rtT 29. AVGUST 1974 — ŠTEVILKA 34 ~ LETO XXVITI — CENA 2 DIN fiASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC Danes si oglejte prvi skromnejši poskus Domače kronike. Obudili bomo nekdaj brano in priljubljeno stran vseh krajevnih novic in koristnih obve- stil. Brez vas seveda ne bo šlo. Pišite nam, kaj bi radi zvedeli. Nekateri ste nas že nekajkrat pograjali zaradi preskromnega obsega matičnih dejstev. Objavljamo toliko, kolikor poročil dobimo. In trudimo se, da fk dobimo največ. Ne moremo pa vplivati na to, koliko rojstev je... Torej ocenite — odslej stalno Domača kronika. Vabimo k sodelovanju. V redakciji se pridno pripravljamo na naš lep jubilej — 20 let RC. V prvi polovici septembra bomo organizirali več priložnostnih srečanj z nekda- njimi in tudi zdajšnjimi sodelavci RC. Sestal se bo upravni odbor združenja pokrajinskih časnikov in lokalnih radijskih postaj Slovenije. Imeli bomo javno radijsko oddajo. Srečali se bomo s poslušalci RC in s podpisniki samoupravnega sporazuma o financiranju Novega tednika in Radia Celje, če k temu dodamo še sobotni sestanek in izlet z zvestimi naročniki NT, nato pa v septembru oziroma v začetku oktobra še izlet v Varšavo, potem se ne smemo pritoževati. Nimamo premalo dela. Kar živahno je. In pišite, pa bo še prijetneje. UREDNIK mNECzvom y ponedeljek, 2. septembra, se bodo napolnili šolski 0edi. Hrami učenosti in vzgoje se bodo širokosrčno iprli zvedavim očem in mnogim upom. Kakor nikoli do- 'ij tudi v novem šolskem letu ne bomo brez skrbi; ne jenci, ne starši in še manj učitelji. V teh dneh so na po- :sonih izpitih nekateri komajda stresli s sebe strah pred rašanjem — ali bodo mogli naprej ali ne. A še pred tem JO starši tarnali nad visokimi cenami učbenikov in se raševali, kaj je z našo brezplačno osnovno šolo. Nismo fjeli takim skokom v cenah zvezkov. Spet se je vse za- Mo tako, da smo ugotovili, kako naša šola veliko stane. \kako smo v družbi organizacijsko silno šibki, ker ne vremo uspešno izpeljati že večkrat napovedane izmenjave Cenikov med otroci. Najbrž temu ni kriva le samovšeč- ist staršev, ki hočejo za otroke vse novo. Najboljše. Naj- pe. Kajti res je, da v pripravi na pouk ne znamo izvesti \ nekaterih drugih sprememb. Najbrž bomo morali spoznati, da je začetek šolskega !a prvi podopustniški resnejši, zajeten poseg v družinski turačun. Poseg je celo večji kot pozneje za ozimnico. \vendar si z drago šolsko »ozimnico« ne belimo ravno mč glave. če nas manj zanima priprava učencev na pouk, nam teda ne more biti vseeno, katere novosti nam ponuja isko leto 1974/75. Oto Pungartnik, predstojnik Zavoda za šolstvo, orga- tocijska enota Celje, je kot prvo pomembno spremembo tKdel uvedbo novega predmeta za učence šol H. stopnje, 'e za predmet »samoupravljanje z osnovami marksizma«. 'Medmet,« je dejal Oto Pungartnik, »ne more biti'le suho- irao predavanje, ampak predvsem mobilizacija za samo- tama delo učencev in učiteljev.« Na celjskem območju ^^ predavalo učno snov samoupravljanja z osnovami mar- fema okrog 30 predavateljev. Med njimi bodo nekateri ^nji, družbeni in politični delavci. Nov predmet je bil •jen. Izvedba ne bo lahka. Odgovornost pedagoške službe, tornic in političnih organizacij za uveljavitev novega Vrneta je izredno velika. bedeti moramo, da pomeni obogatitev srednješolskega 'fdmetnika v resnici prispevek k reformiranju učnovzgoj- procesa v srednjih šolah. In druge vsebinske in meto- i^o^fce novosti? Z novo matematiko se bodo srečali učenci 4. razreda, ^pedagoški službi bodo začeli s pripravami učiteljev za ^evanje nove matematike v 5. razredu. V osnovnih ^h bodo nadaljevali z modernizacijo pouka slovenskega pfca in z novostmi v poučevanju spoznavanja narave v '^^(^redu. Najpomembnejši projekt v šolskem letu 1974/75 " k odločitev, da bodo v. nekaterih šolah prvikrat začeli '^^lodnevno šolo. Kaj je to? *To pomeni,« je dejal Oto Pungartnik, »da bosta otrok ' ^itelj v šoli okoli 8 ur. Da bosta skupaj delala pri pri samostojnem delu učencev za pridobivanje zna- r ® prostovoljnih dejavnostih in v prostem času. Učenci j^o imeli v taki celodnevni šoli tudi prehrano, počitek j4ravstveno varstvo. Najbrž bomo na nekaj šolah uvedli dnevno bivanje otrok v šoli že v tem letu.« I ki imajo optimalne možnosti za uvajanje te novosti ^^dno učnovzgojno delo, na celjskem območju ni mnogo. načrti niso več le napisan list papirja. y ^afco bo v novem šolskem letu s kadri, se še ne ve. ^ar bodo spet v težjem položaju šole v manjših, od- ^fnih krajih. ^ koncu še o »učni ozimnici«. Učni uspehi na šolah Osip pada. Dopolnilni pouk se uveljavlja. Učin- jJ^^ost učnovzgojnega dela je potemtakem večja. Takšen ^^ bi morali negovati. V naši šoli pa na vrhu pedagoš- irll ^^^'"^Pa ne stoji le j}etica. šola mora z vso učno in f^^^no vsebino bolj kot doslej izražati naša družbena w "^Ja in cilje. Ustava in kongresi ZK so za področje in izobraževanja nakazali delovno, življenjsko usme- ^ihče je ne more spregledati. L tako bo »šolska ozimnica« trajnejša. Samo tako novosti premagovale zakoreninjene navade. In samo ^ priprave na pouk ne bomo ločevali od rednega šol- dela, od celovite skrbi za učence. J. VOLFAND Avtobus — tO je cilj vseh naprezanj občanov v Brezi nad Laškim. Blizu sto občanov tega kraja odhaja na delo na štorsko in šentjursko stran. Treba je bilo hoditi do Osredka v vsakem vremenu, da so si delavci svoj »šiht« zaslužili že s hojo. Nedeljsko praznovanje je bilo zaključek triletne delovne akcije. Več o dogodku berite na 15. strani. (Foto: Tone Križ) ZVESTI BRALCI NA OBISKU v soboto dopoldne ob 8.30 se bomo dobiU v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje. Med številnimi karticami na- ročnikov smo vas izžre- bali 70. Vabilo,ste že prejeli. Najprej se bomo pogovorili, kako vam je NT všeč. Ce vam je, za- kaj vam je. Tudi pobliže se bomo spoznali. Nato bomo odšli v EMO, kjer nam bodo pokazali tovar- no. Z Izletnikovo pomoč- jo se bomo po obisku v EMO še odpravili na Gol- te in tam končali naše srečanje. Že nekajkrat ste nas, dolgoletni zvesti naročni- ki, pobarali, kdaj se bo- mo končno le sestali v re- dakciji NT, Mj smo ob- ljubili. Danes že vemo, da smo predolgo odlašali. Za- to sobotno srečanje ne bo zadnje. Prav? To sporo- čamo vsem vam, ki tokrat niste med izžrebanci. Vse vas, ki ste naše pi- semce sprejeli, pa mora- mo spomniti, da na sobo- to ne pozabite — četudi bo slabo vreme. Ne bo- mo se mu pustili. ZAENKRAT LE NA' OTOKU Celje Je dobilo dve no- vi šoli: osnovno šolo — Slavka Šlandra — na Otoku ob Ljubljanski ce- sti ter Šolski center za blagovni promet v ulici 29. novembra. Medtem ko se bo redno delo v osnovni šoli na Otoku začelo v ponedeljek, 2. septembra ob osmih zjutraj — ob tej uri se bodo morali v šoli zbrati vsi učenci, ki jo bodo obi- skovali — pa novo šolsko poslopje Centra za bla- govni promet zaenkrat še ne bo sprejelo učencev. Predvidevajo, da se bodo vrata v tej novi šoli od- prla čez približno en me- sec, zato se bo novo šol- sko leto začelo še v sta- rem poslopju toda zaradi povečanega vpisa na ra- čun nove šole samo za učence trinajstih prvih ra- zredov šole za prodajalce. Učenci drugih razredov šole za prodajalce pa tudi dijaki poslovodske in ko- mercialne šole bodo za- enkrat še čakaU. Kako dolgo, je težko reči? Vodstvo šole se zavze- ma, da bi bilo to čakanje čim krajše. mb POMOČ KOZJANSKEMU: TUDI STANOVANJA Na pobudo koordinacijskega odbora celjske obči- ne se bo pomoč po