdol proti križišču, me je zadelo. Pozabila sem, da imam odvezanega štirinožnega kosmatinca, ki jo je ves srečen mahnil okrog ovinka in obstala. A delajo skalnjak? Pa to ni v redu kamenje zanj. To so ja robniki z ostanki betona. Ja, kje so pa otočki, kje pa je 'deteljica'. Prav in čisto nič od tistega, kar sem občudovala prejšnji teden in z nestrpnostjo čakala, da bo gotovo, ni ostalo, razen kupa betonskih ostankov, ki jih je eden od delavcev žagal na manjše kose. A je to res? Je to mogoče? Morebiti se mi je pa sanjalo. Počakala bom do jutri, verjetno sem bom zbudila, vstajenje bo radostno..., če pa je vse res, potem je pa to zagotovo trboveljski pasijon! Aleluja! Blagoslovljene velikonočne praznike vam vsem želim % Urednica Marta m mtemA fevm ime 23- 200^ Naslovnica: Trboveljska bolnišnica (slika MaH) \ V spomin Darku Majcnu T'Varko Majcen je umrl po hudi bolezni v sredo, 18. marca 2009. Rodil se je 14. septembra 1934 rudarski družini in se izučil za kovinostrugarja. Svoj poklic je opravljal v delavnicah Rudnika, kasneje je bil vse do upokojitve profesionalni poveljnik Gasilske zveze Hrastnik in strokovni delavec v okviru Samoupravne interesne skupnosti požarnega varstva občine Hrastnik. V hrastniški dolini smo ga poznali kot prijetnega in umirjenega človeka, navdušenega nad vsem, kar je počel. Srečanje z Darkom nas je vedno obogatilo, navdalo z optimizmom. Za Hrastnik je postavil dva velika spomenika, ki ga bosta za vedno zapisala v zgodovino tega kraja. Prvi se imenuje gasilstvo. Posvečal se mu je več kot šestdeset let in dosegel vse, kar lahko odličen gasilec doseže. Poleg številnih priznanj je prejel tudi najvišje državno priznanje Matevža Haceta. Vse to je bil rezultat odrekanj, trdega dela, nenehnega izobraževanja, predvsem pa plemenitega hotenja - pomagati ljudem v stiski in nesreči. Tako je dal neizbrisen pečat delovanju gasilstva v PGD Hrastnik-mesto ter PIGD Rudnik Hrastnik. Izjemno spoštovanje je užival tudi drugod v Zasavju - bil je poveljnik Zasavske gasilske regije, deloval je v predsedstvu Gasilske zveze Slovenije. Sam je bil še posebej ponosen na to, da je bil pobudnik tradicionalnega tekmovanja rudarskih gasilskih enot, kjer je tudi začel svojo pot. Bil je tudi soustanovitelj društva Mladi gasilec na osnovni šoli, kjer je z veliko zavzetostjo navduševal in izobraževal mlade generacije. »Tudi sam sem bil še zelo mlad, ko sva postala z Darkom tesna sodelavca v gasilstvu. S svojo umirjenostjo nas je spodbujal in usmerjal,« je dejal župan Miran Jerič, njegov prijatelj, ki mu je tudi spregovoril v zadnje slovo. Občina se mu je za delo v gasilstvu zahvalila s podelitvijo priznanja ZASLUŽNI OBČAN. Drugi Darkov spomenik, ki ga je ustvaril, se imenuje lutkarstvo. Tudi za to dejavnost je bilo potrebno veliko ljubezni, vztrajnosti in - občutka za lepoto. Pri imenitnih hrastniških marionetah, ki so leta 2007 praznovale šestdeset let, je bil skoraj od vsega začetka. Ravno ob tem jubileju je Darko ponovno navdušil nekdanje lutkarje, da so po daljši prekinitvi spet začeli z nastopanjem. »Eksponati so muzejski, scenariji za igre so muzejski, mi, animatorji, smo pa tudi že muzejski...,« se je pošalil. Njegovi režiserski prijemi so rodili sadove. Nepogrešljiva je Darkova vloga informatorja, saj je sodeloval s svojimi izkušnjami pri Zasavskem muzeju Trbovlje z Jano Mlakar Adamič od vsega začetka - pri obnovi marionet, pri nastajanju stalne muzejske zbirke in pri nastajanju njene knjige Lutke in lutkarji. »Ravno ob njem sem spoznala, kaj pomeni navdušenje, predanost in entuziazem,« je dejala, »ki so hrastniško lutkarstvo poganjala toliko let. In še ga je ostalo za ponovni zagon. Darko je bil unikat...« Njegov zadnji »nastop« pa je bil letos februarja v Cankarjevem domu, ko ga je fotograf umestil na eno izmed razstavljenih fotografij hrastniških marionet. Pogrešali ga bodo najbližji družinski člani, gasilci, prijatelji - in marionete. Ostaja nam prijetna zavest, da smo ga poznali. Fotografija in besedilo: Fanči Moljk Življenjska pot se je končala, življenjsko delo pa ostaja TJrimarij dr. Ludvik Kramberger se je rodil 22. junija 1917 v Lenartu v Slovenskih goricah, kot najsta-X rejši od šestih otrok, očetu zdravniku in materi poštni uslužbenki. Leta 1936 je maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in kljub prvi želji da študira pravo, se je odločil za študij medicine. Medicino je študiral v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, v Gradcu je promoviral leta 1942. Po študiju je dve leti delal v civilnih zdravstvenih ustanovah v Avstriji, pozneje so ga razporedili v vojaško sanitetno enoto. Ob umiku nemške vojske iz Romunije čez Madžarsko proti zahodu je proti koncu leta 1944 zbolel za tifusom. Po ozdravitvi mu je uspelo priti v Slovenijo, kjer se je pridružil partizanom kamniško zasavskega odreda, ki so 9. maja 1945 vkorakali v osvobojeno Trbovlje. Od takrat naprej je ostal zvest in predan Trbovljam in Zasavju vse do svoje smrti. Takoj po vojni je začel opravljati delo splošnega zdravnika. Leta 1957 je po specialističnem študiju v Ljubljani opravil specialistični izpit iz pediatrije v Zagrebu. Ko se je vrnil v Trbovlje, se je lotil organiziranja otroškega zdravstvenega varstva, najprej dispanzerskega, nato je predlagal ustanovitev otroške bolnišnice in pri njeni izgradnji tvorno sodeloval. Objekt je bil konec leta 1963 slovesno dan v uporabo. Razvili so center za otroško zdravstveno varstvo od rojstva do zaključnega šolanja, vključno z zobozdravstvom, psihološkim in socialnim varstvom. Od leta 1964 do upokojitve leta 1987 je bil predstojnik pediatričnega oddelka. Rezultati dobrega dela niso izostali. Med številnimi priznanji za svoje delo je od predsednika SFRJ prejel leta 1978 red dela / zlatim vencem, leta 1984 prvojunijsko nagrado, leta 1985 mu je Svet za zdravstvo RS podelil nagrado dr. Jožeta Potrča in leta 1996 je postal častni občan Trbovelj. Zena Elza mu je povila tri otroke, Marto, Dušana in Lucijo. Skupaj so preživeli veliko lepih trenutkov. Veselil se je svojih treh vnukov. Pravnukinja Ema je privekala na svet dva dneva preden je zatisnil svoje trudne oči. Malo je domačinov, ki ljubijo kraj in ljudi kot jih je vedno naš doktor. Za njegovim resnim obrazom se je skrivala nežna duša, ki je znala tolažiti in dajati pogum. Ljudje, ki jih je srečeval v svoji ordinaciji, so ga spoštovali, upoštevali njegove nasvete, ga ljubili, saj jim je bil dober prijatelj, pripravljen povedati pravo besedo, besedo, ki je vrnila upanje in dala moč za naprej. Več desetletij se je boril s kroničnim srčnim obolenjem. Vestno je upošteval navodila svojih zdravnikov, hkrati se je trudil čim bolj zdravo živeti. V tem nam je lahko zgled. Na koncu ga je v častitljivi starosti premagala druga zahrbtna bolezen. Uredništvo in sodelavci Zasavca smo zgubili enega najzvestejših naročnikov in bralcev. Besedilo : Irena Vozelj, slika : fotoarhiv SBT \ fUA/ftčgC ©| Poslanec Aleksanđeif ^oirn v Wiijjij odlprl poslansip pisarno m 4, roliini okraj Poslanec SDS v DZ RS Aleksander Zorn je v ponedeljek 23. marca 2009 odprl poslansko pisarno v poslovni stavbi uprave KGZ Litija na Valvazorjevem trgu 3 v centru Litije. Tako je uresničil predvolilno obljubo. Uradne ure poslanske pisarne bodo ob ponedeljkih od 15.00 do 17.00 ure. Zadnji ponedeljek v mesecu bo poslanec na voljo za osebno srečanje tudi v pisarni v stavbi občinske uprave Šmartno pri Litiji od 15.00 do 17.00 ure. V poslanski pisarni v Litiji bo odprt telefon »01/896-32-10« in elektronska pošta »poslanska.zorn.liti ja.smartno® sds.si«. Delovanje pisarne bo mogoče spremljati na spletnem naslovu »http:// www.poslanska.zorn.sds.si/«. Vodenje in koordinacijo pisarne bo opravljal Boris Doblekar. Poslanec je na tiskovni konferenci opozoril na previdnost pri morebitnem izkoriščanju finančno gospodarske krize s strani delodajalcev za odpuščanja delavcev. Občani se lahko vedno obrnejo nanj s pripombami in predlogi, ki jih bo preučil ter posredoval na prave naslove. Sodeloval bo z obema poslancema s 4. volilnega okraja pri pomembnih projektih na področju tega dela Zasavja, občin Litije in Šmartna pri Litiji. Poslanec Aleksander Zorn želi pričakuje veliko obiska, klicev in pošte. Poročilo o delu poslanske pisarne bo javnost dobila mesečno na spletni strani poslanske pisarne ter v medijih, predvsem lokalnih s področja Zasavja. Mali Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat vsako leto organizira očiščevalno akcijo. Letos je bila v soboto, 4. aprila 2009. V očiščevalni akciji so sodelovali člani društev v krajevni skupnosti in vsi krajani, ki se zavedajo pomembnosti čistega okolja. Opozarjajo tudi, da nekatera gospodinjstva doma še vedno nimajo zabojnika za smeti. Sprašujejo se, kam odlagajo smeti. V petek, 3. aprila 2009 so imeli očiščevalno akcijo tudi učenci in učitelji Podružnične šole Mlinše, ki so čistili predvsem okolico šole. Otroci kritično in zaskrbljujoče razmišljajo in kljub poudarku na ekologiji v šolah je vzgled odraslih še vedno velikega pomena. Članice KO RK Mlinše-Kolovrat so temeljito očistile okolico Kulturnega doma na Mlinšah in zgradbo. Očiščevalna akcija je dobro uspela. Ob čiščenju so napolnili precej vreč za smeti. Zahvala za to gre članom društev in krajanom, ki so se akcije udeležili ter Komunalnemu podjetju Zagorje, ki je dalo vreče in poskrbelo za odvoz. Vir: predsednica KS Mlinše-Kolovrat, Marija Ribič Mati Namen očiščevalne akcije je ohraniti urejeno in čisto okolje za prebivalce in obiskovalce in prispevati k ozaveščanju in s tem tudi k boljši kakovosti življenja. V letošnjem letu je bilo posebej veliko smeti ob cesti, kar dokazuje, da je kultura voznikov še vedno na precej nizki ravni. Udeleženci akcije so imeli nekoliko manj dela ob brežinah potokov. Krajani se zavedajo pomembnosti čistega okolja. © mti&tčKt VMŠm športa v/ Hrastniku V petek, 27. marca 2009, je Športna zveza Hrastnik na vsakoletni prireditvi Večer športa podelila priznanja domačim športnikom, športnim delavcem in klubom, za leto 2008. Tokratni prejemnild priznanj so: Zan BIZJAK - BD Steklarna Hrastnik - član ekipe, ki je na članskem državnem prvenstvu osvojila 3. mesto, K-1 slalom; Živa BREČKO - BD Steklarna Hrastnik - 1. mesto Nagrajenci Športne zveze Hrastnik za v skupni razvrstitvi leto 2008 slovenskega pokala za starejše deklice, 1. mesto na DP za starejše deklice v K-l slalom; Miran CVET - Kolesarsko društvo Hrastnik - 3. mesto na državnem prvenstvu v vzponu - Krvavec Tilen DRNOVŠEK - NTK Kemičar - 3. mesto na državnem prvenstvu za mlajše kadete, posamično; Sabina FAZLIČ - Karate klub Hrastnik - 3. mesto na DP za kadetinje v borbah, 3. mesto svetovni pokal v Veliki Britaniji, v Shito-ryu, borbe posamično in 1. mesto ekipno; Rosana HRST1Č - BD Steklarna Hrastnik - 20. mesto na Evropskem prvenstvu za mlajše članice, K-l slalom, 3. mesto na mladinskem Državnem prvenstvu, Sprint; Darko JORGIČ - NTK Kemičar - za nastop na Euro mini champs v Strasburgu, Francija; Aljaž MEDVED - BD Steklarna Hrastnik - 1. mesto na državnem prvenstvu za starejše dečke, K-l slalom, 1. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala; Tamara PAVČNIK - NTK Kemičar - 3. mesto na državnem prvenstvu za mlajše kadetinje v dvojicah, nastop na Euro mini champs v Strasbur, Franciji; Janoš PETERLIN - BD Steklarna Hrastnik - 3. mesto na tekmi svetovne serije WISP (USA) in 8. mesto Markkleeberg (Nemčija), 3. mesto na državnem prvenstvu za mlajše člane, v K-l slalom, 11. mesto na Evropskem prvenstvu za mlajše člane, 4. mesto na članskem državnem prvenstvu posamično in 3. mesto ekipno, ima status kategoriziranega športnika perspektivnega razreda; Tajda VENKO - Kolesarsko društvo Hrastnik - 1. mesto v skupni razvrstitvi slovenskega pokala za mlajše mladinke; Članska ekipa KK GD Hrastnik - za uspešno nastopanje v I. B slovenski košarkarski ligi in osvojeno 4. mesto. Valter MOLJK - za osvojeno četrto mesto na veteranskem svetovnem in evropskem prvenstvu v skoku v višino. Predsedstvo ŠZ Hrastnik je podelilo tudi OBČINSKA BLOUDKOVA PRIZNANJA za večletno uspešno delo na področju telesne kulture: BRONASTO ZNAČKO:Matej KAISER - BD Steklarna Hrastnik- za tekmovalne dosežke, organizacijsko delo v klubu in KS, za opravljanje funkcije mednarodnega sodnika na kajakaških tekmovanjih doma in v tujini; Jani KRANER - Rokometni klub Dol TKI Hrastnik - kot občinski uslužbenec se zavzema za razvoj športa, v RK Dol TKI Hrastnik je dejaven že deset let (šest let je bil tudi predsednik). SREBRNO ZNAČKO. Ivo KOVAČ - DU Hrastnik - aktiven kot pionir pri NK Bratstvo, tekmoval kot kolesar, strelec in kegljač. Aktiven organizator v upravi in pri tekmovalnih ekipah, kot upokojenec vključen v ekipo kegljačev DU Hrastnik, ki je leta 2007 zmagala na državnem prvenstvu upokojencev. Bloudkova nagrajenca Matej Kaiser in Ivo Kovač NiajMfši špotIn ekipa Najboljši športnik - Peter KAUZER ml. - BD Steklarna Hrastnik Njegovi največji uspeh v letu 2008 je nastop na olimpijskih igrah in 14. mesto, 5. mesto na članskem evropskem prvenstvu, zmage svetovne serije, Penrith (AUS), Bratislava (SVK), Wisp (USA), 1. mesto na tekmi svetovnega pokala v Tacnu, 1. mesto na članskem državnem prvenstvu, slalom, in status kategoriziranega športnika svetovnega razreda. Najboljša ekipa - Članska ekipa KK Sinet Hrastnik Uspešno nastopanje v I. A kegljaški ligi in osvojeno 3. mesto in 11. mesto na Evropskem pokalu NBC v Zagrebu. Tekmovalci KK Sinet na ligaških tekmovanjih, odprtih prvenstvih in kvalifikacijah za državno prvenstvo: Vojko Šeško - kapetan, Gregor Skalicky, Zlatko Drame, Zlatko Pajnič, Martin Sevnšek, Iztok Logar, Karli Medved, Miran Jazbinšek, Ivan Serec, Bojan Burja, Bogdan Hribar in trener Jože Drame. Predsednik ŠZ Franc Vidovič se je zahvalil vsem, ki še imajo voljo premikati stvari naprej, prav tako župan Miran Jerič. Večer sta popestrila Manja Goleč s prepevanjem šansonov in Franci Vrtačnik, ki jo je spremljal na harmoniki. Besedilo in slike: Farni Moljk “7 ^i\/n Občni zbor društva slovenskih citrarjev Ob 10. letnici delovanja Društva slovenskih citrarjev, so se v Knjižnici Litija v soboto, 4. aprila srečali ljubitelji citer. Srečanje se je pričelo ob 9.00 uri, z nastopom štirih vrhunskih citrarjev, ki delujejo kot Citrarski kvartet Slovenije. Profesor Peter Napret že nekaj mesecev v prostorih knjižnice poučuje ljubitelje tega glasbila. Zanimanje za učenje pa še narašča. Razstava Stavbna dediščina v Občini Litija Ko je Občina leta 2006 ustanovila Javni zavod za kulturo, je med dejavnosti in naloge zavoda zapisala tudi muzejsko dejavnost in skrb za kulturno dediščino. Enota stavbne dediščine se zaščiti z odlokom z namenom, da se ohrani njen pomen, neokrnjenost, vrednost, poveča njena pričevalnost in predstavitev v skupnosti ter omogoči znanstveno-raziskovalno delo. Občina Litija ima trenutno razglašenih 50 kulturnih spomenikov lokalnega pomena: 2 arheološka kompleksa, 1 spomenik profane stavbne dediščine, 1 spomenik memorialne dediščine, 8 grajskih stavb ali njihovih ostankov, 3 etnološke spomenike ter 35 cerkva. Dvajset izmed teh bo v sliki in besedi predstavljenih na razstavi, ki bo v četrtek, 9. aprila ob 19. uri v Knjižnici Šmartno. O razstavi, ki se maja seli v Tržič, bo spregovorila kustosinja in direktorica Javnega zavoda za kulturo, Helena Hauptman. Zapisala: Aleksandra Mavretič Plesni bazar v Zagorju Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Zagorje in Občina Zagorje prirejata v četrtek, 9. aprila 