Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 221. Izven Ljubljane 8 vin. y LjUUIjOnK V ČCM 26. septembra 1912. LetoH ss Velja po pošti : as 2« oelo lato noprej . K 281— za pol leU „ . „ 13-— sa Četrt leta „ . „ 6'50 sa en inegeo „ . „ 2*20 u Beračijo oeloletno „ 29'— za ostale inozemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo le 10 naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 — f opravi prejemati meseCno K 1*70 " Inseratl: ■ mm Enostolpna potit vrsta (72 nun): sa enkrat . . . . po IS v sa dvakrat . . . . „ 13 m sa trikrat .....10 . sa večkrat primeren Poslano ln rekL notice: enostolpna petitrrsta (72 n) 30 vinarjev. vsak dan, lsvsemil nedelja Ja praznike, ob S. nrl popoldne. tur Urednlitvo je t Kopitarjevi ullol štev. 0/1X1. Rokopisi se no vračajo; nefranklrana pisma se na = snrejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dpravntštvo Je v Kopitarjevi nllol štor. 8. -*a Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštno bran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št 188. Dannšnia številka obsega 6 strani. Še enkrat tržaške mere. T r s t, 25. septembra. Čc imaš razdrapane živce, pa si jih hočeš popraviti, je najbolje, če se ob počitnicah r-ariješ v kak miren in samoten kot, kjer te nihče ne nadleguje in kamor ne morejo za teboj nc listi, ne časopisi. Tako delam jaz že par let, in sicer z dobrim uspehom. Tudi letošnje počitnice so mi storile dobro. Ko sem se pa vrnil v Trst in sem dobil na mizi kup časopisov, sem videl, da sta si bila v dneh moje odsotnosti Slovenec in *Edinosl v laseh. Nisem dobil sicer vseh številk in nisem mogel zasledovati vse polemike, vendar sem spoznal, da sta se za to rukala, ker je ^Slovenec« odrekal tržaškim prvakom zasluge, ki jih baje imajo j za napredek tržaških Slovencev in jih (po j »Edinosti ) pripisoval tujemu kapitalu in I vladi. Naj bo dovoljeno tudi meni, sta- | remu opazovalcu tržaške politike, se vrne- j sati v to polemiko in povedati svoje : mnenje. Da smo tržaški Slovenci v zadnjih letih napredovali, o tem ni prepira. Trst je veliko obmorsko mesto z zelo razvito industrijo in veletrgovino. V teh je investiranega mnogo kapitala. Ta kapital je tuj, ker Slovenci nimamo kapitala. Tujci pa tega kapitala gotovo niso investirali v Trstu iz ljubezni do Slovencev, ampak ker jim nese. Da so pa pri tej industriji in veletrgovini zaposleni mnogi Slovenci, zlasti kot delavci, to ni zasluga nc Nemcev ne tržaških prvakov, ampak naravna posledica dejstva, da je zaledje Trsta izključno slovensko in da daje to zaledje Trstu novih delavnih moči. Če pa gospodarji Slovencem kot delavcem zaupajo, je to izključna zasluga slovenskih delavcev, ki so pridni in pa pošteni. Ker pripisuje * Slovencev« dopisnik zaslugo za napredovanje Slovencev v Trstu vladi, ga zavrača »Edinost« na ta način, da našteva, koliko Slovencev uradnikov je na namestništvu, na pošti, policiji itd. To se pravi mahati po strani. Nihče ne more tajiti, najmanj pa tržaški prvaki, da veje na tržaškem namestništvu zadnja leta Slovencem bolj prijazen duh. Naj se gospoda spomni, kako je bilo za nas tržaške Slovence pod Rinaldinijem in GoSssom; kako smo takj-at Slovenci napredovali! Spomnijo naj se vladnega sistema ob času, ko je padel Nabergoj pri državno-zborski volitvi v okolici, katero je prej za- stopal toliko časa: vlada jc hotela in mi smo šli nazaj. Gospodom tržaškim voditeljem je gotovo tudi še v spominu, kakšne odgovore jim je dajal Goess, ko so prihajali k njemu se pritoževal oziroma prosit. Sedaj pa vzemimo za primer samo zadnje ljudsko štetje ter vprašamo: »Ali bi bila pod Rinaldinijem mogoča revizija, kakor je bila pod Hohenlohem?« Ne trdim, da dela vlada danes tako iz ljubezni do Slovencev, ampak iz lastne koristi. Toda narod je živ organizem, ki se mora naravno razvijati sam iz sebe, ako so dani pogoji in odstranjene ovire. Da je pa vladna politika zavzela na jugu drug, nam prijaznejši tok, je glavna zasluga S. L. S.! Glede na zasluge, ki si jih prisvajajo tržaški voditelji z ozirom na delavstvo, sledeče: V Trstu obstoja že mnogo let »Delavsko podporno društvo«, ki ni organizacija delavstva v modernem zmislu, ampak le podporna blagajna. Delavstvo je začel organizirati šele pred petimi leti dr. I, Mandič, ki je ustanovil »Nar. del. organizacijo«. Dr. Mandiču se je posrečilo z uprav orientalsko zgovornostjo pridobiti za svojo organizacijo lepo število slovenskih delavcev. Gospodje pri »Edinosti*; so bili izpočetka veseli tega pokreta. Kar čudili so se, ko so videli, da je v Trstu toliko slovenskega ljudstva. Saj se do tedaj niso brigali skoro nič zanj. (Mimogrede bodi omenjeno, da se je nameravalo že mnogo let pred Mandičem od katoliške strani organizirati delavstvo, pa so to gotovi gospodje preprečili.) Toda to veselje ni trajalo dolgo, ker g. dr. Mandič ni samo zgovoren, ampak tudi — ambicijozcn! Bolj ko je rastla delavska organizacija, bolj je ra-stel tudi strah gospodov prvakov pri »Edinosti«, da bi dr. Mandič nc spodnesel komu voditeljskega stola. Niti ne govorimo o velikem osebnem nasprotju, ki je nastalo vsled tega med dr. Mandičem in prvaki pri »Edinosti«, ampak omenjamo le, da je v tistih časih »Edinost« le nerada sprejemala notice o N. D. O. in Mandičeve članke, in da se ni dal tako veliki organizaciji kot je N. D. O,, v odboru polit, društva »Edinost« niti en zastopnik. Če je »Edinost« kaj objavljala takrat o N. D. O., je to storila le, da bi ljudstvo ne izvedelo o na-sprotstvu med dr. Mandičem in prvaki. Da, ti so se še celo iz tega vzroka dali voliti v odbor in nadzorstvo N. D. O. in včasih pri njenih prireditvah nastopali, dasi niso skrivali v svojih krogih velike nevolje proti dr. Mandičevemu delovanju. Dr. Mandič jo je pa s svojo N. D. O. zavozil. Ponesrečeni štrajki delavcev v prosti luki, propad vozniške zadruge in zadružnih pro-dajalen, vse to je pospešilo konec Mandi- čeve slave. Voz N. D. O. jc tičal tako globoko v cestnem jarku, da jc bil Mandjč prisiljen odstopiti. To priliko so porabili prvaki, da so postavili delavski organiza- i ciji na čelu ljudi, ki jim niso več nevarni, j Odtakrat je N. D. O. le štafaža — tržaške ! slovenske liberalne stranke. Delavstvo — pa liberalna, stranka! Tiste dni je bila »Edinost« tudi strašno huda na »Slovenca«, ker je omenil »srbi-janstvo« in je metala okrog z besedami, kot: denuncijanslvo, laž, podle, črne duše itd. Pisec teh vrstic, ki živi že lela in leta v Trstu in pozna dobro tržaške razmere, ve tudi, kakšen duh se je umetno širil in gojil zlasti med mladino ter med Sokoli ob času aneksije in romanja slovenskih liberalcev v Belgrad. Ogorčenje »Edinosti« v tem oziru prav nič ne pristoja. In da je bilo tako — danes so se že precej ohladili — jc bila kriva največ »Edinost«, saj jc nji vse, kar je srbsko — sveto in dobro, še celo — popi! Zasedanje deieoacil. Zunanje zadeve. Odsek za zunanje zadeve ogrske delegacije je včeraj popoldne razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva in ga odobril. Poročevalec delegat Nagy obžaluje, ker se je zunanji položaj poslabšal. Pozdravlja, ker naša in ruska država vplivata na to, da se vzdrži mir. Želi, naj zunanji minister, četudi zaupno, poroča o razmerah med trozvezo in tripelentento. Delegat Sziillo se zavzema za prijateljstvo z Rusijo, s katerim se najložje ohrani mir na Balkanu. Delegat Leo Lanczy naglasa, da je Ogrska z ozirom na svoje finance le s težkim srcem dovolila zgFadbo dreadnoughtov. Govornik sodi, da bi bilo ravnotežje v Sredozemskem morju moteno, če bi se Darda-nele otvorile. Ako bi se to zgodilo, bi morali pomnožiti našo vojno mornarico ne glede na žrtve. Zunanji minister grof Berchtold nato zaupno poroča osobito o medsebojnem razmerju velevlasti in o dogodkih v Sredozemskem morju, o svojih sestankih in o pogajanjih z velevlastmi glede na balkanske zadeve. Zadeve naše vojne mornarice. Poročilu poveljnika mornarice Monte-cuccolija o zadevah mornarice jc sledila razprava, v kateri se pritožuje Nemec proti postopanju z delavstvom v puljskem arzenalu. Če hočemo, da nam zaupajo balkanski narodi, se mora izpremeniti sedanja politika nasproti Jugoslovanom v Avstriji, na Ogrskem, v Bosni in v Hercegovini. Vlado poziva, da naj vse stori, da se prepove iz aeroplanov metati bombe. Delegat Glanz naglasa, da je pomnožite* vojne mornarice življenjsko vprašanje naše trgovske mornarice. Kozlowski naglasa« da ne smemo stremiti. za