potresu prizadetemu Kozjanske- mu v naslednji fazi kazala tudi v skrbi za reševanje stanovanjskih vprašanj tistih delavcev, ki jim je po- tres porušil ali poškodoval stanovanja, delajo pa v ko- lektivtUi na območju celjske občine. Za uresničitCT te pobude bodo odvojili del zbranih solidarnostnih sredstev. ZVEZA KOMUNISTOV O ŠOLSTVU Na prvi septembrski seji komiteja občinske konference ZKS Celje bodo govorili o nekaterih aktualnih vprašanjih razvoja srednjega in višjega šolstva v celjski občini. Gradi- vo za sejo je pripravila komisija za idejna vprašanja pri komiteju. V njem so med drugim zapisali, da so na osnovi sedanjih zametkov višjega razvoja, obsega in strukture tega šolstva realne predvsem naslednje smeri: pedagoško-vzgoji- teljska, tehniška (strojna), ekonomsko-gostinska, pravna in ena izmed novejših, specialnih smeri (računalništvo — pro- gramerji, socialno-kadrovska, informativna, ekologija, orga- nizacija samoupravljanja idr.). V dolgoročnem razvoju bosta morda še aktualni višja zdravstvena in grafična smer. Na seji komiteja bodo ocenili tudi trenutne razmere v srednjem in višjem šolstvu na celjskem območju. 2. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. ZGOVORNA ANALIZA Na celjskem občinskem ko- miteju ZK so že razčlenili pogovore članov komiteja s 85 sodelavci v 10 večjih de- lovnih organizacijah. Na zad- nji junijski seji je komite za- dolžil tričlanske delovne sku- pine, da v pogovorih z delav- ci ugotovijo, koliko se dejan- sko spreminja samoupravni položaj delavca, ali postaja njegova vloga v delegaciji, po- litičnih organizacijah in te- meljni organizaciji izrazitej- ša, kaj je z delavsko kontro- lo in podobno, člani delovnih skupin so obiskali Aero, In- grad, Metko, Izletnik, Žele- zarno, EMO, Cinkarno, LIK Savinjo, Toper in Žično. Pr- va ocena analize je opravlje- na, a bodo o njej govorili še na komiteju. Odgovori delavcev so zgo- vorni. Z ustavo so dane večje možnosti za organiziran de- lavčev vpliv. Po konstituira- nju temeljnih organizacij so vidni nekateri pozitivni pre- miki. Tudi odnos do dela po- staja drugačen. Vendar — delavci so premalo obvešeče- ni o delegatskem sistemu, o možnostih samoupravnega od- ločanja. člani samoupravnih organov in delegacij so pre- malo aktivni med kolektivom. O problemih delovnih organi, zacij delavci ne vedo dovolj kljub tovarniškim glasilom. Drugače ocenjujejo uresniče- vanje ustavnih sprememb ti- sti, ki so neposredno vključe- ni v samoupravljanje. Sploš- na ugotovitev pa je, da so premiki prepočasni. Analiza je prepričljivo naka- zala nerazvitost samouprav- ne delavske kontrole. Stano- vanjska politika je uspešnejša v občini kot v delovnih orga- nizacijah. Delavci bi morali biti nagrajeni po delu. Le redki so bili med udeleženci pogovorov, ki so se zavzeli za uravnilovko. Iz analize lahko povzamemo še eno pomemb- no ugotovitev — da delavci ugodno ocenjujejo spremem- be in večjo dejavnost v ZK. Komite bo o rezultatih po- govorov razpravljal, že danes pa lahko zapišemo, da so za politično dejavnost zelo teht- ni. IVAN ANDREJAS, namest- nik sekretarja komiteja ZK v Celju, je dejal: Analiza je od- raz dejanskega stanja. Do po- dobnih ocen se je dokopala tudi občinska komisija za pregled samoupravnih aktov in partijska komisija za sa- moupravljanje. Formalno smo temeljne organizacije usta- novili, premalo pa skrbimo za vsebinsko uresničevanje ustave. Anketa je seveda le relatimo točna, vendar se približuje dejanskim razme- ram. Moram še reči, da je tak način političnega dela do- ber in zanimiv in ga ne bo- mo opustili. Zbrano gradivo nam bo dragoceno pri pripra- vi seje občinske konference ZK o uveljavljanju ustave. Ta seja bo v novembru. Morali bomo oceniti, v koliko se re- snično spreminja samouprav- ni položaj delavca. CELJE V SVETU CVETJA Jutri, v petek, 30. t. m. ob štirih popoUdne bod© v Medlogu pri Cedju odprti tret- jo vrtnarsko razstavo, iki so jo pod pcikroviteljstvoim Cinlkarne pripravili hortikultur- no društvo, kmetijski center in KK HmeEad, Vrtnarstvo. V okviTu te prireditve pa bodo samostojno razstavljali še gobarji, rejci malih živali in č&belairji. Razstava bo zatem odprta vsak dan od 8. do 19. ure vse do vključno ponedeljka, 2. septembra. »Zanjo smo na novo zasadili 230 iglavcev raan:^! sort, 2000 listcpadnih ali mmze- lenih grmoroic, 1500 vrtnic, 8100 enoletnic, 2000 čebulnic in gomolnic, 3000 trajnic in še in še. Vse to pa zaenkrat še ni talko ozrazito. šele čez štiri, pet let bosta ta dva hektar- ja dobila lei>ši videz. Sicer pa bomo park nenehno izpopolnjevali. PostaJ bo lep pre- del celjskega mesta,« je med dru^m ugotovil predsednik hortikultumega društva Franc Korber. Posebnost letošnje vrtnarske razstave je namreč tudi v tem, da se bo razstavni prostor spremenil v javni park. Vsekakor primerna odločitev za dalje! Na posnetku (foto Drago Medved) deJ novega nasada v Medlogu. MB ŠENTJUR Menimo, da je prav, da šir- šo javnost seznanimo, kaj sta »storila« šentjurska občinska nagrajenca- Pevski zbor Skla- dateljev Ipavcev in prosvetno glasilsko društvo, da sta jima bili podeljeni nagradi. Moški pevski zbor Sklada- teljev Ipavcev je bil ob svo- jem 25-letnem obstoju in delo^-anju nenehen nosilec bo- gatega glasbenega izročila na- ših velikih rojakov skladate- ljev Ipavcev. Zbor je v času svojega de- lovanja pripravil številne sa- mostojne koncerte, sodeloval pri mnogih prireditvah v kra- ju, občini in zunaj nje ter vselej dobival zelo zgo^a pri- znanja za kakovostno in iz- brano petje. V spletu nastopov na raznih pevskih revii^ah, pevskih fe- stivalih, snemanjih za radio Ljubljana, Celje in šm.arje je bil zbor letos izredno poča- ščen. Na pomlad je bil po- vabljen k snemanju prve plo- šče z najlepšimi zborovski- mi storitvami skladateljev Ipavcev, kjer so sodelovali Iše elitni zbori »Slan^a IClavo- ra« iz Maribora, Moški ko- morni zbor iz Celja in mešani zbor RTV Ljubljana. ZbOT je v obdobju zadnjih dveh let števično in kvalitet- no zdo napredoval, občanov in širše kuitjj^ skupnosti je, da zbor s ^ bogatim delom nadaljuje Prostovoljno gasilsko jj., štvo predstavlja v občini w v sedanjem obdobju osre^ gasilsko enoto, ki je ob jf poru gasilcev, delovnih di in delovnih organizacij t^ najbolje tehnično oprenriiej: Takšna opremljenost tudi ustrezno sl^rokovno^ posobljenost in nenehno p^ pravljenost v pomoč iju^J v nesreči. Letos slavi društvo izredjj pomeben jubilej — loo ^^ obstoja in uspešnega delovj. nja. Ta jubilej je povezajij številnimi ' akcijami na ^ žariščih ter v primerih raznij drugih nesreč. Člani so skot; stoletno obdobje vložili mj,^ go truda, sredstev in proste»j časa za bogatitev dmštveiij imeno\-ine, za lastno usposai Ijanje in pomoč sočloveku. Nagrada naj pomeni zahvj lo in priznanje široke javno, sti vsem predanim in prizj. devnim gasilcem tega druJu va — živečim kot premim lim. Družba se zaveda, .da ;( bilo gasilcem vedno osnovno vodilo nesebična pomoč bli njemu in skupnosti v nesrefi. E. REČNIK MED DELEGATI Alojz Šmid Marjan Senčar Sandi Gorenc Se maJo in spet se bo jačeda živahna politična jesen. V našem skupščin- skem življenju bo v os- predju dejavnost delega- cij. Zbirali bomo prve iz- kušnje. Ugotavljali bomo, kaj so pokazale prve seje delegatskih skupščin in česa še nismo mogli od- praviti z usedlin prejš- njega odboniiškega siste- ma. Vprašanj ni malo. Če- prav so se delegacije se- stale šele dva'irat sli naj- več trikrat, so se v nji- hovem