Stran 36__________ANGELČEK__________Leto 30 ¦
Milan Tomšič                                                            ™
Dve Veliki noči.
i.
^jijchki    solnčni    žarki    prvih    pomladanskih  dni -*'-i seva^o skozi srednje velika okna donmče hiše v prazno  sobico  pokcrne  babice.  Svetle   štirioglale lise na steni, predeljene s senco okvirjcv šip, kažejo zateglo obliko okna, skozi katero je babica gledala toliko let cvetočo  lipo  pred  hišo,  zelene  travnike, »odovitna polja, široko belo ccsto in železniško progo, po kateri se ie vedno pripeljal njen Ijublienec, njen vnuk. Kako ',c štela dneve in ure do njegovega pri-hoda!   Kako   je   takrat  ure.evala  slole   okrog  mize, brisala prah po mali sobici in snažija šipc v oknih!    ¦ Že teden prcj je pripravljala posteljo, kier bo on spal.   ¦ Nakupila   |e  najboJjših  jabolk  in debclih  pomaranč,   M da bo imel kaj priboljška, ko pride iz mcsla domov.    I Kako svcčano se ,e zdelo babici vsekdar lo snidenjel   I JCako kralki so ii bili  tudi  dnevi, ko je sedel  njej   I nasproti mladeniški vnuk, ji pripovedoval, kako je v   * šoli, v mestu in na stanovanju. Vse \e hotela babica vedeti, vse jo je zanimalo, in srečna jc bila, ko je premišljala, da b učaksla leto, ko bo Milaa dokoačal svoje študije in bo nastopil službo.
»Nisem mislila,« je rekla, ko sta sedela z Milanom pri mizi na ve!iko soboto, »da bom učakala Je io pomlad. Skora/ celo zimo sem bolehala in ležala v postclji. Pa Marija z Zaplaza, ki seni se \i zaobljubila, da ]'o obiščeva v velikih počitnicah, me je uslišala.i
Solza vcselja in ginjenosti je kaaila babici z oči na aeno temno krilo....
Leto 30__________ANGELČEK_________Stran 37 1
-;poglejte   babica,   kako   Icpo   raste   vrinica   v   1 lončku na oknu, ki sem jo lani vsadil! Golovo se   1 razcvete, še preden bodo velike počitnice,« prekinc Milan   otožne   misli   starkine.   Tesno   je   postajalo namreč Uidi njemu pri srcu, in globok vzdih se tou   ¦ je izvil iz mjadih prsi, ker je slutil, da se bo moral   ^ mogoče kmalu ločiti od ljubijene babicc.
»Dovolite, babica, da obiščem sosedovega Janeza, siccr mi zčimeri, ako se šc danes ne oglasim pri njcro. Vrncm se kmalu in Šc pred nurakom bora zopct pri
»Le pojdi Milan, saj razvedrila je treba tudi lebi, in pri mladih Ijudeh ga najdcš lažje ko pri meni, ki stojim že z eno nogo v grobu«.
Milan  vzame  klobuk  pa  odhiti skozi vrata na poljsko pot, ki jc peljala med domačimi in sosedovimi njivami. Gred^ je premišljal otoŽno prihodnost, ki sc   j ji skoraj ne more izogniti.                -                          I
v.Raiši  umriem sami«   si  dfe  in  sebi  v   tolažbo I pristavi: ^Morda pa vendar Še ne bo tako kmalu —? M Prestala i« hudo zimo in sedaj, ko se vrata polet'e v deželo, okreva d.o dobra!-<  Premišlja vse  nacine, sam<J da cdiene od sebe spomin na babičino smrt.
Pa kaj bo potem on? Brez drage mu babice! Bila mu jc druga mati. Še predcn se je zavedei, ga je vzela k sebi, skrbela zanj, ga Ijubila m učila, da ni prav nič pogrešal prave materc, ki rau jo je Bog vzel tako zgodaj, Zdelo &c tnu je, da bi ne bilo mogoče, preboleti l (e izgubc,                                                                • 1
Svečano velikonocno potrkavan'e domačih zvo-kov, ki so zvoniJi ob poti, ter jth nesc babici, ki ga \e Hitro krene proti domu, nalrga v naglici nekaj zvonč-kovr ki so 2voni5i ob poti, ter jih ncse babici. ki ga )e ie koinaj čakala. Čuti, da mu jc pri njj še nafboJjše.
StranJ8__________ANGELČEK__________LetoJO
II.
Posijala je potem že šesta Velika noč k babici v sobico, odkar je nastopil Milan službo v trgu. Bcli liličnjaki so jedva razvili svoje belobaržunaste cveto-ve, ki so zvedavo gledali skozi okno v mladi svet. Ma-le rožnatordece vrtnice v zclenih lončkih, Milanove ljubljenke, so na vseh poganjkih razprle nežna krilca, se dotikale druga druge z glavicami, kot bi si še-petale nekai na ubo. Še roženka v svellozeleni obleki, na nasprotnera oknu, je vonjala tako priictno po sobici, ko da pričakuje visokega gosta,
Gojiteljica leh cvetic, cnemogla babica, pa je ležala na bolniškj postel.i. Mirno je gledala z motnimi očmi proti oknu, Njene suhe, vele roke so se vcčkrat dvignilc in polagoma zopet zdrknile na odejo. Vidcti je bilo, ko da žeii še pobožati njega, ki ga je pesto-vala, prekriževala mu gladko čelo, česala mu gostc svetle lase, ga objemala in skrbela zanj, dokler ji niso pošle zadnje moči. Sraehljaj okrog njenih udrtih ust je bil odsev n^ene plemenite duše, in sivi lasje, pritis-njeni ob zgubančeno čelo in ob sencih, so ji bili kot srebrn nakit. Vdano in zadovoljno je starica čakala trenutka, ko jo pokliče večni Gospod k sebi. Vzdi-hovala in tožila ni nič, saj ji jc lajšala vso bol zavcst, da je Milan preskrbljen in da bo labko živel brez n.|e.
Skoraf se je že nagm/o z/aLo vefikonočno so/nce proti zatonu( 1e rdeč oblaček ga je še držal nad vijo-Hčastim gričevjem, ko jc lahno pridrčal vlak po do-•lenjski progi v tiho vas, kjer je bivala babica. Malo potnikov je izstopilo na poslajt, saj veliki tedcn se vaščani ne vozijo radi naokoli — doma jc namreč dosti opravila za praznikc.
Hitrih korakov stopa od kolodvora po cesti proti ¦vasi mladenič, oblečen v dolgo Črno suknjo i» s go-
Leto 30__________ANGELCEK__________Stran 39
sposkim klobukom na glavi. Ozira se nič naokoli, niti se ne razgovarja, le tti in tam sc odkrije komu, ki ga pozdravi. Pred zadn'o hišo v vasi se ustavi. V veži pa ga pozdravi prijateli, sosedov Janez, z gorkim so-čutjem. Pove mu z drhtečim glasom žalostno novico, da jc dopoldan umrla draga, ljubljena babica.