ustanovitvijo napadalne vojne mornarice in da naj brani ojna mornarica obrežje in vzdržuje enakopravnost v Sredozemskem morju. Z angleško ali pa nemško mornarico ne moremo tekmovati. Grof Latour priporoča mornariško postavo in želi, da naj se izobrazbi mornarice posvečuje največja pozornost. Guggenberg sodi, da Avstriji zadošča 16 vojnih ladij za obrambo obrežij. Vpraša, če zadošča vojni mornarici edino vojno pristanišče v Pulju in čc obstojajo ob našem obrežju lakozvana pristanišča za vojno mornarico. Grof Montecuccolli odgovarja govornikom. Dvomi, da bi se posamezne države odpovedale pravici, metati bombe iz aeroplanov. Naročati bomo morali za naše bodoče vojne ladje večje topove, vsled česar se bodo morale graditi večje vojne ladje. Zanimivo je, kar je povedal grof Montecuccoli, da je angleški premog ccnejši kakor ostravski. Kmečki pouk v armadi. Z ozirom na željo kmečkih poslancev, da bi uvedli v garnizijah, ki so blizu kmečkih šol, kmečki pouk, je vojno ministrstvo v delegacijah izjavilo, da zavzame vojno ministrstvo stališče, ko se prepriča o načinu pouka pri deželni brambi, kjer so sc dozdaj taki tečaji obnesli. Armadne zadeve. V vojnem odseku ogrske delegacije je vojni minister izjavil, da vojna uprava ne misli sedanjih topov iz brona nadomestiti s topovi iz jekla. UredDo Kfneoidlosrofskili oOralov. Naš notranji minister je v sporazumu z ministrom za javna dela izdal naredbo, s katero se urejajo javne predstave v kinematografih. Da je bila laka naredba nujno potrebna, vemo vsi. V naslednjem nekaj podrobnosti iz naredbe: Pri izdaji licenc sc bosta razločevali dve vrsti kinematografskih obratov, in sicer se bodo izdajale licence, ki bodo veljale edino le za reprodukcije slik iz naravo in dogodkov resničnega življenja; za produkcije prizorov iz različnih predstav, prirejenih v kinemat. svrhe, pa bo treba posebne licence. § 6. določa, da v neposredni bližini cerkva, šol ,vzgojevalnih zavodov, otroških vrtcev, bolnišnic itd. ne sme. biti kinematrografskih obratov; ti LISTEK. Mi sveta. Angleški spisal II. R. Haggard. (Dalje.) Brata, nista odgovorila ničesar; ozrla sta se na vodo, se spogledala ter prikimala. Godvin se. je zopet oglasil, Wulf pa, kojega jezik se je sicer oglašal tako rad, je bil čudno tili in srditega obraza. »Poslušaj, Rozamunda, in ne zmig-ni z očesi,« je rekel Godvin. »Samo ena rešitev je zate; čeravno je bolj borna, moraš vseeno voliti med njo in jetni-štvom, kajti midva te ne moreva usmrtiti. Sivoc, na katerem jezdiš, jc močan in udan. Obrni ga, spodbodi ga proti Mrtvaškemu zalivu ter zaliv preplavaj s konjem. Širok je res, pa vračajoči se pritok ti bo pomagal in morda ne utoneš.« Rozamupda je poslušala in se ozrla nazaj na čoln. Zatem je izpregovoril Wulf na kratko in s povdarkom: »Naprej, dekle! Midva straživa Čoln!« Slišala je te besede, njene črne oči so se zalile s solzami in njena lopa glava se ji je povesila skoro do grive njenega, konja. »Oj, viteza, viteza moja! Hvala vama! Pripravljena sta umreti zame. Prisegam pa, ako umrjeta, noben mož ne bo imel do mene. kake pravice, saj imam spomin na vaju; ako pa ostaneta živa---« In zmedeno jih je pogledala, nato pa je umolknila. »Blagoslovi naju, pa dalje!« je rekel Godvin. In blagoslovila jih je s tihim glasom in svetimi besedami, nato pa je kar iznenada zasukala svojega sivca, mu zadrla ostroge v strani ter ga pognala naravnost proti globoki vodi. Za trenutek je konj obsta.1, potem pa je skočil z nizkega pomola v vodovje. Globoko sc je pogreznil, a ne za dolgo, kajti bitro se je prikazala glava njegove jezdarice iznad vode, in ko je. Rozamunda zopet zasedla svoje sedlo, raz katero je zdrknila, je vodila konja, z močno roko proti daljnemu bregu. Napadalci so zagnali glasno začudeno vpitje; saj je bilo to dejanje, ki se ga niso nadejali od ženske. Brata pa sta, se nasmejala, ko sta opazila, da sivec dobro plava, skočila raz sedel in planila nekaj korakov do tja, kjer jc bil pomol najožji; med potom sta si trgala plašč z rame in si ga ovijala okoli le- vice, da jim služi kot ščit, ker nista imela ščita seboj. Tolpa jc preklinjala mrko, samo poglavar je dal neko povelje svojemu govorniku, ki je glasno zavpil: »Pobijte ju, pa k čolnu! Zajeli jo bomo, predno pride do brega, ali utone!« Za trenutek so omahovali, kajti viteza, ki sta jim zapirala pot, sta imela oči, ki so oznanjale rane in smrt. Nato pa so planili naprej ter prodirali preko kamenja. A bila je pot. tako ozka, da jim njih število ni nič pomagalo, da sta bila dva njih prav tako močna kot dvajset.. Tako so si stali med pečino in morjem samo dva pa dva nasproti, in brata sta bila močnejša. Njuna dolga meča sta. se zabliskala. in udarila, in ko se je Wulfov zopet zabliskal v zraku, se je svetil rdeč, kot malo poprej v solnčnem žaru, ko ga je vrgel visoko v zrak, sovražnik pa se jc z glasnim plju-skom zvrnil v vodo, kjer se jc valjal, a kmalu potopil. Tudi Godvinov nasprotnik jc ležal na tleli, kakor jc bilo videti. tudi uničen. Nato sta skočila brata naprej, nc da bi čakala, da bi jih oni napadli. Prerivajoča se tolpa se jc pred njima umikala, a kmalu sta jih dosegla meča raztogotenih bratov. Preklinjali so v neznanem jeziku, se izpodtikali med kamenjem in padali po tleh. V veliki zmedi so bili trije potisnjeni v vodo, kjer sta se dva pogreznila v blatu in utonila; samo tretji sc je zvlekel na suho, ostalim pa sc je posrečilo uteči iz ozkega pota. »Nazaj,« je dejal Godvin. »kajti tukaj je pot široka, tako da nam pridejo lahko za hrbet.« In proti sovražniku obrnjena sta se' umaknila nazaj ter se ustavila pri prvem možu, ki ga je Godvin očividno pobil in ki jc ležal z navzgor obrnjenim obrazom in orožjem v roki. »Dotlej sva dobro delala,« jc rekel Wulf in sc nasmejal. »Ali si ranjen?« »Ne,« mu odgovori brat, »ali. nc ponašaj -se, dokler ni konec boja, kajti veliko jih je še živih. Prosi Roga. da ne bi imeli sulic ali lokov.« Zatem se je obrnil in ozrl nazaj in tam daleč od obrržja. je vztrajno plaval sivec, na njegovem hrbtu pa je se-, dela Rozamunda. Da. in ona ju je videla; konj je moral namreč plavati vsled pritoka malo postrani, vzela, je ruto z vratu in mahala ž njo proti obrežju. Tedaj sta brata vedela, da je bila ponosna na njuno veliko dejanje, in zahvalila sta se svetnikom, da sta mogla vsaj toliko storiti zanjo. Godvin jc imel prav. Glavar sovražnikov jc dajal povelja z resnim, stro- obrafi so prepovedani tudi Tam, kjer bi se imeli voditi v zvezi z gostilniško ali pivniško obrtjo. Osebe, ki same ali pa njih družinski udje ne žive tako, da bi se jim v nravnem oziru lahko popolnoma zaupalo, ne dobe licence. Naredba vsebuje tudi določbo, da se licenca ne more dati v zakup. K operacijskemu aparatu se smejo nastaviti samo strokovno izvežbani »operaterji«, ki morajo pred deželno oblastjo prestati posebno izkušnjo. § 13. določa, da mora naslov (ime) obrata vsebovati popolno ime imejitelja licence in biti izbrano tako da je zamena z drugimi obrati v občini izključena, izključen pa tudi videz, kakor da bi šlo za kak človekoljuben ali znanstven zavod. Naslov sc vpiše tudi v licenco. — Zlasti važne so v naredbi določbe, tičoče sc c e n z u r c f i 1 m o v. Slovejo tako -le: Vsaka slika, ki ima priti na spored v kinematografu, se mora pred oblastjo, ki izdaja dovoljenje, kinematograf i č n o predstaviti. Za presojo slik o prizorih in predstavah, prirejenih svrho kinematografičnih posnetkov, je vsaki podelilni oblasti dodeljen poseben svet 4 članov,, ki so: zastopnik dežel, šolskega sveta, en sodni uradnik in dva zastopnika humanitarnih korporacij, ki se bavijo z ljudsko izobrazbo ali mladinsko vzgojo. Člane sveta imenuje deželni šolski svet za dobo enega leta; za vsakega člana imenuje tudi dva namestnika. Poizkusnc predstava kinematografičnih slik se vrše ob določenih dneh, ki jih odredi podelilna oblast in naznani članom sveta dan in uro. Vsak član je upravičen udeleževati sc teh predstav in podati svoj ugovor proti javni predstavi bodisi cele slike ali pa njenih posameznih delov. Dovoljenje se mora vzkratiti slikam, ki utemeljujejo kako kaznjivo dejanje, ki so nevarne javnemu miru in redu ali ki nasprotujejo nrav-sti in spodobnemu obnašanju. Za javne predstave slik, ki sicer ne vsebujejo navedenih pridržkov, ki pa so sposobne, da bodisi v moralnem, bodisi umstvenem oziru škodljivo vplivajo na m l a d o s t n e o s e b e, se dovoljenje vskrati