delu pokazale ve- like raznolikosti. Zato so v nekaterih delegatskih sredinah že pred skupu ščinskimi počitnicami opo- zarjali na nekaj tehtnih vprašanj. Na primer: ka- ko so se delegacije pri oblikovanju stališč pove- zovale s samoupravnimi, političnimi in strokovni- mi organizmi v delovni sredini? Ali so delegati na sejah živahni? Kakšna je ix>ve0ava % delegatsko sredino, ko se delegat vr- ne z zasedanja sku^čdne? Kako so delegati obvešče- I ni o dogodkih v de(lo\Tiih organizacij. V uredni- nd? Želeli smo, da na ta vprašanja 'Jdgovorijo deJe- * gati iz celjskih delo\'nih organizacij. v uredni- štvo smo povabii/i Aloj- za Smida, predsednika de- lavskega sveta TOZD ke- mija Aero, Sandija Goren- ca, vodjo delegacije TOZD Gozdni obrat iz Gozdne- ga gospodarstva ;n Mar- jana Senčarja, vodjo de- legacije TOZD maloproda- ja iz Tkanine. Sandi Gorenc: v Gozd- nem gosF>odarsDvii imamo tri temeljne organizacije združenega dela in torej tri de:egac'je. Vsi delega- ti se skupno sestajamo. Moram pKDvedati, da obve- ščenost ni slaba. Pravo- časno smo Se sestali in skupščinsko gradivo do- bro pregledali. V razpre^ vi v skupščini nismo so- delovali. S seje skupšči- ne poroča delegat na seji delegacije pred novo skupščinsko sejo. V de- lovni organizaciji smo po- skrbeli za obveščanje vseh zaposlenih v okviru delov- nih skupin in z internim glasilom. Na sejah dele- gacije sta sodelovala pred- sednik sindikata in sekre- tar ZK, ni pa bilo še do- volj povezave med delega- cijami in strokovnimi službami, samoupravnimi organi in političnimi or- ganizacijami. Menim, da smo dobro začeli, saj so tudi razprave mnogo ži- vahnejše kot kdajkoli prej. Marjan Senčar: V Tka- nini sta dve temeljni or- ganizaciji in s tem dve delegaciji. Vodim delega^ cijo v TOZD maloproda- ja. Na prvi seji delegacije so bili tudi sekretar OZD, predsednik sindikata in sekretar OZK. 2e takrat smo se zaustavili ob vprašanju, kaj bomo sto- rili, če delegati ne bomo mogli natančno obravna- vati skupščinskega gradi- va zaradi pjomanj kanja podatkov ali drugih in- formacij. DobUi smo za- gotovilo, da bodo stro- kovne službe pomagale. Skupščinsko gradivo je prišlo Za prvo sejo pre- pozno. Tudi premalo ga je bUo. Zato sem vesed, da bodo odslej i>oslali gradivo za sejo vsakemu delegatu. Vem, da kot vodja delgacije ne bom mogel vsega prebrati. Za- to bom moral organizirati pripravo seje delegacije z delegati in političnimi ter samoupravnimi dejavniki v delovni organizaciji. Na- ši dve delegaciji se se- stajata vsaka zase. Nato pa pošljemo nekaj članov na sejo konference dele- gacije, ki povezuje več enot trgovske dejavnosti. Po seji skujDščine se je konferenca delegacije ta- koj sestala in delegat nas je obvestil o vseh sklepih. Zanimanje delegatov je precejšnje. Potrebna pa bo večja obveščenost o lokalnih, domačih dogaja- njih. Alojz Šmid: Kot pred- sednik dela^-skega sveta soglašam, da je pre- skromno sodelovanje de- legacije s samoupravnimi organi. Skupščinsko gra- divo bomo morali v te- meljnih organizacijah združenega dala obravna- vati na več ravneh. Dra- gocena bo pomoč stro- kovnih služb in vodstve- nih delavcev, saj vemo, da delegati ne bodo mog- li vedeti vsesle- nih delavcev. Tudi delega- cija daje velike možnosti za večjo neposredno sa- moupravljanje. Sandi Gorenc: Mnogo več je zanimanja in pri- pravljenosti. Tudi več razmišljanja. Ogromno se pri nas že pozna sodelo- vanje v delovnih skupi- nah. Samoupravni i>oiložaj delavca je odvisen od njegove Obveščenosti in pripravljenosti za samo- upravno delovanje, Alojz Šmid: Večje mož- nosti za spremembe sa- moupravnega položaja de- lavca so. A jih premalo izkoristimo. Sedaj so razprave včasih preveč osebne in ne vidijo inte- resa celotne delovne or- ganizacije, občine. Spod- bujati moramo objektiv- nost in celovito gledanje T razpravah. Iz treh delovnih sredin smo povzeU glavne misli: Dokazujejo, da se v dele- gacijah zavedajo možno- sti in nalog. Začetki niso slabi. Bo pa potrebno še mnogo opravi y za polno uveljavitev delegacij, nji- hovega povezovanja m ob- veščanje. Zato ne bi bilo narobe, da bi že pred pri- hodnjo, prvo septembr- sko sejo občinske skup- ščine vsi delegati aiiali- zirali dosedanje delo. m se domenili, kalco bodo še bolje delali. Takšna ocena bo koristna pred- vsem kot spodbuda. J. V. žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 0ENJE IN IZKUŠNJE jlajprej sva se dogovorila, ^ bodo izjave Jožeta Kosa ^Ijale izključno kot njego- yo subjektivno mnenje in da jg jx)vsem mogoče, da bodo juieli kolegi v izvršilnem fo- j^u skupščine drugačna stališča. l^a vprašanje, če je IS ob- line Laško, ki je do sedaj jjiiel osem sej, metodološko jji vsebinsko že na timicaJi, naj bi bile os tudi ob izteku mandata ter vzorec ^ naslednjo posadko, je podpredsednik dejal, da bi ne smeli biti nestrpni jk) pr- vih mesecih in pričakovati jeceptivnih izkušenj. Pred- vsem to ne more veljati za ^rovsko deficitarne občine, kjer so poklicni in nepoklic- ni člani izvršnih svetov do- stikrat kot, šefi posameznih upravnih ' služb prisiljeni opravljati tehnično-admini- strativne naloge referentov. Med neprofesionalci so spet vsi do temena v obilici na- log in zadolžitev v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Zaradi teh ovir, kratkega časa od izvolitve sem, zaradi inercije metod dela iz prejšnjega skupščin- skega sisteona bi morali re- či, da Izvršni svet zaenkrat opravlja svoje naloge pretež- no formalno, od naloge do naloge, lovi termine, se bori s časovnimi roki. Delo čla- nov izvršnega sveta pri na- črtovalnih in izvršilnih na- logah je zaenkrat rutinsiko, temelji na poznavanju raz: mer in izkušnjah, manj pa na analizi, predhodnem pre- verjanju javnega mnenja itd. Na vprašanje, če bi takšno delo v nedogled vendarle pri- peljalo do deformacije vlo- ge, ki je temu organu s sta- tutom določena, je odgovoril, češ da je že spoznanje pomanjkljivosti osnova za stremljenje k izboljšaniju razmer. Jasno p« je, da bo družbena skupnost morala kaj kmalu omogočiti foru- mu, kot je Izvršni svet, pol- no funkcioniranje, predvsem pa večjo analitično in podi- tično vlogo. Brez sprotnega preverjanja in testiranja utegne biti za družbo tak sistem le predrag, da, bi se vselej zanašali na skupščdno kot končni korekcijski fak- tor. Strinjal se je z mislijo, da bi eno takih moralo bibi tudi predsedstvo skupščine. Draga namreč postane takš- na samouprava, ko bo pre- pogosto kak predlog zavr- njen in priporočen še takšni in drugačni analizi šele na seji skupščinskih zborov. To bi močno zavlačevalo posto- pek od spoznanja problema do njegove rešitve. Podpredsednik Jože Kos se je izognil konkretnemu oce- njevanju delavnosti in učin- kovitosti članov — kolegov. Mnenja je, da je izvršni svet v laški občini storil, ko- likor je največ mogel. Ima vtis, da je svetu naloženih preveč drobnjakarskih nalog in se mu ne zdi, da bi si prigrabil preveč odločanja in pravic. Prepričan je, da novi okvirji in status izvrš- nega sveta sam po sebi do- loča metode dela in obnaša- nje izvoljeniih akterjev, da pa njihove osebne lastnosti niso nepomembne. Vse bolj se utrjuje zavest o tem, da je uspeh izvršne^ sveta od- visen od avtoritete dokazov in vse manj od avtoritete osebnosti ali položaja. Vse- kakor pa je dokaj težavna naloga ohranjevati ravnotež- je v Ibrumu, katerega nalo- ge so na eni strani povsem uradniške, po drugi strani I>a izrazito politične. JURE KRAŠOVBC Jože Kos V dvajsetih^ letih obstoja celjskega radia se je v skrom- ni »kabinici« za napovedoval- ce zvrstilo veliko »spiker^ev« in mnogi od teh so ostali v spominu poslušalcev. Med njimi »vodi« Zvonko Perlič, sedanji direktor TOZD »Vele- prodaja« Tehnomercator, ki je začel napovedovati leta 1963 in končal lani zaradi številnih drugih otoveznosti.. »Zvonko, kako si postal na- povedovalec?