2009 ob 1 7.00 uri v KC Delavski dom Zagorje Območno revijo plesnih skupin Zasavja z naslovom »Plesni bazar«. V programu bodo sodelovale Plesna skupina Podkum -KD Podkum, Baletno društvo Mary Jurca - GŠ Zagorje, PS OŠ Gradec Litija, PS Rondo - KUD Jevnica, PS Kike - HUD KUD Litija in gostje SVŠG Ljubljana-umetniška gimnazija, smer sodobni ples. Obiskovalci bodo v programu lahko videli shovv ples, izrazni ples, twirling, balet, kubanski in sodobni ples. Strokovna spremljevalka območne revije plesnih skupin Zasavja bo Nataša Tovirac - plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja, ki je plesno izobrazbo pridobila na Vlaamse Dansacademie v Bruggu (Belgija) in na številnih delavnicah po Evropi in doma. Sodelovala je s priznanimi umetniki na področju sodobnega plesa. Sodeluje tudi v avtorskih projektih z umetniki drugih umetniških po- FUNilEZCM ©I dročij. Še posebej se osredotoča na poučevanje sodobne plesne tehnike, na koreografske delavnice in na otroške ustvarjalne plesne urice v Plesnem Studiu Intakt, kjer je tudi programski in umetniški vodja, skupaj s plesalko in koreografinjo Tanjo Skok. Od leta 2003 poučuje na Umetniški Gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani. Je avtorica 13 plesnih predstav in številnih krajših koreografij, s katerimi je gostovala na plesnih festivalih doma in v tujini. V zadnjih letih je ustvarila uspešen plesni solo LALABAJ in plesno predstavo BACKSPACE, plesala v predstavi RING koreografinje Tine Eder Dobaj ter v plesni pravljici MUGA COPATARICA avtorice Petre Pikalo, ki je dobila tudi nagrado za koreografijo na Kotorskem festivalu gledališča za otroke v Črni Gori. Omeniti velja tudi avtorsko plesno predstavo BREZČASJE, po kateri je nastal tudi istoimenski plesni video. Vlaganja v obnovo šolskih objektov v Trbovljah gredo na čakanje Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bodo morala vlaganja v obnovo šolskih poslopij v Trbovljah počakati na leto 201 1. Gradnja prizidka in telovadnice pri Osnovni šoli Tončke Čeč v Trbovljah, ki so se pričela v lanskem poletju, bodo do novega šolskega leta končana. To je sicer prvo vlaganje v štirideset letnem obstoju šole 'na Plevčkovem hribu', ki bo šoli prineslo dodatnih 370 m2 površin za štiri učilnice oziroma kabinete in za tretjino večjo telovadnico. Investicija je vredna 1,1 milijon evrov. Občina se je zanjo zadolžila v višini 760.000 evrov, 33 % pa pokrivajo so-financerska sredstva države. Kredi bo občina odplačevala 15 let. Precej velik problem pa povzroča energetsko zelo potratna Osnovna šola Trbovlje. Za njeno temeljito prenovo bi potrebovali vsa 4 milijone evrov. Za občino je to prevelik zalogaj, zato so se odločili, da kupnino od prodane podružnične šole Alojza Hohkrauta na Trgu revolucije porabijo za prenovo OŠ. Kljub temu, da bodo spremembe šele v letih 2010, 201 1, je umestno vprašanje, kje na trboveljskih treh šolah se bo našel prostor za 120 otrok iz podružnične šole in za deset zaposlenih. Občina se je odločila, da bo prodajo šole oziroma kapitalskih prihodek od le-te uvrstili že na dnevni red aprilske seje občinskega sveta. Od ministrstva za šolstvo denarja do leta 2012 ni pričakovati. Mali % Trideset let DUFS Trbovlje Dom na Tereziji, kot imenujejo prebivalci Trbovelj Dom upokojencev Franca Salamona v Trbovljah, je v najlepših letih, bi lahko rekli. Kako se s tem strinjajo dvestotrije stanovalci, je mogoče videti na številnih kulturnih, športnih in družabnih prireditvah, ki jih v domu ne manjka. Celo več - to je mesto v malem. Za aktivnosti, ki se jih v domu lotijo, številni oskrbovanci v času aktivnega dela in družinskih obveznosti niso imeli časa in morebiti niti volje. Zdaj jim je na razpolago čas in kraj, kjer lahko 'kdaj kakšno stvar naredijo prvič'. Domske zmogljivosti so polno zasedene in nastajajo čakalne vrste. Za sprejem garsonjero ali enoposteljno sobo zainteresirani lahko čakajo tudi do dve leti. Prostorsko stisko lajšajo z uvajanjem pomoči na domu, dostavo hrane in dnevnega varstva. Za mnoge starostnike bi bila najbolj primerna rešitev varovana stanovanja. Občina Trbovlje in Spekter sta že pred časom podpisala pismo o nameri. Najboljša lokacija bi bila tik ob Domu, kjer so sedaj garaže. Od besed do dejanj pa je še precej dolga pot... Tridesetletnico so praznovali v bolj internem okolju, saj je svečanost predvidena v okviru praznovanj ob občinskem prazniku v juniju. MaH LILA gostuje v Trbovljah Društvo litijski likovni atelje (LILA) je na povabilo RELIK-a v galeriji Delavskega doma Trbovlje pripravilo razstavo likovnih del enaindvajsetih avtorjev, od šestintridesetih članov. Mentor ustvarjalcev v obeh društvih akademski kipar Zoran Poznič je povedal, da se kljub kratki razdalji med krajema način življenja v obeh razlikuje, a ustvarjajo podobno, zato načrtuje poleg razstave trboveljskih likovnikov v Litiji tudi skupno razstavo, ki bo prikazala podobnost ustvarjanja, kot da bi jih pri tem vodila neka nevidna povezanost. Litijski likovniki so bili najprej sedem let aktivni pod mentorstvom akademskega slikarja Jožeta Megliča in likovnega pedagoga Pavla Smoleja. Tako bodo letos praznovali desetletnico svojega ustvarjanja. Razstava bo odprta do 19. Aprila. Besedilo in slika : Irena Vozelj Za državo nesprejemljive cene so pet let ovirale odprtje bivalne skupnosti v Zagorju Zagorski Varstveno delovni center je končno lahko vselil svoje varovance v stavbo na Trboveljski cesti, ki je zaradi nestrinjanja države s predlagano ceno bivanja v bivalni skupnosti, ki so jo pripravili v skupnosti zavodov za usposabljanje, samevala pet let. Končno so se v nekdanjo upravno stavbo VDC, Id je bila temeljito prenovljena in prilagojena za bivalno skupnost za 14 oskrbovancev, vselili prvi stanovalci. Poslej se jim ne bo potrebno voziti na osemurno delo v VDC Zagorje. Novo bivališče je namenjeno odraslim duševno in telesno prizadetim iz Zasavja. Prvih šest vseljenih je doslej bivalo v različnih socialno-varstvenih zavodih od Ponikve, Impolce do Litije in izlaškega in trboveljskega doma upokojencev. Po osemurnem delu v VDC bodo zanje vsako uro vse dni v letu skrbeli štirje strokovno usposobljeni ljudje. Cena za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij znaša 45,99 € na dan. Vsa stvar pa ne bi bila izvedljiva, če ne bi bilo donatorja. Varovanci so s strani države upravičeni zgolj do 3 evrov subvencije za prehrano. Gostinec Jože Ule je za 105 varovancev pripravljen donirati dva od treh obrokov na dan. Na letni ravni to pomeni 25.000 evrov. Celotno investicijo ocenjujejo na 100.000 € . Uradno otvoritev stanovanjske skupine Zagorje ob Savi bodo imeli jeseni v okviru praznovanja 25. obletnice delovanja VDC Zagorje ob Savi. MaH, slika: VDC mšiEM/mtJA 0 Lahko zapišemo, da je dobrodelna prireditev ob materinskem dnevu v Zagorju že tradicionalna. Začetki segajo v čas po osamosvojitvi, ko so prizadevne članice in člani KD Cantate organizirali prvo dobrodelno prireditev in to gibanje je danes preraslo v manifestacijo kulture in dobrote. V avli DD je bilo živo Vsako leto sproti izglasujejo skupino civilne družbe, ki ji namenijo izkupiček. Letos so ga namenili Donatorskem skladu Srednje šole Zagorje. V dobrem in pestrem programu so nastopali Big Band Zagorje, gojenke in gojenci plesne šole Urška, skupina Pavza, gledališka skupina Srednje šole Zagorje, Rihard Majcen s spremljavo Urške Meglič Sadiki na klavirju, Apolonija Lipičnik, dijakinje Srednje glasbene in baletne šole Eva Arh in Tanja Jarc na flavtah ob klavirski spremljavi Marše Kozlevčar, Mešani pevski zbor župnije Zagorje in Orkester flavt Glasbene šole Zagorje. Prireditev sta vodila Melisa Mrkaljevič in Blaž Vidic s Srednje šole Zagorje. Gledališka skupina SŠZ (slikal Janez Zobarič) Vsi nastopajoči so se odrekli honorarjem in povračilu stroškov. V organizacijskem odboru so sodelovali Martina Bokal, Branko Nimac, Tadeja Nimac, Franci Steban in Anica Ule Maček. V avli Delavskega doma Zagorje so pred in po prireditvi prikazali svojo dejavnost dijaki in učitelji Srednje šole Zagorje ter Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) Zasavje. Zapisal in slikal MM Siuips^'ijna m Zadnji marčevski petek je bila v predavalnici Delavskega doma Trbovlje skupščina, ki se jo je udeležilo več kot 72 % članov ZB. Poročali so o delu v preteklem letu in načrtih za letošnje leto. Ob tem so povedali, da je med njihovimi člani še 299 udeležencev NOB in 858 članov, med katerimi je veliko otrok borcev in ostalih, ki spoštujejo vrednote narodno osvobodilne vojne. Predsednica Mari Govejšek je pohvalila uspešno akcijo za nakup počivalnika za Dom upokojencev Franca Salamona iz sredstev, namenjenih novoletnim čestitkam in prostovoljnih prispevkov članov. Z akcijo bodo nadaljevali. Njihovi člani so letovali v Olimju, Lipovem gaju v Lendavi, in Strunjanu, kjer so cene primerne tudi manj globoke žepe. Zavedajo se, da se trboveljska populacija stara in da so mnogi veseli srečanj vsako sredo ob deseti uri, ko imajo v društvenih prostorih klepet ob kavi. Prostovoljci kličejo bolne in osamljene člane in druge, da z njimi malce pokramljajo. O novicah in dogajanjih obveščajo v glasilu Včeraj za jutri in sodelujejo v radijski oddaji Srebrni val na Radiu Kum. Tradicionalno srečanje na Vrheh bo organizirano tudi letos, udeležili se bodo pohoda na Kum, ki ga organizirajo veteranske organizacije Zasavja. Vsako leto se udeležujejo in organizirajo proslave, srečanja, prireditve, izlete, predavanja in komemoracije. Letos načrtujejo nekaj okroglih miz na temo vojne in življenja po vojni in v juniju razstavo orožja. Zbora so se udeležili, med drugimi, Poldi Grošelj in Avgust Žibert iz Hrastnika ter Miloš Prosenc iz Zagorja. Povezovanje z veteranskimi organizacijami in častniki kaže dobre rezultate. Moški pevski zbor Zarja pod vodstvom Blaža Rojka in harmonikar Franci Vrtačnik so prispevali kulturni del. Pripravljenost za sodelovanje z vsemi podobno mislečimi, pripravljenost prisluhniti, poslušati, pogovarjati in spodbujati so vrednote, ki povezujejo ljudi. Besedilo: Irena Vozelj SVEI d.d. Zagorje »Nova era« v Skopju Na 35. tradicionalnem mednarodnem pohištvenem sejmu MEBEL 2009 v Skopju je SVEA d.d. Zagorje ob Savi prejela NOVO NAJVIŠJE PRIZNAJE SEJMA «NOVA ERA«, za kuhinjski program OLEA. Pred leti je že bila SVEA d.d. Zagorje dobitnica najvišjih priznanj sejma pohištva v Skopju »Zlati mostovi« in »Zlati globusi«.Tokrat ji je priznanje prinesla kuhinja OLEA.To je kuhinja, katere glavna značilnost in vrednota je toplina. Je kombinacija plemenitega furnirja ameriškega oreha in belih visoko sijajnih površin. Vsa.skorajda najvišja priznanja,ki jih SVEA prejema na mednarodnih pohištvenih sejmih za različne kuhinjske programe, dokazujejo, da je pestrost in raznolikost ponudbe tisto, kar zadovolji in včasih celo preseže potrebe in želje njihovih kupcev. MaH Konstitutivna seja Nadzornega sveta RTH Nadzorniki Rudnika Trbovlje-Hrastnik so se 27. marca 2009 zbrali na konstitutivni seji, na kateri je uprava RTH predstavila družbo in ključne poslovne dogodke v letu 2008. Za člane nadzornega sveta družbe je Vlada RS dne 19. marca 2009 za štiriletno mandatno obdobje imenovala Milana Žnidaršiča, mag. Mateja Haberla, mag. Janeza Žebreta in Petra Lindiča. Dosedanjim članom nadzornega sveta Rudnika Trbovlje-Hrastnik, d. o .o., ki jih je prav tako imenovala Vlada RS, je že 23. 12. 2008 potekel mandat.V nadzornem svetu bosta ostala dosedanja člana, predstavnika RTH, Jože Velikonja in Borut Flisek. Člani nadzornega sveta so soglasno za predsednika nadzornega sveta RTH za obdobje 2009 do 2013 potrdili Milana Žnidaršiča in za podpredsednika mag. Janeza Žebreta. Sklenili so, da bodo na naslednji, prvi redni seji 9. aprila 2009 obravnavali začasni poslovni načrt RTH za leto 2009 in nerevidirano letno poročilo za leto 2008 ter druga gradiva. MaH Konec plovbe Plobirda Po dveh letih proizvodnje je italijanski proizvajalec plovil Sacs, katere sedež je v Milanu,Trbovljah zaprl vrata hčerinske družbe Plobird. Pred dvema letoma je italijanski lastnik z občino Trbovlje podpisal pogodbo o nakupu 1400 kvadratnih metrov velikega zemljišča v industrijski coni na Neži. Investitor se je zavezal, da bo odprl tudi določeno število delovnih mest. Pred dvema letoma so bile napovedi obetavne in leta 2007 so odpremili štiristo plovil dolžine 4,5 do 8 metrov. Poleg plastičnih delov naj bi izdelovali tudi oblazinjene in zaposlili še dodatnih 25 delavcev. Načrtovana je bila realizacija 1,2 milijona evrov, ki bi omogočila tudi širjenje še na sosedna zemljišča v industrijski coni. Izkazalo se je, da je leta 2008 družba Plobird poslovala s 100.000 evrov izgube, zato so tovarno kar čez noč zaprli. Delavci, ki so s čakanja prišli na delo, so našli zaprto tovarno. Predstavnica Sacsa jim je kasneje razdelila delovne knjižice z obrazložitvijo o izgubi. Delavci so bili presenečeni in razočarani, o zadevi so obvestili tudi župana Bogdana Baroviča, ki pa je dejal, da občina pri tem ne more pomagati, bodo pa preverili, ali je družba izpolnila obveznosti do občine in RTH kot prodajalca zemljišča. MaH Nadaljevanje pink-ponka na trboveljskem sodišču Konec marca se je na trboveljskem okrajenem sodišču nadaljevala glavna obravnava v primeru tožbe Lafarge Cementarna proti okoljskemu aktivistu Matjažu Pihlerju. LC je Boštjanu Puhlerju na tej obravnavi ponudila poravnavo, ki pa jo je odklonil. Pihler pravi, da naj bi se ta glasila kot nekakšno njegovo kesanje, ker je sporni e-mail (primerjava nekdanjega direktorja Francija Blazneka in LC z nacisti in Hitlerjem) poslal na nekaj tisoč elektronskih naslovov, oziroma priznanje, da je primerjava močno pretirana. Poleg tega, da je bil Franci Blaznek osebno zelo prizadet, je tokrat navedel tudi tri trditve, s katerimi negira resničnost spornega letaka: dim na fotografiji ni strup, ampak para iz mlina premoga, donacije LC lokalni skupnosti so tradicija in se niso začele šele pod njegovim vodstvom, samo zato, ker se je slikal z nagrajencem otroškega likovnega natečaja LC, ne more biti enak Hitlerju. Metka Jenčič Medvešek in Uroš Macerl, oba Pihlerjevi priči iz Eko kroga, bosta zaslišana čez slab mesec. Na pred kratkim donirana sredstva LC v višini 43.000 € občini Trbovlje se je Eko krog odzval z novim elektronskim sporočilom Zloraba zasavskih otrok. Trboveljskega župana in vodstvo pa obtožuje zlorabe otrok za lastno promocijo. »Za manj kot polovico odstotka čistega dobička LC in manj kot en evro po človeku se žrtvuje zdravje prebivalcev Zasavja,« trdijo v Eko krogu. MaH IF>®PÄÜIDTE ZASÄVCAS Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). . Račun bomo poslali na vaš naslov. o • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z 4 40 M možnostjo sponzoriranja podaiutß • trženje in produkcija za gospodarsko * m interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 O 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI E-mail: atv.signal@siol.net ■ OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFII 6SN 040 167 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860 VSE VRSTE TALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03 56 30 666 in 03 56 30 667 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica. marn@siol.net, www.mam.informacija.net © pommm Regionalni center za razvoj razpisuje dolgoročne kredite in garancije Regionalni center za razvoj je v petek, 3.4.2009 v Uradnem listu objavil Razpis za dogoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte gospodarstva v občinah Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno, Trbovlje in Zagorje ob Savi ter Razpis za dolgoročne kredite ter garancije za dolgoročne kredite za projekte malega in srednjega gospodarstva. (I) Na prvi razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki, drugi zasebniki, vpisani v ustrezen register, gospodarske družbe in zadruge, ki izpolnjujejo naslednji pogoj: imajo sedež dejavnosti oziroma podružnico na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Do pridobitve garancije oziroma kredita niso upravičena podjetja v težavah, ki so glede na določbe Zakona o finančnem poslovanju v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali so kapitalsko neustrezna. Predmet razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov, za katere bo RCR dodeljeval garancije v višini 50% skupne vrednosti kreditov. Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup strojev in opreme (stroji, orodja, pisarniška oprema), - nakup, gradnja ali prenova poslovnih prostorov, pridobivanje projektne dokumentacije, - nakup, ureditev in opremljanje zemljišča in pridobivanje projektne dokumentacije, - stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, knovv-hovva, nepatentiranega tehničnega znanja). Posojila niso namenjena poplačilu oziroma zamenjavi obstoječih posojil. Za dolgoročne kredite za razvoj gospodarstva v občinah Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno, Trbovlje in Zagorje ob Savi z možnostjo zaposlitve brezposelnih, prijavljenih na Zavodu RS za zaposlovanje lahko prosilec vloži vlogo za kredit v višini do 626.000 EUR. Doba vračanja kreditov je od 1 do 10 let v skladu z namenom kredita. Prosilec lahko pridobi moratorij na vračanje kredita do 6 mesecev. Informacije o trenutni višini obrestnih mer in provizij oziroma nadomestil, so na razpolago na sedežu RCR. V primeru spremembe obrestnih mer v teku samega razpisa bodo le-te objavljena na sedežu RCR. Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Prosilec zavaruje prejeti kredit z garancijo RCR in z različnimi oblikami zavarovanj v odvisnosti od stopnje rizičnosti. Krediti so namenjeni ustvarjanju novih delovnih mest in splošnemu razvoju okolja. Kreditojemalec oziroma investitor ne bo omejen glede na sedež podjetja, v eni izmed zgoraj naštetih občin ima lahko le podružnico. Bistveno je, da se bodo nova delovna mesta odpirala v lokalnem okolju oziroma, da se bo dejavnost oziroma investicija, ki je predmet vloge, realizirala v občinah Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Šmartno,Trbovlje ali Zagorje ob Savi. Za garancije prosilec vloži vlogo hkrati z vlogo za kredit. Garancija ne more presegati 50% kredita, odobrenega pod pogoji tega razpisa. Prosilec zavaruje prejeto garancijo RCR z različnimi oblikami zavarovanja v odvisnosti od stopnje rizičnosti projekta. Celoten postopek obveznosti zavarovanja do banke in RCR izvede banka. Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do dneva porabe sredstev oziroma do 15. 12. 2009. Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi RCR in banke enkrat mesečno. (2) Na razpis za projekte malega in srednjega gospodarstva se lahko prijavijo samostojni podjetniki, druge fizične osebe oziroma zasebniki, ki opravljajo dejavnost in so vpisane v ustrezen register in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - so člani Garancijske sheme za Zasavje pri Regionalnem centru za razvoj, d.o.o., Zagorje, torej so podpisali vlogo za včlanitev ter plačali pristopnino, - ustrezajo merilom za mikro, male ali srednje velike gospodarske družbe po določbah Zakona o gospodarskih družbah, - imajo sedež dejavnosti na območju občin Litija, Hrastnik, Trbovlje, Radeče, Zagorje ob Savi in Šmartno. Do pridobitve garancije oziroma kredita niso upravičena podjetja s področja kmetijstva, ribištva in jeklarstva in podjetja v težavah (glede na določbe Zakona o finančnem poslovanju). Če podjetje deluje v sektorju transporta, premogovništva, ladjedelništva, motornih vozil in sintetičnih vlaken, je potrebna individualna priglasitev državne pomoči. Predmet razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov, za katere bo RCR dodeljeval garancije v višini 50% skupne vrednosti kreditov. Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup opreme - osnovnih sredstev, - nakup, gradnja ali prenova poslovnih prostorov, - nakup, ureditev in opremljanje zemljišča in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-howa, nepatentiranega tehničnega znanja). Posojila niso namenjena poplačilu oziroma zamenjavi obstoječih posojil. Investicija mora biti realizirana v eni izmed zasavskih občin. Za dolgoročne kredite lahko prosilec vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 4.600 EUR do največ 91.000 EUR. Informacije o trenutni višini obrestnih mer in provizij oziroma nadomestil so na razpolago na sedežu RCR. Doba vračanja kredita znaša od najmanj 1 leto do največ 10 let. Posojila z dobo vračanja daljšo od sedem let se lahko odobrijo le za financiranje nepremičnin. Moratorij za vračanje kredita znaša do 6 mesecev pri kreditih z dobo vračanja do vključno 5 let in do 12 mesecev pri kreditih z dobo vračanja od 6 do 10 let. Prosilec mora imeti med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Prosilec zavaruje prejeti kredit z garancijo RCR in z različnimi oblikami zavarovanj v odvisnosti od stopnje rizičnosti. Črpanje kredita je v celoti namensko, v skladu s predloženo dokumentacijo in ni namenjeno financiranju obratnih sredstev. Prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit. Garancija ne more presegati 50% kredita, odobrenega pod pogoji tega razpisa. Prosilec zavaruje prejeto garancijo RCR z različnimi oblikami zavarovanja v odvisnosti od stopnje rizičnosti projekta. Celoten postopek obveznosti zavarovanja do banke in RCR izvede banka. Rok za prijavo je odprt od dneva objave razpisa do porabe sredstev oziroma do 15. 12. 2009. Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi RCR in banke najmanj enkrat mesečno. Vloge oddane do 10. v mesecu in ustrezno dopolnjene v roku petih dni, bodo praviloma obravnavane in rešene do 10. v naslednjem mesecu. Letošnje leto mineva pet let, odkar je bila na pobudo Darke Lipičnik in Mire Kmetič ustanovljena Sekcija upokojenih pedagoških delavcev Trbovlje. Jubilej so proslavile s koncertom Zenskega Pevskega zbora pri DU Trbovlje pod vodstvom svoje kolegice Nande Guček. Sestajale so se, in se še, vsak prvi torek v mesecu. Pogovori na srečanjih so imeli različno vsebino. Dogovarjale so se o programu, poslušale predavanja, poklepetale, ugotavljale, kako je bilo v šoli nekoč in kako je danes, se sprehodile v bližnjo okolico, praznovale in se seznanjale z različnimi dogodki v trboveljski dolini. Organizirale so občni zbor in se povezale s krovnim društvom. Vse to in še kaj jim je polepšalo in napolnilo dneve v pokoju. Sporočajo, da leta sploh niso pomembna, šteje le želja po druženju in vedoželjnost. Vsak ima ali zna nekaj, s čimer lahko obogati drugega, zato vabijo upokojene pedagoške delavce, da se jim pridružijo. Sekcija UPD Trbovlje ^Mrest Bralci Zmavm'J |Nh/ič/u v H&'priliodnotf Poznate naj prostovoljca? Izpolnite glasovnico za naj prostovoljca zasavske regije -navedite le eno ime. Veste za društvo, ki je naj društvo? Izpolnite glasovnico za najboljšo nevladno organizacijo (društvo) zasavske regije (ime enega) Eno ali drugo glasovnico ali obe pošljite na naslov Časopis Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi Glasujte in dajte priznanje prostovoljnemu delu v zasavskih društvih, ustanovah in zasebnih zavodih. S svojimi glasovi nagradite tudi organizacije - društva. Za glasovanje boste nagrajeni tudi vi, glasovalci, saj boste, z malo sreče pri žrebanju glasovnic, lahko postali dobitnik katere od naših praktičnih nagrad. In...zapomnite si datum: 27. november 2009. Veljavne bodo samo glasovnice, izrezane iz Zasavca! Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^ Mrest ■H ' i i i Č^Mrest - ■m Ntdoilki i' vtisk) pnlukhh^l GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 07/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 07/2009 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Alpinistične novice: V soboto, 21. marca 2009 so se lotili plezalnega vzpona čez severno steno Begunjščice (2060 m) v Karavankah Sebastjan Jančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje. Matjaž Čuk iz Kranja ter Bojan Turšič iz Ljubljane. Njihov cilj je bila tokrat 250 m visoka t.i. Večerna smer. Vanjo so vstopili ob močnem vetru, ki se ni umiril tako kmalu. V dobrih snežnih razmerah so v dobri uri preplezali smer z naklonom do 55°. Ob hudem vetru so stopili na vrh Begunjščice, nato pa so se po krajšem postanku lotili sestopa po 350 m dolgi osrednji grapi. Tudi plezalni vzpon v sestopu so opravili uspešno in se vrnili v dolino. v/ steni! avstrijskega dela Palea V nedeljo, 22. marca 2009 sta se Sebastijan Jančič in Matjaž Čuk odpravila čez mejo v Avstrijo. Namenila sta se pod severno steno zročalo težave. Iz zgornjega dela stene 2026 m visokega vrha Palec. Ta vrh je so se vsipali kosi ledu s kamenjem. Po mejni vrh v Karavankah med Slovenijo in Avstrijo. Ob lepem, sončnem vremenu sta stopila pod 800 m visoko severovzhodno grapo Palca. Snežne razmere so bile idealne. Prvo tretjino stene sta preplezala razmeroma hitro, v drugi polovici pa je sonce že pov- krajšem posvetu, če bosta z vzponom nadaljevala, sta se odločila za nadaljevanje ob skrajni previdnosti. Kljub težavam sta priplezala do grebena fizično in psihično utrujena. Stena z grapo ima naklon do 55/50-40°. Po krajšem počitku sta se vračala po centralni gra- Pogled proti vrhu Palca pi, visoki 400 m in z naklonom do 45°. Vesela doseženega uspeha sta se vrnila domov. Besedilo: Tine Lenarčič Etetsfef itUijj^ mi Športnih ohjehtov Dolski upokojenci so imeli svoj letni občni zbor v petek, 27. marca 2009, v kinodvorani, kjer so pregledali celoletno delo, ki je bilo povsem realizirano. »Odlično delajo vse sekcije,« je povedal predsednik Ivan Cinžar, «tako kegljači, balinarji, ribiči in seveda sekcija ročnih Mari Rupnik, tajnica in gonilna sila DU Dol avc del...« Radi pa bi si pridobili športne objekte za balinanje, kegljanje, odbojko na mivki, kar bi prišlo prav tudi drugim krajanom. Tudi družabna dejavnost je pestra, saj se večkrat podajo na izlete v bližnjo in daljno okolico, kjer spoznavajo njene kulturno zgodovinske znamenitosti. /ože Zorčič, predsednik DU Dol »Uresničiti želimo tudi projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, za kar „ , . " 7., ’ ,vv . Pokah prtcaio o športnih že iščemo koor- uspehih dinatorje in prostovoljce,« je povedala Mari Rupnik, tajnica društva. DU Dol deluje od leta 1997 in je združevalo konec leta 2008 okoli 657 članov. Občni zbor so poživile članice ženskega ansambla iz Rimskih Toplic, ki ga uspešno vodi Ljuba Rižner z Dola. Besedilo in slike: Fanči Moljk mišn/ENo fi Mam mWm pM Mf Htus t fiijfe in diol^oi^tno soMtmanjß s; hra&tnifisfeo; fonjßznü&Oj Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik že nekaj let tesno sodeluje s Sekcijo ročnih del Plave orlice, ki pod vodstvom gospe Minke Rizvič deluje v okviru Društva invalidov Hrastnik. Ustvarjalna delavnica v knjižnici Hrastnik Poleg pletenih in kvačkanih mojstrovin izdelujejo tudi druge unikatne izdelke, kot so vizitke, rože iz papirja, pirhe,... Pred sedmimi leti je bila organizirana v Knjižnici A. Sovreta Hrastnik njihova prva ustvarjalna delavnica. Članice dvakrat letno razstavljajo svoja dela v knjižnici. V letošnjem letu sta bili z njimi organizirani že dve ustvarjalni delavnici in sicer prva na temo dan žena in druga velikonočno obarvana. »Knjižnica in članice Sekcije ročnih Otroci so bili navdušeni del so nam s svojo domiselnostjo in sproščenostjo ustvarile večer, ki se nam bo za vedno vtisnil v lep spomin,« je le ena izmed številnih pohval s strani obiskovalcev. Na zadnji ustvarjalni delavnici so članice pokazale, kako na zelo preprost način ustvariti unikatne velikonočne pirhe. Delavnica je bila zelo dobro obiskana in navdušeni obiskovalci so čisto pozabili na čas. V knjižnici upajo, da bodo ohranili to poučno in prijetno sodelovanje, ki navdušuje obiskovalce knjižnega hrama, kar potrjuje številni obisk. Mateja Planko VJ tav/njj p%gi| na t^a jjui p&M pm\m Članice Društva kmečkih žena in deklet iz Hrastnika in Dola so v soboto, 21. marca 2009 utrdile in dopolnile nekatera znanja o peki peciva, ki pride prav okoli velike noči. Zbrale so se v Savni Peči in pod vodstvom živahne 87 - letne Francke Šurk iz Trbovelj spekle po starih receptih orehove rogljičke, sadno torto in okrasile ovčko in jagnje. Dom KS je primeren za organizacijo takih kuharskih tečajev, saj imajo na razpolago kuhinjo in večji prostor, Id ga lahko uporabijo za jedilnico. Besedilo: Fanči Moljk, slike: Andreja Pavlič Skupinska z izdelki za avc Društvo za zdravilne rastline Zasavje V Zagorju je bilo pred kratkim ustanovljeno DRUŠTVO ZA ZDRAVILNE RASTLINE - ZASAVJE Na ustanovnem sestanku je bilo prisotnih 18 članov. V društvo je včlanjenih še več 10 meščanov zasavskih občin, saj bo društvo delovalo na območju celotnega Zasavja, kar pove že tudi njegovo ime. Osnovna dejavnost društva je: - navduševati in izobraževati ljudi za uporabo zdravilnih rastlin - zbirati preizkušena ljudska izročila o uporabi zdravilnih rastlin - izvajati svetovanja pri uporabi zdravilnih rastlin - preprečevati pojave šarlatanstva in nedovoljene dejavnosti - vzpodbujati in organizirati pridelavo in predelavo zdravilnih rastlin - zaščititi rastišča rastlin. Program je dobro zastavljen in z delom in prizadevanjem Zasavčanov, ki se tako ali drugače ukvarjajo z zdravilnimi rastlinami na zasavskem področju, bo delo društva zagotovo obrodilo sadove. V članstvu so vsi zelo dobrodošli. Več informacij o društvu pa bo na številki 040 625 513 povedala Cvetka. Mali Šesti lablaniški pohod V soboto, 4. aprila 2009, se je več kot tisoč udeležencev podalo na tradicionalni Pohod po obronkih Jablaniškc doline, ki ga vsako prvo soboto v aprilu organizira Društvo za razvoj podeželja Laz, Šmartno pri Litiji. Tudi letos je bil start - že šesti po vrsti - pri gasilskem domu v Zgornji Jablanici od 7.00 do 10.30 ure, kjer so mnogi dobili za peto udeležbo simbolična darila. Vsi pa so bili deležni štrukcljcev, ki so značilni za ta kraj in jih pripravljajo tudi ob žegnanju. »Seveda pa je bilo za hrano in pijačo poskrbljeno tudi na poti, trajajoči štiri, pet ur in na koncu v Gradišču pri Litiji, kjer se je ob 13.30 uri začel kulturno zabavni program,« je povedala Jelka, ena izmed vidno zadovoljnih organizatork. Utrinek z Jablaniškega pohoda 2009 Slika in besedilo: Farni Moljk AUF ZIC Podmeja Kolesarsko društvo Partizan Trbovlje za kolesarske navdušence tudi letos pripravlja organizirane dejavnosti. Konec preteklega leta je krmilo Kolesarskega društva Partizan Trbovlje prevzelo novo vodstvo in izdelalo tudi nove naloge za leto 2009. Novoizvoljeni predsednik društva je Marjan Meserko, tajnica pa je Barbara Glas. S 14. aprilom se pričenja akcija AUF ZIC Podmeja 2009. Tradicionalnemu vzponu na Kum s kolesi, ki bo 7. junija, pa bodo v letošnjem letu dodali še nekaj novosti. Mali Medgeneracijska skupina v Zagorju Konec lanskega novembra sta Marija Drobne in Štefka Suša v okviru Rdečega križa območno združenje Zagorje ustanovili medgeneracijsko skupino za samopomoč. Skupino sta sestavili naključno, cilj skupine