tedaj, kadar gre za predstave, h katerim so pripuščeni tudi otroci in mladoletni pod 16. leti. Vsako dovoljenje, velja za upravni okoliš tiste oblasti, ki ga je izdala in ugasne 5 let po dostavi cenzurnega lista; vendar se more dovoljenje vsak čas zopet odtegniti, ako se pokaže, da film le ni brez prigovora. V svrho nadzorstva morata biti pri predstavah vedno dva prazna sedeža na razpolago, s katerih je tek predstave dobro viden. Pravico do uporabe enega teh brezplačnih sedežev ima vsak član sveta. Otroci in mladostne osebe pod 16. leti se smejo dopustiti lc k predstavam, na katerih sporedu se nahajajo izključno le take točke, ki so bile izrecno kot za take predstave primerne dovoljene. — Na podlagi teh določb bo sedaj možno mladino in nedorasle otroke obvarovati moralnega in umstvenega okuženja v kinematografih. Treba je le, da tudi poštena javnost podpira pristojno ob- last in pazi na to, da se te določbe vselej in v polni meri izpolnjujejo. — Za podeželne kraje je zlasti važen 8 24., ki pravi, da se mora oblast ob podelitvi licence ozirati na krajevne razmere in določiti, ob katerih urah se ob nedeljah in praznikih radi božje službo nc smejo vršiti predstave. — .Naredba se dotika tudi reklame za kinematografe; § 25. se glasi: Reklamni listki, plakati, programi in kakršnakoli druga naznanila ne smejo, nc glede na postopanje tiskovne policije, ki ostane neprikraj-šano, vsebovati nobenih slik in nobenih popisov ali razlag slik, ki niso dobile oblastvenega dovoljenja. Izven obratnega lokala sc smejo objavljati le naznanila, ki vsebujejo opise, razlage in slike iz narave ali dogodkov resničnega življenja; izključeni pa so prizori predstav, ki so bile prirejene v svrho kinematografskih posnetkov. Naznanila s slikami, ki niso dobile oblastvenega dovoljenja, in naznanila, iz katerih je posneti, da gre za predstave, pro-računane na nespodobno radovednost, kakor »večeri za gospode«, »pariški večeri«, »pikantni filmi« itd., so prepovedana. Vsem tem veleumestnim določbam daje potrebno veljavo 8 26., ki pravi, da se odtegne licenca, ako je bil imejitelj že dvakrat kaznovan, pa z nova zagreši kak prestopek proti določilom naredbe. Naredba stopi v veljavo s 1. januarjem 1913 in bi bilo le želeti, da bi se njena določila vedno in povsod brezobzirno izvajala. POROČILO NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA. S senzačnim govorom Berchtolda o zunanjem položaju sc časopisje zelo bavi. Berolinska »Tiigl. Rundschau« piše, da odmeva iz govora skrb, čemur sc ni čuditi, ker je avstro-ogrska monarhija soseda Balkana. Čc bosta Francija in Angleška naprej spletkarili, bodo ppdrti zadnji mostovi, ki še vežejo trozvezo in tripelentento. SOCIALNO ZAVAROVANJE. Pododsek soeialnozavarovalnega odseka j poziv so za ubogo rodbino Marinčič v Sp. Šiški štev. 174 poslali: prevz. škof Stariha 10 K; Neimenovan 3 K in čevlje; po Fran Jankoviču v Donavitzu J. Glostovic 1 K; Kat. Frankič 1 K, Jožefa Retec 1 K, Helena Retec 40 vin., Ana Jankovič 1 K, Franc .Jankovič 2 K, gospa Drenšik 40 vin.; iz Gorice g. B. 3 K; g. Ivana Derganc obleko in 1 K; župnik Marinič, Kojsko 10 K; župnik Nikolaj Stazinski 1 K; Kati Vilhar na Krki 6 K; Feliks Funtek v Vodicah 8 K; cfospa Lavrič iz Zg. Šiške hleb kruha, no gavice, obleko, steklenico vina; neimenovana perilo; Marjeta Štrus in Reza Poto-kar 1 K 20 vin.; neimenovana 1 K, neimenovana obleko; brat in sestra M. Levpu-šček Ebensee 10 K s pripombo: »Uboga rodbina se mi je v srce zasmilila«. — Hvala vsem blagim darovalcem, S solzami v očeh so se jim Marinčičevi zahvaljevali. Kdor še zmore nekoliko lajšati to bedo, naj pošlje darove v denarju, obleki ali hrani na naslov: Lavoslav Puhar, Sp. Šiška, Vodnikova cesta 88 (prej gostilna »pri smreki«.) Vesela novica iz Carigrada se bo oznanila po žrebanju turških srečk dne 1. oktobra t. 1. dotičnemu naročniku, čegar šte-A-ilka bo zadela glavni dobitek. Kdor nima še le izbornc srečke, ta naj jo nemudoma naroči, da bo deležen prihodnjega žrebanja. Po posredovanju »Slovenske Straže« zamorc turško srečko dobiti vsakdo na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. in prejme zraven še eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. —Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. VOJNA NEVARNOST NA BALKANU. Srbija in Bulgarija mobilizirata. Srbske in bulgarske delavce, ki delajo guberniji Poltava, so njih konzuli pozvali, da se morajo v desetih dneh predstaviti vojaškim oblastim v Belgradu, oziroma v Sofiji. Zopet boj med Bulgari in Turki. Dne 23. t. m. so pri Hamanbunaru branili Turki bulgarski patrulji patruljirati. Vnel se je boj. Turki in Bulgari so streljali. Podrobnosti še niso znane. Ta boj je bulgarsko prebivalstvo zopet strašno razjaril. Turki bodo priredili velike vojaške vaje v odrinskem vilajetu. V dveh tednih zbero za vaje dva armadna zbora. Velikih vaj se udeleže vsi turški redifi iz odrin-skega, solunskega, brašovskega in kosovskega ozemlja. Koncentriranih bo 12 divizij. Tudi te vaje Buigaro.v ne bodo pomi- rile. Bulgari so tiste rezerviste, ki so se udeleževali vaj pri Šumli, odpustili na dopust. Albanci more Turke in Srbe. Belgrajski listi objavljajo obširna strašna poročila, kako da more Albanci Srbe Ln Turke. Po več vaseh so pomorili vse Srbe in Turke. V Peči so popolnoma ople-nili srbske trgovine. Veliko rodbin je pobegnilo iz Turčije. Starosrbsko vas Strbac so Albanci napadli, jo zažgali, prebivalce so strašno mučili, nato pa poklali. Novice s »ep. — Katoliški visokošolci v Dalmaciji. Spljit, 23. septembra 1912. Dne 22. septembra se je vršila glavna skupščina akad. prosvj. društva »Pavlinovič« za Dalmacijo. Bilo jc navzočih 50 akademikov in bogo-slovcev. Iz poročila tajnika o letošnjem delu tega društva se razvidi, kako potrebno je za Dalmacijo društvo za ljudsko izobrazbo in da je to društvo pravi blagoslov za kmetsko ljudstvo. Prirejala so se razna predavanja, katerih so se z zanimanjem udeleževali kmetski mladeniči in priredila sta se tudi dva analfabetska tečaja. Težavno delo za dijaka akademika, ki mora poleg tega skrbeti za svoje študije. Društvo je vpisalo nad 1800 novih članov družbi Sv. Jeronima ter razširilo med narod nad 8000 knjig; imelo je šest javnih ljudskih shodov in ustanovilo 15 mladinskih društev z 1200 člani. Ker se je obljubila nagrada pisateljem kmetskim mladeničem, so na ta način dobili do 100 povesti in nad 7000 ljudskih pregovorov in uganjk, spisa-nih od kmečkih mladeničev. Društveno glasilo je list »Mladost«. Nato je poučljivo referiral cand. iur. Ivo Puharič o »Smeri izobrazbe dijaštva z ozirom na razvitek narodno gospodarskih razmer v Dalmaciji«. Predsednik je prečital nato pismo urednika Fr. Terseglava iz Ljubljane glede ustanovitve Zveze slovanskih mladinskih društev. Pri tej točki se je razvila živahna debata, v kateri so konečno odbili ta predlog, ker se razprostira delokrog te zveze le na Avstrijo brez Bosne in banovine. Razen tega je Savez omladinskih društev samo za mladino, dočim so Orli in Sokoli društva za člane brez razlike starosti. Pač pa se je sklenilo sklicati skupni hrvaški sestanek v dveh mesecih, kjer se bode razpravljalo o ustanovitvi zveze hrv. omladinskih društev. Naposled je bilo sprejetih 23 novih članov, katerim je predsednik pripel na prsi trakove »Pavlinoviča« ob lepem vznesenem govoru. Govoril jim je, kako težko je delo dijaka, katolika akademika in kdor si ne upa zmagati vseh teh težav, naj raje takoj odide. Čedni fantje, katerih je Dalmacija lahko vesela! — Dvakrat umrl. Pred okrožnim sodiščem v Novem marofu se vrši zanimiva zapuščinska razprava. L. 1902. so našli na letališču v Petrinji ubitega človeka. Dognali niso, je li bil ubit, ali je izvršil samoumor. Iz nekih pisem so dognali, da je mrtvec Evgen Vogl, doma iz Krapine. Mati Voglova je bila o nesreči obveščena prepozno in je bilo truplo že pokopano, ko je došla k pogrebu, tako da ni mogla dognati identitete. Pri pokojniku so našli nekaj gotovine, ki so jo izročili materi kot edini dedinji. Mati je živela v trdni veri, da je umrli njen sin. L. 1909. pa jc dobila nenadoma od pomorskega urada na Reki sporočilo, da je bil njen sin Evgen Vogl ubit 12. decembra 1908 na angleškem par-niku »Trafalgar« v Newcastlu v prepiru z mornarji. Pri njem so našli istotako listine na ime Evgena Vogla iz Krapine. Ubiti mornar je imel do 1000 K gotovine, ki so jo angleške oblasti poslale sodišču v Novem