« »Javil sem se na razpis. Bi- lo nas je čez trideset. Bral sem težak tekst poln tujk. Opere. Izbrali so me.« »Si imel tedaj kakšnega vzornika med napovedovalci?« »Milana Herica in to zaradi galantnosti pred mikrofonom, ni bil imiformiran, vedno je tiodil v srajci, na začetku od- daje se je vedno pošalil in prihajal zadnji trenutek.« »Kaj si ti prevzel od nje- pa?« »Mislim, da galantnost.« »Kaj pa prihajanje zadnji trenutek?« »Tudi, čeprav sem se v zadnjih letih glede tega zelo popra- vil.« Zvonko je povedal, da tudi redno prihajanje v službo di- sciplinira honorarnega napo- vedovalca in da mu je dal radio tudi izreden občutek za disciplino, točnost in natančnost. »Kaj ti je radio dal za osebno ofirmacijo?« »Veliko!. Ne razimii naro- be, vendar hitreje nekaj do- sežeš, če te kdo pozna in re- če: a, vi ste pa ta in ta. Drugače pa takšna popular- nost tudi malo škoduje, saj te Ijuidje vidijo tudi tam, kjer te ni.« Leto dni je Z^-onko vodil tudi »Mladinski TV klub« na RTV Ljubljana. Kot pravi, mu je tam veliko pomagala izkušenost, ki jo je pridobil na celjsikem radiu. »Kaj ti pomeni napovedo- vanje glede na honorar?« »Zelo malo. Začeli smo s petsto starih dinarjev za od- dajo, šli na tisočaka in pod, šele v zadnjih letih pa na pet tisočakov.« »Kdaj si dobil pozneje zna- ni vzdevek »zlati glas«? »V uredništvo je prišlo pi- smo in tam je bil zapisan ta laskavi A-^evek. To je bilo okrog leta 65. Mislim, da je to nekoliko pretirano, morda osladno. Verjetno se je kdo pošalil.« »Kaj meniš, je bil to moški ali ženska« »Mislim, da je bila ženska.« Smeh! »Kaj ti pomeni biti napove- dovalec?« »Napovedujem ne več, če- prav bi zelo rad. žal, čas ne dopušča. V življenju sem ved- no hotel biti polno aktiven. Takšna akti-\-nost, napetost, pa prinaša tudi probleme. Iz vsakdanjega napetosti pred mikrofon! In tu je prav tak- šna napetost! Da ne boš nare- dil napake, ker veš ko-liko lju- di te posluša in nekaj priča- kuje.« »Si imel kdaj kakšen velik »kiks«?« »Imel sem kikse zaradi za- mujanja, drugače ne. Pri iz- govorjavi so bile začetne te- žave, ker sem prišel iz šent- jurskega območja in sem ta- ko imel zato probleme z »o j i« in »eji«. »Kaj, če te prime med odda- jo človeška potreba ali ti po- stane slabo?« »Prvega ni bilo nikdar, mi- slim pa da bi prekinil odda- jo. Enkrat pa mi je postalo tako slabo, da so morali po- klicati zamenjavo.« »Kaj meniš o Marjanu Kra- lju?« »Občudujem ga! Ne toliko glasovno, kot zaradi njegove neverjetne dikcije, ki raabija monotonost. Vem, da neka- terim ni všeč, meni pa je. Cenim predvsem tiste napo- vedovalce, ki znajo valovat z glasom.« »Kaj pravita otroka, ko te čujeta?« »Boštjan je bil seveda po- nosen, posebej takrat, ko je pričel hoditi, v šolo, hčerka pa je še premajhna.« »Bi rad sam kaj povedal o teh enajstih letih?« »Zelo rad in sicer o odgo- vornem uredniku Radia Ce- lje, Milanu Božiču. Rasel in živel je z njim vsa leta ze!d in- tenzivno in ogromno prispe- val k afirmaciji radia. Menim, da je dajal mnogo več, kot je to mogoče priznati s plačo. Odlikuje ga izredna skrb. Znal je biti tudi zelo energi- čen in to je v redu. Sicer pa, čudovito je napovedovati.« Zvonko Perlič v »kabini« celjskega radia četudi angažiramo, kolikoo- Se moremo, mani poataja čedialje boSj ja- sno, da zmoremo slami le malo in da sano tako re- koč lodvisni od celotne slovenslke družbe,« je t nedavnem iraagovoru o potresu v šmarski občini dejial 'Franc JVDakar, pod- predsednik izvršnega sve- ta sikupščine občine Šmar- je pri Jelšah. Položaj v šmarsiH ob- čini postaja Čedalje ja- stnejši, so nam še pove- dali. Positavljeni so že kri- teriji za dodeljevanje pg- moči in i)irav kmalu bo- do začeli deMti kredite. »Tudi !pri šolah je bo- lje,« pravi Franc Mlakar. Zibiko že grade z vso pa- ro, enako šmarsko šolo. Vodst\io šmarske občine je nadvse hvaležno Ve- lenju, da jim omogoči- lo gmdnjo iolie v Zibiki in ne samo to, hvaležno je tudi zarjMJl tega, ker gradnja napreduje. Vsi se zavedajo, da T>o skoraj pouk. »Menim, da bi bilo prav, če bi velen.isko ge- sto posnemali tudi drugi,« pravi Mlakar in hkrati tu- di žie ugotavlja, da bodo v občini na.fbrS gradili šole še Kranjčani, Celja- ni, Ljubljančani in Mari- borčani. Se vedno p« je najvaž- ne.}še de.fsitvo, da .Je tre- ba pomoč razdeliti po- šteno In pravočasno. -mst- JAVNEGA DELAVCA ODGOVARJAM NA VPRAŠANJE O GRADNJI MOSTU ČEZ SAVINJO V LATKOVI VASI Odgovarjtim na vprašanje o izgradnji mostu v Lat- kovi vasi. Dobršen del območja občine Žalec je bil lani okto- bra izredno prizadet zaradi visokih voda, predvsem hu- dournika Savinje. Ocenjena škoda je bila 30 milijonov dinarjev, od tega na vodnogospodarskih objektih okrog 12 milijonov dinarjev. Največ škode je bilo ravno na posameznih mosto- vih preko Savinje. Med drugimi je bil težko poškodo- van most v Latkovi vasi, ki je na magistralni cesti proti Ljubljani in v upravljaniju Republiške skupnosti za ceste. Takoj po poplavi so stekle akcije za začasno ure- ditev osebnega prometa preko mostu in tovornega pro- meta pK) obvoznici Šempeter—Polzela—Šentrupert. Isto- časno pa so stekle akcije tudi preko Republiške skup- nosti za ceste glede samega mostu. Zavod zsa raziskavo materiala iz Ljubhjane je takoj organiziral opazovanje na mostu in pristopD k izdelavi študije, Splošna vodna skupnost Savinja Celje je napravila ob mostu kamno- met za zavarovanje mostu, Cestno podjetje iz Celja je pristopilo k ureditvi obvoznice preko Polzele ter k pri- pravi predračuna za modernizacijo obvozne ceste, pod- jetju Gradiš pa je bilo naročeno, da izdela ponudbo za sanacijo starega mostu in ponudbo za izgrai^o no- vega. Tako so z deli začeli. Medtem ko je Cestno pod- jetje dokaj hitro moderniziralo obvozno cesto Šempe- ter—Polzela—šentrupert, stroški bodo znašali preko 4 milijone din, pa se je zataknilo pri samem mostu in to predvsem pri dokončni odločitvi, ali sanacija stare- ga ali izgradnja novega mostu in pri urejanju potrebne dokiunentacije za izgradnjo mostu. Res je, da je za me- ritve na mostu, pripravo načrtov, predračunov in ure- janje ostale dokumentacije potreben določen čas, ven- dar bi le lahko bilo vse to opravljeno nekoliko hitreje. Novi most sedaj gradi pK>d)jetije Gradiš, dogovorjeno pa je, da bo gradnja zaključena najkasneje do 15. okto- bra. Začasno je v Latkovi vasi preko Savinje speljan tudi leseni most za pešce in kolesarje. Vrednost novega mostu bo preko 4,500.000 din. V zvezi z odvijanjem prometa pa imamo velike te- žave predvsem sedaj v poletnem obdobju, ko je pro- met močno porastel. Poleg tega, da se promet odvija po obvoznici Šempeter—Polzela—Šentrupert, se je dobršen del osebnega in tovornega prometa pričelo usmerjati po cesti Šempeter—šešče—Prebold—šentru- p)ert. Promet po tej »obvoznici« je iz dneva v dan večji. • Celotno traso te ceste so v zadnjih nekaj letih asfalti- rali s sredstvi delovnih organizacij in občanov ter ni bUa grajena za toldikšen promet. Posebno odsek ceste šemp>eter—Roje—šešče je v nemogočem stanju. Tu je praktično asfalt razpadel in lahko govormo danes samo