f I I I 3"XJ8571 4019 9 8 TISKOVINA Poštnina plačana ,pri pošti 3102 Celje 'lili ■ 1 , ■ i hrastnik - trbovlje - žagarje - litija v* - radeče .i t ZANESLJIVE INFORMACIJSKE REŠITVE Poiščite več informacij na WWW.rsh.si /' I S 4 J "'"V* lin* i -1 J11, letnik 20 '09, cena 1,13 € p y - Katarinina ßtägeBc W 07©/7felB ® 1W Itrasne v Mr« na ßlaHrii M Samo: 031 726 814 Äßvfos f Aleš: 041615 2000 c ----- 1,5 \ Aleš: 041615 050 masažni aparati www.semos.si ZEPOZJAZA Vs Dvomne so mzilclili na tri igrišča Za 650 mladih rokometašev in njihovih spremljevalcev je skrbelo okoli sto prostovoljcev, zato lahko rečemo, da je bil dogodek spet pravi športni podvig. Tekmovali so hkrati na treh igriščih - na Dolu, v Hrastniku in v Radečah, živahen in pester je bil tudi spremljajoči program, ki je vseboval tudi lov za nagrade. Marka Planincu, duši dogajanja, pomaga Miladin Kozlina iz Celja Vsi so bili navdušeni nad organizacijo, še posebej ekipa rokometnega kluba Vinodol, ki je prispela z otoka Krka že v petek in so prespali v planinskem domu Gore. V soboto, 30. maja 2009, je potekalo odprto prvenstvo v mini rokometu, ki ga je že desetič organiziral RK Dol TKI Hrastnik. Nastopilo je 65 ekip iz 39 rokometnih klubov Slovenje in Hrvaške. Športno obnašanje koristi tudi r vsakdanjem življenju Generalnemu spozorju Lafarge cement iz Trbovelj se je letos pridružil Petrol, poleg teh pa še kopica sponzorjev z Občino Hrastnik in Miranom Jeričem na čelu. Pokale in priznanja najboljšim ekipam in posameznikom so delili državni rokometni reprezentanti iz Celja Dragan Gajič, Miladin Kozlina in Miha Gorenšek, najboljšim pa so čestitali tudi župan Miran Jerič, Iztok Virant, predsednik uprave Lafarga in evropski poslanec Jelko Kacin. Končni vrstni red: DEČKI 1998: 1. RK Jeruzalem Ormož 2. RK Celje Pivovarna Laško 3 .RK Mokre Ig DEČKI 2000: 1. RK Rudar Trbovlje 2. RK Mokre Ig 3. RK Dugo selo - Hrvaška DEKLICE 1998: 1. RK Vinodol 1 ekipa 2. RK Vinodol 2 ekipa 3. RK Matul ji DEKLICE 2000: 1. RK Vinodol 2. RK Matulji 3. RK Piran Sanja Omerzcl obiskuje 4. letnik vzgojiteljske, tokrat zadolžena zn avtomat v kavo Slike in besedilo: Fanči Moljk ©Di Morate prebrati: Mini rokomet -Zasavje 2009 Psi lajajo - karavana gre mimo V Zasavju kljub krizi solidarnost na ravni Prepričljiva Katarinina Angelca V Hrastniku srečanje mladih gasilcev Intervju: »Šola je naš drugi dom« Tajnica leta 2009 Špegu: Igor Goste Kofetkanje: Delavska godba Trbovlje M 4% ©D ji Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanti Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmail.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (sjso.oositi, polletna 13,52 EUR (3.2«,oosit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. mwK © MBMP! ' jf r f daj pa res ne vem ali naj me skr-JL^ibi ali veseli ali bi nekaj vmes. Trbovlje praznujejo! Zagorje se jezi, da 'ma đost'. Hrastnik sc pripravlja na Rdeče revirje, Litija na občinski praznik, vsi Slovenci, z Zasavjem vred pa na volitve poslancev v evropski parlament. Ampak! Vse skupaj se mi zdi kot slaba šala. Saj nekako še razumem, da so v občinskem in državnem sve-predstavniki različnih strank. Tudi drža- v 1 j a n i so člani tam, kjer jim več ponudijo (roko na srce, da je to res!), pa naj bo v blagu ali denarju... In potem se med seboj grdo gledajo, si oponašajo, se hvalijo in šimfajo vsevprek sosedovo pripadnost. Ja - tako je lahko doma, v domačem ribniku. Ampak, ko se je treba postaviti za svoj bajer v večjem jezeru, takrat se ribice združijo in si izberejo enega ribona, ki se bo gor postavil za ves ribji in žabji in še kakšen domač zarod. Kaj pa mi počnemo? Bomo poslali enega ali dva ribona, enega žabca in še kakšnega komarja za povrh in po najbolj zdravi logiki se bodo požrli med sabo. Pa kako lahko poslanci raznih levih in desnih in še sredinskih za povrh, predstavljajo en narod v evropskem parlamentu? Pa še majhen za povrh! Edino hudo modro in meni zelo všečno dejanje so naredili v ponedeljek mladci iz Čemšenika. Po pravici povem, da sem bila po večurnem žiga-žaganju pod balkonom in ker zaradi gostega drevja nisem nič videla, že zelo nejevoljna in tudi preplašena. Menda mi ja ne žagajo moje rdeče bukve!? Ker pa je Zasavc na prvem mestu, sem lepo klofala po tipkovnici in poslušala žaganje. Pa je bilo treba mojemu kosmatincu dvigniti tačko. Greva - za grabn... in v parku pri občini gruča mladih fantov nekaj proslavlja. Ja, radovednost je pa huda bolezen in včasih zelo koristna: »Smo iz Čemšenika,« mi pojasni mladenič in ponudi pravo domačo medico. »A veste, kaj je to?« in pokaže na obeljeno smreko z vencem pod vrhom in s trboveljsko občinsko zastavo prav na špici. Ja, itak. »Pa veste, kaj je danes?« Mhm, tudi to vem - občinski praznik. »No, čemšeniški fantje smo se odločili, da vam postavimo mlaj za praznik!« Prav nič ni važno, kako, zakaj - važno je le to, da so Trboveljčanom sosedje dali darilo za praznik in to ne kakršnokoli - na roke so ga postavili! Hvala, fantje! Prižgali ste luč v oknu učitelja Kalan-dra...(Cankar) in urednica Marta miewJA nem me 19. ZOM Naslovnica: K ^ Katarina Pajer - MG Svoboda Trbovlje ^ za avc Lajztanihi %% IM •* ^ % V najlepšem mesecu leta praznuje teta Lojzka. Letošnji maj je bil zanjo še posebej svečan, saj je lurjeva teta, kakor jo kličejo krajani in prijatelji z Mlinš, praznovala 90. rojstni dan. Vsak človek ima željo in potrebo, da je zaželen. V majhnem kraju, kot so Mlinše, se tega dobro zavedajo. Mladi, nekoliko starejši in že »zreli« se medsebojno spoštujejo in imajo radi. Lep primer za to je bilo praznovanje 90 letnice domačinke Lojzke. Članice Medgeneracijske skupine za kakovostno starost Mlinček, KO RK Mlinše in predsednica KS Mlinše-Kolo-vrat so teto Lojzko obiskale ob njenem jubileju. Nasmejana in vesela jih je v krogu svojih sinov, snah, vnukov in pravnukinje pričakala na dvorišču svoje domačije. Slavljenko so pozdravile s pesmijo in harmoniko. Po čestitkah in lepih željah so bile obiskovalke povabljene v hišo. Preden so vstopili v kmečko izbo, je teta tiho povedala: » Vesela sem, da ste prišle.« Teti Lojzki so zapele » Kol' kor' kapljic, tol' ko' let...« in pritegnila jim je tudi ona. Miza je bila bogato obložena in ob dobrotah, ki jih je ponujala, je druženje minevalo v pri- jetnem klepetu. Teta je bila sicer bolj molčeča, vendar pa je ob iskrivih in hudomušnih pogovorih z vsemi in vsakim posebej dobrohotno prikimavala in povpraševala, česar ni dobro razumela. Pri njenih letih ni čudno, da vsega ušesa ne morejo ujeti. Po dobrih dveh urah so se obiskovalke poslovila. » Kako malo je treba, da razveseliš človeka!« Teta Lojzka, skromna kmečka ženica, je z žarom v očeh pokazala, da ji je obisk dobro del. Vse njeno življenje je bilo razdajanje, skrb in predanost družini - možu, dokler je živel, trem sinovom in domu. Teti Lojzki so vsi hvaležni za čas, ki so ga preživeli z njo v življenju in ob prazniku. Se na mnoga srečna in zadovoljna leta, teta Lojzka z Mlinš! Besedilo in slike: Stana Vidmar 3Bä@(saim jpswfeass MmämlLöÄSk' Ivica in Ludvik sta 1 7. maja pred pričama ter v krogu številnih sorodnikov in prijateljev že tretjič rekla »DA«. Ponovno zakonsko zvezo je potrdil zagorski župan Matjaž Svagan. 60 skupnih let ni malo, vendar sama pravita, da je šlo vse zelo hitro in da sploh ni dolgo nazaj, ko sta se 14. maja 1949 prvič poročila. Z ljubeznijo in spoštovanjem sta premagala vse težave. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, danes pa z velikim veseljem razvajata dve vnukinji, ki sta bili tudi njuni poročni priči. SREČNO BISERNA POROČENCA! V ponedeljek, 01. 06 2009, je bila v Trbovljah ob občinskem prazniku tiskovna konferenca, na kateri so spregovorili trboveljski župan Bogdan Barovič, podžupana Metod Kurent in Mitja Rozine ter občinski strokovni sodelavci. rmm V občini je bilo v obdobju enega leta narejeno veliko. Se posebej je župan pozitivno ocenil delo občine v času od 15. septembra 2008, ko naj bi se uradno začelo govoriti o svetovni krizi, pa vse do današnjih dni. Občina je zaradi dobrega predhodnega delovanja imela toliko prednosti in podlage, da je lahko tudi v omenjenem sicer kriznem obdobju nemoteno izvajala načrtovane dejavnosti. Kot je dejal župan, sta bila njegova skrb in delovanje na državni ravni usmerjena predvsem na tri področja; ohranitev delovanja energetike. Rudnika Trbovlje in Termoelektrarne Trbovlje, saj so v RTH ocenjene neto zaloge premoga 3 mio ton, socialno in gospodarsko stanje občine Trbovlje in ohranitev trboveljske bolnice glede na bližajoči sprejem nove zakonodaje na področju zdravstva. Podžupan Metod Kurent je poudaril pomen centralne čistilne naprave, ki je ob občinskem prazniku začela poskusno obratovati. V Trbovljah je bilo v zadnjem času zgrajeno 5 km primarnega čistilnega sistema voda, v prihodnje pa bo potrebno postaviti še sekundarno omrežje, ki bo obsegalo še nekajkrat toliko kilometrov kot primarni sistem. Z izgradnjo sekundarnega omrežja bo treba pohiteti, saj bodo sredstva EU predvidoma na razpolago zgolj še do leta 2013. V sklopu tretje razvojne osi bo občina vztrajala pri izgradnji tunela pod Mrzlico in priključitvijo mesta na avtocesto. Načrtujejo energetsko sanacijo javnih objektov, predvsem šol. Želijo uresničiti projekt in na trboveljskem kopališču dograditi vse potrebno za letno zimski bazen in čimprej začeti z izgradnjo Mladinskega centra. Podžupan Mitja Rozina je dejal, da za delo na občini prejemajo pohvale. Direktorji javnih zavodov so končno spoznali, da morajo za uspešno poslovanje ustvarjati tudi lastne dohodke. Podžupan je poudaril, da Trbovlje postaja živo mesto, saj se je občutno povečalo število zanimivih prireditev. Ob obisku ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča so se začele premikati stvari glede energetske sanacije šol v Trbovljah. Glede na to, da se država ukvarja s pomanjkanjem proračunskih sredstev, pa so se ustavile vse dejavnosti, povezane z izgradnjo Centra obšolskih dejavnosti na Planini. Finančno stanje občine je ves čas v okvirih normalnega. V mesecu juniju pa bo potrebno sprejeti že drugi rebalans občinskega proračuna, saj bo potrebno najeti likvidnostni kratkoročni kredit v višini 400 tisoč EUR. Občina pa bo, zaradi zapletov pri nameravani prodaji šole Alojza Hohkra-uta, morala najeti tudi dolgoročno posojilo v višini 1 mio EUR. Le tako bodo lahko začeli z nameravano sanacijo OŠ Trbovlje. Lahko pa nastopijo tudi kakšna nova pozitivna dejstva, ki bi vplivala na nekatere odločitve, saj je pred vrati razpis EU o energetski sanaciji objektov. Na občini so bili neuspešni z razpisi o prodaji občinskih nepremičnin. Konec bo oddajanja poslovnih prostorov raznim društvom pod ugodnimi pogoji. Dobro je sodelovanje s stanovanjskim skladom, kar omogoča načrtovano pridobitev neprofitnih stanovanj. V Trbovljah so občinski praznik zaznamovali s številnimi otvoritvami novih pridobitev. Svečanemu in prazničnemu vzdušju, pa je zagotovo pripomogel tudi mlaj, ki so ga na pobudo mladenk in mladeničev iz Cemšenika ter v družbi trboveljskih vrstnikov v imenu medobčinskega sodelovanja družno postavili v parku pred občinsko zgradbo (stran 44). Tekst in slika: M.A.Š. Q§r^djnjja slovesnost: Na večer prazničnega dne, 1. junija, ko Trbovlje praznujejo občinski praznik v spomin na spopad delavcev z Orjuno leta 1924, je bila v gledališki dvorani osrednjega kulturnega hrama slovesnost. Med kulturnim programom so podelili letošnje občinske nagrade in naziv častnega občana. Častni občan Trbovelj je postal profesor Miha Gunzek. Pri trinajstih letih je začel igrati pri Delavski godbi Trbovlje, študiral je na konservatoriju v Ljubljani, prvo službo je dobil leta 1938 v Beograjski državni operi. Po vrnitvi v Slovenijo je igral v mnogih eminentnih orkestrih, dirigiral zabavnemu orkestru RTV Ljubljana, začel poučevati na Akade- miji za glasbo, kjer je bil od leta 1974 do 1982 tudi rektor in dekan. Zabavni orkester je ustanovil tudi v okviru Delavske godbe Trbovlje, torej orkestra, ki ga je vodil dolga leta in z njim dosegel svetovno slavo. Za svoje delo je prejel številna priznanja, njegovo delo pa je tesno povezano s trboveljsko Delavsko godbo in trboveljskimi klarinetisti in glasbeno umetnostjo v Sloveniji na spoloh. Prvojunijsko nagrado je občinski svet občine Trbovlje podelil dr. Juretu Knezu za izjemno delo na področju tehnološkega napredka in raziskovalno razvojnih projektov. Jure Knez je leta 2000 ustanovil podjetje Dewesoft, podjetje, ki izdeluje opremo za komunikacijo med vesoljskim plovilom space shuttle z Zemljo. Podjetje, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo programske opreme in opreme za merilnike ter s proizvodnjo merilnih sistemov za najzahtevnejše uporabnike v svetu. Ime Trbovelj je zapisal na svetovni tehnološki zemljevid. Drugo prvojunijsko nagrado je občinski svet podelil Čebelarskemu društvu Trbovlje za več letno uspešno delo, ohranjanje okolja in tradicije v občini Trbovlje. Čebelarsko društvo za Trbovlje in okolico je bilo ustanovljeno marca 1921. leta. Dolga leta so sodelovali s hrastniškimi čebelarji, ko pa so ti ustanovili svoje društvo, so trboveljski čebelarji delovali bolj skromno do leta 1987, ko so oživili domače društvo. Danes v društvu sodeluje 24 aktivnih