marofu, da izroči denar materi. Med tem je zvedel erar za zadevo in zahteva denar zase kot sporno zapuščino. Sedaj se razpravlja, kdo izmed ubitih je pravi Evgen Vogl, ali je umrl dvakrat ali enkrat, ali nikoli. h Umrl je v Badenu pri Dunaju ugleden zagrebški meščan Vilko Brodjovin, brat lekarnarja Hinka in zdravnika dr. Mirka Brodjovina v Zagrebu. h Amundsen v Zagreba. Zagrebški znanstveni krogi so povabili Roalda Amundsena, raziskovalca južnega tečaja, da o priliki svojega potovanja po Evropi obišče tudi Zagreb v svrho predavanja. h Umrl jc v Osjeku stavbenik in tovarnar cementnih izdelkov Franjo Vybiral. h Blazna morilka. Svoj čas smo poročali, da je stala pred zagrebškim sodiščem bivša usmiljenka, 54 letna Ruža Kunovec, ki jc zavratno umorila svojo sestro. Razprava sc je preložila in Kunovec oddala na opazovalnico za umobolne v Stenjevar. Zdravniki so sedaj Kunovčevo proglasili za paranoično ter je ustavljeno proti njej vsakršno sodno postopanje. Zagrebška policija se pomnoži; o zvišanju števila policajev na konjih smo že poročali, razven tega pa sc. zviša: število policijskih nadzornikov od 2 na 4, agentov od 14 na 20, nadstražnikov od 7 na 13 in stražnikov od 135 na 180. Skupno bo štela zagrebška policija 243 mož in 4 nadzornike. Mostovi na Hrvaškem. Leta 1912 so sc na Hrvaškem dovršile oziroma sc vrše naslednje mostne zgradbe: Cez Vuko pri pusti Lanka 15.000 K; čez Bed njo pri Tuliovcu na cesti Varaždin-ske Toplice—Ludbreg 30.000 K; čez Krapino pri Vel. Trgovištu na cesti La-zina—Rogatec 30.000 K; čez Pištanac pri čačincili na cesti Orahovica—Slatina 120.000 K; čez Orljavo pri Lužanah na cesti Brod—Nova Gradiška 11.000 kron; dva mostova čez Rieko pri Tuši-Ioviču na cesti Tušilovič—Slunj 25.000 ki 'on; čez Korano pri Bariloviču na cesti Karlova c—Krnjak 30.000 K. Skupna za mostne zgradbe proračunana svota znaša 168.000 K. šlajersKc novice. š Slovenska Straža bo imela v nedeljo, dne 13. oktobra v Mariboru v dvorani Narodnega Doma svojo letošnjo glavno skupščino. Obenem z občnim zborom se vrši popoldne Slomškova slavnost mariborske podružnice. Občni zbor se vrši dopoldne, Slomškova slavnost pa popoldne. Opozarjamo posebno štajerske podružnice, da se vse udeležijo občnega zbora in slavnosti. Naj se zbere ves Spodnji Štajer, da si začrta pot za nadaljno narodno obrambno delo! š Duhovniške izpremembe. Čast. g. dr. Anton Pinter je nastavljen za kaplana v Slov. Bistrico in čast. gosp. Ivan Žagar je pa prestavljen iz Slov. Bistrice v Vojnik. š B )doči graški župan. Nemško liberalni volilni odbor v Gradcu je sprejel na predlog društva državnih uradnikov v kandidatno listo za drugi občinski razred namestniškega svetnika pl. Underraina, ki vodi sedaj kot vladni komisar občinske posle graškega mesta. Underraina smatrajo tudi za bodočega župana mesta Gradec. š Pri občinskih volitvah v Leskov-cu pri Ptuju so zmagali Štajercijanci. š Izobraževalno društvo v Celju priredi v soboto dne 5. oktobra zvečer ob 8. uri v vrtni dvorani hotela pri »Belem volu« v Celju Finžgarjevo igro »Naša kri«. Vstopnina znaša: I. sedeži 2 kroni, II. sedeži 1 K. Stojišč ne bo. Drugi dan v nedeljo, dne 6. oktobra popoldne se igra ponovi, da jo imajo priložnost posetiti tudi celjski okoličani. š Smrtna kosa. V Grobelnem je nagle smrti umrl tiskar in bivši soc. dem. občinski odbornik graški Florijan Drossler. Truplo prepeljejo v Gradec. š Zadružna Zveza nam javlja sledeče: Vse članice Zadružne Zveze v Mariboru se opozarjajo na to, da je gospod nad-revizor P u s e n j a k za dalje časa odpotoval. Raditega odpadejo pred kratkim naznanjeni uradni dnevi vsak ponedeljek. Ko se gosp. Pušenjak vrne, se bo to javilo v listih. š Zopet roparski umor. Ni še dolgo, kar smo poročali o strašnem roparskem umoru pri Judenburgu. Poroča se nam že zopet nov slučaj roparskega umora iz Predinga pri Gradcu. Tam je bil zavratno roparsko umorjen živinski trgovec Mor t h. Napadalec je Mortha napadel na cesti ter ga. zavratno ustrelil v hrbet.. Na tleh ležečega je nato oropal. Zapazil pa je pri tem, da Morth še ni popolnoma mrtev, zato je še enkrat, nanj ustrelil. Truplo umorjenega so spravili v mrtvašnico, kjer se je izvršila, sodnijska obdukcija. Policija domneva, d a je tudi Mor t hov morilec mesarski pomočnik Pole, katerega zasledujejo radi umora pri J u d e 11 b u r -g u. Polea so zasledovali d o Š t. 11 j a, tu je pa Pole naenkrat zasledovalcem izginil brez sledu. š Zastrupila se je z živim srebrom. Iz Konjic: 18 letna posestniška hči Neža Schmidt pri Sv. Duhu pri Ločah je iz neznanega vzroka zavžila v kavi živo srebro in fosfor. Vsled tega se je zastrupila in kmalu nato umrla v strašnih bolečinah. š Pobegnila je iz Trbovelj natakarica Antonija Turnšek, katera je bila uslužbena pri gostilničarki Ani Ranzinger. Ogoljufala je gospodinjo za 200 kron denarja. — Iz blaznice v Feldhofu pri Gradcu je pobegnil gostilničar Jože Sevcniki, doma iz Šmartnega ob Paki, š Ptujske novice. Umrla jc na Ptuju dne 21. sept. M. Remitz, hišna posestnica v Meščanski ulici. Bila je vsled svoje delavnosti in miroljubnosti povsod priljubljena. N. v m. p.!— Letošnja trga-t e v obeta zelo malo: kar je nekoliko zrelo, gnije, drugo grozdje pa jc še skoro trdo in kislo. — Slomškova slavnost. Veliko Slomškovo slavnost priredi Krčevinsko bralno društvo v ptujskem Narodnem Domu v nedeljo, dne 29. sept. Na sporedu je: Slavnostni govor, govori vlč. g. dr. I. Hohnjec; deklamacije in petje; igra: »Nekdaj in sedaj«; alegorična slika v čast Slomšeku. Začetek ob pol 4. uri popoldne. š Izpred mariborske porote. Roparski napad. Na zatožni klopi sta sedela 17 ietni Janez Holbl, dninar iz Ma-renberga in 27 letni Franc Zep od Sv. Treh Kraljev, oba obtožena roparskega napada na gostilničarja Jožeta Kikela iz Sv. Primoža dne 28. maja t. 1., ko se jc vračal ponoči iz Marenberga domov proti Muti. Vsled krivdoreka porotnikov je sodni dvor obsodil vsakega na tri in pol leta težke ječe, š Zaprli so v Andritzu pri Gradcu nekega Rudolfa Zadravca, doma iz ptujskega okraja, ker je tam napadel in z nožem težko ranil nekega delavca, doma iz Črne gore pri Ptuju. SPRAVNA POGAJANJA NA OGRSKEM. »Az Ujsag« poroča, da sc jo posvetoval .Tustliovec. poslanec Lazar z Lu-kaesem o spravni akciji opozicije z vlado. Mirovna pogajanja prično po »Az Ujsagu« po končanem zasedanju delegacij. Če se sprava posreči, reši vlada proračun, rekrutno predlogo in volilno preosnovo, nakar se državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. Grof Julij Andrassy ustanavlja novo stranko po načelih nagodbe iz leta 1867, ki ji nameravajo tudi zmernejši člani neodvisne stranke pristopiti. BOSENSKE ZADEVE. Iz Sarajeva poročajo, da sta odstopila načelnik srbskega kluba poslanec Stojanovic in poslanec dr. .lovo Simič, ker sta se kot poslanca Tuzle zavzemala za železnico Tuzla—Kladanj—Sarajevo, a je deželni zbor opustil zahtevati navedeno progo radi tehničnih težav. KoroSKe novice. k Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji jc celovški župan dr. Metnitz poročal o zakonskem načrtu, ki dovoljuje mestu Celovec najeti 8 milijonov kron posojila. Lani 18. februarja jc sklenil deželni zbor zakonski načrt, ki dovoljuje celovški občini najeti posojilo proti 5 odstotkom. Vlada pa z ozirom na visoko obrestno mero ni predložila predloge cesarju v odobrenje. Celovški občinski svet je zato sklenil znižati obrestno mero na i in pol odstotka. Deželni odbor predlaga, da naj se ta izprememba odobri. Predlog se nakaže finančnemu odseku. Pravnemu odseku se nakaže predlog poslanca Wieserja, ki predlaga, da naj se izpre-meni občinski volilni red tako, da dobe volilno pravico po občinah poštni na-stavljenci. k V konkurzu je hotelir Jožef Haas v Brežah. k Ponesrečil je v Borovljah dne 22. t. m. delavec Ignacij Dermalc. Puhnil jc vanj iz Martinove peči plamen, ik je zažgal srajco, nato pa še ostalo obleko. Revež je letel k zdravniku ves v plamenu. Odpeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer je že umrl. NAJBOLJŠI NEMŠKI DIPLOMAT UMRL. V Badenweilerju je umrl najboljši zdaj živeči nemški diplomat baron Marschall, nemški poslanik v Londonu. Rojen je bil 12. oktobra 1842. Po poklicu sodnik je vstopil šele leta 1890 v diplomatično službo. Pruski državni minister jc poslal dne 30. oktobra 1894, leta 1897 je bil imenovan za nemškega poslanika v Carigradu, kjei je tako spretno zastopal koristi Nemčije, da je to tudi naša