še o makadamski cesti. Pripombe občanov in krajevnih skupinositi Šempeter, šešče in Prebold so izredno ostre, kar je razumljivo, saj se je cesta gradila z njihovimi sredstvi, precejšen delež pa je bil tudi v njihovem pro- stovoljnem delu. Predračunska vrednost za sanacijo samo tega odse- ka ceste znaša 700.000 din. Pričakujemo, da bo Repub- liška skupnost za ceste prisp)evala ta sredstva, s tem da bi stroške na ostalem delu >x>bvoznice« p)Oizkušali nekako pokriti sami. Istočasno s tem, ko že dajem ta odgovor glede mo- stu v Latkovi vasi, bi dodal še kratko informacijo o sa- naciji griškega mostu preko Savinje, kar gotovo zaniana občane. S ix>pravilom mostu se bo pričelo prve dni septem- bra. Dela bo izvajala Splošna vodna skupnost Celje. Vrednost teh del je 1,550.000 din. Tako lahko pričaku- jemo, da bodo tudi ta dela izvršena do meseca novem- bra in da bo tako most usiposobljen za ves promet. Predsednik izvršnega sveta skup>ščine občane Žalec * Jože Jan ŽALSKI OBRTNIKI Ko bodo izpeljali vse, kar so si začrtali, v kar pa ne dvo- mimo, jim bomo lahko iskreno čestitali, sicer pa jih že zdaj lahko postavimo za zgled izrednega dela. Gre za obrt- nike v žalski občini, ki so se odločili ustanoviti lastno zdru- ženje, razen tega pa so ob splošni družbeni podpori odloč- no posegli tudi v reševanje stanovanjskih vprašanj lastnih delavcev. Do ustanovitve združenja obrtnikov žalske občine — članstvo bo obvezno — bo prišlo v kratkem. Gre za orga- nizacijo, ki naj reši več odprtih obrtniških vprašanj in po- stavi nadaljnji raavoj te terciarne panoge gospodarstva na pravo mesto. Združenje bo imelo pomembno vlogo tudi pri reševan,)u stanovanjskih vprašanj. Samoupravni stanovanjski skupno- sti bodo namreč predlagali, da naj bi s 70 odstotki obvez- nega stanovanjskega prispevka razpolagalo združenje in tako ta denar usmerjalo v pretežni meri za nakup stano- vanj, manjši del pa tudi za posojila za graditev individual- nih hišic. S preostankom bodo tudi obrtniki sodelovali v občinskem solidarnostnem skladu za reševanje skupnih ob- činskih potreb. Vsa ta vprašanja so razgrnili tudi na seji sekcije za obrt pri občinski konferenci SZDL, na kateri so dobili tu- di vso podporo! 4. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. ŠIP ŠEMPETER VEDNO VEČ IN BOUE S podpisom samoupravnega sporazuma o vstopu v SOZD proizvajalcev kme- tijske mehanizacije se SIP-u odpirajo nove možnosti v strojni industriji SIP Šempeter so zelo uspešno za- ključili prvo polletje, glede na veliikansko investicijo, ki je že močno učinkovala na rezultate, čeprav jo še izva- jajo. Glede na lanske rezulta- te se je fizični obseg proiz- vodnje povečal za 80 %, no- minalna vrednost proizvod- nje pa za 95 %. Na novo so zaposlili 120 delavcev, tako da jih je sedaj v SIP-u za- poslenih 480. Povprečen OD so dvignili na 2.850 dinar- jev. Šest mesecev povečane pro- ia\-odnje je »vrglo« na tržišče 3.800 samonakladalnih priko- lic (kar je izdelek štev, 1), 5.800 obr^alnikov in ^ab- Ijalnikov znamke Favorit, Ma- raton in Sokol, 1.000 motor- nih kosilnic in čez tisoč dru- gih naprav. Izvozili so 12.000 sklopov za kmetijske stroje in sicer v Avstrijo in Švico. Letni plan izvoza je milijon 300.000 dolarjev in predstav- lja 18 % celotne proizvodnje. Letošnja celotna realizacija je postavljena v višini 230 mi- lijonov dinarjev, na ostanek dcAodka pa je v prvem pol- letju občutno vplivala podra- žitev reprodukcijskega ma- teriala, medtem, ko so sami dobili no\-e cene za svoje pro- izvode šele junija. Računajo, da so s tem izgubili približ- no 6 milijonov dohodka, kljub temu pa znaša akiraiu- lacija osem milijonov. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je SIP podpisal samo- upravni sporazum o vstopu v SOZD proizvajalcev kmetij- ske mehanizacije, v kateri so se združili najmočnejši pro- izvajalci na tem področju. Železarna Štore še ni podpi- sala sporazuma, vendar ta določa, da mora podpisnik v letu dni odpreti tovarno ali obrat za izdelavo kmetijske mdianizacije. Direktorja LEOPOLDA RAJ- HA smo vprašaili, kaj za SIP sporazum pomeni. »Osnovno je bilo seveda vsklajevanje proizvodnih pro- gramov, enotno nastopanje na tržišču glede oskrbe z re- produkcijskim materialom in prodaje, enotna servisna mre- ža ter medsebojna proizvodna kooperacija zaradi speciali- zacije v proizvodnji. Veste, nemogoče je, da bi vsakdo proizvajal prav vse in kiipo- val drage stroje, ki ne bi 'Wli polno izkoriščeni. V SIP smo glede na stroj- no opremljenost in izdelano tehnologijo siposobni izdelati Se marsikaj mnogo bolj kvalitetnega kot sedaj. Kaj takšnega, kar ne dela nih- če v Sloveniji ali Jugoslavi- ji.« »In kaj je to?« »To je še skrivnost, ki je ne bi rad izdal. Vsekakor pa imamo takšne težnje zabele- žene v našem bodočem pro- iz\-odnem programu. »Kaj menite o POZD »Taj- fun« na Planini?« »Zelo težko odgovarjam na takšno vprašanje, vendar menim, da je čisti nesmisel, da se kdo opri jemlje takšne- ga programa, kot ga imamo mi, ker je to ob naši oprem- ljenosti in tehnologiji samo njemu v škodo. Danes smo tako izpopolnili svojo proiz- vodnjo, da so naši izdelki vi- soko cenjeni in izredno iska- ni. Zalog skoraj ni, to, kar je videti na dvorišču, je ce- lotedenska proizvodnja, ka- tero pa odpošljemo nato v enem dnevu. Naročil je do- volj, tako, da je vse že pro- dano do konca leta. Največ seveda prodamo v Sloveniji, del v Hrvatski, vse močnejše pa so potrebe iz Bosne.« Tako se v SIP za proiz- vodnjo in prodajo ne borijo. Bogato se jim obrestuje in- vesticija v nov obrat z naj- boljšo strojno opremo. Gre za obrat na prostoru 8.500 m', ki skupaj z opremo pred- stavlja gotovo najivečjo in- vesticijo, ki je bila kdajkoli izvedena v Savinjski dolini v eni fazi. Pričeli so lani, ure- jujejo letos in končali bodo prihodnje 1^. Investicija velja 72 milijo- nov dinarjev", od tega 32 mili- jonov strojna oprema, 14 sam objekt z vsemi potrebnimi in- stalacijami, ostalo pa so obratna sredstva. Pri tem velikem podvigu sodeluje kolektiv SIP-a z 50 % lastno udeležbo. Razum- ljivo je, da bodo potrebovali še več delavcev. Na no\-o jih bodo zaposlili sto in direk- tor Rajh meni, da to ne bo problem. Delovnih mest za moške v Savinjski dolini še vedno primanjkuje, zato nmo- gi odhajajo na delo v Celje in Velenje, opaziti pa je tudi povečano vračanje naših de- lavcev iz tujine. V kratkem obdobju so zaposlili deset nekdanjih zdomce\-. V SIP privabljajo tudi odlični oseb- ni dohodki, ki pa so rezultat visoke produktivnosti in mar- sikaj tudi dela »preko ure«, »Pri nas delavec lahko iz- redno veliko zasluži, če je priden in mu ni žal delati uro dalj,« pravi direktor Rajh. M. SENICAR RADEČE PRVI SADOVI SO TU! Referendum o združitvi Splošno gradbenega podjetja Hrastnik in Obnove iz Radeč je letos maja uspel. Da je bila ta odločitev pravilna, do- kazujejo danes, nepolne tri mesece po referendiunu, že prvi rezultati. Vedri optimi- zem je zavladal zlasti v Obno- vi Radeče, število zaposlenih se je v tem kratkem času povečalo za 22 odstotkov, medtem ko je pred združit- vijo socialna negotovost vpli- vala na nrnoge delavce, da so zapuščali i)odjetje in iska- li zaposlitve drugod. Realizacija, ki je v vsem lanskem letu znašala 3.337,000 din, se je v 7 mese- cih letošnjega leta dvignila na preko 3.500,000 din. Od tega samo v jtiHju na 1.100,000 din. Podobni so iz- gledi tudi za naslednje mese- ce. Ostanek dohodka je zna- šal za vse leto 1973 90.000 din