čebelarjev, ki oskrbujejo dvesto do tristo čebeljih družin. Na svečanosti je bil gost književnik in politik Tone Partljič, zbranim je spregovoril župan Bogdan Barovič, po končani slovesnosti pa so se obiskovalci zadržali na družabnem srečanju v avli Delavskega doma. MaH za avc j® fiwftegc Psi lajajo s» karavana %m mično Polemika okrog izdanega dovoljenja ARSO trboveljski cementarni, ki dovoljuje sosežig odpadkov, še zdaleč ni končana. Ne okoljevarstveniki ne cementarnarji se ne dajo. Ob vseh vprašanjih, ki tarejo Zasavčane zaradi o-ne-snaže-nega okolja, tudi trboveljski župan ni bil ravnodušen. Na Agencijo republike Slovenije za okolje je v maju naslovil pismo, v katerem jim postavlja tri vprašanja in to zaradi tega, ker verjame v pravno državo in v to, da so bila upoštevana vsa določila evropske in slovenske zakonodaje, vendar pa da so predstavniki Ekokroga drugačnega mnenja in zato sprašuje: - o izvoru odpadkov odgovor ARSO: Odločba ne govori o izvoru odpadkov, ker to ne more biti predmet odločanja. Taka odločba, ki bi izključevala odločbe države, še posebej članice EU, bi bila v nasprotju s predpisi. V odločbi pa so natančno navedene vrste odpadkov. Uroš Macerl: V okoljskem dovoljenju na 14. in 17. strani jasno piše o vrsti in količini uvoženih odpadkov ter odpadkov iz držav članic EU, o katerih mora upravljavec voditi evidenco, oziroma kadar zavrne odpadke iz EU in tretjih držav, mora o tem obvestiti pristojne organe. - o možnosti nastanka sežigalnice odgovor ARSO: Dovoljenje je izdano izključno za sosežig odpadkov v cementarni. V primeru prenehanja proizvodnje cementa in spremembe naprave v sežigalnico pomeni, da bi šlo za večjo spremembo, za katero je potrebno pridobiti spremembo dovoljenja oziroma novo dovoljenje. Tudi pogoji sežiga odpadkov, mejne vrednosti in pogoji obratovanja sežigalnice so povsem drugi, kot v primeru sosežiga odpadkov. Uroš Macerl: Zakaj so v dovoljenju omenjeni postopki, ki se nanašajo na sežigalnice? - o višjih vrednostih v dovo- ljenju, kot jih dovoljuje slovenska in evropska za- konodaja Odgovor ARSO: To je dezinformacija, ki nikakor ne drži. Vsako zadevo, ki smo jo zapisali v dovoljenje, smo nekajkrat preverili in vključili vse razpoložljive strokovne potenciale, ki jih imamo. Odločba je absolutno skladna z vso veljavno zakonodajo. Uroš Macerl: zakon res dopušča povečanje emisij skupnega organskega ogljika zaradi surovine, toda ali se županu vendar ne zdi čudno, da Arso LC dovoli 200-kratno povečanje? Pod odgovore se je podpisala Tanja Dolenc, univ.dipl.inž. gr., direktorica Urada za varstvo okolja in narave. Poleg tega je pojasnila, da ima Občina Trbovlje še vedno status stranskega udeleženca v postopku, zato so jo seznanjali z vsemi koraki in vso dokumentacijo, tako da je imela (oziroma njeni predstavniki) možnost za aktivno udeležbo v postopku in so ji bili na voljo za vse informacije. Poslali so ji tudi odločbo o OVD in v času pritožbenega roka ni bila oddana pritožba s strani občine. Stranski udeleženec Uroš Macerl, vidni predstavnik Ekokroga, kmet z iz Ravenske vasi, pa je pravočasno podal pritožbo po pooblaščenem odvetniku in to pritožbo je v vednost dobila tudi občina Trbovlje. V nadaljevanju bo stekel pritožbeni postopek skladno s predpisi. Tako na Uradu za varstvo okolja in narave na Ministrstvu za okolje in prostor RS. Pritožba Uroša Macerla, po njegovih besedah, obsega več deset strani in jo je gradil predvsem na količinah nekaterih najspornejših snovi v izpustu v ozračje. V Ekokro-gu trdijo tudi, da je država prekršila pravico Zasavcev do zdravega okolja, ki je zapisana v aarhuški konvenciji. Tožba družbe Lafarge proti Boštjanu Pihlerju iz leta 2006, ki so mu očitali posredovanje letaka, ki primerja delovanje Cementarne Trbovlje in takratnega direktorja Francija Blazneka z delovanjem vodje Rajha Hitlerja, je dobila epilog. Cementarna je tožbo izgubila, oziroma je bil toženi, po pričanju dveh prič, oproščen. Sodnica Okrajnega sodišča v Trbovljah, Marjana Skerbic Čebela, je razsodbo utemeljila s tem, da sodišče spozna obtoženca kot krivega, če ima stoodstoten dokaz za obstoj očitanega mu dejanja, ona pa ga ni imela. Lafargeov odvetnik je že napovedal pritožbo na višje sodišče. S tem še ni konec Pihlerjevih obiskov na sodišču. Tokrat ga toži trboveljski župan Bogdan Barovič: »Za zasebno tožbo proti Pihlerju sem se odločil zaradi številnih laži in lažnivih izjav, naperjenih proti meni. Tožim ga, da bo lahko dokazal svoje trditve o tem, da me Lafarge plačuje. Verjamem v pravno državo in če mi dokaže, da sem na ta račun dobil kilogram cementa ali vsaj deset centov, bom kriv.« Pihlerjev komentar pa je: «Ta poteza je zgolj nadaljevanje Barovičeve kleče-plazniške politike do družbe Lafarge in poskus uničenja zasavskega ekološkega gibanja. V svojih elektronskih predstavitvah ne vidim nič takega, da bi me moral tožiti.« Na zadnji seji trboveljskega občinskega sveta 18. maja 2009 naj bi, po podatkih s tiskovne konference Zelenih Slovenije, trboveljski okoljevarstveniki - civilna iniciativa in občinski svetnik Branimir Bajde, predložili okrog 400 podpisov za razpis referenduma, kakršen bo v Zagorju. To se ni zgodilo, vendar so naslednji dan od župana in občinskega sveta zahtevali sprejetje odloka o prepovedi sežiganja odpad- kov v občini. V Zagorju referendum o sose-žigu bo, vendar tudi ne brez razpok v soglasnosti. Zare-sovci so, kot edina zasavska politična stranka, odklonili referendum, ne samo zagorski, ampak tudi trboveljski in hrastniški. V njihovem imenu je Gašper Koprivšek, novi svetnik v zagorskem občinskem svetu, potrjen na 8. korespondenčni seji OS v maju, povedal, da se sicer ne strinjajo z okoljskim dovoljenjem, vendar pa rešitve niso ponudili. Menijo, da bo posvetovalni referendum v Zagorju samo povečal nadaljevanje trenj med zasavskimi občinami, kar se že v preteklih letih ni izkazalo za dobro, poleg tega se troši davkoplačevalski denar, koristi pa ne bo. Zupan Matjaž Svagan zavrača tako stališče Zaresovcev s trditvijo, da jim je kapital pomembnejši od ljudskega izrekanja in da davkoplačevalce referendum ne bo stal niti en cel evro, saj je razpisan skupaj z volitvami za poslance v evropski parlament. Ustavno sodišče je o protiustavnosti oziroma ne-zako-nitosti takega referenduma, na kar so se opirali trboveljski in hrastniški Občinarji, odgovorilo, da je tak posvetovalni referendum popolnoma zakonit. Med tem pa...C Lafarge Cementarni Trbovlje »v skladu z okoljskim dovoljenjem in zakonodajo« (kakor so zapisali v odgovorih na vprašanja Dela) »uspešno nadomeščajo fosilna goriva z alternativnimi.« Za zdaj dodajajo odpadno plastiko in olja, manjše količine imajo tudi v zalogi. Vse izmerjene vrednosti v tem času so v okviru običajnih, zakonsko določenih vrednosti. »LC zato ni v prekršku,« so zatrdili. (Polona Malovrh, Delo) Izvleček dogajanj: ' Mali “7 CA Korespondenčna seja OS Zagorje ob Savi Zagorski župan Matjaž Švagan je v maju sklical 8. korespondenčno sejo občinskega sveta občine Zagorje ob Savi. Glasovali so iz izglasovali Sklep o razveljavitvi sklepa OS z dne 20. aprila 2009, da se Gašperju Koprivšku ne podeli mandat člana Občinskega sveta Občine Zagorje bo Savi in Sklep o potrditvi mandata Gašperju Koprivšku za člana OS. Do teh problemov je prišlo zaradi prestopa imenovanega svetnika iz stranke LDS v stranko Zares. Tako je Gašper Koprivšek, po pritožbah, le postal svetnik. Korespondenčno so svetniki sklepali še o Predlogu Sklepa o 2. spremembi in dopolnitvi Sklepa o letnem načrtu razpolaganj z nepremičnim premoženjem v občini, konkretno o prodaji objekta t.i. mlekarne v Sentgotardu, prodaji delov zemljišča v Zagorju v mestu za ureditev iz zaokrožitve zemljišč k objektu Prečna pot 12 in 14 in prodaji dela zemljišča v mestu na Pintarjevi ulici zaradi zaokrožitve stavbnega zemljišča na Pintarjevi 18. Sprejeli so pozitivno mnenje k imenovanju dveh kandidatov za ravnatelja Osnovne šole dr. Slavka Gruma v Zagorju ob Savi. Kandidata sta Valentin Kralj in Manja Manfredo in izpolnjujeta vse razpisne pogoje. Podaljšali so tudi mandat štirim dosedanjim članom sveta Zavoda za šport na njihov predlog. Mandat se podaljšuje Ivu Vrtačniku, Romani Butolen, Gregorju Brinjevcu in Braku Renčof - peti član je predstavnik delavcev. MaH Nadzorniki RTH nezadovoljni z delom članov uprave Nadzorniki RTU, ki jim predseduje Milan Žnidaršič, so po pregledu poslovanja v lanskem letu sklenili, da vladi predlagajo razrešitev direktorja Bojana Klenovška in njegove namestnice Polone Lajevec zaradi slabih poslovnih odločitev. V lanskem letu je RTH pridelal za 7,5 milijonov izgube. Na očitke nadzornikov sta se oba prizadeta takoj odzvala in zatrdila, da je izguba (le) štirimilijonska. Lansko poslovanje je tesno povezano z njihovim edinim odjemalcem, TET. V letu 2008 se z njimi niso mogli dogovoriti za ceno G), s katero bi lahko dosegli vsaj mejo rentabilnosti. Zaradi slabega premoga se je cena znižala za 14 %. Za nakup delnic NLB v višini 600.000 milijonov evrov so se odločili »za tako stabilno naložbo in dobro rezervo za premoženje RTH« po priporočilu lastnika - Ministrstva za finance in Ministrstva za gospodarstvo. O lanski reorganizaciji pa vodstvo pravi, da je bilo njeno bistvo združiti preveč razpršene službe in oddelke v upravi in pri tem nekaterim vodjem ponovno ovrednotili delovna mesta, kar je povečalo sistemizacijo delovnih mest za dvanajst plačilnih razredov. To je, po besedah Polone Lajevec, enakovredno polovici plače enega referenta. Število individualnih pogodb so s sedem zmanjšali na tri. Po njenem je celotne izgube za štiri milijone evrov, likvidno premoženje RTI I pa omogoča sprotno poplačilo vseh obveznosti. FUNŠIEZČia G) ------------—------1 I Vojna nekdanjih Pekovih delavk še ni končana Tri leta so članice iniciativnega odbora nekdanjih delavk Pekovega obrata ČSP v Trbovljah zbirale podatke in dokumente za nadaljnje uveljavljanje svojih pravic. Pred dvema letoma so dosegle izplačilo odpravnin, sedaj zahtevajo od države, da prizna tudi odškodninsko odgovornost in izplača pravične odškodnine za laži in prevare, ki so jih prestale. Višino zneska ne morejo povedati, gre pa med drugim za premalo izplačane plače za celo desetletje in s tem zmanjšanje osnove za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje in odvzema njihovih lastniških deležev v ČSP ter tudi za psihične bolečine. Dopis z dokumenti, ki dokazujejo odškodninsko odgovornost države, so poslale ministru Lahovniku in če jih do zadnjega maja ne povabi na pogovor, ea bodo obiskale brez povabila. MaH Čistilna naprava v Trbovljah v poskusnem obratovanju V ponedeljek, 1. junija 2009 so s poskusnim obratovanjem pričeli v trboveljski čistilni napravi. Z enoinpol mesečnim zamikom je čistilna naprava dana v pogon prav na občinski praznik. Poskusno obratovanje bo trajalo leto dni, redno bo začela obratovati junija 2010. Investicija v napravo je bila ocenjena na 6,5 milijona evrov, od katerih je 60 % (3,8 milijona evrov) evropskih kohezijskih sredstev, iz takse za obremenjevanje voda je 266.000 evrov, iz okoljskih dajatev 1,7 milijona evrov in 830.000 evrov je občinskega denarja. Čistilna naprava v Trbovljah je le del skupnega zasavskega projekta odvajanja in čiščenja komunalnih odplak, ki je vreden 20 milijonov evrov. V Trbovljah bo v končni fazi za kolektorski sistem priključenih okoli 85 % vseh gospodinjstev. Bazen od leta 1928 Trboveljsko poletno zbirališče razgretih teles bodo odprli v kratkem, dali pa so mu še eno vizualno popestritev. Starejši občani se mogoče še spominjajo gradnje davnega 1928. leta, v glavnem pa se še skakalnice in tobogana ne spominjajo več, čeprav je novejšega datuma. Seveda tudi tega ni več, bazen je olimpijski in skakalnica pač ne sodi vanj, kljub željam mnogih mladih. Tudi globina ni več štiri metre v »ta globoki, štirmetrski«. V zadnjih letih so ga pošteno obnovili, letos pa so otroci dobili v otroškem bazenu še mala tobogančka in nekaj novih igral na zelenici. Zadnjo nedeljo v maju pa so polepšali še del fasade nad vhodom in sicer s povečanimi fotografijami iz časa gradnje bazena. Zelo zanimivo, verjemite. Tudi cickc so gor. MaH ~7 c\tn iM&a I® FWilERG Festivyal M eJü mvMjß od ij Uv Ä H4. jjwijti Letošnji festival v produkciji zavoda Vitkar so letos načrtovali v začetku junija. Ker pa ima Branko Potočan, glavni organizator, v tem času premiero v Beogradu, so ga prestavili na četrtek, 11. junija do nedelje. 14. junija 2009. V tem času se bo zvrstilo okoli trideset vrhunskih predstav, ki bodo v soboto skoraj povsem zasavsko obarvane. Zaključek bo na primer ob 22. uri z letnim kinom na ploščadi delavskega doma, kjer se bosta predstavila Simon Tanšek in Matevž Luzar z Vučkom, Id je dobil lani razne prestižne nagrade. Tanšek pa še s filmom Prezgodaj dva metra spodaj. Priporočamo, da si program ogledate na plakatih in zloženkah, ki jih bo povsod dovolj. Za ogled rudnika in prijavo v delavnico salse pa je treba poklicati na 041 380 594. Vse predstave, razstave, ogledi in koncerti so brezplačni. Slika in besedilo: Fcinči Moljk V okviru kampanje Evropske komisije »Akcija za podnebje - Energija za jutri« bo javna razprava v sredo 10. junija 2009 ob 18.00 uri v Delavskem domu v Trbovljah. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji v sodelovanju z Delavskim domom v Trbovljah pripravlja javno razpravo o podnebnih spremembah in varstvu okolja v Zasavju, na kateri bodo svoja stališča in mnenja predstavili predstavniki lokalnih oblasti in nevladnih organizacij kot tudi državnih institucij. O rezultatih, kaj konkretno je bilo narejenega na področju varstva okolja v Zasavju s strani nacionalnih in lokalnih oblasti, rezultatih projekta Zdravje za Zasavje ter konkretnih ukrepih rezultatov raziskave s strani nacionalnih in lokalnih oblasti, učinkih projekta »Remining Lowex« na Zasavje bodo spregovorili predstavniki nacionalnih in lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in drugi strokovnjaki. Pričakujejo predstavnika z Ministrstva RS za okolje in proctor Dr. Marka Vudraga, vodjo projekta Zdravje za Zasavje prof. dr. Saša Medveda s Fakultete za strojništvo in nosilca projekta »Remining Lowex« ter predstavnika z Ministrstva za zdravje. Obiskovalcem bo na voljo tudi informacijsko gradivo Evropske komisije na temo podnebnih sprememb in varstva okolja. M a H »Krvodajalsko akcijo ob dnevu krvodajalcev imamo v Hrastniku že tretjič,» je povedala Marinka Volaj, sekretarka na RK Hrastnik. »Doslej je bilo vedno okoli 80 prostovoljcev, kar je za Hrastnik lepa številka. Seveda pa ob četrtkih pridno hodijo tudi v Trbovlje,« je še dodala. Ob tednu Rdečega križa bodo odpeljali v četrtek, 4. juni- ja 2009, na izlet v Ljubljano tudi mlade člane RK obeh šol, kjer si bodo ogledali ljubljanske prostore RK, potem pa obiskali še zavetišče malih živali. Slika in besedilo: Fanči Moljk FUNilERO 0| V četrtek, 28. 05. 2009, je bila v predavalnici Zasavskega muzeja v Trbovljah novinarska konferenca Rdečega križa Slovenije za Zasavsko regijo o zaostrenih socialnih razmerah in rezultatih akcije »Lepo je deliti«, tednu in mesecu Rdečega križa Slovenije in programih skrbi za starostnike. Na konferenci so sodelovale sekretarke in predsednice Območnih združenj RKS Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter strokovni sodelavci RKS, vodil pa jo je mag. Janez Pezelj, generalni sekretar RKS. Generalni sekretar je poudaril, da se trenutna finančno gospodarska kriza odraža tudi kot kriza moralnih vrednot, kamor sodi tudi pomanjkanje solidarnosti med ljudmi. Vsepovsod pa ni tako. Izrekel je pohvalo na račun trboveljskega župana, ki ima, po njegovih besedah, izreden posluh za delo RK. Pa tudi v zasavskih občinah Trbovlje, Zagorje in Hrastnik je solidarnost tradicionalno na visoki ravni, kar se je pokazalo tudi v teh težkih kriznih časih. Sicer pa generalni sekretar ocenjuje, da se je v letu 2009 za delo RKS povečalo zanimanje med velikimi trgovci. Tako so uspeli v letošnjem letu ceno osnovnega prehranskega paketa s 15 EUR znižati na 11 EUR. V letu 2009 so za omenjene pakete zbrali 1.150.000 EUR. Pomembna, za uspešno delo RKS je tudi skrb predsednika države in Vlade Republike Slovenije. Tako so bili pri RKS v letu 2009 deležni 500.000 EUR namenskih sredstev vlade RS, s katerimi je RKS pri podjetju Engrotuš, kot najboljšem ponudniku med sedmimi trgovskimi sistemi, zagotovil nakup 42.250 enotnih prehranskih paketov. Omenjene pakete bo RKS po načrtovani dinamiki distribuiral na vseh 56 območnih združenj po Sloveniji. Tako bo 24. 06. 2009 prispelo v Trbovlje, Trebnje, Litijo, Hrastnik in Zagorje 1.832 paketov. V tednu RK se zbere kar nekaj denarja. Pomemben finančni vir za humanitarno delovanje RKS predstavljajo poštne znamkice. Cena ene je 0,13 EUR. Letno se s prodajo znamk zbere okrog 150 tisoč evrov. Pri tem pa je Pezelj izrekel kritiko na račun Pošte Slovenija, ki poleg prodaje nima nobenih lastnih stroškov z omenjeno znamko, a si vseeno vzame od prodaje 20% delež. Generalni sekretar je poudaril poseben odnos RKS do starostnikov. V teh kriznih časih, ko gre tudi za okrepljeno krizo vrednot s poudarkom na solidarnosti, je podčrtal pomen slogana RKS »Lepo je deliti.« Generalni sekretar RKS mag. Janez Pezelj je izrekel še zahvalo vsem davkoplačevalcem, ki so ob preveč plačanih davkih del vrnjenih sredstev namenili RKS-u. Zahvale so bili deležni tudi vsi prostovoljni sodelavci, ki s svojim delom na terenu krepijo ugled humanitarne organizacije in prispevajo pomemben delež k uspešnemu delovanju RK. Helena Kastelic je povedala, da imajo v Trbovljah dobre in dragocene izkušnje iz preteklosti. Tako so tudi v aktualnih kriznih razmerah imeli v Trbovljah polno skladišče. Zbrali so tudi denar za plačilo položnic najbolj ogroženim prebivalcem. Po medsosedski mreži so uspeli razdeliti pakete ostarelim občanom z nižjo pokojnino. Duševno prizadetim starejšim občanom so omogočili izlet na Okroglico. Pripravljeni pa so v Trbovljah tudi na vse bolj prisotne naravne ujme. Vse to je mogoče ob razumevanju in pomoči občine in nekaterih drugih humanitarnih organizacij (Lions klub Trbovlje). V Hrastniku je stanje podobno kot v Trbovljah. V letu 2009 __ so imeli 30% več obiskov kot v enakem obdobju leta 2008. Več pomoči pa iščejo upokojenci. V Zagorju so zabeležili 20% več obiskov kot leta poprej. V Šparu so kupili pakete s pomočjo Občine Zagorje. Oblačil imajo v skladiščih ves čas dovolj na zalogi, tako da jih razpošiljajo drugim območnim enotam po Sloveniji. Teden Rdečega križa Slovenije je letos namenjen pomembnim obletnicam svetovne humanitarne organizacije. Gre za 150. letnico bitke pri Solferinu, ki pomeni rojstvo ideje Rdečega križa, 90. letnico ustanovitve Mednarodne federacije društev Rdečega križa in rdečega polmeseca in 60. obletnico sprejema Ženevske konvencije. Besedilo in slika: M.A.Š r Posebna pozornost delu z mladimi Območno združenje Rdečega križa Zagorje posveča posebno pozornost skrbnemu delu z mladimi in jih v šolah, v okviru podmladkov Rdečega križa, spodbujajo k strpnosti, sprejemanju različnosti ter jim pomagajo pri osebnostni in socialni rasti. V mescu maju so v zagorskih osnovnih in srednji šoli v sodelovanju z mentoricami organizirali kviz, ki je bil tematsko vezan na 150. obletnico znamenite bitke pri Solferinu, v kateri je bila rojena ideja o Rdečem križu. Udeleženci kviza so prejeli simbolična darila, najuspešnejše »kvizovce« bodo odpeljali na izlet v Luko Koper in na plavanje v Hotel Žusterno. V okviru tedna Rdečega križa so v soboto, 9. maja sodelovali na prireditvi v Evroparku ŠPORT ŠPAS - dan druženja in gibanja treh generacij, kjer so razdeljevali igrače, ki so jim jih poklonili na Društvu prijateljev mladine. Na prireditvi so sodelovali tudi učenci osnovnih šol in njihove mentorice. 0ZRK Zagorje ob Savi skrbi tudi za večjo osveščenost občank in občanov, zato so 27. maja 2009 na tržnici v Zagorju predstavili svojo dejavnost in razdeljevali različne zloženke. Ob tej priložnosti so predstavili tudi pravilno uporabo defibrilatorja. S to akcijo gredo tudi na Izlake. Tudi na teh prireditvah sodelujejo mladi prostovoljci in njihove mentorice. V nadaljevanju programa imajo v načrtu obisk oskrbovancev v Domu starejših občanov na Izlakah in razdeljevanje pomoče socialno ogroženim družinam. Program pomoči učencem/dijakom ob novem šolskem letu narekuje tudi nakup delovnih zvezkov in šolskih potrebščin za pomoči potrebne. Tako kot vsako leto, bodo tudi letos organizirali letovanje otrok na Debelem Rtiču. Vsa mesta, ki so delno subvencionirana s strani ZZZRS so že zasedena. Ugotavljajo, da je vedno več staršev, ki ne zmorejo plačevati osnovnih življenjskih stroškov, zato letovanja svojim otrokom, kljub nižji ceni, ne morejo omogočiti. \________________________________________________________OZRKZagorjeJ Konec junija v Srce Slovenije, območje med kamniškimi planinami in dolenjskimi griči, na posebno praznovanje prihaja petdeset Slovencev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj 50. rojstni dan. Praznovanje bo na Polšniku nad Litijo potekalo 25. in 26. junija, gostoljubni domačini pa pripravljajo topel sprejem slavljencev in njihovih družin. Namen praznovanja je povezovanje ljudi, poudarek pa je tudi na dobrodelni noti, saj bo vsak izmed slavljencev prispeval za nakup novih orgel, ki bodo darilo Polšniku in krajanom. 25. junija bo ob 15.30 v cerkvi Lur-ške matere božje na Polšniku potekala slovesna sveta maša, ki jo bo vodil nadškof Alojz Uran, posvečena pa bo abrahamom in blagoslovu novih orgel. Po maši bo sledilo veliko praznovanje abrahamov, ki je namenjeno slavljencem in njihovim družinam, povabljeni pa bodo tudi botri za orgle. Zabava z znanimi slovenskimi glasbeniki se bo odvijala pozno v noč, nastopili bodo tudi domači ansambli in povabljeni pevski zbori. Slavljence bodo med drugim zabavali Nuša Derenda, Cole Moretti in Adi Smolar. Po končanem praznovanju domačini slavljencem pripravljajo prav poseben sprejem, saj bodo polšniške družine v svoje domove za eno noč sprejele slavljence in njihove partnerje in na ta način gostom, ki prihajajo iz različnih krajev po Sloveniji, predstavili življenje v Srcu Slovenije. Zjutraj bodo prijazni gostitelji abrahame tudi pogostili in jih pripeljali na Polšnik, od koder se bodo podali na zanimiv izlet po Srcu Slovenije, ki ga pripravlja Center za razvoj Litija. Abrahamovo družbo bodo sprejeli na geo- metričnem središču Slovenije, kosilo jim bodo pripravili na Domačiji Rus v Šentvidu pri Lukovici, ustavili se bodo tudi v Termah Snovik in Zdravilnem gaju Tunjice, izlet pa bodo zaključili z večerjo in druženjem na Turistični kmetiji Pr' Krač v Dolskem. K projektu Abrahamov ključ Srca Slovenije so povabljeni posamezniki iz celotne Slovenije, ki so bili rojeni v letu 1959 in letos praznujejo okroglih 50 let. Cilj je zbrati petdeset slavljencev, ki bi veselje ob svojem osebnem prazniku delili z ostalimi predstavniki generacije. Če je med vami morda kakšen abraham, torej letnik 1959, je vabljen, da se pridruži velikemu praznovanju 25. junija na Polšniku, prostora je še za nekaj slavljencev. Več informacij lahko dobite pri organizatorju dogodka Jožetu Kosu na telefonski številki 041 615 020. Dodatne informacije: Ana Savšek, Center za razvoj Litija, tel. 01 8962-710, e-pošta: ana.savsek@razvoj.si mlaidinsfei mntm in IojM Mladinski center Trbovlje se je februarja 2009 prijavil na javni razpis za izbor operacij za sofinanciranje investicij v mladinsko turistično infrastrukturo. Prijavi je bilo odobreno in v četrtek. 21. maja. sta v MCI klubu Sonček podpisala pogodbo o sofinanciranju minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič in direktorica MCT Polona Siter Drnovšek. Projekt, ki je vreden 999.240 €, bo na enem mestu združil pogoje za delovanje mladih (klubski prostor, informacijska kavarna, vadnica, studio, video delavnica, prenočišča (tudi za invalide) in administrativno - projektni prostori), vsebina pa bo usmerjena v povezovanje vseh generacij v lokalni skupnosti in se bo še posebej osredotočila na programe neformalnega učenja, multikulturne prakse in povezovanje naravnih in kulturnih potencialov. Letos bodo napori MCT usmerjeni v pridobivanje dokumentacije, gradnja se bo pričela prihodnje leto in končala leta 2011, ko naj bi objekt zaživel. Nova zgradba Mladinskega centra Trbovlje bo umeščena v strogi center mesta, med Delavski dom in Dom upokojencev. Idejno rešitev zanjo so prispevali arhitekti Simon Škrbec, Darjan Hunta in Kristijan Čuk iz biroja Finars. Glavne smernice pri oblikovanju nove stavbe so bile v prvi vrsti vedute (pogledi) na oba omenjena objekta, na Ulico 1. junija, na cerkev in muzej. Posebnost objekta je ta, da omogoča, da se nanj povzpnemo in si ogledamo znameniti Pregljev mozaik kot v galeriji. V času priprave razpisne dokumentacije se je MCT povezal z vsemi organizacijami v regiji, s katerimi že sicer tvorno sodeluje in tako prejel skoraj 50 podpisanih namer o sodelovanju in 15 podpisanih predpogodb o koriščenju namestitvenih kapacitet ter predpogodbo o vključitvi teh kapacitet v rezervacijski sistem svetovnega združenja Youth Hosteling International. Vir: MCT “7 CA/O PCMfl © • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih ^ uporabo in javno prikazovanje, z # | f možnostjo sponzoriranja i«slauitfi Dtdfl % • trženje in produkcija za gospodarsko • interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signaI@siol.nct Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 , NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI I H 11 'VT.' ; OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O l/l ELEKTROPROM EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 KŠEFTI GSN 040 16J 411 ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2,Trbovlje,Tel.: 03/56 32 860 VSEVRSTETALNIH IN STENSKIH OBLOG, PREPROG, TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE Novo v Trbovljah - Franšizna prodajalna MERKUR ELKOPLAST Bevško 3a, 1420 Trbovlje Vse kar si želim! Telefon 03/56 32 865 ________ IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje. štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža MARN s.p.,Vransko 18b.3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:sla vica.mam@siol.net, www.mam.iitfonnacija.net Podjetniški kotiček Irene Meterc Posodobitev financiranja raziskav v EU je na pravi poti Evropska komisija je predstavila poročilo o napredku v prvih dveh letih 7. okvirnega programa EU za raziskave in razvoj (70P), ki se konča leta 2013. Izkazalo se je, da je ta največji program EU, namenjen financiranju raziskav in razvoja, s proračunom 54 milijard EUR za obdobje sedmih let, primeren odziv na gospodarske in družbene potrebe EU. Njegova struktura in novi instrumenti pomagajo, da se EU uspešneje spopada z izzivi. Prednostna področja, kot so okolje, energetika ali nanotehnologije, prispevajo k vzpostavitvi trajnostnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika, saj se med drugim v okviru tehnoloških platform pod vodstvom industrije določajo teme, ki ustrezajo dolgoročnim potrebam industrije. Evropski raziskovalni svet podpira naše najboljše raziskovalce, da lahko z znanstveno odličnostjo tekmujejo na svetovni ravni. Skupne tehnološke pobude zajemajo nove projekte v javnem in zasebnem sektorju, ki imajo povsem nove tehnološke in finančne razsežnosti. Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik je povedal: „Gospodarska kriza je dobra priložnost za pregled dejanskega stanja naših programov. Veseli me, da /OP ta preizkus uspešno opravlja: z letnim proračunom, ki se bo med letoma 2007 in 2013 skoraj podvojil, prinaša sveža sredstva za podporo raziskav ter pomeni zgled za države članice in industrijo. 70P je eden glavnih instrumentov, ki jih EU potrebuje za pripravo na oživitev gospodarstva po krizi, da bo po njej okolju prijaznejša in pametnejša.« V okviru programa so bila v prvih dveh letih nepovratna sredstva v višini približno 10 milijard EUR dodeljena 5 500 predlogom izmed 25 000 predlogov, ki so prišli v končno fazo ocenjevanja. Veliko povpraševanje je bilo za Evropski raziskovalni svet obsežen zalogaj, saj je bilo na njegove prve razpise oddanih približno 11 000 predlogov. Pomoči v obliki nepovratnih sredstev je prejelo več kot 600 vrhunskih raziskovalcev iz EU. Kot odziv na potrebe industrije po strateškem tehnološkem razvoju je bilo oblikovanih pet javno-zasebnih partnerstev. Novi sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki ga upravlja tudi EIB, je za podporo projektov R&R z visokim tveganjem odobril posojila v višini dveh milijard EUR. Nekaterim vprašanjem, kot je premajhna udeležba MSP, se bo treba še naprej posvečati. Raziskovalci iz novih držav članic bi lahko uspešneje sodelovali v programu. Zaradi poenostavitve in učinkovitejšega delovanja novih instrumentov bi bilo morda treba spremeniti osnovna pravila. Komisija se bo za nadaljnje izboljšanje 70P posvetovala z neodvisno skupino strokovnjakov, ki bo do jeseni 2010 izvedla vmesno oceno 70P. Izvedba tehnološke presoje in poročilo o stanju tehnologije Če želite v podjetju nek tehnološki problem natančneje obravnavati, vam je za izvedbo tehnološke presoje na voljo Evropska podjetniška mreža (EEN - European Entreprise Network). Tehnološka presoja poteka v naslednjih korakih: določitev teme, poglobljen razgovor z odgovornimi v podjetju, SWOT analiza, izdelava priporočil in akcijskega načrta. Pri tehnološki presoji sodelujejo predstavniki podjetja, predstavniki EEN Slovenije in strokovnjaki za obravnavano področje. Pripravijo pa vam lahko tudi poročilo o stanju tehnologije. Poročilo o stanju tehnologije je v sodobnem poslovanju pogost dokument, ki spremlja odločevalske procese. Zato tak pregled tehnologije naroči vodstvo podjetja, kadar obravnava: tveganja zaradi položaja konkurence, novih patentov, proizvodov, tehnologije ali predpisov, oblikovanje ideje za nov produkt, načrtovanje novega produkta, posodobitev proizvodnje itd. Poročila o stanju tehnologije, ki jih izdelujejo, vsebujejo tiste informacije, ki so javno dosegljive preko spletnih strani institucij in podjetij, aktivnih na določenem področju in specializiranih baz podatkov (patentne baze, znanstvene publikacije, poročila projektov, korporacijska poročila, makroekonomske informacije, finančna poročila in novice,...). Pri oblikovanju takšnega pregleda sodelujejo poleg sodelavcev EEN tudi strokovnjaki s posameznega ozkega področja z univerz ali raziskovalnih organizacij. Pregled tehnologij je torej selektivni izbor informacij in je navadno podan v poglavjih kot so: osnovni tehnološki načini, patenti, znanstvene objave, projekti (zaključeni, v teku), glavni proizvajalci / dobavitelji itd. Smiselno je, da podjetje pregled tehnologij redno nadgrajuje z novimi podatki in ugotovitvami oz. da pregled tehnologij raste in se razvija skupaj z razvojem določenega produkta. Enterprise Europe Network je v podporo majhnim in srednje velikim podjetjem ustanovil Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo Evropske komisije. Storitve mreže obsegajo naslednja področja: mednarodno poslovno sodelovanje, inovacije, prenos znanja in tehnologij ter sodelovanje v programih EU. S 500 centri v več kot 40 evropskih državah in približno 4.000 izkušenimi strokovnjaki, povezanimi v enotno mrežo, je Enterprise Europe Network največja mreža v Evropski uniji na področju nudenja strokovnega znanja in storitev podjetjem, univerzam, raziskovalnim organizacijam, tehnološkim centrom in drugim poslovnim in inovacijskim institucijam. V Sloveniji je Enterprise Europe Network prisoten v konzorciju šestih partnerjev: Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Mariboru, Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije, Gospodarska zbornica Slovenija, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Mariborska razvojna agencija, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Za več informacij obiščite www.een.si. I.M. mtn/eNoMcw © P* tprillf Kaitagjininai Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje se je 17. maja 2009 s članico Katarino Pajer iskreno veselilo enkratnih občutkov ob podelitvi Posebnega priznanja za najboljšo žensko vlogo po izboru regijskega selektorja Katarini Pajer. pohvaliti. Vloga Angele je bila opremljena z mnogimi detajli, Id so ji dajali življenje, duhovitost in plastiko...« Pred podelitvijo priznanj so si obiskovalci ogledali triurno predstavo Prevzetnost in pristranost, ki jo je uprizorilo Šentjakobsko gledališče, v katerega domovanju je potekala slavnost s podelitvijo priznanj. Užitek ob igri mladih igralcev v kostumih iz 18. stoletja je bil enkraten. Po uradnem delu so se gledališčniki zbrali na družabnosti, potem pa jih je Katarina peljala še nazdravit njenemu uspehu, ob katerem so uživali njeni soigralci in njeni najdražji. Spomin na lepa doživetja daje pogum za nadaljnje delo. Iskrene čestitke Katarini in MG Svoboda Trbovlje. Po zapisu Nande Guček: MaH MG Svoboda Trbovlje je 27. februarja 2009 uprizorilo Partljičevo komedijo Čaj za dve. Katarina Pajer je prepričljivo odigrala vlogo Angele Bračko in Ajda Valcl, diplomirana režiserka, selektorica 48. regijskega Linhartovega srečanja odraslih gledaliških skupin, je v obrazložitvi zapisala: »Katarina Pajer se je svoje vloge lotila resno in poglobljeno. Preprosto in izkušeno žensko s podeželja je uprizorila plastično in verjetno, z mnogimi igralskimi detajli, smislom za humor in pravo mero. Odrsko izvedbo Angele Bračko je dosledno in živo razčlenila tako v govoru kot tudi v gibu, dialogu in celotni podobi. Dobro je obvladala odrsko situacijo, igralski prostor in čas, svojo vlogo je uprizorila z močno prezenco, suverenostjo, občutkom za partnerja in soigro, vseskozi pa je razkrivala tudi pestro emocionalno notranje življenje svoje vloge.« Mladinskemu gledališču je poslala tudi pisno oceno oziroma strokovno analiz predstave, v kateri je med drugim ugotavljala:«...Marjeta Dolinar v vlogi Jasmine Rudolf je zasledovala knjižno pogovorno različico govora, Katarina Pajer v vlogi Angele Bračko pa se je odločila za štajerski dialekt. Mešanje dveh nivojev jezika je v predstavi delovalo spontano in učinkovito. Pogum in voljo do ukvarjanja z govorom kot gledališkim in igralskim sredstvom je treba H Rezultati glasovanja ^ Naiprostovoljec: 1. Viktorija Bučko 24 glasov 2. Stanislava Radunovič 13 glasov 3. Ljudmila Tolar (D1S KO Trbovlje) 9 glasov Naj društvo: 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 26 glasov 2. Turistično društvo Čemšenik 12 glasov i3. Društvo izgnancev Slovenije KO Trbovlje 9 glasov r- C Izžrebani glasovalec: Vinko Bizjak, Bevško 44a, 1420 Trbovlje ) Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. ^Mrest GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 11/2009 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi^ ■ a «npi 58 BSI Natoilu v pnluxlm*! Uniur» i na-*) r»« dMma mojstri^ dMmaiifi dofomt Med 22. in 25. majem 2009 je potekala na Ptuju že 20. državna prireditev Dobrote slovenskih kmetij v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in Mestne občine Ptuj. na kateri so tudi letos sodelovale nekatere zasavske kmetije. Ivica Naprct iz Gor Ocenjujejo mlečne izdelke, mesne izdelke, krušne izdelke, kis, olje, žganje, suho sadje, vino, sokove, marmelade, kompote in konzervirano zelenjavo. Tudi letos so dale svoje prehranske izdelke v oceno nekatere zasavske kmetije. Kljub poostrenim kriterijem kakovosti se je med nagrajence uspelo povzpeti kar nekaj posameznikom iz zasavskih krajev. Tako je v kategoriji krhkih rogljičkov Marinka Senčar iz Knezdola nad Trbovljami prejela zla- to priznanje za orehove rogljičke, Ksenja Makek s kmetije Kos iz Zabreznika nad Izlakami srebrno priznanje za pšenični pol beli kruh, Ani Draksler iz Crdenca je prejela srebrno priznanje za pisan orehov kruh, Ivanka Rožej iz Turja srebrno priznanje za jabolčni sok, Silva Durnik iz Savne Peči bronasto priznanje za pehtranovo potico, Tatjana Pirnat iz Gabrskega bronasto priznanje za orehove rogljičke, Jakob Verk iz Knezdola je prejel bronasto priznanje za panceto (sušeno mesnato slanino), Cvetka Kovačič iz Čeč pa bronasto priznanje za jabolčni sok in Ivica Napret iz Gor bronasto priznanje za domači pol beli kruh. Čestitamo! Slika in besedilo: Fnnči Moljk ^lar§fea topa na Sifc'n Kalu podj Umom Klubu oglarjev Slovenije so se v akciji vseslovenski prižig oglarskih kop 29. maja 2009 pridružili tudi v Turističnem razvojnem društvu Krajinski park Kum-Dobovec ob pomoči občine Trbovlje. Oglarska kopa pod Kumom je ena od devetnajstih slovenskih kop, ki so jih istočasno prižgali v devetnajstih slovenskih krajih, dvajseta je zagorela v Srbiji. Osrednja prireditev je bila na Dolah pri Litiji, kjer je kopo uspešno Kopo je treba zalivati zakurila Barbara Miklič Türk, soproga predsednika države. Na Ključevici oziroma Sitnem Kalu se je v mrazu in vetru potrudil trboveljski župan Bogdan Barovič. Pobudnik akcije je bil Branimir Bajde, ki je tudi lastnik zemljišča, kjer stoji kopa. Pravi, da ima oglarjenje v teh krajih več kot petsto letno tradicijo, od zadnjega kuhanja pa je preteklo že kar četrt stoletja. Branko Bajde je poskrbel za »lešuno«, ker je oglje iz nje precej boljše od bukovega. V dobrem tednu pričakuje, da se bo skuhalo za eno tono oglja, ki ga namerava ponuditi slovenskim farmacevtom. MaH Mtmm mm n a Bofamm Od zadnje nedelje v maju spet stoji in tehta živino obnovljena stara živinska vaga na Dobovcu. Tudi za to pridobitev je krivo Turistično razvojno društvo Krajinski park Kum-Dobovec. Stara vaga je ena redkih ohranjenih iz preteklosti in spomin na bogato kulturno dediščino. MaH 4. junij 2009; Z9 8VC Šentlamberški učiteljskim par Nataša Grošelj in Manca Pišek: Pred 130 leti je bila v Šentlambertu ustanovljena šola. To je naj starejša šola v zagorski občini od šol, ki še delujejo. Že omenjeni podatek pove ogromno o njeni zgodovini. Doslej se je zvrstilo veliko generacij učenk in učencev, veliko učiteljicam in učiteljem je rezala kruh. Nenazadnje je pustila izjemen pečat v življenju kraja in okolice. Marsikdo je lahko hvaležen vsem tistim, ki so v preteklosti poskrbeli, da šola ni bila ukinjena. Tako jo danes obiskuje 24 učenk in učencev. Ob tej priložnost smo k pogovoru povabili vodjo šentlambertske podružnične osnovne šole Natašo Grošelj, ki poučuje 4. in 5. razred, ter Manco Pišek, ki ji je zaupano delo s 1. in 2. razredom. Poleg njiju stalno učiteljsko ekipo sestavlja še Duši Grubor Železnik, ki skrbi za podaljšano bivanje in poučuje angleščino, medtem ko je učiteljica gospodinjstva Katja Vrankar na šoli občasno. Iz besed obeh sogovornic je razbrati, da z veseljem prihajajo v Sentlambert. Tako so se navadile na šolo, učenke in učence ter kraj, da se tam počutijo kot v »drugem domu«. Kaj več pa boste izvedeli ob prebiranju spodnjih vrstic, kjer se najprej ustavimo ob aktivnostih v počastitev visokega jubileja. Katere prireditve pripravlja šola ob praznovanju 130-letnice? Neposredno za praznovanje pripravljamo razstavo. Predstaviti želimo različna zgodovinska obdobja razvoja šolstva. Upamo, da bomo zbrali čim-več gradiva. Pripravljamo tudi bilten, v katerem bomo predstavili šolo skozi oči dedkov, babic, staršev sedanjih učenk in učencev ter otrok samih. Vključili bomo prispevke nekdanjih učiteljic in učiteljev, dodali pa tudi dostopne arhivske podatke o utripu šole skozi čas. Z letošnjim novoletnim koncertom smo že napovedali način, kako bo iz-gledala jubilejna prireditev, ki bo v petek, 19. junija pozno popoldne na igrišču v Šentlambertu. Združena bo s praznovanjem krajevnega praznika, nanjo pa so vabljeni tudi vsi nekdanji učitelji in učenci. Povezali bomo današnji svet s svetom nekoč. Babica in dedek bosta nadaljevala s pripovedovanjem, ki sta ga začela na decembrskem novoletnem koncertu v gasilskem domu v Šentlambertu. Poudarek bo na tem, kako je šola izgledala nekoč, kakšni pripomočki so se uporabljali, katera zgodovinska obdobja je preživela in kako izgleda danes. Marsikaj se še plete, a podrobnosti naj bodo pridržane do takrat. Novoletni koncert smo zaključili z besedami: »Predstava je preč, ker ne znamo nič več; kdor jo hoče še imet1, mora junija priti spet.