pa je premostitev mosta med generacijami, poglabljanje medčloveških odnosov in s tem bogatitev kvalitete življenja posameznikov. Skupina naj bi štela največ do deset članov, starih nad 65 let, trenutno pa je v njej šest članic. Ime za skupino še iščejo, aktivnosti pa imajo določene in so tako ustvarjale miklavževa darila, obiskale so razstavo Milana Razborška v galeriji Medija, muzej v Zagorju, Koroščevo sobo, v marcu so izkoristile dneva odprtih vrat vrtcev v zagorski dolini in se odpravile v izlaški vrtec. Dobivajo se vsak četrtek in ob našem obisku enega takih srečanj smo se lahko prepričali, da imajo idej za druženja več, kot je četrtkov... Tako bodo v četrtek pred velikonočnim praznikom pripravile drobcena velikonočna darila za socialno ogrožene v zagorski občini. S Srednjo šolo Zagorje so se dogovorile, da bodo v njihovi kuhinji na klasičen in ekološko neoporečen način barvale jajca s čebulnimi olupki. Dvesto jajc je podaril Mirko Šrubar iz Čebin. Članice ob našem obisku: Ana Bedrač, Štefka Suša, Kristina Zupanec, Vida Drnovšek, Marija Drobne in Ivi Bašelj Besedilo in slika MM ~7 !P\/n \J C^lniščah Čolnišče so bile zadnji marčevski petek zaznamovane s pomladnimi mislimi, pesmimi, skladbami, verzi in hrepenenji. Na tradicionalni prireditvi »Pozdrav pomladi« so v nabito polni dvorani tamkajšnjega gasilskega doma nastopili otroci in odrasli. Sporočali so. da je pomlad pred vrati, in izražali hvaležnost materam ob materinskem dnevu. Največ niti tega večera je bilo v rokah otrok, ki so se na nastop pripravili pod mentorskim vodstvom Simone Vozelj. Povezovali so program, se predstavili v recitacijah in dramskih prizorčkih, igrali so na instrumente in zapeli skupaj z ansamblom Čolniški fantje. Kulturni program so obogatili zvoki flavt, violine, klaviatur, harmonike in kitare, ki so se prepletali skozi celotno pestro dogajanje, ki je ogrelo srca in dlani domačinov ter obiskovalcev od drugod. mr#A - A Po srcu mladi Maks Marinčič, najstarejši od šestih Z. poetov, ki so se predstavili v Čolniščah. Da pesem preveva tudi odraslega človeka, so nam povedali Z. poeti, ki so se predstavili na odru s pesmimi o pomladi in materinski ljubezni. Delček utripa v režiji Društva KRT, ki je 27. marca zvečer dokazalo, da znajo tudi na podeželju pripraviti odmevno prireditev, naj vam pričarajo spodnje fotografije. Besedilo: Boštjan Grošelj, slike: Matej Strgaršek DgUflVčMP ®| V soboto. 4. 4. 2009, je Turistično društvo Izlake organiziralo očiščevalno akcijo kraja. K sodelovanju so povabili druga društva in posameznike, da so s skupnimi močmi odstranili smeti, ki so se nakopičile skozi leto. Z delom smo pričeli ob 8.uri. Čistili so brežino potoka Orehovica, Lesji potok. Medijo in strugo potoka v Semniku in okolico športnega igrišča. Urejali so tudi pohodne poti v kraju. Okrog 1 1. ure, ko so v glavnem končali z delom, so se zbrali na športnem igrišču, kjer so se okrepčali z malico in pijačo, za katero so poskrbeli v ETI- ju. Mlade »čistilke« Prizadeva i očiščeva lei Ugotovili so, da je, žal, smeti in druge navlake letos spet več kot običajno. Akcije se je udeležilo olerog 120 prostovoljcev iz kraja. Ozaveščenost krajanov o čistem in zdravem okolju je torej čedalje boljša. Spodbudno je precejšnje število mladih sodelujočih saj iz majhnega raste veliko. S takšno akcijo kraja ni mogoče povsem očistiti, želijo pa z njo vzpodbuditi ljudi k razmišljanju in z dejanji pokazati, kako z malo dobre volje veliko postoriti, kajti življenje naj bo postlano s cvetlicami in ne s smetmi in organizator se vsem skupaj in vsakemu posebej zahvaljuje. Besedilo in slika: TD Izlake Ha t# Cirila Pravijo, da smo enakopravne. Bo že držalo, čeprav se v življenju marsikdo pritožuje zaradi te enakopravnosti. Prepričana pa sem. da so naše »salamarke« dokazale, da niso nič manj spretne od moških tudi kar zadeva salame. Sicer pa tako in tako vse ostane v družini. Prve tri zlate na naši salamijadi so prejele ženske. Ena sicer v moževem imenu, pa vendar. Zlata Cirila Simpatična Cirila, vedrega duha in polna pozitivne energije je letošnja zmagovalka 11. Zasavčeve salami-jade na Vidrgi. Ona in njen mož Franc Mizori (lanskoletni nagrajenec), prihajata z Vač. Ce smo malo bolj natančni, iz vasice Tolsti vrh, ki šteje samo tri hiše. To pomeni, da je to prej zaselek kot vas. V teh treh hišah živijo tudi mlade družine, kar je še posebej treba poudari- ti, saj to pomeni, da življenje v tem kraju ne bo zamrlo. Tudi Cirila in Franc imata že dva vnuka, na katera pazi »ta mlada«. Cirila, že nekaj let se srečujemo na Zasav-čevi salamijadi. Kako, da ste se odločili za sodelujete na naši salamijadi? Z možem sva najprej tekmovala na salamijadi v Pustovem malnu blizu Gabrovke. Ker te prireditve ni več, smo prišli k vam. Slučajno sva pred leti izvedela za vašo prireditev, prišla in - ostala. Udeležila sva se tudi bunku-carije in klobasanje, ki pa je bila le enkrat, če me spomin ne vara. Tudi v Braslovče sva šla. Lani je bila pri njih naša salama tretja. Kljub temu, da vem, da so naše salame dobre, prvega mesta na vaši salamijadi nisem pričakovala, saj je konkurenca v teh krajih vedno zelo huda, predvsem iz Cemšenika. Lani je bil prvo uvrščeni vaš mož, letos pa vi. Kaj to niso iste salame? Ali mogoče tudi kaj med seboj tekmujeta? To pa že ne, salame so sicer iz naše hiše, so pa narejene ob različnem času, ker smo jih letos delali dvakrat. Nikoli pa ne morejo biti popolnoma enake. Kaj /m skrivni recept, ga imate? Ga ni, res ne! Meso narežemo na kocke, zmeljemo posolimo, zmešamo..... zelo pomembno je sušenje in shranjevanje. Vlažnost zraka pri tem odigra veliko vlogo, da se salama na zunaj ne presuši. Vendar nekaj le mora biti, da so vaše salame tako dobre! Lastna hvala- cena mala! Vendar, če ne bi z možem mislila, da so dobre, ne bi tekmovala. Moram poudariti, da vedno uporabljamo le domače meso. In to še ni vse. Našo živino hranimo le z doma pridelano hrano. Nobenih krmil ne kupujemo. Kupujemo edino koruzo, ker je doma ne pridelujemo! Pa to še ni vse! Naše njive so pognojene le z domačim gnojem! Mogoče je pa tudi to odločilno za kvaliteto mesa in naših salam. Cirila, pa vaša družina bi se lahko potegovala, da dobite naziv in status eko kmetije!!!! Saj smo res razmišljali o tem, vendar je ogromno papirologije in mi temu nismo vešči, pa tudi časa nam primanjkuje. Na kmetiji je že tako, da dela ne moreš zapreti v predal in pustiti za kasneje. Večina del se mora kaj hitro opraviti in to ob pravem času, zamik ni dovoljen. Predvsem pri živini, pa tudi pri vseh ostalih opravilih, odvisno od letnega časa in vrste dela. Torej dela nikoli ne zmanjka! In prav je tako! To pa pomeni, da je prostega časa kar premalo? Tu ste me pa dobili. V nedeljo (cvetno) imamo pohod po poteh okrog Slivne, ki ga vsako leto organizira Društvo za razvoj Slivne. Na startu pri "gobi" v Slivni domačini dočakajo goste od 9.00 -1 1.00. Po poti pohodniki niso lačni, saj jih čakata hrana in pijača. Pot je nezahtevna, okoli 2-3 ure hoje, je markirana s trakovi, tako da nihče ne zaide, pa čeprav bi ga mogoče zanesli čudoviti panoramski pogledi na vse konce Slovenije. V vsaki vasi je opis znamenitosti vasi. Na cilju v Slivni pa: dobra Cirila in Franc Mizori hrana, pijača, zabavna glasba in družabne igre. Prepričana sem, da bo na pohodu dosti ljudi, saj se obeta lepo vreme in ponudba je pestra. Na Vačah pa imate tudi Vaški dan konec avgusta? Zadnjo nedeljo v avgustu prirejamo Vaški dan. Vsakič poskrbimo za zanimivosti in predstavimo drugo tematiko. Lani je to bila črna kuhinja, letos pa bo verjetno predelava, pravzaprav sušenje sadja. Na stojnicah imamo razstavljeno pravo bogastvo domačih izdelkov, predvsem peciva. Tako lepo ste to predstavili, da sc bom zagotovo udeležila te vaše prireditve, ki jo verjetno obišče kar dosti ljudi. No, potem pa že Lanski zmagovalec in letošnja zmagovalka nimate več časa še za kaj drugega! Imam prav? Kje pa! Se marsikaj se dogaja. Ni časa za dolgčas. Pa na izobraževanje se ne sme pozabiti, saj mora kmet v današnjih časih marsikaj vedeti. Pred kratkim sem dokončala 30 - urni tečaj predelave sadja. Pred tem jih je bilo še kar nekaj: plavalni, zeliščarski, kuharski in še bi se kaj našlo. Na Krajevno skupnost tudi ne smem pozabiti, pa na gasilce, tudi zloženko smo pripravili. Povsod me najdete. Rada sem v družbi, med ljudmi. Nikar ne recite, da sva še kaj izpustili! Vsega se pa res ne morem spomniti. Še nečesa nisem omenila. Kruh pečemo doma, še vedno v naši krušni peči (njami!!!! op.ured.) pa sem opravila tudi tečaj za peko kruha. Tole je pa res zavidanja vredno. Toliko aktivnosti! Vedno mislim, da jih imam sama več kot preveč, vendar je to pri vas ...kot bi mladi rekli too much. Dela je res veliko, priznam. Kmetija zahteva celega človeka in še več. Vendar mi je v veselje. Vse me navdušuje - naše njive, travniki, gozd (imamo ga kar 25 ha....), pa moje drobne živalce - race, zajci.... Doma se vsi trudimo, da je naša kmetija takšna kot je treba in vsi znamo pošteno zavihati rokave. Ko že omenjava družino. Vaš mož Franc, lanski zmagovalec, ima poleg pridelovanja salam najbrž še kakšno priljubljeno dejavnost. Omenila sem že, da imamo precej gozdnih površin, torej lesa je dovolj. Zmagovalna salama Velika želja mojega moža je bila, da ima žago. Zdaj to ni več želja, temveč resničnost in moram povedati, da ima s tem veliko veselja. Zelo rad dela z lesom in veliko časa preživi ob žagi. Trenutno pridno izdeluje palete in upam, da bomo za njih našli tudi kupca. Sin je zaposlen in oba z možem sta vneta lovca in gasilca. Naša »ta mlada« je sicer kuharica, vendar brez zaposlitve. Trenutno to ni moteče, saj sta vnuka še majhna. Pa sama kmetija kot sem že omenila zahteva veliko pridnih rok. Darila za zmagovalce Cirila je živahna ženska in veselje jo je poslušati. Njena neizčrpna energija prevzame poslušalca. Najlepše je to, da je zelo očitno, kako pri svojem delu uživa. Njej in njeni družini želimo veliko sreče, zdrave hrane in najboljših salam. Pa nasvidenje naslednje leto! Slike in besedilo: St.R. Sjoiarp na Mm Mümali m®šm% Ko stopimo v šolsko zgradbo na Dolu, nas v avli presenetijo gradovi, grajski grbi in oblačila. Učenci 3. c in 3. d razreda so ustvarjali pri predmetu Spoznavajmo okolje in se v zvezi s temo Bilo je nekoč zanimali za gradove. »Uporabljali so odpadni material,« sta povedali mentorici Janja Urlep in Andreja Zakošek. In to škatle, plastenke, ki so jih zlepili z vodo in moko. V drugi polovici aprila bodo njihove umetnije krasile še hrastniško knjižnico, so se pohvalili. Slike in besedilo : Fanči Moljk EaiimmailMiJki pltUI Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik vabi otroke in mladino na računalniški petek 10. aprila 2009 ob 16.00 uri. Tokrat bodo mladi obiskovalci lahko spoznali, da računalnik ni namenjen samo igranju računalniških igric, ampak lahko na njem počnejo še marsikaj drugega, zanimivega - na primer ustvarjajo računalniške velikonočne pirhe. MaH V torek, 31. marca 2009 je bila v gledališki dvorani KC Delavskega doma Trbovlje zaključna produkcija dijakinj in dijakov SVŠGL. Projekt Pred-premiera je vsakoletna zaključna predstavitev maturantov in ostalih letnikov dijakinj in dijakov, ki nastaja od leta 2003 v okviru šolskih aktivnosti SVŠGL - umetniška gimnazija, smer sodobni ples. Zaključna produkcija je preplet in predstavitev vseh štirih letnikov gimnazije pod umetniškim vodstvom in mentorstvom priznanih slovenskih koreografov. Umetniški vodji smiselno in estetsko zaokrožita posamezne točke in povežeta solo in skupinske koreografije v sodoben ter relevanten umetniški večer s prepoznavnim umetniškim izrazom, ki presega zgolj formo srednješolske produkcije. 55 mladih dijakov (med I4-im in 19-im letom) se je ukvarjalo z letošnjo temo za maturante z naslovom Nasprotja - današnji pogled na začetke modernega plesa in se ozrlo na nasprotja kot dinamiko odnosov v majhnih družbenih enotah kot tudi širša nasprotja, vezana na sodobni ples v njegovih začetkih tako v Sloveniji kot v tujini. MaH ®za a/c, + /IEi3^ Sln^ D£ß to to Popolna preobrazba Pa smo dočakali tudi Žana. Z majhno zamudo sicer ali tu je. Le oglejte si ga. Brigita pravi, da je sicer imel kar kratke lase, ali so mu uredile spremembo v obliki. Ker je bil prej po celi glavi pobrit z mašinico, so mu po vrhu pustile daljše, da je dobil nov videz. Vesna Malgaj iz Rimskih Toplic je tudi že obiskala Studio Las, vendar bomo njene fotografije objavili v naslednji številki, skupaj z imenom nove izžrebanke (ca). Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, RR 79, 1420 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče prihodnjič! Žan pred posegom Žan po posegu Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! C0 w 'mu Cesta zmage 65, 1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01)89 81 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:___________________ Priimek:_______________ Ulica:_________________ Kraj:__________________ Telefon:______________ GO GRAFIKA GRACER NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA I8.750€ Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo! KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: 01 723 II 43, 01 723 12 00,Telefaks: 01 723 10 84 www.nissan-krulc.com. e-pošta: nissan@nissan-krulc.com SHIFT oxpoclalions Odpiralni čas: PONEDELJEK- PETEK: OD 8 URE-18 URE SOBOTA: OD 8 URE-12 URE Poraba gonva kombm,rano (l/lOOkm) 5.5 • 8.4 Mn*|a CO 146 -208 jjiVrn Garanoia prouvajalca v*a 3 Ma 02 100.000 km Komercialna ponudba ‘5 M garancij Mfema 2-lelno podakšaro garanaio. ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenpnih kmenjev Slika je Simbolna wwwmssansi Info*biro ZAVOD ZA INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE www.infobiro.si RAČUNALNIŠKI TEČAJI STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG Dvostavno knjigovodstvo z računalniško podporo Ljubljanska 80 (SRB 1), Domžale tel. 721-94-60, faks 721-94-64, GSM 041/734-658 e-pošta: info@infobiro.si, www.infobiro.si K Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi l'KIKHHIVI V.U'KIII). 9.4. 17.00 Velikonočna ustvarjalna delavnica 16.4. 10.00 Knjižna čajanka v prostorih Knjigarne Mladinska Knjiga 20.4. 18.30 Srečanje Članic študijskega bralnega krožka 21.4. 17.00 Lutkovna predstava IZGUBI./ENA DUDA v izvedbi lutkovne skupine LUČKA iz Trbovelj 23.4. 