v šestih mesecih letos pa že 280.000 din. Na zborih delavcev v pre- teklem mesecu, ki se jih je udeležila velika večina vseh zaposlenih, so navzoči ponov- no izrekli svoj »da« za zdru- žitev obeh delovnih organiza- cij v enotno p>odjetje — orga- nizirano v treh temeljnih organizacij aih združenega de- la. Pristojne službe so na ta način lahko izvršile potreb- ne prijave 2a vpis v sodni regi^r, in sicer: TOZD Gradbeništvo s sedežem v Hrastniku. TOZD Obnova s sedežem v Radečah in TOZD Inženirng s sedežem v Ljub- ljani, Prvo skupno sejo po- slovnega odbora SGP Hrast- nik in izvršilnega odbora Obnova Radeče v Radečah so ti organi posvetili pred- vsem nadaljnemu razvoju TOZD Obnove in njeni čim- bolj ši vključitvi v enoten program podjetja. Najvažnej- ša naloga pa je zagotoviti streho nad glavo kovinarjem in mizarjem. Zlasti za kovi- narje velja, da sedaj dobe- sedno »vedrijo« pod milim nebom. Vsi i^edi so, da bo- do dobili v najkrajšean času proizvodno halo s cca 2000 kvadratnih metrov po vršine. Pridobitev teh novih pros- torov je zagotovilo za pove- V čanje proizvodnje, produktiv- nosti in s tem akumiilacije. A še pomembnejše je, da se bodo izboljšale sedanje ne- mogoče delovne razmere. In kako bo delo potekalo? TOZD Obnova bo izdelala investi- cijski program. TOZD grad- beništvo finansira nabavo jeklene konstrukcije za pro- izvodno halo. Ta nakup se bo upošteval kot udeležba pri skupnem investiranju na podlagi dogovorjenega kredit- nega odnosa, Investicijsko- tehnično dokumentacijo pa bo pripravila bodoča TOZD inženiring. Prepričani smo, da bodo kovinarji in mizarji kmalu v novih delovnih prostorih, DD. SO ŠE MOŽNOSTI? Tudi v žalski občini so ob polletju zabeležili ugodne gospodarske dosežke. Gibanja osnovnih ekonomskih kategorij so dobra, saj povsod kažejo presežke stavljenih ciljev. Rezultat takšnega gospodarjenja za 34 odstotkov višji družbeni proizvod, kot so ga tia. črtovali. To je nedvomno precej, vendar glede na do- sežke v nekaterih drugih občinah celjskega obrnočja manj ugodno. Temeljni cilj gospodarstva v žalski ob. čini je namreč to, da se občina razvija dosti hitreje kot druge občine in s tem zmanjšuje zaostajanje za bolj razvitimi. Dokaj visoki presežki gospodarskih načrtov v neka- terih delovnih organizacijah opozarjajo še na nekaj. Vnovič so v marsikateri organizaciji slabo planirali ali bolje rečeno — pustili so si rezerve, ki so jih dobro izkoristili in tako dosegli velike prekoračitve planov. Na drugi strani vzbuja pozornost še eno dejstvo. Ra. zen Tekstilne tovarne Prebold so vse ostale delovne organizacije v občini, ki jih prištevajo med nosilce gospodarskega razvoja, dosegle sorazmerno skromnejše uspehe. To ponovno potrjuje, kako prav so imeli ob pričetku leta gospodarstveniki v občini, ko so opozorili, da je letos treba znatno več pozornosti posvetiti razvoju nosilcev občinskega gospodarstva. Razveseljivo je, da so v vseh tistih delovnih orga- nizacijah, ki so jih pred časom sanirali, dosegli izred- no dobre dosežke. Tu je treba omeniti zlasti Keramič- no industrijo Liboje, Minervo in Ferralit, ki so dose- gli pri družbenem proizvodu indekse med 150 in 160, ter Juteks in Gradnjo, kt tudi ne zaostajata veliko. Se vedno pa najskromnejše rezultate dosega obrt, kjer je edina izjema Zarja. Četudi je splošna ocena o gospodarjenju po prvih šestih mesecih ugodna in razveseljiva, z doseženim v žalski občini niso zadovoljni. Odbor za gospodarstvo pri občinski skupščini je že začrtal akcijo, s katero bodo v sleherni gospodarski organizaciji pregledali poslovanje v letošnjem letu. Se posebej glede na za- stavljene naloge. Po akciji bodo na podlagi analize ugotovili najboljše možnosti nadaljnjega razvoja, tesnej- šega povezovanja, uvajati pa bodo pričeli tudi boljšo organizacijo dela in največ skrbi posvetili izboljšani produktivnosti dela. V akciji bodo proučili tudi samoupravno organizira- nost v delovnih organizacijah, uveljavljanje določil nove us/tave ter uresničevanje vsebine TOZD. Z nadaljnjimi kakovostnimi premiki bi lahkn sicer ugodne gospodarske dosežke v Žalcu še krepko popra- vili. BRANKO STAMEJČIČ Na tem prostora bo t Radečah stala proizvoilna hala »» kovinarje in mizarje. Splošno gradbeno podjetje Hrastnik, v njegovem dela radeška Obnova kot TOZD, gradi v Radečah 34-sta'' vanjski blok. Vseljiv bo septembra. žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 ^fAARJEPRIJEl^ gmarsko sodstvo se je zna- iio v ničkaj zavidljivem polo- ^u, ki ga lahko preprosteje ^Jjačimo kot pomanjkanje ^rov. Trenutno primanjku- ^bčinskemu sodišču šmar- t pri Jelšah pet sodnikov, ^ Katere pa ni jasno, kje ^ dobiti in kako. Da je ^rska občinska uprava tn J njo vse ostale pripadajoče justitucije, že od nekdaj v -jecejšnji kadrovski krizi, je ^ stara stvar, vendar tako ^eč še ni prišlo, kot prav sedaj. Ob podrobnejšem pregledu j^talega položaja postaja če- dalje bolj jasno, da se po- javlja vprašanje obstoja dinarskega občinskega sodJ- jja. če bo le mogoče, odnos- jo, če se bodo šmarski Iju- ^e uspeli dogovoriti s kole- gi iz Celja, da bi le ti pre- vzeli del bremena nase, ven- dar je tudi ta rešitev le en- kratna. Tudi občinsko sodi- šče v Celju nima potrebnega kadra, primanjkuje pa mu tudi prostorov. Možno bi bi- lo tudi nastaviti, vsaj začas- no, tuje sodnike iz bližnjih mest in tako reševati nasta- lo situacijo. O kritičnem po- ložaju šmarskega občinskega sodišča so obvestili tudi se- kretarja medobčinskega sve- ta ZK. Verjetno bo edina možna in zaenkrat najsprejemljivej- ša varianta rešitve občinske- ga sodišča ta, da se maksi- malno i>ospeši delo poravnal- nih svetov pri krajevnih skupnostih in tako razbre- meni sodišče z mnogokrat nepKimembnimi spori, ki delo sodišča le zavlačujejo. Prav zato apelira občinsko sodišče Šmarje pri Jelšah, da porav- nalni sveti odigrajo svojo vlogo čimbolj resno, da se natanko zavedo nastalega po- ložaja in razumno sprejmejo odgovornost ter tako poma- gajo sodišču. V šmarski občini je cca 25 poravnalnih svetov. V njih so več ali manj ljudje, ki so prišli na to mesto z" po- polnim zaupanjem občanov in tako naj bi bilo tudi v bodoče. Da se da mnogo primerov rešiti na najnižji pravosodni instanci, pove po- datek, da je poravnalni svet Rogatec rešil od 66 kar 60 primerov, torej, da mu jih je ostalo le šest, ki pa so seveda prešli v pristojnost občinskega sodišča. Kakšna je razbremenitev le tega, je jasno. Po drugi strani, pri- mer Šmarja pri Jelšah, ki je od 21 primerov rešilo le 7, pa lahko ugotovimo, da nede- lavnost ali nesposobnost ali karkoli že, lahko močno ob- remeni občinsko sodišče. Čeprav se je zadnja leta močno popravila občinska štipendijska politika, se pro- blem vendarle še ni in se še dolgo ne bo pokazal v bolj- ši luči. študentje, ki študira- jo za ustrezna mesta na ob- činskem sodišču, bodo svoje položaje zasedli šele čez kak- šna tri aU štiri leta, pravni- ki, sodniki iz drugih krajev pa le neradi prihajajo v ne- razvito območje. Iz tega torej sledi, da bo nujno treba še intenzivirati občinsko štipen- dij sl& politiko in tako doseči primerno število kadrov, ki bi prihajali v občino postopo- ma in ne kampanjsko. Milenko Strašek m ŠENTJURSKIM! DELEGAT! v delovna organizaciji LIP Šentjur so izvolili devet de- legatov. Dva od teh imata mandat v občini Šentjur. Trije delegati so bili izvo- ljeni v skupščino samouprav- ne stanovanjske skupnosti pri občini. Eden izmed teh je tudi Jože