« Kakšen pomen po vaših opažanjih pri- pisujejo šoli starši in krajani? Redki so starši, ki se zavedajo pomena šolanja in tega, kako pomembno je, da otroci radi pridejo v šolo. Glede slednjega ogromno storimo; ni nam pomemben zgolj klasičen pouk, ampak si prizadevamo tudi za kakovostne odnose med učitelji, učenci in starši. Trenutno smo v obdobju dobrega sodelovanja, saj nam je pred kratkim nekaj staršev zelo priskočilo na pomoč pri nakupu računalniške opreme. Posebnega stika s krajani nimamo. Po izkušnjah pri vsakodnevnem srečevanju ugotavljamo, da nas, učiteljice, dobro sprejemajo. Imamo občutek, da so nas vzeli za svoje. Ob menjavah nam vedno uspe pridobiti strokovni kader, ki je z dušo in telesom v poklicu in mu ni težko biti prisoten v šoli tudi kakšno popoldne. Poleg tega je šola informacijska točka, kjer izvemo, kdo se je rodil, poročil, umrl. Razmišljamo, kaj bi se še dalo storiti za okrepitev sodelovanja. Na šoli smo odprti za morebitne želje krajanov, da bi šolske prostore, ki so popoldne prazni, izkoristili za kakšno dejavnost. Vodja šole Nataša Grošelj. Sicer pa sodelujemo s svetom Krajevne skupnosti Senožeti-Tirna, ki nam vsako leto pomaga pri novoletnem praznovanju. Šola nastopa na prireditvah ob krajevnem prazniku, poleg tega popestri praznovanje 8. marca, ki ga v Tirni pripravijo domačini v lastni režiji. Zgledno sodelujemo s Prostovolj- nim gasilskim društvom Šentlambert, saj imamo v dvorani gasilskega doma urejeno telovadnico, prostor pa lahko uporabljamo tudi za razne prireditve. Včasih pravite, da ste se tako navadili na podružnično šolo, da ne bi (več) učili na matični šoli. Kaj vas najbolj privlači na tej podružnici? (Nataša) Sem človek, ki rad ustvarja. Rada imam nove izzive. V Šentlam-bertu imam svoj mir in delo lahko oblikujem, kot mi odgovarja. Dovoljeni so odmiki v levo in desno, vendar večja svoboda hkrati pomeni tudi večjo odgovornost, ker je potrebno celotno delo profesionalno izvesti. (Manca) Imam izkušnjo dela na matični Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju, nato pa sem po zame srečnem naključju dobila službo v Sentlamber-tu, ki je ne zamenjam. Na podružnici imam mir, svobodo, čeprav je več dela, tudi po tri ure na dan več kot na matičnih šolah. Obenem je med mano in Natašo nastala osebna vez; dobro se ujameva, kar je odlična podlaga za sodelovanje. (Nataša) Dodati je treba, da je sodelovanje s kolegi in kolegicami na matični šoli trenutno na najvišji ravni, odkar službujem v Sentlambertu. V odličnih odnosih smo tudi z ravnateljem Branislavom Urbanijo in njegovo pomočnico Marijo Arh. Ravnatelj nam popolnoma zaupa in nas podpira. Karkoli recimo jaz in Manca potrebujeva, tudi dobiva. Skoraj vedno nama odobri didaktični material, nikoli nama ne odreče udeležbe na seminarjih. Odkar tu delam, smo se v učiteljski ekipi dobro razumeli. Zadnjih sedem let najtesneje sodelujem z Manco; o kakovosti najinega sodelovanja veliko pove že to, da sva pet dni v tednu skupaj v službi, v soboto zjutraj pa se dobiva na kavi. Tudi najini družini sta se povezali. Vsako nesoglasje poskušamo zgladiti, tako da razumemo drug drugega in upoštevamo, če ima včasih kdo slab dan. Dokler je delo, se dela; ko je delo opravljeno, pa se lahko zabava. Lepo sodelujemo tudi z Nušo Mars, razde-Ijevalko malice in čistilko. Kaj je tisto, kar vas učiteljice napolnjuje z optimizmom za prizadevni delo z otroki, ki so vam zaupani? Delati - to je čar podružničnih šol. Tu smo vse učiteljice z veliko začetnico, ki »ne poznamo na uro«, kot je znal reči prejšnji vodja podružnice Janez Brestor, ki zdaj uživa zasluženi pokoj. Razlog gre najbrž iskati v spodbudnem okolju, poleg tega so otroci na podružnicah bistveno manj razboriti kot otroci v mestu. Zadovoljuje nas zadovoljstvo otrok v razredu, zadovoljstvo z lastnim delom, dobro ujemanje kolektiva, pohvale staršev. Tudi opremljenost šole je takšna, da se nimamo kaj pritoževati. Povrh tega nas zjutraj, ko se pripeljemo iz meglenega Zagorja, pričaka sonce, kar prav tako veliko odtehta. Kakšen občutek je delati na šoli s tako dolgo zgodovino? (Nataša) Če si že nekaj časa na šoli, jo sprejmeš za svojo, razviješ drugačen odnos kot do matične šole. Razmišljaš, kaj bi bilo dobro za »našo« šolo. Večkrat pomislim na učiteljice, ki so peš hodile učit v Šentlambert. To si je težko predstavljati v današnjih časih, ko vsakega otroka pripeljejo do šolskih vrat. Ponosna sem, da poučujem na šoli s takšno tradicijo, da je šola kljubovala viharjem zgodovine, političnim težnjam po zapiranju. Šola mi daje občutek trdnosti, varnosti, zato sem ponosna, da sem del praznovanja letošnjega častitljivega jubileja. (Manca) Tudi stavbo smo vzele za svojo. Velikokrat primemo za metlo, cunjo, prepleskamo ali prebarvamo kakšno stvar. Pomivale smo že okna, prale zavese, likale; kot da bi urejale in čistile lastno stanovanje. (Nataša) Res je. Vizija naše šole je: Šola - naš drugi dom. In to vizijo dobesedno uresničujemo. Kako vidite prihodnost podružnične šole v Sentlambertu? Delavci na šoli hočemo še naprej kljubovati. Obstoj takšne šole je odvisen od števila vpisanih otrok. Menim, da osnovna šola najnižjo točko krize doži- Trio učiteljic gre novim uspehom naproti. To so (z leve): Nataša Grošelj, Manca Pišek in Duši Grahor Železnik. vlja sedaj in da zaradi večje rodnosti prihajajo boljši časi. Kar zadeva opremljenost in strokovnost, smo dobro opremljeni in podkovani. Vse učiteljice skrbimo za svoj strokovni razvoj. Redno sodelujemo z Zavodom za šolstvo in izobražujemo druge učitelje, smo članice razvojne skupine za razredni pouk. Smo v središču dogajanja in oblikovanja šolstva v Sloveniji.* Zaradi velikega razumevanja ravnatelja smo lani uspeli obdržati 5. razred. Dokler bo prostor, bo 5. razred ostal. Upamo, da ne bo političnih tendenc po zaprtju. Vsekakor bomo vztrajale in si prizadevale, da bo šola tu ostala še naprej. Učencem in staršem želimo ponuditi največ, kar lahko, se pa seveda zgodi, da kdo otroka vpiše tudi na matično šolo. Dejstvo je, da ne dobimo varstva, ker imamo po normativih premalo otrok. Pred leti smo za jutranje varstvo brezplačno odpirale šolo. Ce je mogoče, se s starši dogovorimo za nek kompromis, pri čemer gre velikokrat za naše prostovoljno delo. Rečemo si: »Naša šola to potrebuje, zato bomo storile še to.« Pomagamo tudi pri dostavljanju malice; v Zagorju jo naložimo in pripeljemo v Šentlambert. Skratka, delo učiteljice na podružnični šoli je pestro, zanimivo, veliko ga je, zato ni nikoli dolgčas. Boštjan Grošelj * O kakovosti učiteljskega kadra v Sentlambertu priča tudi dejstvo, da je Manca Pišek letos dobila občinsko Grumovo plaketo za dosežke na področju kulture. Nagrada je predvsem plod njenega prizadevnega dela z otroškim pevskim zborom tamkajšnje podružnične šole. Za konec še informacija, da bo ob letošnjem jubileju prišlo do preimenovanja šole. Zaradi zgodovinskih in praktičnih razlogov bo spet dobila ime po kraju, kjer domuje. Po novem se bo uradno imenovala Osnovna šola Toneta Okrogarja, podružnica Šentlambert. PoA fetniki v razredu! Na Srednji tehnišld in poklicni šoli v Trbovljah je obisk podjetnika v razredu postala že stalna praksa pri predmetu Osnove podjetništva. Letos so ob koncu šolskega leta povabili na pogovor uspešnega podjetnika s podjetja Dewisoft iz Trbovelj. Obiskal jih je Andrej Orožen, ki je v tem uspešnem podjetju svetovnega merila med drugim odgovoren za organizacijo in predstavitev. Dijake je seznanil z delom in v pogovoru z njimi poudaril, da je osnova uspeha pošteno in trdo delo. Eden od njegovih stavkov v zaključku je bil:« Pošten in korekten poslovni odnos je pol uspeha. Poslovni partner naj bo vaš prijatelj.« Učiteljici ekonomskih predmetov Jožici Gabrič Kolarič, univ.dipl. ekonomistki je žal, da elektrotehniki (štiriletni program) nimajo modula Osnove podjetništva, kajti osvojili bi osnovna ekonomska znanja, ki bi jim v življenju koristila. Hvaležni so Juretu Knezu, ki je prisluhnil želji šole in Andreju Orožnu za zanimivo uro in informacije. Slika in besedilo: Jožica Gabrič Kolarič, univ.dipl. ekonomist V maju so Gimnazijo Litija obiskali glasbeniki iz Zambije, skupina Icengelo, ki jo sestavlja sedem članov starih od šest do nekaj čez dvajset let. V Slovenijo so prišli skupaj s patrom M. Drevenškom na povabilo Misijonskega središča Slovenije in Slo venske Karitas. Skozi pesmi so dijaki spoznali njihovo kulturo in religijo, nato pa še zgodbo o aidsu, ki jo je v videoposnetku predstavila enajstletna Mary, tudi članica skupine Icengelo. Mary je povedala, da se v njihovi domovini o tej bolezni ne govori. Ce je družina (ali kdo izmed članov) okužena, to ostane med njimi. „We suffer in silence“ (trpimo v tišini) je stavek, s katerim je opisala stanje marsikatere družine. Žalostno je, da mora zaradi aidsa trpeti tudi toliko nedolžnih otrok, ki so se okuženi že rodili. V razmerah, ko bi morali ljudje stopiti skupaj in pomagati, okužene zasmehujejo in jih zmerjajo (tudi tisti, ki imajo sami aids). Njihova glasba je bila prečudovita. S prvo pesmijo so obiskovalce pozdravili, nato pa so bile pesmi bolj versko obarvane, a zato nič manj zanimive in všečne. Kdor je imel priložnost slišati harmonijo in ritem teh pesmi, zagotovo ni ostal ravnodušen. Besedilo in slika:Martina Drobne, dijakinja Gimnazije Litija Milinih četvarlša v Hitiji Kot vsako leto, so plesalce spremljali dobra volja, dežniki, piščalke in šampanjec. Točno ob 12. uri so zaplesali dijaki iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Bolgarije in Romunije. Skupaj se jih je zbralo kar 26.772, a na žalost to ni bilo dovolj za nov Guinnessov rekord. Zatorej počakajmo na naslednje leto, ko bodo dijaki zopet poskušali podreti rekord in držimo pesti, da jim bo tokrat uspelo. Besedilo in sliki: Manca Vidic in Martina Drobne, Gimnazija Litija za avc Popolna preobrazba Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 Novi izžrebanki Ani Jur-jec, Polje 2, 1410 Zagorje čestitamo in priporočamo naj pohiti in se čimprej javi Brigiti na tel.: 040 164 396 in se dogovori za popolno preobrazbo. Prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, PR 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče pri žrebanju! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! miM/šPoH ß) 1—— 1 1 KUPON 1 1 STILSKA PREOBRAZBA 1 ■ Ime: I i i 1 Priimek: i i i | Vlica: i i ! Kraj: Telefon:_________ GO GRAFIKA GRACER Ma 2®®^ Ik§S$&]0ä Mka? sa Gagate Ma g® ^ H®0 jp® IRj\3$ljpa g®(fMoifilaftagafl^a Poznajo jo kot skromno osebo, ki nikoli ne sili v ospredje. Nikomur ni zaupala, da se je prijavila na razpis. Lansko leto je predolgo odlašala in zamudila s prijavo, letos pa se ji je uspelo pravočasno prijaviti in tudi zmagati. Testi, ki jih morajo kandidatke in kandidati reševati, so zelo obsežni. Zelo dobro morajo poznati področje svojega dela, bonton, protokol, slovenščino in pravopis, računalniške programe in seveda tudi obvladati praktično delo z računalnikom. Gordana Rainer je zbrala zelo visoko število točk in je bila daleč pred drugimi sodelujočimi. Šele zadnji trenutek je nekaj sodelavk in sodelavcev povabila na zaključno prireditev, ki je potekala v Portorožu. Ker je šlo za tajnost pred razglasitvijo, ni povedala ničesar konkretnega. Morda so povabljeni malo slutili... Ponosni so, da so bili prisotni ob tem dogodku. Za druge v njenem kolektivu je bilo presenečenje naslednji dan še toliko večje. Gordana Rainer na Srednji šoli Zagorje že 1 I let opravlja delo poslovne sekretarke. Med tem časom je končala visokošolski študij na Fakulteti za upravo. Nadaljuje izredni študij na univerzitetnem programu Uprava. Obiskovala pa je zagorsko srednjo šolo in je sedaj sodelavka mnogih svojih nekdanjih profesorjev. Naslov tajnice leta je zagotovo dobila prava oseba, ne glede na testiranje. Pri svojem delu je zelo natančna, strokovna in dobro organizirana. Pozna delo vseh šolskih organov, sodeluje na sestankih sveta šole, pripravlja pravilnike, skrbi, da se držimo zakonodaje, ki jo dobro pozna. Verjetno zelo malo tajnic na šolah piše letna spričevala in ureja spletno stran šole. Dela tudi z dijaki in dijakinjami, za katere ima uradne ure, ki pa se jih v izjemnih primerih tudi ne drži. Mnogi jo pridejo obiskat tudi, ko so šolanje na zagorski srednji šoli že končali. Pravi, da službeno in zasebno življenje ločuje. Kljub temu vsi vedo, da je topel človek in zelo razgledana tudi na drugih področjih. Zanimajo jo stare civilizacije, kot so Maji in uresničila je svojo željo in potovala po poteh te civilizacije. Blizu ji je narava in neraziskano. Kolektiv Srednje šole Zagorje Gordani Rainer - tajnici leta 2009, iskreno čestita. Za osvojen naslov so ji čestitali tudi premier Borut Pahor, generalni sekretar SVIZ-a Branimir Štrukelj, župan občine Zagorje Matjaž. Švagan, ravnatelji in ravnateljice zasavskih srednjih šol in mnogi drugi. Besedilo in slika: Barki Vidmar DELAVSKA GODBA TRBOVLJE 2009 - NAJBOLJŠI OD NAJBOLJŠIH [EKMOVANJE lNSKIH GODB tnu |»U. I ' "»1 :" S k.