18.30 Večer z gostjo Jerco Mrzel: Veščine komuniciranja, javnega nastopanja in umetniške besede Odi. do 23. RAZSTA VA: mag. Valentin Kuhale: Pomen razvoja didaktike - metodike učnih aprila predmetov v sodobni šoli - (hodnik knjižnice) 9. april 2009 Tisti, ki ste se našem povabilu odzvali in 1. aprila prišli na Vidrgo. ste preživeli prijeten večer. Ne vem kaj bi bolj pohvalila: proizvajalce salam in njihove okusne izdelke. Ansambel Najlepši cvet. Vinsko hišo Klopotec iz Zagorja in degustacijo Steyerjevih vin, ki so jo pripravili, nagradne igre, prijetno vzdušje.... Cirila Mizori, prva med prvimi Vse skupaj je posledično izzvalo dobro voljo in željo, da se naslednje leto zopet vidimo. Najprej se je bilo potrebno pripraviti na dober zalogaj z degustacijo odličnih vin iz Vinske kleti Steyer iz Apač: degustirali smo suho vino, bela zvrst- beli kive, sivi pinot, potem meni najbolj všečno polsladko vino dišeči traminec in suho vino-letnik 2004, rdeča zvrst: Steyer Mark. Opojno! Letos nam je predstavilo svoje dobrote v obliki salam 21 udeležencev. Salame, da te kap!!!! No, ja en kulen je bil vmes in to je prišlo čisto prav, saj smo ga kaj hitro poslali v nadaljno predelavo skupaj s požirki žlahtne kapljice. Komisija v sestavi: Milan Dolanc, Boštjan Grošelj, Mojmir Maček, Janez Škrinjar, Franc Vidrgar, Simon Zajc, Dore Mlakar, Franc Tabor, Brane Omahne in Bogdan Simič je imela okusno in prav nič lahko nalogo. z a 9. april Koliko so bili salame dobre govori tudi to, da so podelili štiri zlate in kup srebrnih in bronastih priznanj in nagrad in seveda priznanja za sodelovanje. Prva zlata je letos pripadla Cirili Mizori z Vač, za njo se je pozlatil Leopold Režun iz Znojil, sledi mu Fani Novak iz Čemšenika, četrti je tudi Čemšeničan, Andrej Bokal. Večino imen poznamo že od prej, pojavila pa so se tudi nova. Sledile so še nagradne igre: koliko salam je bilo predstavljenih, ples s pomarančami, vprašanje o Orlekih in našemča-sopisu....z malo sreče so sodelujoči dobili kosiloma Vidrgi ali pa Pri ribčih, Orleki pa so pripravili svojo knjigo, CD in DVD. Najbolj veselo je bilo med plesom s pomarančami. Edini plešoči par iz Zasavja Ana in Stane Bokal ka si priplesala ribjo ploščo za štiri osebe, ostalirrt^Je kot tolažil ' __j da ostala pomaranča, kot je duhovito pripomnil Boštjan Grošelj, ki je povezoval prireditev../*’ Bilo je lepo, okusno in veselo! Verjemite - ni prvoaprilska šala!!! Komisija se je zelo (u)trudila pri ocenjevanju. momžA @ Ali kdo lahko reče, da se nista trudila? » « Ana in Stane sta pa zmagala! Slike in besedilo St.R. 11. Zasavčevo salamijado so omogočili: in Vinoteka Klopotec Tržnica Zagorje, Uroš Naprudnik s.p. Vinska klet Stever, Apače Žito d.d., PE Trbovlje • Trgovina Saka, w Saša Pegan s.p.. Oustiičc s pronoiSAči 'Pri 'tUiirnnrjii abint Joio sp Trg Pohorskega bataljona 4 b, 1412 VAČE, VIDMA A, m . 03/W /5 150 FAX 03.5C »pt Kisovec Občino Zogorje ob Sovi S vcrarka gracer Lava 7b, 3000 Celje Tel.: 03 5452 666 internet: www.grafika-gracer.si (DrfceOš Hit lAiamii. Naselje srrfka Hasavela 2/1 -TT Osemindvajseti marec 2009 v Zagorju. Knapovščine že dolgo ni več. v Zagorju. To soboto pa se je povrnila, knapovščina namreč, v Zagorje. Seveda ne dobesedno, da se razumemo. Po zaslugi multi kulturalnega dogodka pa ja. Od petih popoldan, pa do desetih zvečer smo se lahko vži-vljali v težko knapovsko življenje, v knapovski obešenjaški humor, najprej po zaslugi akademskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja, potem in tudi hkrati še po zaslugi Orlekov, ki so popestrili otvoritev razstave v galeriji Medija, kasneje pa igrali na svoji »Anduhti« za označitev neprekinjenega dvajset letnega delovanja ansambla. Kot rečeno, pričelo se je ob sedemnajsti uri z otvoritvijo likovne razstave del Danijela Lovra Fuggerja. Umetnik je dvanajst let živel med knapi v Merlebachu in zapisal, pravzaprav narisal njihovo težko življenje, razpeto med jamo in domom, med kamenim in premogovim prahom... Spremljal jih je od zibelke do preranega groba, od šihta do razvedrila in to upodobil na platnu. Iz slik veje zaskrbljenost nad težko rudarsko usodo, pretresenost zaradi smrtne sopotnice silikoze tamkajšnjih knapov. Takoj po otvoritvi razstave smo se družno z Orleki preselili v avlo Delavskega doma na tiskovno konferenco, kjer so nam predstavili knjigo, biografijo skupine, CD in DVD in s tem postali edina slovenska skupina, ki je vse troje izdala naenkrat. Najnovejši plošček ima naslov »Anduht« in so ga izdali pri RTV Slovenija, založba kaset in plošč. Avtor knjige je Zdenko Matoz in spremlja skupino Orlek skozi dvajset let, skozi enajst ploščkov in potovanj po skoraj vsem svetu. 'trinek z razstave Na DVD-ju pa je dokumentarec Iztoka Toryja Orlek gre v Pakistan, dodali pa so še trinajst videospotov. V avlo Delavskega doma Zagorje so posrečeno postavili še cikel slik Milana Razborška o kapih, lahko bi rekli skoraj strip o dnevu enega knapa. Potem pa še vrhunec večera, »Anduht« z Orleki. Nabito polna dvorana, več kot dve urno muziciraje na polno. Tako kot na CD-ju, je tudi v Zagorju Orleke spremljal Celjski godalni orkester pod vodstvom prejemnika Nagra- de Prešernovega sklada 2009, Nenada Firšta in vokalistki Neva Marn ter Špela Obšteter. Kot rečeno, dobro napolnjen dan! Besedilo in slike MM m&M 0 lanski pevski zkfut MENS SONORA V dvorani Glasbene šole Trbovlje je 2. aprila 2009 gostoval, na povabilo KD Mladinski pevski zbor Trbovlje, Ženski komorni zbor Mens sonora oziroma »Zvočna misel«. * Mens Sonora v GŠ Trbovlje Prvič se je oglasil v oktobru 2006, ko so se mlada dekleta, ki so obiskovala Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani in pela v njenem Komornem pevskem zboru, zbrala, da bi s petjem nadaljevala tudi kot študentke. Tako ohranjajo ljubezen do petja skupaj z vodjo Marto Močnik Pirc. Njihov program je obsegal različne zvrsti glasbe, od sakralnih napevov, za katere sta napisala besedila Primož Trubar in Jurij Dalmatin, do črnskih duhovnih, ljudskih in sodobnih pesmi ob spremljavi Anje Arko na klavirju in Janeza Sagadina na tolkalih. Poslušalci so z bučnim aplavzom izrazili priznanje njihovemu petju. Besedilo in slika: Irena Vozelj PeffgLfetuimnii 1ia>zzM&. Pravo pravcato vokalno ekstazo obljubljajo za četrtek. 9. aprila 2009 ob 20.00 uri v KC Delavski dom Trbovlje. V goste prihaja Perpetuum Jazzile, ki je je edini slovenski jazzovski zbor. Pod umetniškim vodstvom Tomaža Kozlevčarja navdušuje s pestrim programom, nenavadnim petjem in svojevrstnim uživaštvom. »Ko glas postane instrument..in ko instrument postane glas, slišiš utrip svežine ritmov in zlitje harmonij Perpetuum Jazzile. Naš repertoar ne bi bil NAŠ brez značilne brazilske bossa nove, swinga, brez gostih harmonij close harmony in brez funka, popa in gospela. Danes, ko se glasba seli v digitalni svet, jo Ml strastno vračamo v analognega!« Koncert je namenjen humanitarnemu delovanju Lions kluba Trbovlje. QjfMQina revija predšolskih in POŠ Senožeti Javni sklad RS za kulturne dejavnosti-Ob-močna izpostava Zagorje ob Savi je tudi letos organiziral Območno revijo predšolskih in otroških pevskih zborov Zagorje 2009, ki je bila v petek, 3. aprila 2009 v KC Delavski dom Zagorje. Nastopilo je sedem otroških pevskih zborov, njihove nastope je strokovno spremljala gospa Majda Hauptman. Otroški pevski zbor Sonček, Vrtec Zagorje, zborovodkinja: Srečka Vutkovič, klavirska spremljava: Polona Troha; Otroški pevski zbor POŠ Senožeti, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje, zborovodkinja: Manca Pišek, klavirska spremljava: Katarina Škrinjar; Otroški pevski zbor OŠ Ivana Skvarče Zagorje zborovodkinja: Marjana Stradar, klavirska spremljava: Polona Troha; Otroški pevski zbor OŠ T.Okrogarja Zagorje,zborovodkinja: Katarina Škrinjar, klavirska spremljava: Polona Troha; Otroški pevski zbor Češmin, POŠ Čemšenik, OŠ Ivana Skvarče Zagorje, zborovodkinja: Irena Hudi, klavirska spremljava: Špela Turšič; Otroški pevski zbor Češmin OŠ Ivana Kavčiča Izlake, zborovodkinja: Tanja Medvešek, klavirska spremljava: Polona Troha; Otroški pevski zbor CiciDo GŠ Zagorje, zborovodkinja: Mojca Zupan, klavirska spremljava: Urška Vidic. ■za CA/T' 0 imum Nanda Guček (tudi) pesnica Redki so Trboveljčani in Zasavčani, ki ne vedo za Nando Guček, kulturnico z veliko začetnico. Literarni prijatelji pri DUT so jo povabili na literarni večer, ki je bil na materinski dan. Vida Vozel jo je tokrat predstavila tudi kot pesnico, Ženski pevski zbor DUT pa je zapel nekaj pesmi pod Nandinim vodstvom. Nando Guček je mogoče srečati kot zborovodkinjo več pevskih zborov, pevko v narodno zabavnem ansamblu, vodjo Mladinskega gledališča Svobode, avtorico popevke ... Ta večer prebrane pesmi, ki jim je dodana ilustracija, ima zapisane v zvezku. Pregovorili so jo, da jih je dovolila predstaviti. Iz njih vejejo občutja in njena duša, imajo vsebino, ki plemeniti. Pesmi so odraz njenih različnih razpoloženj, zato besede božajo, žalujejo, pripovedujejo, čeprav so včasih ostale brez naslova. Ena med njimi govori o očeh: Oči. Oči povedo vse. Zato ne glej v tla. Tudi takrat govore. Ne glej stran, ker še bolj boli. Pogled resnično izda vse, kar si. Besedilo in slika: Irena Vozelj Gledališke skupine na hrastniškem odru V delavskem domu Hrastnik je v ponedeljek, 30.3.2009, potekala območna revija otroških gledaliških skupin v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti-območna izpostava Trbovlje in Zveza kulturnih društev Hrastnik. Učenci razredne stopnje in cicibani iz vrtca so si ogledali naslednje predstave: O DVEH JEŽKIH, ki so jo odigrali učenci lutkovno-dramske skupine Muhe z Dola (mentorici Helena Borovšak in Janja Urlep); UČENOST v izvedbi učencev dramsko-lutkovnega krožka OŠ NH Rajka Hrastnik ( mentorici Herta Erman in Dragica Pasičnjek) in POSTREŠČEK d.o.o. v izvedbi učencev gledališke skupine Špilčki z OŠ Trbovlje (mentorica Alma Knaus). Žal je manjkala strokovna ocenjevalka, ki je tik pred pričetkom sporočila, da je zbolela. Tanči Moljk Dediščina našega kraja na gledališkem odru Društvo učiteljev podružničnih šol - OŠ Ivana Kavčiča, Podružnična šola Mlinše in OŠ Toneta Okrogarja, Podružnična šola Senožeti - organizira strokovni posvet, ki bo v petek, 17. aprila 2009 na Mlinšah in razstavo DEDIŠČINA KRAJA IN GLEDALIŠKA DEJAVNOST PODRUŽNIČNIH ŠOL SLOVENIJE, ki jo pripravljajo združene podružnične šole v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Na letošnjem posvetu 1 7. aprila 2009 želijo prikazati pestrost ohranjanja dediščine Slovenije, ki je na podružničnih šolah še kako vpeta v pouk ter ostale aktivnosti, ki potekajo v kraju, kjer šola deluje. Strokovnega posveta se bodo udeležili številni strokovnjaki, med drugimi tudi Dušica Kunaver. V okviru letošnjega srečanja organizirajo mnogo spremljevalnih aktivnosti: likovni natečaj: Dediščina našega kraja razstava gledaliških dejavnosti podružničnih šol Slovenije v Delavskem domu Kulturni center Zagorje zbiranje prispevkov na temo Dediščina Zasavja igra gledališke skupine Društva učiteljev podružničnih šol Mlin za knjigo izdaja zbornika in biltena 1. gledališki festival podružničnih šol Slovenije Projektne gledališke predstave so še prav posebno zanimive, saj zahtevajo od učitelja in učencev mnogo domiselnosti, ustvarjalnosti in povezovanja z društvi, starši in posamezniki v kraju, kjer šola deluje. Nastali projekti in uprizoritve so iz bogate dediščine. K ohranitvi le-te pa z zapisanimi prispevki in nastalimi gledališkimi prizori pripomorejo tudi podružnične šole, ki so bile in so vpete v zgodovino kraja in so dobesedno vraščene vanj. V sredo, 15. aprila 2009 bo v dopoldanskem času v dvorani na Mlinšah od 8. 30. ure potekal I. GLEDALIŠKI FES II-VAL PODRUŽNIČNIH ŠOL SLOVENIJE. Učenci in učitelji se bodo predstavljali z gledališkimi predstavami, ki govore o dediščini kraja, iz katerega prihajajo. Tudi ljudski plesi bodo prisotni. Prav gotovo bo to prijetno druženje učiteljev in učencev slovenskih podružničnih šol ter poudarek njihove pomembne vloge, ki se je marsikdo ne zaveda. Mali Izobraževalna razstava s področja didaktike Na hodniku zagorske knjižnice imajo od 1. do 23. aprila odprto razstavo, namenjeno izobraževanju na področju didaktike - metodike učnih pred metov, ki jo je pripravil mag. Valentin Kuhale. Avtor razstave je na dvanajstih plakatih predstavil vsebino knjig, napisanih na to temo, ki jih je napisal sam ali sodeloval kot soavtor. Besedilo: Irena Vozelj, slika: fotoarhiv knjižnice Zagorje mium-FiLH © Kratki igrani film v Medijski sekciji Mladinskega centra Trbovlje V okviru medijskega izobraževanja so Mladinskem centru Trbovlje v preteklih treh mesecih pripravili kratki igrani film z naslovom »13«. V ustvarjanju filma je aktivno sodelovala mednarodna ekipa šestnajstih mladih prostovoljcev, ki se je v procesu dela učila in glede na prepričljiv izdelek očitno pokazala tudi poznavanje filmske umetnosti. Film se ravno v teh dneh poteguje za predstavitev na enem izmed vodilnih slovenskih festivalov mladih filmskih ustvarjalcev - ZOOM, v MCT-ju pa so pripravili glavni dogodek v življenju filma - premierno uprizoritev, ki se je zgodila v Trbovljah, v MCT klubu Sonček v soboto, 4. aprila ob 19h. V naslednji številki bomo o vsem tem bolj obširno poročali. St.R. »Zdravje je v naših rokah in nogah« Točka vseživljenjskega učenja Knjižnice Litija je 2. aprila 2009 pripravila zanimivo brezplačno predavanje Helene Bizjak o refleksni masaži stopal z naslovom »Zdravje je v naših rokah in nogah. Prof. Helena Alenka Bizjak se je na pot alternativnega zdravljenja podala, ko se je mlajši sin rodil s srčno napako, ki je ni bilo mogoče operirati. Zato ga je začela sama zdraviti z akupresuro, masažo shiatsu in refleksno masažo stopal. S temi metodami je sinu pomagala, da ni bil več odvisen od stalnega jemanja antibiotikov. Svoje znanje in izkušnje predstavlja na predavanjih, kjer spregovori o refleksni masaži stopal, o vajah sproščanja in o točkah in conah kot pomoč pri prehladnih obolenjih in alergijah. Nešteto odtisov v spominu na vrtec V februarju so v avli Občine Litija predstavili knjigo, ki je izšla ob 80 letnici organizirane predšolske vzgoje v njihovem okolju. Ponovna predstavitev knjige Nešteto odtisov v spominu na vrtec, ki jo bo popestrila fotografska razstava o življenju in delu vrtca, je bila v Knjižnici Litija, 7. aprila 2009. V aprilu, ko povsod v knjižnem svetu praznujejo Andersenov rojstni dan, ki velja za mednarodni dan knjig za otroke in je knjižnična dejavnost spodbujanja branja namenjena tudi najmlajšim iz vrtca, bodo srečanje z ustvarjalci knjige Nešteto odtisov v spominu na vrtec pripravili tudi v litijski knjižnici, kjer z velikim zadovoljstvom predstavijo vsako novo knjigo, ki obogati domoznansko zbirko. Alen Floričić - videoart fr Trbovlje novome-dijsko mesto je bilo gostitelj Ale-na Floričiča, hrvaškega videoart umetnika. Alen Floričič je bil rojen 1968. leta v Puli in je leta 1993 diplomiral iz likovne umetnosti na kiparskem oddelku Pedagoške fakultete v Reki pri profesorju Žarku Violiču. V svojih delih uporablja elektronsko sliko in njene specifične prednosti. Za seboj ima številne predstavitve doma in v tujini. Za razliko od drugih priznanih hrvaških umetnikov njegova dela niso toliko vezana na mediteransko lepoto. Ker ne težijo k bogastvu in razkošni produkciji in zaradi minimalističnih zvočnih in video dogajanj dosegajo neverjetne rezultate. Pri Floričiču je izrazita in tipična duhovitost. Vedrina, ki veje iz njegove umetnosti je na nek način obešenjaška, vendar nagovarja k zahtevnosti opazovanja človeka v družbenih situacijah, ki jih je slutiti, ne pa videti. Po viru: MaH Tomaž Gnus in podvodni portreti V okviru razstav iz cikla član Fotokluba Hrastnik se predstavi, si je v Zdravstvenem domu v Hrastniku od 1. aprila do 30. maja mogoče ogledati fotografije Tomaža Gnusa. Tokratna tema je podvodni svet, kakršnega vidi fotograv Tomaž Gnus. Začetki njegovih potapljaških pustolovščin s SCUBA opremo segajo v leto 2000. je član Slovenske potapljaške zveze in DPD Trbovlje, aktiven pa je tudi v ljubljanskem klubu ORCA. V Fotoklubu Hrastnik je od jeseni 2004 in tega leta je začel s fotoaparatom beležiti raznolikost flore in favne pod gladino jezer in morja. Fotografije so nastajale v globinah Kornatov, Medvedje, Plavnika, Kamenjaka, Bleda, Fiese in Pirana. Fotografije so razstavljene v Galeriji ZD in si jih ljubitelji te umetnosti lahko ogledajo v času, ko je Zdravstveni dom odprt za občane. MaH |0 pogr Na evropskem veteranskem dvoranskem prvenstvu v Anconi, ki je potekalo od 25. do 29. marca Valter Moljk z Dola je lanski uspeh skoka v višino iz četrtega mesta izboljšal z drugim mestom. Prvo mesto mu je ušlo za las. Je tudi letošnji državni dvoranski prvak skoka v višino za veterane - tekmovalni razred od 65 do 70 let. Sliki in besedilo: Fanči Moljk Wmmt: Hrastniški športnik leta 2()0S Peter Kauzer ml. Preteklo nedeljo, 5. aprila 2009, je Peter Kauzer ml. v Solkanu razveselil svoje navijače s prvo letošnjo zmago v narasli in divji Soči. Za celo sekundo je pustil za seboj olimpijskega prvaka Alexandra Grimmma. Med našimi se je povzpel na tretje mesto Jure Meglič, Hrastničan Janoš Peterlin je peti, Dejan Kralj pa šesti. Čestitamo! Slika in besedilo: Fanči Moljk r ► NE ZAMUDITE VELIKONOČNIH POPUSTOV NA BOB BOWLINGU V LITIJI -BOWLING OD PETKA DO PONEDELJKA SAMO 15 EUR/URO V SOTOBO. 