Leskovšek, viso- kokvalificirani brusilec. Jožeta najbolj zanima pod- ročje gospodarstva. Na dru- gi seji delegatov so tudi naj- več pozornosti posvetili tro- mesečnemu poroči-lu o giba- nju gospodarstva šentjurske občine. Jože Leskovšek pravi: »Po- idraviti moram nov delegat- ski sistem, saj daje delavcem možnost, da smo seznanjeni i delom občinskih organov, (ia lahko sami sodelujemo Pri odločitvah v delovni or- ganizaciji in da bomo re- tevali vse probleme, fci se ttčejo prav nas« Lesnoindustrijsko podjetje se srečuje z različnimi teža- vami. Taka težava je nabava reprodukcijskega materiala, ko poslovni partner ne poš- lje pravočasno surovin. Pred kratkim se je zgodilo, da bi skoraj zastala proizvodnja, ker niso pravočasno dobili fumirskih nožev za rezanje furnirja. Medtem so dobili zagotovila za ta material pri železarni Ravne, ki bo v kratkem začela izdelovati te nože. Prav taKo je težava v tem, da kupci zahtevajo kva- litetni furnir, surovine zanj pa se kvalitetno slabšajo. Celo nekatere drevesno vr- ste, ki jih prepeljejo iz Afri- ke, se pri transportu poško- dujejo. Težave imajo tudi v delov- nih prostoaih. Obrat Žaga je zek) zastarel, star je že 18 let, zato je nujno potrebna rekonstrukcija. Poleg tega so delovne razmere težke, saj so delavci izpostavljeni veli- kemu fizičnemu naporu, pre- pihu in mrazu. Upajo, da bodo že v letošnjem letu pri- stopili h gradnji hale in za- gotovitvi vsaj delu delovnih strojev. In kako Je z osebnimi do- hodki delavcev? Jože meni, da se bodo morale plače gle- de na draginjo, ki se je po- javila v zadnjem času, zvi- šati vsem delavcem, posebno tistim, ki prejemajo najniž- je dohodke. Poleg težav moramo ome- niti tudi dobre strani. To je prav gotovo rekreacija za delavce v kolektivu. Možnost letovanja ima jo v Medvoji in Biogradu. Cena dnevnega penziona je zelo nizka, po- leg tega pa imajo organizi- ranih več kolonij otrok do 14 let starosti celo brezplač- no. Jože Leskovšek je zelo za- dovoljen v podjetju, kjer rad dela in zadovoljen Je tuozomost, saj bi ob njeni realizaciji morali iizvesti še nekaj — po- skrbeti, da bi reka ne ostala odilagaliišče vseh odpadnih voda in drugega. Za kaj pravzaprav gre? V Celju so v teku kanalizacijska dela oziroma gradi- tev rajonskih kanalskih zbiralnikov, ki naj bi se ob Sa- vinji združili v glavnem, leta pa naj bi oziroma bo vo- dil v glavno čistilno napravo. Ob tej zasnovi, se je v zadnjem času porodila misel, da bi naj zbiralnik ob Savinji zgradili ob vznožju struge. Sam zbiralnik pa bd se naj spremenil v ploščad in pro- stor za sončenje. In nadalje, severno od mostu v podalj- šku Ulice XIV, divizije pa naj bi postavili posebno pre- grado, ki bi zadrževala vodo in ustvarila na tem predelu manjše jezero, v katerem bi se ljudje lahko kopali. V pri- meru visokih voda pa bi se ta pregrada avtomatično splo- ščila in tako omogočila odtok večjih količin vode po stru- gi naprej. Skratka, gre za izredno pobudo, ki bi ob uresničitvi veliko pomenila za Celje. Toda, kot rečeno, ob realizaciji tega načrta bi morali zagotoviti še čisto Savinjo, kajti si- cer bo na njenem nabrežju še naipirej opozorilni napis, da je kopanje zaradi onesnažene vode prepovedano. MB IZ VSEH VETROV VSE VEC CVETIC — Posebni komisiji Olepševalnega in turističnega društva v Celju, ki sta pregledovali in oce- njevali delo gojiteflijev cvetja, sta pravzaprav končali svoje delo. V prvem krogu so evidentiraili 1492 gojiteijev cvetja, zatem so se odločili za 287, ki so dosegli najlepše uspehe. Po zadnji selekciji pa bodo ostali le tisiti, ki bodo dobili zlato, dve srebrni in sedem bronastih vrtnic. Razglasitev rezultatov in podelitev vrtnic ter priznanj bo v okviru pri- reditev tradicionallnega sejma obrti, sicer pa 3. oktobra, v veliki dvorani Narodnega doma. Popisovalci so ugotovili lep napredek tudi na tem pod- ročju, se pravi več cvetic in tudi lepših. Zai pa jih je še vedno premalo v starem delu Celja. Podobni popisi o gojiteljih cvetic so minule dni teMi tudi v Mozirju tn nekaterih drugih krajih. NAJLEPŠI KRAJ — Tudi letos bodo na jesenski ple- narni seji Celjske turistične zveze med drugim imenovali najlepši kraj. Lani je to priznanje dobilo Luče. In letos? Odločitev ne bo lahka, saj je konkurenca huda. Izbrati pa bodo morali najlepše urejen turistični kraj, zatem mesto in končno tudi zdravilišče. PANORAMSKA KARTA DOBRNE — Pred kratkim so natisnili nov prospeikt Dobrne s panoramsiko karto. Prav zato ga domačini imenujejo kar p>anoramska karta Do- brne. Prospekt je ličen in zato hvaležen turistično propa- gandni material. AVSENIKI V CELJU — Prisniani ansambel Avsenik praznuje letos dvajseto obletnico obstoja. Ta jubilej bo prizaiani narodno zabavni ansambel počastil tudi z nasto- pom v Celju. V organizaciji HDK Celje se bo predstavil v soboto, 31. t. m. na drsališču v mestnem parku. 6. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. KONJIŠKA ZK člani osnovne organizacije zveze komunistov v Kmetij- ski zadrugi Slovenske Ko- njice želijo več novih članov v zvezi komunistov, pKJsebej delavcev. Sekretar te osnov- ne organizacije je Alojz Zi- danšek, ki je sicer sprejel funkcijo sekretarja šele pred dvema mesecema. Zato mi je tudi nerad odgovarjal na za- stavljena vprašanja, saj je že na začetku pogovora povedal, da se s člani osnovne organi- zacije še ni sestal, odkar je sprejel funkcijo sekretarja. Toda članov je v njihovi os- novni organizaciji zelo malo, samo sedem jih je in zaradi letnih dopustov se je bilo skoraj nemogoče sestati. Za- to sestanka še niso imeli. O problemu članstva pa je Alojz Zidanšek povedal' tole: »Ze dolgo se v naši osnov- ni organizaciji ukvarjamo s problemom, kako sprejeti nove člane v zvezo komunis- tov, Toda doslej smo imeli le malo uspeha. V naši os- novni organizaciji je samo sedem članov zveze komuni- stov in med njimi ni niti enega delavca iz neposredne proizvodnje. Zato sano se ko- munisti že večkrat pogovarja- li, da bi v našo osnovno or- ganizacijo vključili tudi vse kmete-komioniste, ki živijo v konjiški občini. Tako bi lah- ko ustanovili večjo, predvsem pa bolj učinkovito osnovno organizacijo, ki bi sistematič- no in vsestransko obravnava- la problem kmetijstva in vplivala na njegov razvoj v občini. K našemu delu bi pritegnili tudi mlade kmete in zadružnike in mislim, da bi v taki osnovni organizaci- ji veliko več storili kot sto- rimo sedaj.« Zdi se mi prav, da opozo- rimo na težave takšnih os- novnih organizacij zveze ko- munistov, kot so v Kmetijski zadrugi v Slovenskih Konji- cah. še posebej zato, ker v resoluciji sedmega kongresa ZK Slovenije jasno piše, da je prisotnost delavcev — ne- posrednih proizvajalcev nuj- nost in realna osnova za na- daljnje delo zveze komunis- tov. Svoj sestavek zaključu- jem z mislijo, ki je zapisana v resoluciji: »Z delavsko večino se bo v zvezi komunistov oblikovala tista nosilna socialna sila, ki je sposobna strniti interese različnih slojev na podlagi današnjih in zgodovinskih in- teresov delavskega razreda. Delavska večina je hkrati re- alna podlaga za idejno enot- nost zveze komunistov in po- zitivno diferenciacijo v njej.