___-udi A 'l IÄI i'y I >y- ■ j» ■ ^ ki/ Kdor je potoval v mesecu aprilu ali maju z Adrio Airways, ga je lahko prijetno presenetil njihov brezplačen izvod ADRIA, ki od 120 -tih kar dvajset strani posveča Zasavju. Jhree Valleys Andifj Blatnik Three Valleys (tri doline) Najprej Andrej Blatnik namenja nekaj strani Zasavju na splošno, potem naletimo na članek Gregorja Bulca o Lai-bachu in spet pripoved Andreja Blatnika - tokrat o hrastni-ških marionetah. Zanje pa že tako vemo, da so ga povsem osvojile, saj smo lahko pred meseci občudovali njegovo fotografsko razstavo teh marionet v Cankarjevem domu. Na koncu navajajo v ADRIJ1 petnajst zanimivih točk, kamor bi se lahko obiskovalci Zasavja napotili. V rubriki Umetnost in kultura pa najdemo vabilo za vsakoletni mednarodni festival Rdeči revirji, ki bo potekal letos v Hrastniku od I I. do 14. junija 2009. Besedilo in slike: Fanči Moljk NISSAN QASHQAI NJEGOVO MESTO JE V MESTU ŽE ZA I8.250€ Qashqai združuje eleganten in kompakten dizajn, okretnost srednjega razreda in vzdržljivost špotno-terenskega vozila. Pustite mu, da vam pokaže mesto, kot ga še niste videli. Sedaj s 5-letno garancijo! KRULC D.O.O. Cesta heroja Vasje 8, 1251 Moravče Tel: 01 723 11 43, 01 723 12 00,Telefaks: 01 723 10 84 shift..« »pectatons www.nissan-krulc.com, e-pošta: nissan@nissan-krulc.com Odpiralni čas: PONEDELJEK- PETEK: OD 8 URE-18 URE SOBOTA: OD 8 URE-12 URE Poraba gonva tombmirano (l/lOOkm) 5,5 - 8.4. emisija C0- 146 - 208 »'Km Garancija proizvajalca velja 3 leta or 100 000 km Komercialna ponudba ‘5 lel garancije1 zajema 2-lelno podaljšano garancijo, ki nastopi v trenutku, ko nastopi prvi od omenjenih kntenjev Slika je simbolna wwwmssan si V okviru mednarodnega festivala komorne glasbe Valvasorjevi večeri bo 12. junija 2009 v Valvasor j ava kapela na Medijskem gradu koncert kvarteta saksofonov »4SAXESS«. Zasedba: Lev Pupis (sopran saksofon), Tomislav Žužak (alt saksofon ), Primož Fleischman (tenor saksofon), Dejan Prešiček (bariton saksofon). Člani zasedbe 4Saxess so diplomanti glasbenih akademij Ljubljane, Zagreba, Dunaja in Frankfurta, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in v Ljubljani. Saksofonski kvartet 4Saxess je nastal v letu 2000, v maju 2007 pa so premierno predstavil svoj etno program (Lunder, Leitinger, Krajnčan), imenovan 4FOLK. Gre za plod sodelovanja med kvartetom in priznanimi slovenskimi skladatelji in aranžerji, ki so prav na pobudo »4SAXESS« na novo obdelali in sveže priredili znane ljudske napeve Slovenije, pa tudi južneje. Projekt 4FOLK ima tako ljudsko tematiko, ki pa nudi vrsto glasbenih stilov in kompozicijskih tehnik, kar daje projektu unikatnost. Kvartet 4saxess izvaja klasiko (Mozart, Bach itd.), sodobno slovensko glasbo (Globokar, First, Lazar idr.), Bernsteina, Gershwina. V soboto, 9. in v nedeljo 10. maja 2009 je v organizaciji plesnega kluba Fredi iz Ljubljane, v Kopru potekalo tradicionalno mednarodno tekmovanje v standardnih in latinsko-ameriških plesih SLOVENIAN OPEN. Udeležba je bila izjemna, saj je tekmovalo 320 plesnih parov iz 26-tih evropskih držav ter pari iz Japonske, Avstralije, Hong Konga, Izraela, Kanade in Argentine. Aktualna državna prvaka med mlajšimi mladinci, Tr-boveljčanka Lara Vrtovšek in njen soplesalec Miha Žerjav iz Vira pri Domžalah sta osvojila odlično 4. mesto. Obenem je v novi športni dvorani OŠ Koper potekal tudi kvalifikacijski turnir (slovenska plesna liga), kjer sta Lara in Miha dokazala, da med domačimi pari trenutno nimata konkurence, saj sta, tako kot že na nekaj zadnjih tekmah, prepričljivo osvojila 1 .mesto. Še ena potrditev njunega trenutnega primata na domači sceni je bila ponovna zmaga na tekmi Slovenske plesne lige, 15. maja v Festivalni dvorani v Ljubljani. Lara in Miha bosta domačo sezono pred poletnim premorom zaključila s tekmama v Krškem, v soboto, 13. junija (kvalifikacijski turnir Slovenske plesne lige) in nedeljo 14. junija (tekma s številno mednarodno udeležbo - Krško open), kjer se ponovno nadejata visoke uvrstitve. Besedilo in sliki: Metod Vrtovšek mtium Zavzeti pesniki se ne dajo. Vlado Garantini je v torek, 26. maja predstavil svojo novo pesniško zbirko Dnevi. To je njegova četrta samostojna knjiga pesmi. V zagorski knjižnici Mileta Klopčiča je v prijetnem vzdušju poezija resnično spregovorila. Vlado Garantini s svojo novo knjigo, v ozadju vodja Orlekov Vlado Poredoš. Avtor in Andrej Dolšina sta izmenjaje recitirala pesmi in se tako sprehodila skozi pokrajine pesnikovega snovanja, v katerih se spomini na nekdanje čase prepletajo s sodobnostjo, veseli trenutki z bolečinami, pri čemer je zaznati duha knapovskega Zasavja. Njegov utrip in boj za preživetje, ki je v današnjem času globalne recesije spet aktualen, zaživita skozi »starega knapa« Johana, ki spregovori o tem, kar muči navadne ljudi, ki so stran od slasti bogastva in oblasti. Garantini si je v 68 letih življenja nabral veliko izkušenj, ki jasno odsevajo v njegovi novi zbirki. To ugotovitev simbolično zaokroža dejstvo, da je v knjigi 68 pesmi. Z recitacijami se je dobro ujemala glasbena spremljava, za katero sta poskrbela Vlado Poredoš in Franci Lakovič, ob njuni spremljavi pa je zapel tudi pesnik sam. Zaigral je tudi na orglice, o njegovih umetniških talentih so pričali razstavljeni slike in kipci. Zanimivo je, da se je Garantini z vodjem Orlekov Poredošem spoznal preko pesmi Orleki. Ta pesem je prav tako del pesniške zbirke Dnevi, odlomek iz nje je tudi na hrbtni strani knjige. Slika na naslovni strani knjige je pesnikovo delo in nosi isti naslov kot zbirka. Predstavlja dinamiko človeškega življenja, kjer se nizajo veseli, žalostni, trpki, radostni, negotovi in upanja polni dnevi. V pogovoru z Igorjem Goštetom je avtor med drugim razkril, da ne čuti potrebe, da bi zaradi svoje poezije postal znan v slovenskem merilu. Meni, da bo čas pokazal, kaj je v njegovi poeziji vredno širšega poznavanja. Med velikimi pesniškimi imeni daje na prvo mesto Franceta Prešerna, Naslovnica nove pesniške zbirke. Glavni akterji dogodka so bili (z leve): Franci Lakovič, Vlado Poredoš, Vlado Garantini, Igor Goštc in Andrej Dolšina. blizu mu je tudi Alojz Gradnik. Rad bere Ivana Minattija, Toneta Pavčka, v mlajši generaciji ceni Majo Vidmar. Pravi, da je dobro brati poezijo drugih, a pri tem paziti, da jih v svoji poeziji ne posnemaš. Razvijati je potrebno svojski slog, sicer lahko hitro zapluješ v vode plagiatorstva. Garan-tinija žalosti majhno zanimanje za poezijo. Ocenjuje, da je to odraz časa, v katerem živimo. V hitrem tempu življenja ni dovolj prostora za poezijo, ki zahteva, da se odklopimo od hrupa in trušča okoli sebe. Sele v tišini lahko začne poezija prodirati v človeka. Kljub temu bo še naprej ustvarjal pesmi, saj piše iz notranje potrebe. Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: Matej Strgaršek in Boštjan Grošelj + Dva majska sredina literarna večera sta bila namenjena pohajkovanju po svetu in domovini. V sredo, 20 maja 2009 so v knjižnico povabili pravega pla- poslušalci tudi do solz nasmejali. V trenutkih, ko je pri-ninskega pohodnika in publicista gospoda Slavka Krušni- ložnosti za smeh bolj malo, je bil človek, kot je Slavko ka iz. Ljubljane. Krušnik, zelo zaželen in dobrodošel. Slavko Krušnik je star 85 let in še vedno vodi vse planin- Vedrino literarnemu večeru je dodal Nejc Župič, ki je po ske pohode pri Planinskem društvu Ljubljana- matica. Za svojem izboru dodal dve veseli skladbi, njim je 700 izletov, več kot dvajset krat je prehodil Slo- Teden kasneje je v knjižnici gostoval Roman Kukovič s vensko planinsko transverzalo in transverzalo Pot vezistov potopisnim in kurirjev. Napisal je 25 knjig, zadnjo, z naslovom NOE- predavanjem Dih Orienta. Ob spremljavi prave turške glas-TOVA BARKA, je predstavil obiskovalcem tega literarnega be in slikovitih znamenitosti Turčije je njegovo pripovedo-večera. Ob iskrivem pripovedovanju šal in anekdot so se vanje pričaralo pravi »dih orienta.« Besedilo: Mariju Sena Otroci, mali in veliki, so vse leto pridno brali, zato si zaslužijo priznanje. Tonček Knjigoljub bo v dvorani Doma svobode v Trbovljah 9. junija 2009 ob 17.00 razveselil vse pridne male bralce z bralnim priznanjem, ki jih bo razdelil med otroke Vrtca Trbovlje. Dva dni kasneje, 1 1. junija, se bo z srečal z bralci trboveljske Osnovne šole, PE Alojz Hohkraut in OS Tončke Čeč na istem mestu ob isti uri. Tudi njim je pripravil bralna priznanja. 10. junija 17.00 bo Tonček Knjigoljub v pravljični sobi pripravil pravljično uro Ljubo doma, kdor ga ima, naslednji teden, 17. junija ob isti uri pa bo ustvarjalna delavnica za otroke od 6 leta dalje. Izdelovali bodo poletni origami. Zvečer ob 19.00 pa bo v čitalnici oddelka za odrasle literarni večer z gostom Goranom Vojnovičem o Čefurji raus, ki ga bo vodila Katra Hribar Frol. Mali Na gradu Bogenšperk so pred kratkim predstavili monografijo znanega zasavskega akademskega slikarja in pedagoga Jožeta Megliča. Tri leta po njegovi smrti je uspelo družini Meglič in prijateljem v njegov spomin izdati bogato monografijo njegovih del. Ob predstavitvi je umetnostni zgodovinar in muzejski svetovalec dr. Damir Globočnik slikarja Jožeta Megliča označil kot pomembnega z predstavnika skupine revirskih slikarjev, ki je za osrednjo temo svojih del izbral tovarniško in rudniško arhitekturo. Slikal je tudi erotične motive, predvsem akti so mu bili ljubi. Z glasbo je predstavitev očetove monografije pospremila pianistka Urška Meglič Sadiki. . MaH ©fPEQU ^Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo, živijo z njimi ali blizu njih in bi si želeli vedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. v Spegu za Igor Goste, zaprisežen Zasavčan, si zna v tem okolju poiskati vse kar ima rad in ga zanima. Bil je tudi naš sodelavec, danes je odgovorni urednik lokalne televizije ETV s Igor z vnučko Leo Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Marsikaj! Med drugim tudi ne deklet, v katera sem bil zaljubljen. Zagotovo tudi ne Perkotovih otrok, s katerimi še sedaj ohranjam stike in prijateljev, s katerim sem preživel najlepša otroška leta. To so bila leta, preživeta ob igri, športu in malih vragolijah skupaj z Brankom, Mojco, Vasjo, Francem, Matjažem ... Nikoli ne bom pozabil, kako smo že mesec prej skupaj vlačili dračje za prvomajski kres, da smo ves mesec smrdeli po karbidu, ki smo ga uporabljali za pokanje. Zanimivo je bilo tudi „rabutati“ koruzo in tudi krompir, da smo ga spekli v vroči žerjavici in naj- Že od nekdaj ima Igor rad rože. sedežem v Kisovcu. večkrat zaužili še napol surovega. Iz časa bivanja v Kisovcu tudi ne bom pozabil nevarnega plezanja na Čebi-novo skalo, kjer je bila nekoč nemška postojanka. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisani pečat? Se najbolj mi je ostala v spominu moja prva učiteljica Milena Obreza, ki je kasneje v prvem in drugem razredu poučevala tudi hčerko na osnovni šoli Toneta Okrogarja v Kisovcu. Bila je topla in mila. Spomnim se tudi profesorja na srednji poklicni šoli v Ljubljani, ki so ji rekli tudi Teksas. Ja, res smo bili pravi kavbojci in indijanci. No, ta profesor je bil pravi. Bolj kot utrjevali znanje, smo se zabavali. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Po srednji poklicni šoli sem se najprej strokovno usposobil za najpomembnejši poklic življenja. Za poklic očeta. Kasneje, ko sta otroka odraščala, sem našel ljubezen v sindikalnem delovanju in sočasno tudi v novinarskem delu. Zadnja leta je prav novinarsko delo tisto, ki mi daje kruh. Srce pa mi polni nov poklic, ki se mu reče Dedek. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Težko bi rekel. Mogoče me včasih najbolj razočarajo preprosti ljudje, ker se pustijo (z)manipulirati in ljudje, ki se imajo za nekaj več, pa ne delajo drugega kot manipulirajo s prej omenjenimi. Osebno so me lani najbolj presenetili sodelavci z darilom, za kar sem jim globoko hvaležen. Na vsakoletnem prednovoletnem srečanju 30 članske ekipe ETV so mi podarili vrednostni bon za nekajdnevno bivanje v zdravilišču Radenci. Zame in za ženo. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne. Nobena pot ni vedno ravna, no- bena ni brez ovir. Tudi moja ne. A ni prav to lepo? Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Poleg poroke in rojstva hčerke Liljane in sina Boruta, tudi rojstvo vnučke Lee. V žalostnem smislu pa zagotovo smrt očeta, ki je bila, zaradi njegove bolezni, pričakovana, a vendarle je prišla mnogo prehitro. Med nepozabne trenutke štejem tudi mnoge intervjuje, ki sem jih nekoč opravil za Zasavca ali Demokracijo, predvsem tiste v zadnjih letih za ETV Tako sem spoznal in opravil TV intervju s čudovitima zakoncema Gulič iz Trbovelj, z Antonom Senčarjem, Marjanom Jermanom, Mojco Senčar, s pokojnim predsednikom države dr. Janezom Drnovškom pa predsednikom nekdanje vlade Janezom Janšo in z mnogimi malimi in preprostimi ljudmi. Težko bi se odločil, kateri med njimi mi je pustil v spominu največjo sled. Ob Mangarstkem jezeru za avc S hčerko in sinom r gorah Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Na kratko: večurno delo v uredništvu in studiu ETV, snemanje in načrtovanje dela, ob prostih uricah druženje v krogu svoje in hčerine družine, kramljanja z mamo in kofetkanje s prijatelji in sodelavci. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Najrajši obujem športne copate in hop čez drn in strn. Godi mi tudi topla savna ali voda, ki ima najmanj 35 stopinj. Sprostitev najdem tudi ob dobri knjigi in na moji češnji. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Ne pogosto, a vendarle sva si v zadnjem času z ženo Mojco ogledala kar nekaj evropskih prestolnic. Se najbolj me je prevzel Rim in Vatikan. Letujem že nekaj let pri prijateljih v Dalmaciji, v majhni vasici Rtina Miočič, kjer živijo čudoviti ljudje z veliko začetnico. V zalivu, kjer se namakamo, ima morje nemalokrat skoraj 30 stopinj C. Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo? Največ ob delu na ETV, ko skupaj z voditeljico kulturne oddaje, Minute za kulturo, Nino Ojsteršek in drugimi sodelavci ustvarjamo enourni TV sprehod. Tudi izven dela na ETV sem pogost gost različnih kulturnih prireditev. Zelo rad tudi berem. Včasih tudi sam kaj napišem, da potem drugi prebirajo. No, vsaj upam da. „Pohvalim“ se lahko z dvema samostojnima knjigama in eno skupno pesniško zbirko. Prva knjiga nosi naslov Svetla tema in je posvečena pokojnemu očetu rudarju. Je zmes kratkih proznih del in pesmi. Druga nosi ime Obara. V njej je zmetano nekaj pesmi, aforizmov, v njej sta dve pravljici, nekaj humoresk in dve malce bolj resni prozni deli. Skupna pesniška zbirka je izšla v krogu skupine Z.poeti in nosi naslov Ogovarjanje tišine. Če so mi nekateri, ki so utrpeli izgubo bližnjega rekli, da jim je pesem Svetla tema pomagala lajšati bolečine, me veseli tudi, da so drugi povedali, da so jih nekatere zgodbe iz Obare pošteno razvedrile. Nekateri so povedali, saj ne more biti res, da se komu resnično kaj takega zgodi. Ko bi vedeli, da se je vse to meni! Marsikaj drugega tudi, a to še čaka, da se prelije recimo v četrto knjigo. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Delo v mojem malem sadovnjaku imam nadvse rad. Tam teče potok, pojejo ptice, me ogovori kakšen znanec... Se nekaj je, kar ne smem pozabiti omeniti. Vse od maja do novembra mi različne gr- Na hčerkini poroki movnice in sadna drevesa nudijo obilo okusnih užitkov. Hišnim opravilom se, če se le da, izognem, kar verjetno ženi ni vedno pogodu. Ampak kaj, ko njej tako lepo odrežejo in gredo lepo od rok. Mi je vsaj pol TV intervju s kardinalom dr.Francem Rodetom v Zagorju oproščeno, ker sem pošten? Ce bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Zelo rad sem v krogu ljudi, ki jih imam rad. Zato samotno življenje na kakšnem samotnem kraju ni bilo nikoli moj ideal. Mislim, da me mnogo daljše življenje kot je to, še čaka. Tam zgoraj nekje... Upam, da bo lepo. Delam na tem. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Verjetno Zasavščina. Včasih sem se je kje na morju ali v Ljubljani malce sramoval. Zdaj ne več. Tudi premog in vse kar je povezano z njim: črna, zamazana dolina, prašni izpusti, za-svinjana Sava, sivo listje skorajda golih dreves. Dandanes je ta podoba mnogo lepša, bolj zelena. A kljub temu nismo zadovoljni. Mogoče je tako prav, a prav bi bilo, da bi pri varovanju okolja pometli tudi pred lastnim pragom. Ce samo pomislim, koliko olja, v katerem se je cvrl piščanec ali krompir, je šlo prek WC školjke v odtok, ali koliko zabavne elektronike odvržemo na neprava mesta. Vse to delamo, po drugi strani pa tako radi „poučujemo“ o ekologiji druge. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Vsi so še tu, nekateri bližje, drugi malce dlje. Nekateri so žal že tudi odšli, tja, kamor mi še pridemo. To si bomo imeli za povedati. Čeprav škoda, da ne najdemo za to že sedaj kakšen trenutek več. Na tej strani življenja. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Več jih je, a zapisani je verjetno še najbolj spojen z mojo osebnostjo. Siri ljubezen in dobroto in boš bogato poplačan. Če ne z drugim, z mirnim spanjem. Besedilo: Irena Vozelj, slike: fotoarhiv I.G. 4. junij 2009 za avc (m Plavanje: M, Pota 1 mmt® Plavalni klub Ljubljana je organiziral že 34. tradicionalni Pokal mesta Ljubljane. Za letošnje tekmovanje je bilo prijavljenih 381 plavalcev iz šestili držav, med njimi tudi slovenski reprezentanti. Plavalnega srečanja so se udeležili tudi trboveljski plavalci, ki so v obdobju povečanega obsega treniranja. Z zaključkom šole bodo pričeli s treningi tudi 2x dnevno in tako poskušali nadoknaditi zamujeno na treningih v Hrastniku. Zaradi šolskih obveznosti se tekmovanja niso mogli udeležiti nekateri starejši uspešni plavalci kluba Rok Leskovec, Luka Zupan, Matic Vozel in Laura Pistotnik. Kot uspeh na tako močnih tekmah štejejo osvojene kolajne in uvrstitve med osem najboljših. Alen Firšt je v kategoriji kadetov na 200 delfin osvojil drugo mesto za odličnim Madžarom bi-zco Bencejem, tretji pa je na 200 delfin v kategoriji dečkov priplaval Mario Budimir. Jan Burgar in Karmen Zmrzlak saj sta osvojila nehvaležno četrto mesto na 200 hrbtno in 200 prsno. Poleg tega pa sta se še uvrščala med osem najboljših, Jan na 200 prsno in 200 mešano, ter Karmen na 100 prsno. Uvrstitve ostalih: - Primož Podbregar ( 6. mesto na 200 kravl ter 7. mesto na 400 kravl ) - Klara Volaj ( 6. mesto na 200 hrbtno ) - Peter Vozel ( 8. mesto na 100 hrbtno ) Drugi sodelujoči plavalci so z osebnimi rekordi upravičili nastope in dokazali, da so v doseganju svojih limitov šele na prvi stopnici. Žan Jerman, Neža Kurnik, Tjaša Božič, Nejc Kos so imena, ki bodo ob ustreznih pogojih za delo še velikokrat omenjena. PK LCT Kaiiz^r ml mirti na 1P Peter Kauzer ml., naš zasavski slalomist na divjih vodah, je dosegel na EP v Nottinghamu četrto mesto, kar je lep rezultat za zunanjega opazovalca. Zanj seveda ne, ker je kot dvakratni evropski podprvak startal na najboljšo uvrstitev. »Kolajna mi je ušla v zadnji roli,« je Peter razočaran povedal za medije, »ker me je potisnilo ob zid in nisem mogel iz vratc...« Na srečo je naš simpatični Hrastničan pozitivno naravnan in bo po nekaj dneh razočaranje preusmeril v nadaljnje priprave. Kljub vsemu je dosegel Peter na EP 2009 naj- boljši rezultat v slovenski ekipi, ki ne more skrivati razočaranja. Od zadnjih devetih EP je to namreč že tretjič, da smo ostali brez kolajne. Besedilo in sliko: Ponči Moljk PODARITE Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). Račun bomo poslali na vaš naslov. Karate: v, Karate kluba HYPO Sevnica in TRIGLAV Krško, pred leti zelo uspešna kluba, katerih tekmovalci so osvajali medalje tudi na najvišjih mednarodnih tekmovanjih, sta se odločila, da poskušata svoje znanje pokazati tudi v drugih zvrsteh, zato so njihovi tekmovalci začeli s treningi »kikboksa« in posledično s tem tudi s tekmovanji. Mlajše člane še naprej učijo prvin karateja. Kot dobri organizatorji tekmovanj v preteklosti so se odločili, da bodo izvedli skupni turnir »I I. TRIGLAV HYPO POKAL 2009«. Tekmovanje je bilo namenjeno najmlajšim, ki so šele dobro začeli s tekmovanji. Omenjenega tekmovanja se je udeležilo 147 tekmovalk in tekmovalcev iz osmih klubov Slovenije in Avstrije. V trboveljskem klubu so ocenili, da je to tekmovanje dobra priložnost za najmlajše, ki si nabirajo prve tekmovalne izkušnje izven Trbovelj. Ob pomoči staršev in pod vodstvom trenerjev Maksa ŠMIDHOFERJA, Kristijana OSTOJIČA in Katje SIMERL so trboveljske barve zastopali: Eva KRAJ-Š1Č, Monika JAGER, Matija KRIŽNIK, Adis BAŠIČ, Husein TAHIROVIČ, Tadej KOLANDER, Žan JUREČIČ, Jakob KMETIČ JUREČIČ, Laura KMETIČ JUREČIČ, Mila NEDIČ, Sonja BALOH BAROVIČ, Ajša DURATOVIČ, Elvis KURTIC, Timotej ZUPANČIČ, Gašper VRTAČNIK, Luka FERLIN, Pia TAHIROVIČ, Ameldin MURATOVIČ in Nejc POVŠE. Vsi so nastopili samo v disciplini kate posamezno. Trboveljčani so osvojili 14 medalj in se uvrstili na skupno drugo mesto med klubi. Besedilo in slika: Bogdan Si?nerl Kikboks: V soboto, 16. maja 2009 je bil na Ptuju zaključni turnir za državno prvenstvo v kikboksingu za discipline šemi kontakti in glasbene forme. Na tem tretjem turnirju, ki je štel za državno prvenstvo, se je kar 15 članov izlaškega kluba Pon-Do-Kwan zavihtelo na stopničke. Od tega je bilo kar 6 prvih mest, 5 drugih in 4 tretja mesta. Ker je to tretji turnir, ki šteje za državno prvenstvo, je treba omeniti uvrstitve na zadnjem turnirju ter v nadaljevanju pa so rezultati v skupnem seštevku državnega prvenstva. Na tretjo stopniško v državi so tako stopili Nives Sakelšek, Maruša Izlakar, Robert Veber, Suzana Lazar in Vita Hudi. Drugo mesto v državi v svoji kategoriji so osvojili: Ana-Marija Maselj, Žan Gračner, Miloš Rozman, Rok Vrtačnik in Nusmir Bajraktarevič. Zadnji je bil na stopničkah kar v dveh kategorijah, ter skupno osvojil 2. in 3. mesto. Rok je imel nekoliko smole, saj je v skupnem seštevku točk prvo mesto zgrešil le za eno samo točko. Zlato medaljo in s tem naslov državnega prvaka v kikboksu za leto 2009 pa so med Izlačani osvojili: Gregor Razpotnik, Sara Smrekar, Maja Vetršek in Tilen Zajc. Vsi si zaslužijo pohvale, posebej Tilen, saj je osvojil naslov državnega prvaka kar v dveh kategorijah, s čimer je izlaški kikboks ponesel na novo raven. Z lepimi športnimi in čistimi borbami so se od prvega pa vse do finalnega turnirja izkazali številni izlaški borci. V letošnjem prvenstvu so se kalili še Maselj Aleksander, Smrkolj Jan, Lucija Dolinšek, Matic Dolinšek in Rok Razpotnik. Državno prvenstvo se je za Izlaške borce končalo uspešno, pred poletnimi »počitnicami« jih čaka še odprti turnir Izlak, reprezentante pa nastop na Svetovnem pokalu v Italiji. Besedilo in slika: Zec z a avc KOHxiaxiaixKii REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 5 8 4 3 2 1 7 9 6 2 3 6 7 9 5 1 8 4 7 1 9 6 8 4 2 5 3 4 6 8 9 1 3 5 2 7 3 2 5 8 6 7 4 1 9 1 9 7 5 4 2 6 3 8 9 5 2 4 7 8 3 6 1 8 4 3 1 5 6 9 7 2 6 7 1 2 3 9 8 4 5 SUDOKU 3 9 4 2 7 6 2 8 6 1 4 2 1 9 5 7 6 3 7 4 8 2 3 NURIKABE — — 4 4 — 3 6 2 6 6 — 1 5 — 4 Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 13. 06. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. I 1/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasaveeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 10/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Manja Serša, Vodenska cesta 39, 1420 Trbovlje - 20,86 EUR - Majda Bizjak, Golovec 40, 1420 Trbovlje - 12,52 EUR - Katja Poznič, Dolenja vas 47, 1410 Zagorje ob Savi - 8,35 EUR BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO KMALU NOVA PRODAJALNA BRGLEZ V ZAGORJU NA CESTI ZMAGE 12 a, SEDAJ SE BOSTE LAHKO TUDI V SAMEM CENTRU Z ODLIČNIM SLADOLEDOM POSLADKALI, LAKOTO Z ŽEMLJICO PREGNALI... Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka. 12. 06. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ÖEBEIICA YRAÖCYI6 molej Yohrozorjero % IZIRKE. Tel.: OS/56-74-IS7 Kuhamo s Stašo Piškoti iz ovsenih kosmičev Sestavine: 125 g masla ali margarine 250 g ovsenih kosmičev ISO g sladkorja 1 jajce 2 žlici moke I zravnana žlička pecilnega praška K**4“ Priprava: Maščobo segrejemo in jo nato zmešamo z ovsenimi kosmiči in ohladimo. Jajce razžvrkljamo, zmešamo z moko in pecilnim praškom, nato pa zamešamo med kosmiče. Z žlico polagamo kupčke testa na pekač, obložen s peki papirjem.V ogreti pečici na 180 ° C 15 minut. Dober tek! Dober tek! Staša 4. junij 2009 za avc Drage bralke, cenjeni bralci! Zadovoljstvo z vsem, kar nam prinese življenje, je redka vrlina. Kdor jo ima, je zadovoljen, ker živi polno. Pogoj za polnost bivanja je namreč popolna vživetost v sedanji trenutek. Resnično živimo samo takrat, ko smo docela osredotočeni na naše trenutno početje. Takrat ne premlevamo napak in bolečin preteklosti niti se ne obremenjujemo s prihodnostjo. V takšnem stanju smo tudi najbolj zdravi in ustvarjalni. Pravo zadovoljstvo ni posledica zunanjih dejavnikov, ampak sad uživanja v nizu sedanjih trenutkov. Vir človekove nesreče je v tem, da smo pozabili na sedanjost in se hočemo odmakniti od trdnih tal pod nogami. Prizemljimo se. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NEZADOVOLJNI GOBEZDAČI Zakaj pozimi si želimo mehkih trav, poleti za mimozami ihtimo, zakaj trenutek, ki življenje spremeni, tako je hiter, da ga zamudimo? Zakaj vsega, kar nas obkroža, preprosto, v tak šopek, kot pač je, ne naredimo, trenutke, ki še spremenijo nas lahko, pa urno, nam koristne, polovimo? Vesna Berk DOMISLICE Naše razmišljanje naj bo originalno, polno novih, naprednih domislic, komuniciranje z drugimi pa odprto, brez predsodkov, ker le tako se rešili bomo vislic. Darko Blaznik - Darčk DROBTINICE Obetal sem si srečo, ni prišla, a upal sem, nekje le čaka name, ponese me v oblakih do neba. Drobtinice le padale so name kot z mize bogatinove za psa, skrbno pobiram jih, od njih živim, morda pa to je vse, kar kdaj dobim. A hrepeni še, se ne vda srce, naj vedno zadnje upanje umre. Francka Šmid ZMEDA Sosed sedi, žaba smrči, zelje po klancu pa samo drvi. Mašina je vžgana, kruh je pečen, punca je dala notri natren. Omara stoji, cvetje veni, voda je motna, soba smrdi. Sedaj pa nikomur nič jasno ni. Sc zgodi. Ina Brečko SLOVO Nocoj jočem za teboj. Nocoj vem, da nikoli ne boš moj. Nocoj tiho ihtim, zaprta v mali cvet komaj še živim. Nocoj me doletelo je spoznanje, ki je razblinilo vsakršno upanje in sanje. Nocoj sem le še meglica, ki bo izginila ob rosi sončnega klica. Nocoj ljubim v slovo, saj z jutrom vse, kar spominja name, bo odšlo. Nocoj umiram od osame, neskončna misel sc prikrade vame. Nocoj želim ti zbogom, dragi moj, ljubi jo močno, kot te ljubim jaz nocoj. Vesna Malgaj PESNIŠKA BESEDA NAJ VAS NAVDIHUJE! -7 c\\/n Aleksij Porednih: POGLED S SONČNE STRANI Slovenija leži na sončni strani Alp, a zdi se, da se nad njo razpenja meglica, ki spušča senco na zelena polja in gozdove, mesta, trge in vasi. Kaj je ta meglica? To je negativnost velike večine medijev, ki o trenutni gospodarski krizi poročajo kot o apokalipsi. Če si vzamemo k srcu njihovo poročanje o stečajih in odpuščanjih delavcev, dobimo občutek, da »vse hudič jemlje«. Mediji poročajo praktično le o podjetjih v težavah, tako da se nekritični gledalec zastrupi s črnino, Id jo slikajo. Takšnih gledalcev je prav gotovo polovica. Loti se jih vtis, da svet tone v revščino, da ni nikjer nobenega uspešnega podjetja, ki bi se smejalo krizi v brk. Dejstvo je, da je vsaka kriza tudi priložnost za ustvarjalnost, rast, razvoj in zaslužek. Ne mislim na služenje na račun izkoriščanja revežev, ampak na izkoriščanje poslovnih priložnosti, ki jih rojevajo potrebe ljudi po bolj ekonomičnem in kakovostnem življenju. Namesto kurjenja z nafto in zemeljskim plinom bi lahko v večji meri uvedli samooskrbno pridobivanje toplotne energije. Naš gozd nam to omogoča. Letno počistimo manj gozda, kot bi ga lahko brez greha. V gozdovih ležijo toplota, večji zaslužek, nova delovna mesta. Več ljudi bi se lahko zaposlilo blizu domačega kraja, zato bi dodatno varčevali z energijo. Kriza je milost, ki omogoča streznitev od preveč razsipniških vzorcev življenja. Objeti bi jo morali in poljubiti na njene hladne ustnice. Ta kriza je namreč predpriprava na čas hujših kriz, ki nas čakajo v naslednjih letih in desetletjih. Sprožilo jih bo segrevanje ozračja. V teh krizah bi »izpustili dušo«, če ne bi doživeli sedanje recesije, ki je v primerjavi s tem, kar prihaja, prava pritlikavka, a vendarle dovolj močna izkušnja, da se lahko iz nje naučimo marsičesa koristnega za soočanje z izzivi prihodnosti. Čeprav bi se izkazalo, da človekova dejavnost ne vpliva bistveno na segrevanje ozračja, je ta pojav dejstvo. Če človekova dejavnost ne vpliva bi- ravnal z energijo, kot to počnemo mi? Katastrofa, katastrofa in še večkrat katastrofa!!! Kdo je torej kriv? Reveži, ki se razmnožujejo kot miši, ali z blaginjo blagoslovljeni, ki jim dajemo slab zgled s svojim načinom življenja? Več krivde je na naši strani. Najbolj očitna človeška lastnost je posnemanje. Danes mediji tako ali drugače sežejo tudi v najbolj zakotne kraje Zemlje. Tamkajšnjim prebivalcem 'servirajo' podobe življenja v razvitem svetu. Zdijo se jim lepše od njihove vsakdanjosti, zato hočejo posnemati našo blaginjo. Človeštvo na tako potratni stopnji porabe energije, kot jo dosegamo ljudje v bogatem svetu, ne more sobivati z naravo, ki nam je podarjena. Iztrebljenje nekaj milijard ljudi ne pride v poštev, tako da se je potrebno problema lotiti drugače. Ključno za njegovo dolgoročno rešitev je veliko bolj varčno življenje vsakega posameznika v »srečni« petini. »Revni« bi takšno naravnanost seveda posnemali, zato se ne bi več gnali za vso mogočo navlako naše civilizacije, ampak bi se zadovoljili samo z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Kopičenje stvari je pot, ki vodi stran od sreče, zato je slednja v bogatih družbah vse bolj redka dobrina. Ne glede na vzroke bo segrevanje ozračja prineslo zahtevne čase. Ljudje se bodo selili z območij, ki jih bosta uničila suša in pomanjkanje vode, na območja, ki bodo bolje kljubovala spremenjenemu podnebju in vremenu. To bo vodilo v nove napetosti in spore. Rešitev se ponuja sama od sebe - zmanjšanje števila prebivalcev na planetu. Zamislite si, kako bi bilo, če bi vsi Zemljani živeli tako potratno kot mi, srečneži (ali grešniki) bogatega sveta. Predstavljamo največ petino celotnega svetovnega prebivalstva, a kljub temu s svojim požrešnim odnosom do energije prekomerno obremenjujemo cel svet. Kaj bi se zgodilo, če bi vsak pripadnik sedaj živečega človeštva tako potratno stveno na taljenje ledenikov, segrevanje morja, ozračja in dvig števila skrajnih vremenskih pojavov, smo še v večji godlji, kot v primeru, da človeški dejavnik odločilno prispeva k zgodovinsko rekordno hitremu dviganju povprečne temperature na planetu. Ce je del rešitve v zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, lahko ukrepamo; če sprememba našega načina proizvodnje in potrošnje ni pravi način za upočasnitev segrevanja ozračja, smo pa v resnično brezizhodnem položaju. Ne si torej želeti dokazov o človekovi nevpletenosti, ker smo v tem primeru le nemočna žrtev usode. Z 3 avc J© mo/omsniA Kino Delavski dom Zagorje ob 20.00 LAJT 1’etek 5. 6. ob 20.00 MARLEY IN JAZ, ponedeljek 8. 6. ob 18.00 KAR BREZ SKRBI kom.drama torek 9. 6. ob 18.00 PRAVIČNI UMOR, Sobota 6. 6. ob 20.00 DVOJNA IGRA, kri m.drama krim.triler sreda 10. 6. ob 18.00 PRAVIČNI UMOR Nedelja 7. 6. ob 20.00 MARLEY IN JAZ četrtek 11.6. ob 18.00 ZVEZDNE STEZE, akc. Ponedeljek 8. 6. ob 20.00 DVOJNA IGRA petek 12. 6. ob 18.00 ZVEZDNE STEZE Torek 9. 6. ob 20.00 Film teater: GRAN ob 20.15 PRAVIČNI UMOR TORINO, drama sobota 13. 6. ob 18.00 ZVEZDNE STEZE Petek 12. 6. ob 20.00 PRAVIČNI UMOR, ob 20.15 PRAVIČNI UMOR krim.drama nedelja 14. 6. ob 18.00 PRAVIČNI UMOR Nedelja 14. 6. ob 10.30 POŠASTI PROTI ob 20.00 ZVEZDNE STEZE NEZEMLJANOM, ponedeljek 15. 6. ob 18.00 ZVEZDNE STEZE anim.pustol. torek 16. 6. ob 18.00 ŠE ENKRAT 17, kom. ob 18.00 POŠASTI PRO TI sreda 17. 6. ob 18.00 ŠE ENKRAT 17 NEZEMLJANOM četrtek 18. 6. ob 18.00 ŠE ENKRAT 17 Ponedeljek 15. 6. ob 18.00 POŠAS TI PROTI ob 20.00 ANGELI IN DEMONI, NEZEMLJANOM krim./triler ob 20.00 PRAVIČNI UMOR Torek 16. 6. ob 20.00 Film teater: Kino Delavski dom Hrastnik SABINA, dokument. četrtek 4. 6. ob 20.00 HITRI IN DRZNI 4, akc. petek 5. 6. ob 20.15 MARLEY IN JAZ, kom. Kino Izlake drama Nedelja 7. 6. ob 20.15 DVOJNA IGRA, sobota 6. 6. ob 18.00 IIETRI IN DRZNI 4 krim.triler ob 20.00 MARLEY IN JAZ Nedelja 14. 6. ob 20.15 PRAVIČNI UMOR, nedelja 7. 6. ob 18.00 MARLEY IN JAZ krim.drama ob 20.00 HI TRI IN DRZNI 4 sreda 17. 6. ob 20.00 DVOJNA IGRA, Kino Delavski dom Trbovlje ki m. triler četrtek 4. 6. ob 18.00 KAR BREZ SKRBI, kom. četrtek 18. 6. ob 20.00 DIRKA NA ZAKLE TO ob 20.00 LAJT GORO, kom.pustol. petek 5. 6. ob 18.00 KAR BREZ SKRBI sobota 6. 6. ob 18.00 KAR BREZ SKRBI Kino Dol pri Hrastniku ob 20.00 LAJT petek 5. 6. ob 18.00 HITRI IN DRZNI 4, akc nedelja 7. 6. ob 18.00 KAR BREZ SKRBI Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum: 27.5.2009 Organizator: ZD Tolmin in Cindi Slovenija Dodatne informacije: Branko Velišček 041 695 675, www.zd-tolmin.si Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje Datum: 28.5.2009 Organizator: ŠZ Tržič in Cindi Slovenija Dodatne informacije: Žare Štrukelj 05 901 03 13,031 807 101. www.szlrzic.si Zaključni ples v Celju Datum: 29.5.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in Plesna šola Plesni val Celje Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www. olesna-zveza.si 24-urni pohod po Polhograjski planinski poti Datum: 29.5.2009 Organizator: PD Blagajana Dodatne informacije: Anton Kavčič 031 500 120, Rajko Škrlj 031 318 208, htto://Ddblaaaiana. bloasoot.com Majski pohod na Peco Datum: 30.5.2009 Organizator: PK Peca Olševa Dodatne informacije: ga Karolina 02 823 83 10,031 787 515 Vzpon na Zeleniške špice Srebrno sedlo Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Marko Jurič 041 572 893, www.Dlaninskodrustvo-limalica.si Vzpon na Srednji in Visoki Rokav Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Peter Benedik 031 336 787, www.Dlaninskodrustvo-limalica.si Zaključni ples v Mariboru Datum: 30.5.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in Plesna šola Pingi Maribor Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.Dlesna-zveza.si Pomladanski pohod po Radeški planinski poti Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Radeče Dodatne informacije: Irena Kampuš 041 626 136 Pohod na Geoss Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Litija Dodatne informacije: Franc Intihar Pohod od Kotelj do Belih vod Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Šoštanj Dodatne informacije: 18. Pohod po Haloški planinski poti Cirkulane - Podlehnik Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Ptuj Dodatne informacije: Tone Purg 031 331 042 www.odotui.si Pohod po Dolini Trente z ogledom naravnih in kulturnih znamenitosti Datum: 30,5 2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Mateja Vertelj 041 171 858, www. planinskodrustvo-limatica.si Pohod po Posavskem hribovju (Hudičev graben) Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Iskra Kranj Dodatne informacije: Sebastijan Potočnik 031 408 439, www.olaninskodrustvo-iskra-krani. Si Pohod na Obir Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Črna na Koroškem Dodatne informacije: Silva Fužir 041 294 225 Pohod na stari Ljubelj Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Prevalje Dodatne informacije: Ivan Komprej 031 236 301, www.Dd-orevalie.si Pohod železarjev na Uršljo goro Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Ravne na Koroškem Dodatne informacije: Jože Apat 031 396 055 Pohod po Radeški planinski poti Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Hrastnik Dodatne informacije: info telefon 03 564 51 07,03 564 21 36 Spominski pohod in maša na Klemenči jami Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Slivnica pri Celju Dodatne informacije: Matej Planko 040 161 352, matei.olankn@alnos.si Šumljakov pohod Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Matica Murska Sobota in PD Mura Dodatne informacije: telefon 02 542 10 53, www.Ddmaticams-drustvo.si.www.odmura.info Pohod na Kamniški vrh Datum: 30.5.2009 Organizator: PD Dravograd Dodatne informacije: Jožica Heber 040 296 140, www.oddravoorad.com Tek za zdravje Celje 2009 Datum: 30.5.2009 Organizator: ŠD Celjan, MO Celje in ŠZ Celje Dodatne informacije: Nino Cokan 041 346 346, www.tekzazdravie.scom 11. Visoški tek Datum: 30.5.2009 Organizator: ŠD Poljane Dodatne informacije: Aleš Šubic 040 292 075, www.sdDoliane.si 24. tek na Grad in 7. Pohod Grad z okolico Datum: 30.5.2009 Organizator: ŠD Grad Dodatne informacije: Andrej celec 031 460 623, andrei.celec@aoms.si 25. Petelinjski tek Datum: 30.5.2009 Organizator: ŠZ Pivka Dodatne informacije: Drago Štunf 041 354 327, riraoostunf@omail.com Tradicionalni pohod za binkošti na Jelenk Datum: 31.5.2009 Organizator: PD Idrija Dodatne informacije: Valerija Pavšič 040 991 171. www.Dlaninsko-drustvo-idriia.si 14. Sevniški kolesarski maraton Datum: 31.5.2009 Organizator: KD Sevnica Dodatne informacije: Zvone Košmerl 041 738 357, www.kolesarstvn.nrn Rekord v množičnem rolanju v Portorožu Datum: 31.5.2009 Organizator: ŠKID Jaz sem najboljši Dodatne informacije: Mojmir Kovač 041 724 262, www.skid.si 45. Taborniški tek Datum: 31.5.2009 Organizator: Društvo tabornikov Muta Dodatne informacije: Sašo Pavlič 041 262 012, saso.oavlic@muta.si Krožna kolesarska dirka Šmartinsko jezero Datum: 31.5.2009 Organizator: KK Crono Dodatne informacije: Bojan Vodlan 041 951 794, www.kkcrono.oro Pohod na Macesnovec Datum: 31.5.2009 Organizator: PD Ljubljana Matica Dodatne informacije: Katarina Ogrinc 041 279 100, www.olaninskodrustvo-limatica.si Dimek-Hrovatov memorialni pohod Datum: 31.5.2009 Organizator: PD Matica Murska Sobota in PD Mura Dodatne informacije: telefon 02 542 10 53, www odmaticams-drustvo.si. www. odmura.info Pohod na Skalnico Datum: 31.5.2009 Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: telefon 01 431 61 14, www.Ddrustvo-Dtli.si Izlet za osnovnošolce na Šmarno Goro Datum: 31.5.2009 Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Dodatne informacije: telefon 01 431 61 14, www.Ddrustvo-ntli.si Kolesarski maraton Brkini Datum: 31.5.2009 Organizator: ŠD BAS šport Ilirska Bistrica Dodatne informacije: Aleš Zidar 031 688 621, www.bassport-klub.si Straški tek Datum: 31.5.2009 Organizator: Društvo za razvoj Straže Dodatne informacije: Andrej Petkovič 031 316 715, www.straza.si Ekološko rekreativni spust po reki Krki Datum: 31.5.2009 Organizator: KK Krka Dodatne nmmgmNe iqoe/mau oQm ® IŠČEM mali oglasi Iščem delo na domu. 040-644-080 ŽIVALI Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani wwvv.nemskedo-ge.net ali na tel.: 041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): V J Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa ERIKA KAVČIČ iz Trbovelj. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO" IN NAGRADNO IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. KUPON ZA $T. 35 2000 € Izmed vseh prispelih kupončkov bomo Izžrebali srečnega dobitnika oz. dobitnico 2000 O-centov. Vabljeni k sodelovanju! Ime in priimek:. Naslov:......... Podpis: . I j S O ® f gyR§ Telefon in e-pošta:....................................... ŠL