trgovina jako dobro čutila in še čuti. Radi svojih uspehov v Carigradu je bil lani imenovan za nemškega poslanika v Londonu, da izboljša razmere Nemčije nasproti Angliji. Lavorik si na svojem zadnjem mestu ni veliko pridobil, a vsaj na zunaj je njegovo imenovanje ugodno vplivalo. Marschall jc bil tudi določen, da postane naslednik sedanjega nemškega kanclerja Bethmann - Hollwega, a smrt je prekrižala račune najvišjih odločujočih krogov v Nemčiji. Smrt je prišla nepričakovano. Presenečeni so bili celo zdravniki. Otrpnilo mu je srce. Pokopati ga nameravajo v četrtek. mm. Venec svetih pesmi. Za izpopolnitev 9. izdaje »Venca sv. pesmi« in ureditev starega besedila je mnogo gospodov vpo-slalo pesmi večinoma že harmonizovane, pa tudi nove skladbe, ki v 8. izdaji še niso bile objavljene, ki pa so med ljudstvom udomačene, za kar jim bodi prisrčna hvala. Prosijo sc tudi drugi za sodelovanje, da bo > Venec« obsežna in veličastna zbirka svetih pesmi. Nova izdaja bo imela krog 800 pesmi. — Povdarjati pa se mora, da bo vseboval »Venec« samo besedilo ali tekst, ne pa tudi nape.vov, kakor so nekateri pošiljatelji mislili. Zopet drugi želijo, naj bi sc za vsako pesem navedel skladatelj, oziroma kje se napev najde. To bi bilo res dobro, toda dela naj bi se lotU kak glasbenik, ker podpisanemu vse skladbe niso dostopne. — 9. izdaja »Venca« ostane neizpremenjen ponatis 8. izdaje; kot dodatek pa se pri vzamejo dose-daj še nenatisnjene, k!er treba, popravljene pesmi z isto razdelitvijo, da se morete obe izdaji vzporedno rabiti. — M. Zem-Ijlč, Sv. Jurij ob Pesnici, Štajersko. Novice iz Amerike. a V Ameriki umrli Slovenci. V Jo- lietu je umrl Slovenec Peter Mušifi, oženjen, star okoli 45 let, rojen v Dra-gatu.šu na Dolenjskem. — V Clevelan-du je umrla Frančiška Ulčar, stara 44 let. Pokojnica je doma iz Ravnegadola na Gorenjskem. V Ameriki je bivala 10 let. Zapušča štiri otroke in soproga. — V istem mestu je umrl Mihael Šoba, star 31 let. V Ameriko je prišel pred 8 leti. Doma jc bil iz Štajerskega, kjer zapušča mater, v Ameriki pa soprogo ln tri majhne otroke. — Nadalje jc umrl v Clovelandu Ivan Pirnat. Star je bil 38 let, doma iz Ljubljane. — Umrl je tudi v Clevelandu John Majerle, v starosti 27 let. Nekaj mesecev je bolehal za sušico, kateri je podlegel. Ranj-ki je bil doma iz Črnomlja na Dolenjskem in je biva1 v Ameriki 7 let. a Slovenec smrtno ponesrečil v Ameriki. V Volcreeku se je smrtno ponesrečil v rudniku Slovenec Josip Vi-dic, doma iz Police, občina Šmarje na Dolenjskem. Pri operaciji v bolnišnici je umrl in zapušča vdovo s šestimi otroci. Revolucijonarni šolarji v Ameriki. Listi poročajo iz New-Yorka, da so v Harlemskem distriktu napadli stavku-joči učenci dvoje šolskih poslopij ter pobili vse šipe. Policija učence raz-gnala. Vzrok izgredom je prestavljen je nekega učitelja, ki je bil pri dečkih zelo priljubljen. Novega učitelja so šolarji napadli celo z jajci, kamenjem in palicami. Revolucijonarni šolarji so pretepli učence, ki se jim niso hoteli pridružiti, vdrli v učne sobe in jim raztrgali knjige. Učitelji so morali na pomoč poklicati policijo, ki je več vročekrvnih fantov aretovala. Hll imate že srečke ..Slovenske Straže"? Naročite lih nI skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 M. Vrednost vseh dobitkov 20 000 K. MIROVNA POGAJANJA LAHOV IN TURKOV. »Berliner Tageblatt« poroča, da se je Giolitti že naveličal dolgotrajnih mirovnih pogajanj, ki nič ne napredujejo in jih je hotel žc prekiniti. San Giulia-no ga je komaj pregovoril, da jih ni prekinil. Zdi se kljub temu, da Lahom ni nič do nadaljnjih pogajanj. Iz Bero-lina tudi poročajo, da ne sme nikogar presenetiti, če prične laško brodovje zopet operirati in če nastopijo Lahi nasproti Turčiji z novimi nasilstvi. KOLIKO STANE LAHE VOJSKA? »Popolo Romano« poroča, da je dozdaj stala vojska na suhem 331, na morju pa 72 milijonov, skupaj torej 403 milijone. S prebitki zadnjih dveh let so pokrili 122 milijonov, ostanek pa razdele na bodočih šest let. Državna blagajna vojne stroške iz lastnih sredstev še lahko šest mesecev pokrije. Književnost. mača hiša ali stariši, ki se hič ali malo brigajo za krščansko vzgojo svojih otrok. Naj se katehet v šoli še tako trudi, naj še s takim trudom zida, doma se vse to podere. Zato ni nič čudnega, ako se kaj sliši o njih slabem obnašanju zunaj na cesti. To pa moramo pov-dariti, da je nekdaj bilo še slabše. Več se je slišalo izzivanja kakor sedaj. Samo en slučaj: Dogodilo se jo pred nekolikimi leti, da so otroci ljudske šole — seveda italijanske — napadli očitno na cesti s kamenjem svojega kateheta. p Imenovan je za provizoričnega učitelja na državni gimnaziji v Gorici g. clr. Karol P i r j e v e c. Sienkiewiczeva povest »Skozi pustinje in puščavo«, katero prinaša ravnokar »Ljudska knjižnica« kot 17. zvezek je najmičnejša Sienkiewiczcva povest: za vse sloje ehako zanimiva, vzgojna in poučna tako za mladino kakor za odraslega človeka, za priproste stanove, kakor izobraženca, vsem bo enako ljuba, vsem popolnoma razumljiva in priprosla. — Kaj tako lepega zna vstvariti lc silni duh. Sienkiewi-czev. — Slovenski prevod ima poleg tega tudi izredno nizko ceno namreč 2 K 80 v za broširan in 3 K 90 v za vezan izvod. — Katoliška Bukvama bo povest, v teku tega tedna poslala naročnikom Ljudske knjižnice. Nenaroč-niki naj jo pa blagovolijo posebej naročiti. Primorske vesii. — Imenovanje. V centralnem semenišču v Gorici je imenovan za namestnega učitelja moralke č. g. Ivan T u 1, ki je bil v ta namen poklican iz Avguštineja na Dunaju. Njegov prednik dr. U j č i č je rav-natelj-gospodar v Avguštineju in dvorni kaplan. p Italijanske šole v Voloski letos niso otvorili, ker manjka učnih moči. p Pazinska mladina. K neki notici v »Slovencu« z dne 16. septembra t. 1. med Primorskimi novicami in siccr o obnašanju pazinske mladine le nekaj opazk: Res je, da je pazinska italijanska ljudsko-šolska in gimnazijska mladina precej razuzdana. Kriva je seveda v prvi vrati te razuzdanosti do- Lfubllonske novice. lj Kupujte Slomškove razglednice. Slomškove razglednic? prodajajo v Ljubljani: Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva (Ničman), Ana .Ta-nežič, Florijanska ulica 14; Ana Okru-pa, Resljeva cesta; Iv. Podboj, Sv. Petra cesta; A. Škulj, Poljanska cesta; trafika Šoukal, Pred škofijo; trafika Fr. Štrkovič, Dunajska cesta; A. Suš-nik trgovec. Zaloška cesta. Razglednice se dobe tudi v pisarni »Slovenske Straže« na Dunajski cesti. lj Nekaj slik iz volišča. »Narod« se prav po nepotrebnem zaletava v dež. poduradnika g. Janežiča, ki je prišel volit s Studenca. »Narod« naj bi raje pogledal, kako so razni mostni uslužbenci agitirali. Meslnim užitninskim paznikom se je dalo prosto, da so agitirali in volilce lovili za Ribnikarja. Ravno tako se je videlo cel čas na volišču blagajnika mestne zastavljalnice. Tudi tržna redarja Potokar in Komo-tar sta se vpregla v agitacijo.' Med liberalnimi agitatorji so bili sedanji »uradnik« magistrata Keršič, ki je tako vzorno administriral O. Dolenčevo hišo v Cerkveni ulici in neki Mekinda, ki je svojo ženo prepustil svoji usodi. Zanimivo je, da so »okoličanski volilci«, o katerih so liberalci trdili, da značijo pravo »klerikalno izdajstvo« nad »napredno Ljubljano«, v liberalnih listih sedaj naenkrat proslavljam. Tako liberalci vsak dan drugo komedijo igrajo. »Okoličanski volilec« postane nakrat za liberalce »enakovreden«, ako se pusti vleči z vozovi liberalcev na volišče. Na vsak način liberalci s svojimi »zahvalami« »okoličanskim volilcem« svoje dosedanje vpitje sami najbolj dis-kreditirajo. Naša stranka je popolnoma mirno, brez agitacije nastopila — kar priča najbolj to, da ni preskrbela, da bi toliko okoličanskih volilcev ne c«talo doma. lj O soc. demokraškem konsum-nem društva je »Zarja« nedavno upila, koliko »dobička« imajo delavci od njega. Sedaj se pa vrše na magistratu zanimive poizvedbe o trditvah, da so v konsitmnem društvu v Ljubljani manipulirali 7. raznimi živili, mastjo, moko, celo s špiritom. Kakor čujemo, bo magistrat na podlagi svoje preiskave storil korake proti nekaterim soc. de-mokraškim voditeljem. Kak bo končni rezultat te zadeve, bomo poročali. lj 251etni jubilej svojega službovanja kot črkostavec v tiskarni firme Ig. plem. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani obhaja jutri gospod Avgust Obrekar. Jubilar je bil vseh 25 let stavec pri uradnem listu »Laibacher Zeitung« in je še danes. lj Izlet v Zagreb priredi na povabilo društva hrvaških inženirjev in arhitektov slovensko društvo arhitektov in inženirjev. Izlet se vrši prihodnji mesec in sc v Zagrebu pripravlja prisrčen sprejem. lj Velikodušen dar I. Hribarja. Iz Trsta nam pišejo: Veselico v korist družbi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu pri Trstu je počastil tudi I. Hribar. Ker dobro pozna znani »Mal položi dar, domu na oltar,« je segel ob vstopu globoko v žep in preplačal vstopnino oziroma daroval 60 vin., reci: šestdeset vinarjev; ravnatelj Hribar ni torej daroval nič več in nič manj kakor priprosti delavec Ba-retto. Toliko se mi je zdelo potrebno zabeležiti, da se otme pozabljivosti tudi to delo za narod. lj Ponarejeni 20vinarskl novci so v zadnjem času zopet v večjem številu začeli krožiti. lj »šišensko prosvetno društvo« vprizori v nedeljo, dne 29. t. m. v Št. Vidu v dvorani Blaž-Poiočnikove čitalnice igro »K r i v o p r i s e ž n i k«. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnice se dobe med tednom v društvu pri društvenem blagajniku v Sp. Šiški in na dan predstave v Št. Vidu. lj Vinska pokušnja se vrši danes od 5. do 9. nre pod kavarno »Evropa«. lj Vtlhotapec. V hišo Jožefe Peter-covc na Dunajski cesti se je včeraj vtihotapil nek nez;nan, okrog 50 let star moški in ji ukradel nove moške čevlje. Pozor Djed vtihotaucem! lj Nepreviden kolesar. Včeraj je delavec Matija Košir po Bleivveisovi cesti tako neprevidno vozil, da je zadel v 81etno Ano Amonovo, katera se je pri padcu na desni roki znatno poškodovala. lj G.Anton Žuraj, bivši trgovec na Jesenicah, nam poroča z ozirom na našo torkovo notico, da ga oblasti ne iščejo po tiralici, temveč je le poizvedovalo c. kr. okr. sodišče v Celovcu za njegovo sedanje bivališče, ker je važna priča v zadevi C. II. 152/12 v Celovcu. lj Kolo »Kinta« je bilo sinoči ukradeno iz veže Marnove gostilne v Rožni dolini g. fotografu Francu Kuncu. Kolo ima tovarniško številko 74.077 in je vredno 200 K. Baje je orožništvo tatu na sledu. lj E?žek: Zemljepis za II. g. razred se kupi. Ponudbe na upravo lista. Razne stvori. Higijenični muzej. Da sc izobražuje ljudstvo v higijeničnih vprašanjih in si tako ohrani zdravje in zabrani oziroma omeji bolezen, se je ustanovil v Parizu higijenični muzej. V prostorni dvorani se vrše predavanja o higijeničnih vprašanjih, ki so pristopna vsakemu. Zbirke kažejo gospodinjam, kako se preizkusijo živila, posebno goveje meso, kako izgledajo slaba in zdrava živila. Slike kažejo izpremembe vsled trakulje in drugih parazitov. Posebna pozornost je obrnjena na bolezni dojenčkov. Slike kažejo, kako lahko se inficirajo ljudje, če pijejo iz posod pri javnih vodnjakih, če uživajo odmetke živil itd. Posebni prostori so določeni za higijeno stanovanj, za javne tržnice, klavnice itd. V muzeju je tudi posebna biblioteka in laboratorij. Ta način nazornega nauka veliko bolj pripomore k higijenični izobrazbi prebivalstva, kakor še tako lepo pisane brošure. Starši bi pa morali kolikor mogoče doma gledati na higijeno, da se otroci že od mladih nog navadijo na snažnost in zmerno življenje. Marsikatera bolezen bi se zabranila in ohranil največji zaklad človeštva — zdravje. Morebiti bi bilo tudi v Ljubljani kaj sličnega mogoče. To bi bilo koristnejše kot »Hribarjev muzej« na Gradu. Kaj je z Janom Kubelikom, slavnim češkim virtuozom? »Pester Hirlap« je pred dnevi poročal, da je Jan Kubelik prosil mažarsko vlado, naj bi se mu dovolilo zamenjati njegov češki priimek z mažarskim priimkom. Zamena mu je bila dovoljena. Iz češkega Jana Kubelika je postal Mažar — Jan Polgar. Jan Kubelik reete Jan Pol-gar je postal ogrski državljan in si kupil domačijo v Debrecinu, kjer plačuje davke. Tako »Pester Hirlap« in za njim vse časopisje. — Nasproti tem poročilom pa piše »Magyar Orszag«: »Brzojavno smo vprašali slavnega umetnika, koliko je resnice na teh poročilih, pa smo dobili od njega samega brzojaven odgovor: Bil sem in ostanem vsekdar Jan Kubelik.« Nove Kubelikove gosli. Na prihodnjem umetniškem potovanju bo igral Kubelik na svoje nove gosli »Emperor«, ki jih je kupil od nekega londonskega milijonarja za 125.000 mark. Imenitne gosli so bile last milijonarjeve družine, ki jih je nekoč podedovala. A v dotični oporoki je bilo odrejeno, da se sme dragoceni instrument prodati le sočasnemu največjemu goslarju. Zdaj so 200 let stare. Skoraj 100 let ni nihče igral nanje in ravno zato imajo baje krasen zvok. Gosli so zavarovane za vsoto, katero je Kubelik zanje odštel. Sporazum med jugoslovanskimi gledališči. Kakor poroča sofijska »Večernja pošta«, se je sklenil sporazum med vsemi jugoslovanskimi gledališči za čim uspešnejše gledališko delo. Temelj temu sporazumu tvori deset točk, v katerih naj bi vsa jugoslovanska gledališča delovala edinstveno. Doseči se hoče medsebojno podpiranje s tehničnimi sredstvi, ureditev skupnega repertoarja, tako da se enainista drama predstavlja na vseh jugoslovanskih odrih z istimi igralci, nadalje se nameravajo razpisati skupne nagrade za originalne drame, skrbeti za varstvo avtorskih pravic, enako zakonodajstvo, enotno postopanje napram gostovanju tujcev in končno za povzdigo gledališke kritike. Ker se je načeloma dosegel v navedenih stvareh sporazum, se bo v doglednem času vršil sestanek zastopnikov vseh jugoslovanskih gledišč, da se sprejmejo definitivni sklepi. Zdravstvene razmere dunajskega delavstva. Meseca julija 1912. Bolniške blagajne na Dunaju štejejo 310.000 članov. Delonezmožnih vsled bolezni je postalo 10.574. Zbolelo je na tuberkulozi dihal 1119, na drugih boleznih dihal 767, za angino 506, za pljučnico 25, za influenco 122, na boleznih krvokrožnih organov 415, za boleznimi na želodcu in črevah 849, za revmatičnimi boleznimi 842; nezgod v obratu je bilo 2220. Umrlo jih jc 256, med temi 103 za tuberkulozo. Samoumorov je bilo 13. — Ali bi ne bilo mogoče tudi tako Statistiko za ljubljanske bolniške blagajne narediti? Zanimivo je dejstvo, da je bilo skoro 2Qi« nezgod in 10% tuberkuloze. Strašna nesreča v Anfteerpnu. Ob trdnjavskih vajah v Antvverpnu je ponesrečil vojaški zrakoplov. Dva častnika sta smrtno nevarno ranjena. Proti ruski agitaciji v Galiciji. V Galiciji so preiskali stanovanja več Rusom prijaznih agitatorjev, ki so jih nekaj zaprli. V Stanislavu so razpustili neko Rusom prijazno ognjegasno društvo. Zaplenili so tudi po društvih ruske zastave in ruska znamenja. Ogrska patrulja v Srbiji. Belgraj-ski listi poročajo, da so na srbskem bregu Donave dve uri hoda od Belgra-da Srbi ustavili 6 mož močno patruljo ogrske deželne brambe, kateri je poveljeval poročnik Sekeres. Patruljo so odvedli v belgrajsko prefekturo v polni vojaški opravi, kjer so jo zaslišali. Poročnik Sekeres jc izpovedal, da se je v čolnu, s katerim so patruljirali po Donavi, zlomilo krmilo in da je bila zato patrulja prisiljena izkrcati se v Srbiji. Stavka železničarjev na Španskem. Iz Barcelone poročajo, da v Kataloniji stavkajo po vseh progah železničarji, pripetili so se tudi nekateri slučaji sabotaže. Zenijski vojaki poizkušajo vzdržali red. Strašan vihar na Kitajskem. »Kol-nisehe Zeitung« poroča iz Šangaja, da je Eadnji tajfun v provinci Čekjan povzročil povodenj, ki je več vasi in mest uničila. Število mrtvih cenijo na 30.000 do 40 000. Morje meče na stotine mrli-čev na suho. Obsojena vohuna. Iz Varšave poročajo: Okrožno sodišče je razpravljalo 24. t. m. prvič na podlagi novega kazenskega zakona proti štirim obtožencem, ki so bili obdolženi, da so pruskim vojaškim oblastem izročili več vojaških dokumentov o mobilizaciji iz pisarne pešpolka v Ost rovu. Ko je bilo zaslišanih 20 prič, večinoma štabnih častnikov, so obtoženci priznali krivdo. Vojno sodišče jc obsodilo konjskega kupca Lipšica na 14inpol leta prisilnei-ga dela in soobtoženca Nobla,nskyja na 15 let prisilnega dela. Ostali so bili oproščeni. Nova železnica med Peferburgom in Moskvo. Svak ruskega carja, veliki knez Mihajlovič, je kupil 33.000 hektarjev veliko posest, po kateri se bo zgradila nova železnica, ki bo skrajšala dosedanji pot med Peterburgom in Moskvo čez Brody za 200 kilometrov. Samoumor Nogija. »Ruskoje Slovo« poroča iz Tokija o samoumoru generala Nogija sledečo senzacionainost: Eno uro pred pogrebom umrlega, mika-da se je vršila državna konferenca japonskih odličnjakov, ki so bili vedno v cesarjevi bližini. Po daljšem posveto-vainju