11.04.2009 OD 22.URE DALJE PA VAS BO ZABAVAL ALKA VUICA - VSTOP JE PROST. V_________________________________________J “7 Katja in tm ošMna na Katja Murne in Žan Hribar sta se uvrstila med deset najboljših v slalomu na mednarodnem otroškem tekmovanju »Pinocchio« v Italiji. Katja Murne in Žan Hribar sta kot člana slovenske otroške smučarske reprezentance nastopila na enem izmed največjih mednarodnih otroških tekmovanj sezone v alpskem smučanju v italijanskem Abetoneju, kjer so se deklice in dečki borili za Pokal Pinocchio. Tekmovanja so se udele- žili mladi smučarji iz 26 držav. Tekmovalci so se pomerili v slalomu in veleslalomu, obe tekmovanji pa sta potekali v slabih vremenskih razmerah, saj so tekmovalce ovirali dež, megla in veter. Katja in Žan sta z dvema odličnima nastopoma v slalomski preizkušnji v močni konkurenci dokazala, da spadata med najboljše slalomiste svoje kategorije. Žan je slalom v konkurenci med 96 starejšimi dečki končal na odličnem 8. mestu, Katja pa je med 73 starejšimi deklicami osvojila 10. mesto. Naslednji dan so tekmovalci nastopili še v izredno zahtevnem in dolgem veleslalomu. Katja in Žan sta že v prvem teku naredila preveč napak za ponovitev uspeha v slalomu, sta pa v drugem teku z dobro vožnjo precej izboljšala svoji uvrstitvi. Katja je na koncu osvojila 20. mesto, Žan pa 30. mesto. Ekipa Slovenije je v skupnem seštevku osvojila odlično 4. mesto med 26 državami, pred njimi so bili le Nemci, Avstrijci in Italijani. Slovenija je osvojila tudi eno zlato medaljo, ki jo je v slalomu med mlajšimi dečki prismučal Job Rupnik iz Logatca. I.M. Cicibani na Ooltati Cicibani so se na Golteh pomerili na predzadnji tekmi Pokala vzhodne regije. Tekma v slalomu je potekala v meglenem in vetrovnem vremenu, kar pa ni motilo cicibanov SK Zagorje in SD Zasavje, ki so se znova odlično odrezali. Pri cicibankah je Neva Taškar v obeh tekih dosegla najboljši čas, vendar je bila zaradi napačno prevoženega količka v drugem teku diskvalificirana. Kljub temu pa zasavski cicibani niso ostali brez uvrstitve. Na stopničke za zmagovalce je stopila Saša Milanovič, ki je z odlično vožnjo v drugem teku napredovala iz četrtega na drugo mesto. K moštvenemu uspehu so svoje dodale tudi Tadeja Pintar s 7., Anja Žibert z 8. in Sara Poropatič z 10. mestom. Izkazala sta se tudi cicibana Gašper Kranjc, ki je zasedel 5. mesto in Dominik Krajnc s 13. mestom. Ü.T. Cicibuni na Golteh ~7~i CA/r' Karate klub Trbovlje: V nedeljo, 29. marca 2009 je v športni dvorani v Šenčurju pri Kranju v organizaciji Karate zveze Slovenije potekala 1. tekma za »POKAL SLOVENIIE 2009« za vse kategorije. Na tekmi je sodelovalo 47 klubov s skupno 475 tekmovalci. se je zadovoljiti z bronasto medaljo. V članski konkurenci pa je prepričljivo osvojil svojo prvo zlato medaljo. Ekipa mladincev v sestavi Almin SALKIČ, Timi UMEK in Žiga ROZINA je v katah blestela in v finalni izvedbi požela glasen aplavz. Timi UMEK je zaradi dolgotrajne poškodbe nastopil samo v katah ekipno. V športnih borbah si je Almin SALKIČ z zlato medaljo prilepil obliž na nastop v katah. Zmagovalca sta z odličnimi borbami postala še Tim ŽLAK in Aljaž VESENJAK. Slednji je bil ponovno nerešljiva uganka za vse svoje nasprotnike in s tem nakazal, da ne namerava nikomur zlahka prepustiti mesta v reprezentanci, ki bo nastopila novembra letos na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Maroku. Drugo in tretje pokalno tekmovanje bo v jesenskem delu tekmovalne sezone. Večina športov ima poleg uradnih tekmovanj, svetovnih in evropskih prvenstev, ki se zvrstijo na vsakih nekaj let, tudi tekmovanja skozi vse leto, na katerih se zberejo najboljši svetovni tekmovalci v posamezni športni panogi. V glavnem jih imenujejo tekme za svetovni pokal. V karateju so ta tekmovanja združena v »Zlato ligo«. Največji izmed turnirjev »Zlate lige« je v Monzi v Italiji, ki je pretekli vikend privabila preko 2100 tekmovalcev iz več kot 50-tih držav sveta. Bližina Evropskega prvenstva v Zagrebu je razlog da se zberejo vsi najboljši karateisti Evrope, zato medalja na tem turnirju šteje skoraj toliko kot medalja na evropskem prvenstvu ali pa zaradi svetovne konkurence še več. V Monzo so odšli skoraj vsi najboljši slovenski karateisti, ki računajo na nastop na Članskem evropskem prvenstvu maja letos v Zagrebu. Med njimi je bil tudi Trboveljčan Žiga SANTEJ, ki je čedalje bliže svojemu prvemu nastopu na članskem evropskem prvenstvu. Žiga je v prvem kolu gladko premagal italijanskega tekmovalca z maksimalnim rezultatom 8 : 0, v drugem kolu je z izkušenim nemškim reprezentantom GRUENERJEM izgubil z rezultatom 0 : 3 . GRUENER je še nekaj dvobojev zmagal, izgubil pa polfinalno borbo in s tem onemogočil Žigi borbe za bronasto medaljo. Besedilo in slika: Bogdan Simerl Trboveljčani so prvič, odkar obstajajo pokalna tekmovanja v okviru Karate zveze Slovenije, postali absolutni zmagovalci pokalnih tekmovanj v letu 2007, v letu 2008 pa so osvojili tretje mesto. Trboveljski karateisti Tokrat je za Karate klub Trbovlje je nastopilo 25 tekmovalcev, v katah in borbah posamezno ter katah ekipno: Laura in Jakob KMETIČ JUREČIČ, Sanja in Jan NARA-GLAV, Monika JAGER, Sonja BALOH BAROV1Č, Mila NEDIČ, Ajša DURATOVIC, Patricija BUKOVINSKI, Barbara GASPARIČ, Lejla DORIČ, Aneja TAHIROVIČ, Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ, Žan JUREČIČ, Luka FERLIN, Timotej ZUPANČIČ, Luka PERC, Matija KRIŽNIK, Erik REMETIČ, Blaž HRIBOVŠEK, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA in Jernej HUDOMALJ. Skupno so osvojili 13 medalj. V katah je s precej smole izpadel že v 1. kolu Almin SALKIČ, ko mu je spodrsnilo in uvrstitev v naslednji krog je bila izgubljena. Žigi ROZINA so v kategoriji mladincev naskok na vrh neupravičeno preprečili sodniki in moral (LMa ~7 oun KBV Pon Do Kwan Zagorje: vy mm V soboto, 4.aprila 2009 je v Ormožu potekal 2. turnir za državno prvenstvo v kickboksingu v disciplinah šemi, light in aerokickboxing. Na turnirju je sodelovalo 220 tekmovalcev in tekmo valk iz 18 klubov. Iz KBV Pon Do Kwan Zagorje se je turnirja udeležilo 19 članov. Zagorjani so zopet dominirali in osvojili 11 prvih mest, 5 drugih mest in 4 tretja mesta. V kategoriji dečkov in deklic so najmlajši borci pokazali odlično pripravljenost, saj so vsi premagovali svoje nasprotnike in tako dokazali, da se obisk dodatnih borbenih treningov, ki jih pri posebej za najmlajše tekmovalce enkrat tedensko vodi trener Klemen Juvan, res obrestuje. V kategoriji dečki -145cm je Miha Drnovšek premagal vse nasprotnike in tako dosegel prvo mesto. Med deklicam -145cm do 10. leta je Tina Baloh osvojila prvo mesto, med starejšimi deklicami -I45cm nad 10 let je prvo mesto dosegla Eva Bartel-me. Pri deklicah do 155cm je prvo mesto osvojila Melinda Ramadani, Brigita Perak je bila druga 2.mesto in tretja Tanja Oven. Med najvišjimi deklicami +155cm je Tjaša Vozel morala priznati poraz močnejši nasprotnici in tako osvojila 3. mesto. V kategoriji mladincev in mladink je Tina Koder v kategoriji -55kg osvojila prvo mesto. V kategoriji višje -60kg in -65kg je blestela Tjaša Krajnik, ki je gladko premagovala nasprotnice z 10 točk razlike, kar pomeni predčasno prekinitev borbe in takojšnjo razglasitev zmagovalke in tako v obeh kategorijah zmagala. Se najdlje ji je v finalni borbi konkurirala domača nasprotnica Uma Begovič, ki je prej gladko premagala nasprotnico iz Ljubljane in osvojila drugo mesto. Med mladinci je v kategoriji -84kg zmagal Peter Kastelic, z malce manj sreče je v kategorijah -74kg in -79kg Nejc Taškar osvojil drugo mesto. Med člani je dominiral Klemen Juvan in prepričljivo zmagal v kategorijah -69kg in -74kg. Se najbolj napeto borbo je imel z domačim tekmovalcem Miroslavom Nuničem, ki se je z atraktivno borbo v prvem krogu s tekmovalcem iz Ptuja uspešno prebil v Ekipa Zagorjanov finale in dosegel 2. mesto. V kategoriji -89kg je Aleksander Cilenšek v finalni borbi premagal nasprotnika iz Nove Gorice in osvojil prvo mesto. V najtežji kategoriji -l-94kg je Andrej Uduč izgubil borbo z močnejšim nasprotnikom iz Izole in tako osvojil 3. mesto. Med članicami -55kg je Tina Koder imela malce smole z sodniki in kljub lepi borbi z nasprotnico iz Ptuja osvojila 3. mesto. Izlaški Pon-Do-Kwan: lita desetega ^gjpirtega turnirja Avstrije x/ kifeb.okgu Sedem borcev izlaškega kluba Pon-Do-Kvvan pod vodstvom trenerja Miloša Rozmana se je 27. marca Zmägövälec 2009 udeležilo medna-Tilen Zajc rodnega odprtega prvenstva Avstrije v mestecu Wallchsee, na Tirolskem. Tekmovanje velja za enega najmočnejših za borce v disciplini šemi kontakt v tem delu Evrope. Nastopili so predstavniki iz 23 držav. Izlaško ekipo so sestavljali predvsem mlajši borci, ki potrebujejo izkušnje s takšnih močnih tekmovanj. Najmlajši Izla-čan Rok Vrtačnik je nastopal v kategoriji mlajših kadetov do 37 kg. S prvo borbo je Rok ugnal nasprotnika z rezultatom 7:1 in se uvrstil v naslednji krog, kjer pa je izgubil. Naslednji je bil na vrsti članski borec Miloš v kategoriji do 69 kilogramov. Borba je bila napeta. Miloš je držal vodstvo, a v ključnih trenutkih na koncu nekoliko popustil in izgubil z rezultatom 10 proti 12. V kategoriji starejših kadetov do 63 kg je nastopal naš prekaljeni Tilen Zajc. Prvo borbo je gladko dobil z rezultatom 6:0. Sledila je polfinalna borba, kjer je Tilen zmagal proti že znanemu nasprotniku. Finalna borba pa se je zopet končala z maksimalno možno razliko in tako je Tilen osvojil 1. mesto in si tem priboril tudi trofejni pas. Pomanjkanje izkušenj je botrovalo porazu Vite Hudi in Nives Sakelšek. Obe mladi tekmovalki imata velik potencial, ki ga bosta nedvomno razvili v prihodnje. Sledila je dekliška borba, v kateri je nastopila Maruša Izlakar. V prvi borbi si je z odlično tehniko priborila zmago proti Hrvatici z rezultatom 7 : 1. V naslednjem kolu se je pomerila z Bolgarko, ki pa je ni uspela premagati. Sara Smrekar, ki ji je tokrat manjkala sproščenost, je borbo izgubila z majhno razliko. Besedilo in slike: G/zec ~7 REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. S. Si~ H ŠE* A K i R A a ' K 0 L E K S K A V I 1 O T Š 1 O D s E V A M A N 1 K 3 J 0 H N v .•zz S v E A A F N A •sr UK B 1 •sr T 1 L L 1 K =1 A K A A H: 0 B V O D A N K A 8 3 1 2 9 7 4 5 6 4 5 9 6 3 8 7 1 2 2 7 6 4 5 1 9 3 8 6 1 4 9 2 3 5 8 7 7 8 2 5 1 4 6 9 3 5 9 3 7 8 6 2 4 1 9 6 8 1 7 5 3 2 4 3 4 5 8 6 2 1 7 9 1 2 7 3 4 9 8 6 5 iTd SUDOKU 1 4 5 5 9 2 7 8 5 9 3 3 7 4 2 — 9 7 5 9 3 1 9 6 5 1 KAKURO NURIKABE Nagradna Križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 18. 04. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 07/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 06/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Štefka Steban, Farčnikova 59, 1410 Zagorje ob Savi - 20,86 € 2. Aloj Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje - 12,52 € 3. Justina Milar, Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje - 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Posebna ponudba v trgovini Jaka v Zagorju Keksi mešani 700 g - 3,39 € od 9. 4.- 22. 4. 2009 Uživajte v pomladnih dneh. Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 03. 04. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZCRIA ČEBEIICA VRAČEVIČ fflatej Valvazorjeva 2, IZIAKE, Tel.: 03/56-74-157 Kuhamo s Stašo Šarkelj z lešniki in mandlji Sestavine: 15 dag čokolade za kuhanje, 10 dag masla + za pekač, 18 dag sladkorja, zavitek vanilin sladkorja, 4 jajca, 10 dag mletih lešnikov, 10 dag mletih mandljev, 20 dag moke, zavitek pecilnega praška, 1,3 dl smetane za stepanje, drobtine, sol. Priprava: Pečico ogrejemo na 175 st. C. Čokolado nasekljamo. Maslo, sladkor, vanilin sladkor in ščepec soli umešamo, dodamo jajca in vse penasto umešamo. Postopno vmešamo še lešnike, mandlje, moko s pecilnim praškom, čokolado in smetano.Vlijemo v model za šarkelj (s prostornino 2 litra), ki smo ga namazali z maslom in potresli z drobtinami. Pečemo približno eno uro. Potresemo s sladkorjem v prahu. Dober tek! Stašo Drage bralke, cenjeni bralci! Pomlad prebuja lepoto narave. Življenje, ki se bo kmalu razbohotilo v vsej svoji pestrosti, je lepo samo po sebi. Koliko veselja in optimizma lahko začutimo v cvetlicah, cvetočem drevju in živahnem ptičjem petju. Kdor prisluhne govorici narave, je napolnjen s sporočili, ki v vsakdanjem vrvežu človeškega mravljišča pridejo še kako prav. Šepetajo nam o večnem pretakanju ustvarjalne energije. Vse večno je brezčasno. Ni občutljivo na dogodke, ki se našemu omejenemu dojemanju zdijo spremembe. V bistvu sprememb sploh ni, kajti igra življenja je stalnica, ki nas ožarja s svetlobo čudežev. Naj nas navdihne za sprejemanje lepote v nas in okoli nas. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NEVIDNI SPREMLJEVALCI Ko v jutru prebujen si dan toplote zaželi, očem se najbolj zaželen obraz v mislili prebudi in nas bodri, od jutra do noči, in tam, kjer vstane, tam zopet leže med ljudi. Med tihe sence zbrane, ki medlijo, ali vse bolj ostro zbadajo resnico v oči. In včasih manj, včasih bolj pogosto hočejo krojiti nam značaj vesti. Vesna Berk VREDNOTE POMLADI Lepe pesmi žvrgolečih ptic, dišeče cvetje, tihota gozda in narave vsa lepota vrednote so pomladi. Če ceniti bogastvo narave in dar življenja bi znali, bi zmeraj zadovoljni, srečni in veseli ostali. Darko Blaznik - Darčk PLANINSKI CVET Raztresel veter seme je prek kamnitih tal in vzklilo je, vzbrstelo v razpoki sivih skal. Le nekaj listkov drobnih plačljivo kuka v svet, se neko jutro iz rose prelep izvije cvet. Ves nežen in deviški ob sapi trepeta, a sonce že pošilja poljube mu z neba. Zvedavo ogleduje si vetrc ga sanjav, se čudijo mu ptice, mu pojejo v pozdrav. Opazi ga planinec, ki je zavil s poti, lepota njega nežna srce mu osvoji. Za klobuk si ga zatakne, se z njim bo pobahal, zvečer najlepši v vasi ga deklici bo dal. A še preden pride do doline, vsa lepota cveta mine. Francka Šmid ZAČUTI Zapri tihe oči in potipaj nebeške luči. Prisluhni tišini nežne tišine in poglej toplo zarjo, ki ne mine. Okusi vonjave nemirne narave in se dotakni dišeče trave. Povonjaj sladke glasove, z roko pa okusi glasno dišeče valove. Ina Brečko POETI(NJE), PREBUDITE SE IN POGUMNO PREDSTAVITE SVOJE VEZENINE SVETU! "Lepota je resnica, resnica lepota; to je vse, kar na zemlji vemo, in vse, kar je treba vedeti." (John Keats) “7 CA /O Aleksi) Porednik: ČIGAVI SO OTROCI? V času pred veliko nočjo, ki ga zaznamuje veselo pričakovanje zmage življenja nad smrtjo, običajno potiskamo neprijetnosti na stranski tir. Kljub temu je marsikoga pretresel nedavni dogodek v Sežani, ko sta bila umorjena dva otroka. Sodišče se o primeru še ni izreklo, zato ne mislim pameto-vati o tem, kdo ju je umoril. Dejstvo namreč je, da nista prva in žal tudi ne zadnja v dolgi vrsti nemočnih bitij, ki ju je človeška sebičnost poslala v prerani grob. Nobene solze ne pomagajo, saj v tistih posebnih trenutkih, ko se človeku strga in se usodno znese nad otrokom, delujejo sile, ki mu jih ne uspe premagati, zato postane detomorilec. Storilci teh kaznivih dejanj so obravnavani kot najbolj zavrženi zločinci, čeprav se nihče ne vpraša o njihovih osebnih travmah. Prav slednje privedejo so okrutnih dejanj. Kdor se veseli življenja in komaj čaka, da se zjutraj zbudi in »zapoje hvalnico sladkosti bivanja«, ne bo nikoli položil roke na otroka, na to najbolj šibko in izpostavljeno bitje. Kot del človeške družbe bi se moral vsakdo med nami vprašati, kaj stori za zmanjšanje števila tovrstnih dogodkov. Če bi bila naša družba bolj zdrava in bi lahko ljudje brez strahu izpovedali svoje bolečine, dvome in strahove, ne bi prišlo do nenadzorovanih izbruhov nakopičene negativne energije. To sem moral napisati, ker v nobeni zadevi ne obstaja le ena plat. Zadeve so večplastne, zato zgolj z obsodbo povzročitelja detomora ne rešimo veliko. Zdaj pa k bistvenemu vprašanju moje današnje kolumne: »Čigavi so otroci?