so sklenili, da mora eden izmed njih izvršiti harikiri. S tem naj bi pokazali inozemstvu ljubezen do umrlega cesarja. Vsi so smatrali za čast, da se usmrte za cesarja, in končno je moral odločili žreb. Določen je bil za. harikiri general Nogi. General je odšel domov, kjer je ostal nad eno uro in molil domače bogove. Nato je obvestil o dogodku tudi svojo ženo, ki je odobrila njegovo namero in se odločila tudi sama, da umre z možem skupno. Nato so prišli njegovi prijatelji in znanci, ki so istotako hvalili njegovo namero ter mu izročili stari meč Samuraja, s katerim je tudi izvršil samoumor. Smrt pred poroko. V Aradu bi se imela vršiti pred dnevi neka poroka. Svatje so streljali vsled tega, ko so do-šli pred cerkev, iz samokresov. Neki Ivan Szered pa je po nesreči zadel ženina, ki se je mrtev zgrudil pred cerkvijo na tla. Nevesta je skoro znorela, Szered a pa so zaprli. Strašen samoumor dveh zaročencev, V San Diegu v južni Kaliforniji je zbudil veliko senzacijo samoumor nekega mladega para. Ugledni odvetnik Fol-son in hči nekega bogatega bankirja sta namreč sklenila, da se usmrtita, ker so se starši dekleta protivilt njujini poroki iz financielnih ozirov. Mladi mož se je odpeljal s svojo nevesto v okolico z avtomobilom. Drvil je s hitrostjo 80 kilometrov na uro proti nekemu prepadu, kjer so še videli ljudje, kako je spustil krmilo avtomobila in objel nevesto. Oba je zagnalo iz avtomobila ter so ju našli popolnoma razbita ns kamenilih tleh. Cena živine. Na ponedeljkovem dunajskem živinskem trgu v S t. Marxu, so bile cene živine zelo visoke. Pilani ogrski voli so nolirali do 130 K, nemški pitani voli dc 128 K metrski stot. Prvovrstno blago je doseglo ceno 135, oziroma 132 K. Take visoke cene na dunajskem trgu živina še ni imela. Vzrok je menda ta, da je jzostalc iz Galicije in Ogrske mnogo pošiljatev, ket so bili koncem prejšnjega tedna veliki židovski prazniki. Eksplozija v rudniku. V kalijevem rudniku v Oclsburgu sta bila pri raz-I streljevanju ubita dva delavca, trije P11 težko ranjeni. B.lgijska voJnSlta aviatika ponesrečila. Na letališču v Brasschachu, 10 kilometrov severno od Antwerpna, sta ponesrečila belgijska častnika Van Loo in de Manet, ki sta se dvignila v zrak na vojaškem letalnem stroju, ^in Loo je težko ranjen in bržkone ne bo okreval, de Manet pa je dobil le lahke poškodbe. »Mona Lisa« v Rusiji? Iz Pcterbur-ga poročajo da se nahaja pred letom v pariškem Louvru ukradena »Mona Lisa« v neki antikvarični umetniški zbirki. Nek peterburški list, ki je to vest prinesel, pravi, da je nekdo njegovih čitateljev videl sliko osebno. — Razstava za modo v Peterburgu. Sredi meseca novembra t. 1. se otvori v Peterburgu mednarodna razstava za modo. Razstava bo obsegala med drugim tudi čipke, klobuke, obleke, dežnike, solnčnike, fine damske čevlje, pohištvo i. dr. Rok za priglasitev je 14. oktober 1912. Programi, pravila in priglasilnice se dobe pri stalni avstrijski razstavni komisiji na Dunaju (I. Stubenring 10), en izvod je pa tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled. Ruski car okraden. Iz Peterburga poročajo; Carska družina, ki se namerava prihodnjo nedeljo preseliti iz lovskega gradu Bidlovice v guberniji Grodno za več tednov v lovski grad Spala v guberniji Pe-trikov, je doživela neljubo presenečenje. Na železniški postaji v Spali so namreč neznani lopovi ukradli iz nekega vagona dvornega maršalnega vlaka 120 funtov namizne srebrnine. Draginja na Dunaju. Znana A. F. Czi-hakova, dunajska trgovina z umetninami na Grabnu, bo prisiljen v začetku novembra zapustiti dosedanje lokale, ker je lastnik poslopja zvišal najemnino od 10.000 K na 14.000 K. Lastniki trgovine so se obrnili na hišnega posestnika, naj zviša najemnino le za 20 odstotkov, a med tem so zvedeli, da so lokali oddani že nekemu knjigo-tržcu. Trgovina bo konca oktobra na cesti, ker ne more dobiti drugih lokalov. Na Dunaju se za srednje velike prodajalne zahteva 10.000 do 20.000 K najemnine. V okolici Grabna pa so v zadnjem času podražili najemnine celo do 100 odstotkov. Sto kron za eno jajce. Praški listi poročajo o naslednji dogodbici: Pred nekaj dnevi je prišla v trgovino na Kralj. Vinogradih še dokaj čedno opravljena gospa kupovat jajca. Trgovec je pri tem zapazil, da je eno jajce gospe izginilo v žep. Ker pa ni poznal prodajalec v takih slučajih nobene šale, je peljal gospo na magistrat, da bi se dognala njena identiteta. Hoteč uiti javnemu škandalu, je dama na policiji obetala, da plača rada vsako ceno za jajce, samo da bi ne prišlo v javnost njeno ime. Trgovec je odnehal, a zahteval je za ukradeno jajce 100 kron z razlogom, da je pri tej gospe že večkrat opazil, kako so ji neplačana jajca izginjala v žep. Gospe ni preostalo drugega, nego plačati zahtevano vsoto. — Mislila je priti poceni do jajca, ali prebito drago ga je plačala. Strafen gozdni požar v Sibiriji. V guberniji Perm ob Sibirski železnici je izbruhnil gozdni požar. Gore gozdi ob meji Evrope z Azijo v romantični dolini Čusovodja. Železniški promet jc prekinjen. V požaru je zgorelo 20 kme-'tov. Svrcški prekop. V prvi polovici letošnjega leta je dobila uprava pristojbin od ladij, ki so plule skozi la prekop 70 204.000 frankov. Lansko leto v istem času pa 68,058 000 frankov. Skozi prekop je vozilo 2825 parnikov in 489 jadrnic. Vozilo se je pa parnikov: angleških 1769 s 6 668.445 tonami; nemških 351 s 1,547.951 tonami; holandskih 171 s 619.106 tonami; avstro - ogrskih 156 s 506.852 tonami; francoskih 110 s 396 887 tonami; laških 77 s 195.620 tonami; ruskih 66 s 178.608 tonami; japonskih 29 s 151.460 tonami; švedskih 19 s 69.277 tonami; danskih 22 s 65.772 tonami; norveških 27 s 38 624 tonami; španskih 13 s 35.544 tonami; grških 7 s 22.068 tonami; raznih 8 s 15.762 tonami; skupaj 2825 s 10,511.976 tonami. — Kakor je razvidno, stoji Avstro-Ogrska po številu parnikov, kakor tonelat, na četrtem mestu. Promet je zlasti iz Trsta precej živahen z Indijo, Kino in tudi •Tapanom. Lloyd vzdržuje s temi deželami redno zvezo. Iz Reke vozi prodnem parobrodna družba »Antlantica«. NESREČA NA ŽELEZNICI. Brzovlak je povozil danes opolu-dne 1 Olj tu.: ga Francata Govša, ko je nesel očetu kosilo. Prepeljali so ga nezavestnega v deželno bolnišnico. Nesreča se jc dogodila v Lazah. o®(300eo0oo0Q0ose 9 Ako še niste, | • pošljite naročnino! J 9QQQ & w i J V-iti t:* t-->t:> TeieronsRa in nrzolovoo poročilo. CESAR SPREJEL KRANJSKEGA DEŽELNEGA GLAVARJA DR. ŠUSTERŠIČA V AVDIENCI. Dunaj, 26. septembra. Danes dopoldne je cesar sprejel v Schonbrunnu kranjskega deželnega glavarja dr. Iv. Š u s t c r š i č a v avdienci. Dr. Šuster-šič se je cesarju zahvalil za imenovanje kranjskim deželnim glavarjem. Cesar je bil izredno milosten ter je izjavil, da ga je zelo veselilo, da je mogel imenovati dr. šusteršiča za kranjskega deželnega glavarja. Prepričan da jc, da bo dr. Susteršič izredno mnogo storil v dobrobit dežele. Ko je dr. Susteršič omenil neomajno zvestobo dežele Kranjske do cesarske rodbine in šc posebej do cesarjeve osebe ter je k temu pristavil, da je dežela Kranjska, dežela zvestobe, prekinil ga je vladar z besedami: »To jo dežela večkrat, dokazala in sicer v vseh razmerah«. Cesar se je nato z dr. Šusteršičom razgovarjal o deželnih zadevah ter sc je posebno živahno zanimal za akcijo dežele za povzdigo narodnega gospodarstva. Cesar je izrazil svoje popolno zadovoljstvo, Posebno se je cesar zanimal za osuševalna dela na ljubljanskem Barju in za sedanja dela, o čemer mu jc dr. Susteršič podrobno poročal. Pri tem je dr. Susteršič opozarjal cesarja tudi na bedo Barjanov. Nato je cesar prešel na razprave v vojnem odseku avstrijske delegacije, če-gar načelnik je dr. Susteršič ter se je izrazil, da je jako zadovoljen z dosedanjim razvojem razprav. Nato je cesar dr. Šusteršiča zelo prijazno odslovil. Dr. Susteršič se je po avdienci napram našemu poročevalcu izrazil, zelo čudi nad izredno fizično in duševno svežostjo cesarjevo, kakor tudi nad tem, kako je cesar natančno orientiran o raznih zadevah dežele Kranjske. Spomin cesarjev je naravnost presenetljiv in ga zanj lahko zavida marsikateri mladenič. IREDENTA. Trldent, 26. septembra. V Roveretu je orožništvo aretiralo dijake Perottija, Lorenzija in Zanettija. Poslednji jo bil predsednik razpuščenega društva tren-tinskih dijakov. Aretacije so v zvezi z dijaškim shodom, ki je bil te dni v Rivi. TURČIJA HOČE IZSILITI INTERVENCIJO