« Otroci niso last staršev, niso kot izdelek, narejen za določeno uporabo. Otroci so Božji blagoslov. Otroci so nam podarjeni. Res je treba vsakega zaploditi, nakar ga mora mati devet mesecev nositi »pod srcem«. Kdo ima zasluge za našo plodnost? Mi sami gotovo ne - ta nam je podarjena. Že v izhodišču torej otrok ni naša zasluga, povrh tega pa seks ni ravno neprijetno opravilo. Pravkar povedano daje staršema odgovornost, da za novorojeno bitje skrbita in ga varujeta po svojih najboljših močeh. Otrok ne pade iz 'lufta', zato je morebitno njuno kasnejše nerganje nad njegovo porednostjo in težavnostjo znak nezrelosti za starševstvo. Slednje je poklic, ki bi se ga morali učiti vse življenje. Občasno nerganje nad otrokovim obnašanjem sicer ni še nič usodnega, ker je med nami pač malo svetniških duš, težava nastopi, če takšno nerganje postane navada. To zelo slabo vpliva na otrokov čustveni razvoj, saj ga notranje razjeda. Otroci so nam podarjeni, zato jim nima nihče pravice ubijati duha. vx.-: v-' 1 ’ 'A\ ^ To seveda ne pomeni, da jim moramo pustiti, da počnejo vse, kar si zamislijo. Vzgoja je nujno potrebna, vendar bi se morali izogibati besed in dejanj, ki otroku zbujajo vtis, da je staršema nekaj dolžan. To ni enostavno. »Na 'šilit' hodim zanj, pa mi to vrača tako, da mi hodi po glavi,« si najbrž misli precej staršev, ko »njihov mul'c kakšno ušpiči«. Res je otroke potrebno preživljati, a nihče nam jih ni podtaknil kot kukavičje jajce. Če je skrb, da imajo hrano, pijačo in streho nad glavo, izraz naše brezpogojne ljubezni do njih, potem nam ni težko delati in skrbeti zanje. Kdor tarna nad otrokovo nehvaležnostjo, ga ima premalo rad. In »svoje« otroke si ponavadi najbolj lastijo tisti, ki jih imajo najmanj radi. Iz njih delajo predmet malikovanja, ponižajo jih na raven stvari. Na ta način jim vzamejo človeško dostojanstvo, kar jim po njihovem mnenju daje pravico, da iz njih ustvarijo robote. To pa je daleč od resnične vzgoje, ki naj dviga otrokov um in srce ter iz njega napravi čim bolj čustveno in mentalno zdravo bitje. Bistveno, kar mora otrok doživeti ob starših, je izkustvo ljubezni. Če začuti, da je kljub svoji nepopolnosti ljubljen, je vzgoja dosegla svoj namen. Občutek ljubljenosti je vse, kar človek potrebuje za uravnoteženo odraslo življenje. Bolj se starš boji resnično izražati svojo najglobljo ljubezen, več težav ima pri vzgoji otroka. Iz njega skuša izdelati svojo kopijo, hoče, da postane otrok podaljšek njegove volje. To je zločin, ki ni zapisan v nobenem kazenskem zakoniku, čeprav številni zločini, vključno z umorom, izvirajo iz teptanja otrokovega dostojanstva, iz vsiljevanja vzorcev razmišljanja, govorjenja in obnašanja, ki so v neskladju z nezavednim programom otrokove osebnosti. Ko čustveno invalidni otroci odrastejo, postanejo čustveno invalidni odrasli brez pravega sočutja do sebe in soljudi. Če se ne zavedo te svoje hibe, jo prenesejo na »svoje« otroke. 0 mo/omsm Kino Delavski Dom Hrastnik ('etrtek 09.04 ob 18.00 TOŠE: The hardest thing, glasb.biogr. Petek 10.04. ob 20.00 POVEST O DESPEREAUXU, anim.pustol.-sinhr. Sobota 1 1.04. ob 18.00 POVEST O DESPEREAUXU ob 20.00 TOŠE: The hardest thing Nedelja 12.04. ob 18.00 POVEST O DESPEREAUXU ob 20.00 TOŠE: The hardest thing Sreda 15.04. ob 20.00 SOMRAK, triler Četrtek 16.04. ob 20.00 SOMRAK Petek 17.04. ob 20.15 TURNEJA, kom.drama Sobota 18.04. ob 18.00 SOMRAK ob 20.00 TURNEJA Nedelja 19.04. ob 18.00 TURNEJA ob 20.00 SOMRAK Sreda 22.04. ob 20.00 PREHOD, psiho triler Četrtek 23.04. ob 20.00 PREHOD Kino Dol pri Hrastniku Petek 10.04. ob 18.00 POVEST O DESPEREAUXU, anim.pustol.-sinhr. Petek 17.04. ob 18.00 TURNEJA, kom.drama Kino Delavski dom Zagorje Petek 10.04. ob 19.00 NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTTON A, drama Sobota 11.04. ob 19.00 ZAMENJAN, drama Nedelja 12.04. ob 19.00 NENAVADEN PRIMER BENJAMINA BUTTONA Ponedeljek 13.04. ob 19.00 ZAMENJAN, drama Torek 14.04. ob 19.00 Film teater : OPERACIJA VALKIRA, vojna drama Nedelja 19.04. ob 19.00 MU PAČ NI DO TEBE, rom.kom. Torek 21.04. ob 19.00 Film teater: LAKOTA, drama Sreda 22.04. ob 17.00 WALL - E, anim.pustol. Kino Izlake Nedelja 12.04. ob 19.15 ZAMENJAN, drama Nedelja 19.04. ob 19.15 OPERACIJA VALKIIU, vojna drama Kino Delavski dom Trbovlje Četrtek 09.04. ob 18.00 HOTEL ZA PSE, druž. kom. ob 20.00 GOMORA petek 10.04. ob 18.00 HOTEL ZA PSE ob 20.00 The International: MEDNARODNA PREVARA, trii. sobota 11.04. ob 18.00 HOTEL ZA PSE nedelja 12.04. ob 18.00 HOTEL ZA PSE ob 20.00 GOMORA ponedeljek 13.04. ob 18.00 HOTEL ZA PSE ob 20.00 The International: MEDNARODNA PREVARA torek 14.04. ob 18.00 The International: MEDNARODNA PREVARA ob 20.00 REVNI MILIJONAR, krint.rom.drama sreda 15.04. ob 18.00 REVNI MILIJONAR ob 20.15 SIROTIŠNICA, Grozlj. Četrtek 16.04. ob 18.00 REVNI MILIJONAR ob 20.15 SIROTIŠNICA petek 17.04. ob 18.00 REVNI MILIJONAR ob 20.15 SIROTIŠNICA nedelja 19.04. ob 18.00 REVNI MILIJONAR ob 20.15 SIROTIŠNICA ponedeljek 20.04. ob 18.00 REVNI MILIJONAR torek 21.04. ob 18.00 MU PAČ NI DO TEBE, rop.kom. sreda 22.04. ob 18.00 MU PAČ NI DO TEBE četrtek 23.04. ob 18.00 MU PAČ NI DO TEBE ob 20.15 STRASTNA ZAPRAVLJIVKA kom. OBČINA TRBOVLJE Drage TrbovcIjčanke, spoštovani Trboveljčani, cenjeni Zasavčani! A Voščim Vam veselo in blagoslovljeno veliko noč ter umirjene in lepe velikonočne praznike! ŽUPAN BOGDAN BAKOVIČ V mo/Mc;mN£ igrb/mu oßm © Živali Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedo-ge.net ali na tel.: 041 393 432. ZAPOSLIMO: - Vodjo gostinskega objekta. - Natakarja. AGM NEMEC d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško Tel.: 03 56 48 841 Gsm.: 041 322 889 mali oglasi ►------—-------------------------------------- Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa NETKA HLASTAM iz Trbovelj. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! V VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA V SOBOTO, 11. APRILA 2009 MED 10.00 IN 12.00 NA SEDEŽU DPM TRBOVLJE BREZPLAČNO A NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA ŠT. 31 2000 € Izmed vseh prispelih kupenčkov borne izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 S-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:..... Naslov:............. Podpis:............. Telefon in e-pošta: Davčna številka:... Številka TRR:....... | > J 3 I c o T3 m ci i?g8§ lll^ imi 'vsi podatki so obvozni* http://www.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah. Št. 31 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime ip priimek glavnega igralca iz filma M&DNARQDNA PR&VARA Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Nika Kostanjevec (Zagorje) in Sabina Dolenc (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo ■ Delavski dom Trbovlje in Kulturni center ■ Delavski dom Zagorje. za avc V današnjem času so pri osemdesetih nekateri še zelo vitalni in aktivni. Tak je bil do nedavnega tudi Mirko Grešak iz Turja nad Dolom. Potem pa je nesrečno padel in ker mu je pred nekaj leti umrla žena. se je pred letom dni odločil za dom starejših v Hrastniku. Skupaj na osemdesetletnici »Ni mi žal,« je dejal Mirko, ko smo ga Njegovo osemdesetletnico so v začetku graditi gasilski dom, kasneje pa še v obiskali v pritličju doma starejših, kjer marca praznovali v planinskem domu Čečah in lurju, seveda, se oskrbovanci srečujejo in sprejema- v Gorah. Prišlo je vseh šest otrok z jo obiske. »Tamladi imajo službe in ne družinami - ima deset vnukov in tri morem čakati cel dan, da se vrnejo. Tu pravnuke. Sam pa izhaja iz družine z pa je zabavno in kratkočasno, oskrba osmimi otroki. Dobro se še spominja pa odlična,« je dodal. Zdaj je noga že mladih dni, ko je bil kot 14-letni fant boljša in s palico že dobro stopi, ven- partizanski kurir ali pa potem obnove dar se ne želi vrniti. Razen ob kakšnih domovine. Sam je na primer sodeloval praznikih in vikendih, ko se zbere cela pri gasilcih odkar pomni. Ker je devet družina. let stanoval na Marnem, je pomagal Mirko s hčerko V Turju, kjer je preživel večji del življenja in zgradil dom za družino (po domače se je reklo pri Skrbutu), je bil pa sploh povsod zraven. Poleg poklica (rudarski nadzornik) je še kmetoval, bil pri lovcih in copatarjih, lani še predstavnik upokojencev KS... V režiji Minke Babič pa je Mirko pripravljen še zdaj odigrati kakšno šaljivo vlogo. V Mirkovi družbi je vedno prijetno, saj izžareva veselje do življenja in navdaja okolico z optimizmom. Želimo mu še vrsto zdravih let! Praznovanje v Gorah Slike in besedilo: Fanči Mol)k So filmski ljudje res boemi? le treba imeti za snemanje s kamero izobrazbo? Kako je spoznal Mileno Dravić? Kje srečujemo Simona Tanška zadnje čase? Na takšna in podobna vprašanje je odgovarjal Simon Tanšek v četrtek, 26. marca 2009 v Knjižnici Antona Sovreta, ko ga je novinar Marko Planinc povabil na mesečno srečanje Hrastniška obzorja. Simon je po končani naravoslovno matematični gimnaziji v Celju odšel 1993. leta na študij filmske in televizijske kamere na FAMU v Prago, kjer je leta 1999 tudi magistriral. Je eden redkih direktorjev fotografije s tako visoko izobrazbo. Pa ga ljudje večkrat, ko jim pove, kakšen poklic opravlja, vprašajo: »A za pritiskanje na gumb kamere je tudi treba imeti izobrazbo...?« Slovenski filmski javnosti je postal znan leta 1999, ko je bil direktor fotografije v filmskem prvencu režiserja Jana Burgerja V leni. Takrat so posneli nekaj prizorov tudi na Kalu oziroma vožnji s Kala. Pozornost je zbudil tudi na sedmem slovenskem filmskem festivalu, ko je dobil nagrado za fotografijo v najbolje ocenjenem filmu Ruševine istega režiserja. Da ne govorimo o filmu Od groba do groba, ki je prejel že 29 mednarodnih nagrad. Trenutno je popularen koprodukcijski film Ljubezen in drugi zločini, kjer je bil direktor fotografije pri snemanju v Beogradu. »Ko sem prvič pogledal skozi objektiv Mileno Dravič, ki je bila prisotna na desetih snemalnih dneh, me je pretreslo. Neverjetno energijo ima in bogato znanje. Nihče od mladih se ne more meriti z njo,« se spominja Simon. Trenutno se film vrti v Celju. Ob tem ga je Marko Planinc vprašal, če so filmski ljudje res takšni boemi, kot se piše o njih. »Kakor kdo,« je pojasnil Simon. Z lanskim filmom Vučko, ki je še s petimi tujimi filmi kandidiral za oskarja študentskih filmov, je Simon z Zagorjanom Matevžem Luzarjem posegel najvišje doslej. Z Matevžem trenutno želi spet snemat skupaj in sicer zgodbo o dveh zaljubljencih v domu za starejše - Ivan in Melita. Ukvarja se tudi s snemanjem reklam, od katerih je najbolj znana in traja najdlje tista o mulcu, ki skoči s čelado na posteljo kot skakalci v Planici. Vsako leto nekaj reklam posname tudi izven Slovenije. Posebno pozornost v lan- skem letu je pritegnil tudi dokumentarec o Ivani Kobilici. Na vprašanje, kako naj si razlagamo neko njegovo izjavo, da dela vedno in nikoli, je povedal, da dela z veseljem in službe sploh ne doživlja kot delo. Obenem pa dela vsak trenutek, saj razmišlja, kako bo nekaj posnel, ob kakšnem vremenu, kako bi vzpostavil med igralci najboljši odnos -da verjamejo drug drugemu, da se spoštujejo. Tudi od tega je odvisen uspeh filma. Na razgovor je prišel tudi predsednik hrastniškega Foto kluba Vinko Žagar V Hrastniku Simon Tanšek kot snemalec ni tako cenjen kot v svetu, saj ga bolj poznajo kot fotografa. Že zgodaj je vzljubil fotografiranje in se z njim ukvarjal v fotografskem krožku, ki ga je vodil njegov stari oče Milan Tanšek. Mnoge nagrade so mu sčasoma prinesle naziv Fotoamater L razreda. Zdaj je tajnik Fotokluba Hrastnik in lepo skrbi, da so krajani seznanjeni z njihovim delom. Krajani lahko Simona Tanška večkrat srečajo na poti proti Kalu in Mrzlici, kjer nabira kondicijo, saj je delo s kamero tudi fizično naporno. Besedilo in slike: Fanči Moljk © na imm — — - "i---------- Rajka Bajda ugotavlja in svetuje: Prekomerno hranjenih je več kot polovica prebivalcev. Prekomerna telesna teža pa je dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni - bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, nekatere vrste raka, bolezni dihal in bolezni gibalnega aparata. Če so prisotni še drugi dejavniki. je ogroženost še večja. ne pa načina razporeditve telesne maščobe, ki je običajno razporejena centralno, kjer pride do zamaščenosti trebušnih organov in posledično do sladkorne bolezni. Zato je pomembno, da obseg pasu ni nad 88 cm pri ženskah in pri moških ne nad 102 cm. Znižanje telesne teže za 10-15% močno izboljša zdravje, zniža krvni sladkor, krvni pritisk in ima varovalni učinek na srce. Pomembno je, da vzdržujemo normalno telesno težo, pa ne šele v starejšem obdobju, ampak že v otroštvu. Z zdravim življenjskim vzorcem vplivajmo tudi na otroke, saj otroci povzamejo naše navade. Temeljno načelo zdravega uravnavanja telesne teže, ki prinaša trajne rezultate, je uravnotežena prehrana in postopna izguba odvečnih kilogramov. Izognite se raznim prigrizkom (čips, smoki, arašidi..., industrijsko pripravljeni hrani, pijači...). Taka hrana je kalorična in vsebuje ogromno raznih škodljivih dodatkov. Vzemite si tudi čas za redno telesno vadbo, ki vas napolni z energijo in vam topi odvečno maščobo. Telesno težo ugotavljamo s tehtanjem in jo izražamo v kilogramih. Tehtamo se redno, vsaj enkrat tedensko, ob istem času, enako oblečeni, najbolje zjutraj po opravljeni mali in veliki potrebi. Telesna teža je odvisna od telesne višine, konstitucije telesa, spola in starosti. Z ITM ali BMI (kg/m2) ocenimo stanje prehranjenosti, . A . Več informacij o prireditvah na www.miqajznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. 1 ^ Snežna tura v soju lune na Golico Datum: 7.4.2009 olimpijski komite Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Marko zdru1 * * * SSUh Jurič 041 572 893, www^planinskodrustvo-limatica.si zvez Preizkus hoje na 2 KM m demonstracija nordijske hoje Datum: 7.4.2009 - na ta dan bodo potekali preizkusi v različnih krajih po Sloveniji in sicer v Brežicah, Radljah ob Dravi, Mozirju, Slovenj Gradcu, Kočevju, Radečah, Ljubljani, Tolminu in Murski Soboti. Dodatne informacije o posameznih prireditvah lahko dobite na www.miaaiznami in na Cindi Slovenija 01 230 73 62, www.cindi-sloveniia.net Tek ob Savinji Datum: 7.4.2009 Organizator: Športna zveza Celje Dodatne informacije: Bogdan Povalej, 03 49 19 290, szc-Dovalei@siol.net Pohod po stezah slovenskega spomina Kalce - Planina Datum: 9.4.2009 Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: Stanko Jaki 041 696 925, www.Ddrustvo-otli.si Velikonočni ples v Ljubljani Datum: 10.4.