VELESIL. Belgrad, 26 septembra. Turki pošiljajo na črnogorsko mejo nove Čete. Mobilizacija v drinopoljskem vilajetu je gotova stvar. Vse to in težave, ki jih dela porta prevozu orožja za Srbijo, kaže veliko bojno razpoloženje. V dobro obveščenih diplomatičnih krogih sodijo, da hoče Turčija izzvati vojno na Balkanu, da prisili velesile k intervenciji, ki naj bi ugodno vplivala na mirovne pogoje z Italijo. IZ RODBINE PRINCEV PARMA. Baden, 26. septembra. Tu je danes umrl sedemletni princ KarOl Parma, starejšega sina Elije Parmskega. Umrli princ je nečak nadvojvode Friderika. Dunaj, 26. septembra. Pri avtomobilu! nesreči ranjeni princ Rene Parmski se tudi danes bolje počuti. DEFICIT ČEŠKE. Praga, 26. septembra. Proračun Češko, za leto 1913. izkazuje 29'/•> milijona kron deficita, za en milijon več kot leta 1912. KOMISARIJAT OSTANE? Budimpešta, 26. septembra. Čuvaj je baje prepričal ministrskega predsednika o potrebi vzdržanja komisarijata na Hrvatskem. Čuvaj hoče še kot komisar izvesti volitve. Čuvaj je danes odpotoval iz Budimpešte v Zagreb. AVTOMOBILNE NESREČE NA DUNAJU. Dunai, 26. septembra. Tu je danes neki šofer dirkal za slavo z vlakom. Pri tem je prišel pod avtomobil llletni deček Jožef Reinhofer. Deček je bil takoj mrtev. Včeraj je na Dunaju povozil in usmrtil neki avtomobil 151etno deklico Katarino Katka. IZ SRBIJE. Belgrad, 26. septembra. Srbska vlada jo izročila iz državnega zaklada srbski narodni banki štiri in pol milijona dinarjev, da odpomorc tako vsled splošnega vznemirjenja nastalim oviram v denarnem prometu. ODPUŠČENE BOLGARSKE ČETE. Sofija, 26. septembra. Vojni minister je odpustil četo, ki so sodelovale pri velikih vojaških vajah. ATENTAT NA POŠTNI VLAK. Solun, 26. septembra. Na poštni vlak je bil izvršen atentat s peklenskim strojem. Od potnikov ni nihče ranjen. REVOLUCIJA NA OTOKU SAMOS. Carigrad, 26. septembra. Turške posadke so sc pred grškimi vstaši umaknile v gorovje. Pred mestom Vathy sta ukrcani angleška in francoska križanca. Pridruži se jima še ona ruska. TAIFUN NA JAPONSKEM. Tokio, 26. septembra. Vsled taifu-na jo Tokio takorekoč popolnoma ločen od svetovnega prometa. Več parnikov je pbnesrečilo. MARCONI PONESREČIL. Rim, 26. septembra. V bližini Spe-zije je trčil avtomobil iznajditelja brezžičnega brzojava, Marconija, z nekim drugim avtomobilom, ki se jc vozil iz Genove. Marconi je nevarno poškodovali na očesu, njegov tajnik in šofer sta dobila lahke poškodbe; Marconijevi soprogi se ni zgodilo nič. Društva. »Kat. slovansko izobraževalno druš.vo v Sorici« priredi dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih g. L. Pin-tarja veselico s sodelovanjem pevskega zbora in igralcev iz Podbrda s sledečim sporedom: 1. »Pogovor z domom«, Volarič, mešan zbor. — 2. Igra: »Ne kliči vraga«. — 3. »Tičica gozdna«, Mayer, mešan zbor. — 4. »Rad bi bil župan«, šaljiv prizor, Seljak. — 5. »Škrjanček«, I-Iubad, mešan zbor šesteroglasno. — 6. »Sezona ovsa«. — 7. »Venček narodnih pesmij.« — 8. Šaljivo srečkanje in 9. Prosta zabava. Vstopnina: Sedež 1 K, stojišče 60 v. — Prcplačilo se hvaležno sprejme. Cesarice Eli?a!efe loterij za - UmM in slro^lnskl 'km. - Žretmnje dne 4. oktobra 1912. Glavni dobitki 25.000 K, — 5000 in 1000 E na zahtevo v gotovini. — Gospod UBALD PL. TRNKOCZY lekarnar v Ljubljani. Na priporočilo gosp. Medic-a naro- I čil sem bil za poškušnjo 1 zavoj Vašega „Sladin-čaja". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mojemu 4 mesece staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno z Vašim res izvrstnim „Sladnim čajem" (znamka „Sladin") hraniti in otrok se ga je tako privadil, da bi sedaj brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas uljudno prosim, pošljite mi po četrti pošiljatvi takoj še nadaljnili 6 zavojev Vašega „SIadnega čaja", katerega bo-dem vsakemu najtopleje priporočal. Škofljica, dne 12. februarja 1912. Odličnim spoštovanjem udani Vinko Ogorelec ml., 179 lesni trgovec. Meteorologtčno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm -. Cas opa- ~ j zovanja -j Stanj o baroni etra v mm Temperatura po Colzijn Vetrovi Kebo •r1 u j ji > 24 > 25 9. zveč. 735-6 8-3 sl. szali. oblačno 00 26 7. zjutr. 2. pop. 736-6 73.-3 7-3 9-8 sr. sever sr. svzh. I Srednja včerajšnja temp. 9-1°, norm. 13'5". Išče se za župnišče blizu morja skromno ki zna kuhati in se razume tudi na druga hišna dela. Naslov pove uprava lista pod št. 3076. 3076 Tužnirn srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospa Terezija Seršen danes, dne 26. t. m. oh 3. uri zjutraj, previdena s svetimi zakramenti v visoki starosti 98 let mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši 27. t. m. ob 5. uri popoldne na tukajšnjem pokopališču. škofja Loka, dne 2(5. sept. 1912. 3079 Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse sožalje in dokaze odkritega sočutja v priliki britke izgube nepozabnega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospoda Ivan Merzelj, posestn'k in gostilničar izrekamo globoko ginjeni vsem prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Rusu za njegovo požrtvovalnost, vsem daro-vntel.jem krasnih vencev in vsem, ki so naš?ga preljubljenega spremili tako častno k večnemu počitku bodi pre-srčna hvala. V Ljubljani, 26. septembra 1012. Globoko žalujoči osta'!. 3077 Kreukega dečka t <3 iz poštene lriSe, s prim. Šolsko izobrazbo in pridnega trgovskega pomočnika spre'me večja eissportna firma na Dolenjskem. — Oni, ki razumejo nekaj nemški in iinajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod 311, poste restaute Karmel. o028 ■me——«c—■■časa—a i —i ■ Žitno kavo, najpopolnejši Izdelek zadnjega časa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K — po povzetju na vsako nvstro-ogrsko pošto. K \saki pošiljki se priloži prav lepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šutulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav lopi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586 Češko. 3016 Sprejmeta se takoj v trajno delo dva izurjena čevljarska Anton Breceij, L naijana, Sv. JaKolja tri] G. sprejme »Prva ljubljanska higi-jenična mlekarna" Slomškova ulica 3. 3078 r f • i, h -) Mestni trg št. 13 3033 3 Ustnnovlj. 1856 priporoča svoja n&B*atma vi na liter po 88, 96 in 1 krono 28 vin. sprejme kandidata (tudi začetnika). Modni salon Stuchly~P 3 Židovska ulica 3 307 asehke Priporoča cenjenim damam tu in na deželi, svojo krasno zalogo zimskih klobukov za dame in deklice. Popravilo točno. Cene znano nizke. Žalni klobuki vedno v zalogi. » nsls lami" i Eijlli i razpisuje mesto Nastop takoj. Pismene prošnje jc vložiti pri odboru, (pisarna v Vegovi ulici št. 5. v hiši Glasbene Matice.) 3042 I! 4 K 75 vinarlev v» 11 znaša mesečni obrok za n srefto ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto: (00.000 frankov ! DO.OOO frankov >00.000 frankov 200,000 frankov 200.000 frankov 200.000 frankov 2605 skupuj 1,800.000 frankov PrlbodnjB žrebanje 1. oktobra 1.1. Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečkb' v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. Pojasnila daje Z3, u Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič Ljubljana, Kongresni trg štev. 19. kavčug - podpetniki. Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. Prodaja. Podpisani prodam iz proste roke ___« r IU H s 4 kamni in stopami in zraven več poslopij, pripravno za večje podjetje. Stoji v sredini mesta na močni gotovi vodi. Proda sc eventuelno tudi 3034 3 gj Ki 1111! lil? nasproti župne cerkve, prostorna za vsako trgovino. Plačilo ugodno. Avgust Terpinc, Kamnik. za takoj, ki razume izdelovati sekire in plan-kače. — Plača po dogovoru. — Zglasiti se ic pri Janez DeHabro, kovaški mojster, Lokave« pri Ajdovščini. 3004 c)iox>o ^eftc-vta^o in -^imafto £Cacjo ■za zavitke o&Čefle pti. cft. ^ILitVfaitc ^ti-itatjceia -uCica 'Vzorce na cafitcvo. feci\a ni^fle. ŽojttevSa mano do&ta. 2932 Proda sc zaradi selitve dobro ohranjen po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava Slovenca pod St. 3038. 3038 Izgotovljene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini 2934 Ljubljana Pg*| JJ]ff)fu zrap. ihofije »E POTREBŠČINE vseh vrst, kakor tudi vse potrebščine za urade priporoča po naj-— — nižjih cenah ———- Mariia Tšf a* rrgov5na s papir" lllUl ilffi 1IUII jem in galanterijskim blagom, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 26 (nasproti »Zlate kaplje«.) 2872 I | I & & t