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in plesni klub Bolero Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.olesna-zveza.si. www.bolero.si 2. Ojsterškov pohod na Kal Datum: 11.4.2009 Organizator: PD Hrastnik Dodatne informacije:Marjan Pergar 031 539 945, 03 56 45 107 Plesni vrtiljak Datum: 11.4.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in KPK Karmen Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.Dlesna-zveza.si. karmen.intihar@Qmail.com Pohod Vuhred - Sv. Anton Datum: 11.4.2009 Organizator: ŠD Ribnica na Pohorju Dodatne informacije: Božo Kotnik 031 352 759 Pohod na Matajur Datum: 11.4.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Maja Moškrič 01 231 26 45, www.Dlaninskodrustvo-limatica.si Državna tekma v agilitiy -ju Datum: 11.4.2009 Organizator: Športno kinološko društvo Ajdovščina Dodatne informacije: telefon 040 585 373 www.skd-aidovscina. com. skd.aidovscina@email.si Duatlon in tek Šared Datum: 12.4.2009 Organizator: Športno kulturno društvo Šared Dodatne informacije: Marko Marancin 031 561 496, info@sared.si. www.sared.si 6. Velikonočni pohod na Grubarjev vrh Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Ravne na Koroškem Dodatne informacije: Ivan Cigale 02 822 28 74 Velikonočni družinski pohod Črepič - Završe Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Mislinja Dodatne informacije: Mirko Tovšak 040 712 132, www.pdmislinia.si Velikonočni pohod na Gorno in Pikovo Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Mežica Dodatne informacije: Slavko Rose 031 313 331. viliem.blatnik@Qmail.com 16. Spomladanski pohod Oplotnica - Črno jezero - Trije kralji Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Oplotnica Dodatne informacije: Miran Čoh 041 327 266 Velikonočni pohod na Malo goro Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Ajdovščina Dodatne informacije: telefon 031 613 805, www.Dd-aidovscina.si Planinski pohod z mašo na Golčaj Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Blagovica Dodatne informacije: Bojan Pustotnik 041 710 681. boian.oustotnik@helios.si Snežna tura na Struško Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Andreja Tomšič 041 208 549, www.Dlaninskodrustvo-limatica.si Pohod na Bohor Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Bricnik Muta Dodatne informacije: telefon 02 876 12 39 Pohod na Grubarjev vrh Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Matica Muska Sobota in PD Mura Dodatne informacije: telefon 02 542 10 53, www.pdmaticams-drustvo. sj, www.pdmura.si Turni smuk Črna prst - Planina za Liscem Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Bohinjska Bistrica Dodatne informacije: Lojze Budkovič 041 657 110, Janez Rozman 041 865 083, tina.biiol@volia.net Velikonočni pohod na Slavnik in Grmado Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Grmada Celje Dodatne informacije: Franc Šinko 031 383 591. www.DdQrmada.ora Pohod na Klek Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Metlika Dodatne informacije: Blagoja Tošeski 041 348 117, Jože Kozjan 031 541 505, anton.krasevec@aov.si Pohod na Vojskarsko planoto Datum: 13.4.2009 Organizator: PD Celje Matica Dodatne informacije: Tone Primožič 03 492 48 50, 041 338 358, www.planinsko-drustvo-celie.si ■7 nv/n mifl BonočNosf ® V okviru programa Ekošola kot način življenja, v katerega je vključen Vrtec Trbovlje - enota Mojca, so se v letošnjem šolskem letu odločili, da bodo posebno pozornost namenili odpadkom, saj so tudi otroci veliki »proizvajalci« odpadkov. Njihov cilj je oza-veščati otroke o skrbnem ravnanju z odpadki, o kritičnem potrošniškem pristopu do nekega proizvoda na prodajnih policah (predvsem kar zadeva embalažo in možnost reci-klaže) in seveda o ločevanju odpadkov. S svojimi dejavnostmi skušajo vplivati tudi na starše in okolico vrtca. Vzgojiteljica predšolskih otrok v enoti Mojca Barbara Vodeb je zapisala: Nabrani odpadni aparati »Kar nekaj aktivnosti je že potekalo v naši enoti na temo odpadkov. V začetku marca smo organizirali akcijo zbiranja odpadnih električnih aparatov v povezavi z družbo ZEOS. Namen akcije je bil spodbujanje zavedanja o pomenu celotnega življenjskega ciklusa električne in elektronske opreme pri otrocih in mladih in preko otrok in mladine osveščanje o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo v celotni širši skupnosti vrtca. V akciji smo s skupnimi močmi zbrali 505 kg odpadnih električnih aparatov, kar je 12,6 kg na otroka. Otroci in starši so prinašali tako male (fen, telefoni, tipkovnice...) kot velike električne aparate (pralni stroj, štedilnik, televizije, monitorji). Z otroki smo razmišljali, da je potrebno te aparate odpeljati na posebna smetišča, kjer jih predelajo. Otroci so pripovedovali, da so že sami opazili nekaj takšnih aparatov, odloženih v njihovi okolici, gozdovih in na bregovih reke Save. Zavedajo se, da takšno ravnanje ni ustrezno. V vrtcu smo veseli takšnega odziva staršev in krajanov okolice vrtca. Želimo si, da se takšno ekološko razmišljanje, predvsem pa delovanje nadaljuje, saj ekološko obremenjeno mesto Trbovlje to zelo potrebuje! 6. marec je Svetovni dan varčevanja z energijo in v našem vrtcu smo ta dan imenovali eko praznik. Vsakemu eko prazniku namenimo posebno pozornost, običajno z različnimi delavnicami, na katerih izvedemo kakšne naravoslovne eksperimente ali kako drugače spoznavamo in utrjujemo tematiko praznika. Ta dan smo se pogovarjali o električnih aparatih in prišli do spoznanja, da ti ne morejo delovati brez elektrike. V naši igralnici smo našli kar nekaj porabnikov električne energije, veliko več pa jih je doma. Energija je za predšolske otroke še zelo abstrakten pojem, zato smo skozi igro spoznavali delovanje aparatov, potovanje električnega toka in pomen električne energije za naše vsakdanje življenje. Varčevanje z energijo Izdelali smo plakat, na katerem smo s prirejenimi denarnimi enotami označevali, koliko delovanje posameznega aparata pripomore k večjemu električnemu računu. Otroci so povedali, da večji kot je aparat, več energije porabi in zato je bilo potrebno pri večjih aparatih nalepiti večjo vsoto denarja. Dobro pa vemo tudi to, da je lahko račun manjši, če aparate uporabljamo racionalno. Dan smo zaključili z obljubo, da bomo doma varčni z električno energijo in da bomo naše sklepe sporočili tudi staršem. Uvajanje drugačnih metod in oblik dela v vrtcu, predvsem takšnih, ki temeljijo na izkustvenem učenju otroka, spreminja obnašanje, miselnost in odnos do narave.« Besedilo in slike: Barbara Vodeb za avc ® MemomEPBmtcfi Steklenjaki Posamezni primerki človeštva so si ves čas, od kar obstaja Homo sapiens, prizadevali zase izboriti življenjske pogoje, ki so bili v nekem obdobju nad obstoječimi veljavnim standardi. Tudi v novejših, modernih časih je tako. Kar oglejte si najsodobnejše upravne zgradbe velikih slovenskih podjetij, v katerih bivajo in ustvarjajo dobičke, ali pa tudi ne, razni predsedniki uprav in podobna menažerija. Vse je v steklu, plastiki in kovini. Kot nekoč graščaki, ki so se pred tlačani skrivali za debelimi grajskimi obzidji, tako se danes pravi ali pa namišljeni lastniki kapitala in t.im. delodajalci, skrivajo za bleščečimi steklenimi površinami. Za najsodobnejšimi steklenimi arhitekturnimi dosežki so tudi notranji prostori urejeni tako, da tam živečim in delujočim manipulantom, kalkulantom in predvsem špekulantom ne manjka vseh vrst nadstandardnega ugodja. V Sloveniji je bilo v mesecu septembru leta 2008 kar dobrih 62 odstotkov zaposlenih, ki niso prejemali slovenske bruto povprečne plače. Takrat je ta znašala okrog 1350 EURO. Če upoštevamo aktualno vsesplošno gospodarsko finančno krizo, so trenutni podatki zagotovo še mnogo bolj alarmantni. Ob takšnem podatku se velja zamisliti, kaj se dogaja s srednjim razredom v naši družbi. Se bolj pomisleka vredno pa je dejstvo, da se pri nas neustavljivo dviga krivulja brezposelnih oseb. Trenutno naj bi bilo na Zavodu za zaposlovanje RS prijavljenih okrog 80 tisoč ljudi, vsaj še kakšnih 30 tisoč delovnih mest pa visi na bolj ali manj tanki niti. Družba Istrabenz je pred dnevi objavila insolventnost ali po domače povedano plačilno nesposobnost. Niso namreč dosegli dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij z bankami upnicami in največjimi delničarji. Usoda, trenutno še aktualnega predsednika uprave Igorja Bavčarja, v sicer precej zapletenem stanju podjetja, še ni povsem določena. Najverjetneje pa bo Bavčar v kratkem sam, ali pa ob pomoči potisne moči upnikov in največjih delničarjev, odletel s prestola uprave Istrabenza. Mene ne skrbi usoda Igorja Bavčarja, ki je s svojimi manipulacijami in napačnimi finančnimi špekulacijami z namenom prevzema družbe zakalkuliral finančno stanje družbe in upnikov, ki so mu pred leti brez meja zaupali in tudi sami napačno špekulirali z dobički od svojih finančnih vložkov v Igorjeve posle. Bolj sočustvujem z delavci, ki bodo najverjetneje zaradi prevelikih apetitov graščaka iz steklenjaka še najbolj občutili posledice finančnih blodenj nekega prepotentneža. Posledično je na mestu vprašanje, kakšna bo usoda množic, ki bodo čez noč zaradi izgube dela postale insolventne in na milost in nemilost prepuščene upnikom. Slednji zaradi omenjenih ogroženih množic ne bodo sestankovali dneve in noči in iskali rešitve za ogrožene duše. Pa so ravno banke in podobne finančne ustanove - upniki zaradi svojega neomajnega zaupanja nekaterim sodobnim prebivalcem steklenjakov krivi, da so, ali v kratkem še bodo, ljudske množice v insolventnost potisnjene. Nekoč so kamniti gradovi in debeli graščaki pod pritiski nezadovoljnega ljudstva padali in če je padalo težko kamenje, zakaj ne bi tudi krhke, steklene fasade, skupaj s sodobnimi požrešneži, zgodovina z vsemi svojimi zakonitostmi posledično v ruševine ne spremenila. Meflsto Kdo sem in kaj se mi dogaja ali: sreča je pravzaprav hecna stvar. Zase ne mislim, da sem ravno srečen človek, čeprav sem poskusila že vse na tem področju. Poskušala sem misliti pozitivno, pa nič. Prej ali slej je vse splavalo po vodi, včasih po nekaj minutah, včasih po nekaj dnevih, a rezultat je bil vedno isti - spet sem se vrnila k svojem običajnem razmišljanju. Poskusila sem s čudežno močjo nasmeha, smehljala sem se, dokler me niso bolele vse obrazne mišice, rezultat je bil isti, prej ali slej je nasmeh na mojem obrazu usahnil. Poskušala sem delati stvari, ob katerih sem uživala, ampak nekaj mi je manjkalo in na koncu sem bila spet žalostna. Poslušala sem veselo glasbo, pa nič. Po nasvetu iz neke revije sem poskusila celo z novo frizuro in novo garderobo, a tudi to ni pomagalo, saj sem na koncu ugotovila, da nova pričeska in obleka spremenita samo mojo zunanjost, nikakor pa me ne moreta osrečiti. Jaz sem jaz, ne glede na obleko. Bilo je tako v začetku veselega decembra. Slučajno sem zavila v trgovino, v kateri je bilo, takrat še, vse po 199 tolarjev. Tam sem opazila nekaj velikih skodelic (ravno tisto leto so se na tržišču množično pojavile »jumbo« skodelice), ki so mi bile resnično všeč. Vsako izmed njih sem vzela v roke in jo nekajkrat pregledala, saj kar nisem mogla verjeti, da so te skodelice tako lepe in hkrati tako poceni. Ko sem ugotovila, da ni z njimi nič narobe, nisem dolgo razmišljala. Kupila sem kar nekaj teh skodelic in jih stlačila v torbo. Takrat še sama nisem vedela, kaj bom z njimi, ampak enostavno sem jih morala imeti. Kasneje sem se odločila, da bom te skodelice podarila ljudem, ki mi nekaj pomenijo in jih »prepričala,« da jih je prinesel Miklavž. Odločila sem se, da bom skodelice napolnila s piškoti, ki jih bom spekla sama. Tako sem nekaj dni kot obsedena pekla piškote različnih okusov - v oblilo smrečic, zvezdic, običajne medenjake, piškote z lešniki, piškote z marcipanom, rogljičke in srčke in vse kar mi je padlo na pamet. Ko je prišlo Miklavževo jutro, sem se dala na delo. Ena izmed skodelic je bila namenjena sosedi, ki nam je prinašala domače mleko in jajca in druge izdelke, pridobljene na star, kmečki način. Tisto jutro nam je prinesla mleko in sem ji rekla: »Pri nas se je oglasil Miklavž in tudi na vas se je spomnil.« Ta stara kmečka ženica je vedno živela na kmetiji in je le malo hodila v trgovine, celo življenje je bila preprosta in skromna in taka skodelica, napolnjena s pisanimi piškoti, jo je presenetila in zmedla, da res ni vedela kaj bi. Najprej si je skodelico ogledovala z nezaupanjem in trdila, da ne more tako lepa skodelica biti njena ter da je ne more vzeti. Rekla sem ji, da tu ne more biti pomote, ker jo je Miklavž prinesel in glede na napis na skodelici očitno zgrešil hišo. Na koncu jo je le vzela in odnesla domov. Nekaj dni kasneje sem izvedela, da si je skodelico prisvojil njen sin (ki je sicer že velik, ampak bo zaradi Downove-ga sindroma ostal otrok). Tako ji vsaj nekaj dni ni bilo treba prepričevati otroka, naj spije mleko, ampak ga je brez obotavljanja spil, saj je imel tako lepo skodelico in je bil prepričan, da bo lahko njegova, če bo iz nje pridno pil mleko. ja, ja, sreča je hecna stvar, zato se sprašujem: »Kako je to mogoče, da lahko s takimi malenkostmi (vsaj začasno) osrečim druge, sebe pa ne morem in ne znam? Hja... navsezadnje - kdo bo pa mene osrečil - če se ne morem sama?« Vsaka podobnost s kom drugim je namerna! St.R. “7 CA/r* fealSlMgl Knjižnica Toneta Seliškarja V Knjižnici Toneta Seliškarja Trbovlje so letošnji svetovni dan otroških knjig obeležili malce drugače kakor prejšnja leta. Otroke so povabili v knjižnico, vendar ne le po knjige. Povabili so jih. da skupaj preživijo v knjižnici celo noč. I Simona Solina je takole poročala: »Program je bil tako pester, da smo z lahkoto zdržali pokonci vse tja do 2.ure zjutraj. Za začetek našega druženja smo se pogovarjali o Hansu Christianu Andersenu in rešili dve zapleteni križanki in kviz. Sledilo je pravljično potovanje, v katerem nam je Tatjana Kulterer prebrala pravljico Cesarjeva nova oba-čila, Klara Drnovšek Solina je predstavila Zgodbo o dveh kozah, Nejc Kresnik Krešo pa nas je navdušil z belorusko ljudsko pravljico Vdovin sin. Naše gostje so bile tudi Packe iz Relika, z njimi so bile Maja, Spela in Simona, vsi skupaj pa smo na majice in rutke naslikali motiv Noči z Andersenom. Vmes smo klepetali v spletnih klepetalnicah, pa tudi želodčki niso bili prazni, za kar je poskrbela Pivnica in pizzeria Klek iz Trbovelj Da smo spali karseda udobno, je poskrbelo Tapetništvo Solina. Za lahko noč pa smo odpotovali v pravljični svet Mravljinčka Ferdinanda. V soboto zjutraj smo na ogled postavili naše izdelke in fotografsko dokumentacija celotnega dogajanja. Le- to si lahko še vedno ogledate na mladinskem m oddelku knjižnice. Za dobro voljo otrok in sodelujočih smo skrbele Katra, Tanja in Simona. » Besedilo in slike: Simona Solina m A'; Celje - skladišče D-Per 6/2009 Gostilna »Pri Vidrgi Žibcrt .lo/e Mdrga 4, 1252 Vače 5000024706,7 Vinogradništvo Steyer Plitvica 10 \pače COBISS o Sasa Salva Pegan s.p. I rj« Pohorskcfia ha(.4l> 1412 Kisovec OBČINA ZAGORJE ob SAVI Cesta 9. avgusta 5 Zagorje ob Savi GO Zasavska skupina : O R LEK af ■' f; 'i SVIT Vinoteka klopotcc-tr/nica t'r«(v Naprudnik s.p. Zagorje Gostilna »IVribc-ih« Andra/ Laznik s.p. Nas.S. Kosovela 2I> 1410/ a go rje «d» Savi r d