« DAMJANA STAMEJCIC Alojz Zidanšek AERO IN RADEČE VSODELOVANJE Med tovarno Aero in radeško papirnico bo prišlo do tesne^ega sodelovanja. Kakor je znano, se je ra- deška papirnica odločila za oplemenitenje lastnih pa- pirjev, predvsem za izdelavo samolepilnih papirjev, poUesterskih folij in magnetnih konto kartic. Da ne bi prišlo do direktnega prekrivanja razvojnih programov obeh kolektivov, se bodo predstavniki obeh delovnih organizacij s posebnim sporazumom dogovorili za bolj- še prihodnje sodelovanje. AVSENIKI V CELJU Priljubljeni in svetovno znani narodno zabavni an- sambel Avsenikov sJavi le- tos dvajsetletnico uspešne- ga dela. V okviru te pro- slave bodo v goboto, 31. t. m. nastopili tudi v C!e- lju. Njihovo gostovanje je inripravil HDK Celje. Zato je povsem razumlji- vo, da bodo zaigrali in zapeli na drsališču v mestnem parku. PRAZNIK SLOVENSKEGA SODSTVA Letos poteka 30 let, odkar je predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta 3 9 1944 izdalo odlok o za- časni ureditvi narodnih so- dišč, ki je povzel in uzakonil temeljne princip« o organi- zaciji in poslovanju narodnih sodišč, kakor so se izobliko- vali v času narodnoosvobo- dilne borbe in ifZkušenj, pred vsem vojaških sodišč, ki so že bila organizirana od za. četka okupacije. Poleg Ijudskodemokratične- ga (socialističnega) značaja in neodvisnosti sodišč so v tem odloku prev23eta in še bolj utrjena načela: javnost, ustnost, neposrednost, kon- tradiktomost, akuzatomi princip, pravica obrambe, pritožbe itd. Torej je bila temeljna ka- rakteristika narodnih sodišč ljudska demokratičnost, kar je diametralno nasprotje predvojnim buržoazniin so- diščem, ki so bila likvidira- na med našo narodnoosvobo- dilno borbo, in sicer takoj, ko so bile dane realne mož- nosti (osvobojeno ozemlje), kar je izrecno odrejal odlok lOOF (18. oktobra 1943) o delni ustavitvi poslovanja re- dnih sodišč«. Prav odlok, sprejet 3. septembra 1944 pa pomeni pravno podlago za začetek postopnega sistema- tičnega ustanavljanja in p>o- slovanja novih rednih civil- n-ih, tako imenovanih narod- nih sodišč, na vsem območ- ju osvobojene Slovenije, ki so opravljala sodno oblast v vseh civilnih, pravdnih, ne- pravdnih in kazenskih zade- vah, razen tistih, ki so bila pridržana vojaškim kazen- skim sodiščem; torej v bistvu so ta sodišča opravljala vse posle, ki jih danes opravlja- jo naša sodišča. Narodna sodišča so sodila na pK>dlagi odlokov najvišje- ga vodstva naše narodno- osvobodilne borbe, ki so for- mulirali z ene strani sploš- ne težnje in zahteve širokih ljudskih množic ter zahteve borbe, na drugi strani pa tem težnjam in zahtevam dali obvezen značaj. In prav s tem je bila takoj v začetku ustanovitve narodnih sodišč px)udarjena tudi zahteva po spoštovanju zakonitosti, kar je imelo velik pomen. Vse to pa je povzročilo, da naša sodišča kot organi, ki so izšli iz naše socialistične revolucije, tudi po okui)aciji niso zopet postala zaščitnik raznih protiljudskih režimov (naj navedem le enega iz- med predvojnih primerov sojenja v Celju ob zlomu Orjune pred 50 leti), temveč so se še naprej razvijala in utrjevala kot uspešna revo- lucionarna zaščita vseh pri- dobitev naše narodnoosvobo- dilne borbe, kakor tudi uspešna zaščita zakonitosti, ki jo je PK) vojni ustvarjalo naše delovno ljudstvo. Nače- la, ki so bila pK>vzeta v zgo- raj navedenem odloku Slo- venskega narodnoosvobodil- nega sveta o začasni ureditvi narodnih sodišč, so se prav zaradi tega še naprej razvi- jala in utrjevala v duhu sa- moupravnega socializma in humanosti (na primer Nove- le kazenskega zakonika. Ka- zenskega postopka. Pravdne- ga p>ostopka itd.). To pa je vodilo tudi do p>odružbljenja nekaterih funkcij našega sodstva, kar pomeni nadalj- nje kvaUtetiio preobrazbo našega sodstva v duhu naše revolucije. Vse to je našjo odraz v naši zvezni in repu- bliški ustavi, ki sta bili sprejeti v letošnjem letu in ki sta uvedli i>oleg rednega sodstva tudi samoupravno sodstvo kot specifični sodni organ, kot zaščito samo- upravnih pravic naših delov- nih ljudi. Prav to pa pome- ni nadaljnjo prelomnico ter podlago za nadaljnja i-aavoj našega sodstva. Zato p>omeni 3. september pomemben mejnik v razvoju našega sodstva in v pravo- sodju nasploh ter ga lahko utemeljeno štejemo za rojst- ni dan novega socialistične- ga sodstva v Sloveniji. In prav zato je ta dan Sloven- sko sodniško društvo progla- silo za praznik slovenskega sodstva. Ta praznik, torej jubilejno leto, pa naša sodišča praznu- jejo v času, ko so pred nji- mi postavljene nadaljnje od- govorne naloge. Tako so pi- smo predsednika ZK tovari- ša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter na po- dlagi tega pisma sprejeti sklepi in priporočila Zvezne in Republiške skupščine ter posvetovanja sodišč spodbu- dili naša sodišča k še inten- zivnejšemu delu in k večji učinkovitosti. Kot v letu 1973, tako so naša sodišča tudi v letu 1974 sprejela akcijske programe ter nadaljevala z reševanjem nalog, • kot so: borba za zatiranje družbeno negativnih pojavov, čimvečja učinkovitost sodišč in njiho- vo ažurno poslovanje, večja koncentracija in hitrost i>o- stoipkov, reševanje starih in prioritetnih zadev, pravočas- na izdelava sodnih odločb ter doslednejša in ustreznej- ša kaznovalna politika. Na I)odlagi analize dela in iz- p)olnjevanja akcijskih pro gramov za območje našega okrožnega sodišča lahko ugotovimo pri vseh sodiščih tudi ob polletju 1974. leta, da so naša sodišča kljub ka- drovskim, materialnim in ne- katerim drugim težavam do- sledno izpolnjevala te pro- grame. Ker pa zgoraj nave- dene naloge niso kampanj- skega značaja, bodo naša sodišča še nadaljevala z nji- hovim intenzivnejšim uresni- čevanjem. Poleg tega je okrožno gospK)darsko sodi- šče v Oelju opravilo veliko dela v zvezi z registracijo TOZD in OZD. Pred našimi sodišči je tudi obširna republiška in zvezna zakonodaja. Prav to bo vo- dilo našim sodiščem in sod- nikom, da bodo nadaljevali z utrjevanjem ustavnosti in zakonitosti, socialistične sa- moupravne morale in etike, s čimer bodo naša sodišča v nemajhni meri prispevala k nadaljnjemu razvoju in kre- pitvi naše samoupravne so- cialistične družbe. V tem in prihodnjem letu bo na podlagi izrvezne in re- publiške ustave sprejetih tu- di več organizacijskih zako- nov o delu rednih in samo- upravnih sodišč, kar bo zelo pomembno za nadaljnji kva- litetni razvoj našega redne- ga in samoupravnega sod- stva. To bo pomenilo na- daljnjo razvijanje tistega, kar je sačel zgoraj navedeni odlok o začasni ureditvi na- rodnih sodišč. Pavlina ZDENKO VITANJE Anton Ošlak Anton Javomik V Vitanju se krajani že dodgo pritožujejo nad dejst- vom, da nimajo zdra^ika. Pravzaprav zdravniki že kakih pet let prihajajo in odhaoajo, p>otem pa jih gpet ni in končno sp>et pridejo.Toda prebivalci Vitanja in okoliških zaselkov so ogorčeni. <5utijo se prikrajša- ni in ogorčeni. Pravijo, da se zelo boje bolecjmi, kajti bolezen lahko ozdravi le zdravnik, zdravnika pa ni. Preberite, kaj sta nam dejala dva Vitanjčana. ANTON OŠLAK, invalidski upK>kojenec: »Že dolgo smo v Vitanju brez zdravnika. Kake štiri mesece je že od takrat, ko je bU zadnjič pri nas. To je neznos- no, saj nas je v Vitanju TOliko takih, ki rabimo pomoč zdravnika. Jaz sem invalidsko upokojen in najmanj vsak mesec enkrat rabim pomoč zdravnika. Zato, da mi p)onovno predpiše zdravila, ki mi lajšajo bolečina Sedaj pa moram za vsako figo v Konjice. Lažje je ti- stim, ki imajo avtomobile. Huje je za nas, ki smo vezani na a^-tobuse. Najhuje pa je tistim, ki stanujejo ^daleč pod Poliorjem in morajo do Vitanja peš, nato pa še v Konjice. Pa kar naprej obljubljajo, da bo zdrav- nik prišel, toda mi ne verjamemo nikomur več.« ANTON JAVORNIK, invalidski up>okojenec: »V Ko- njicah se sploh ne zavedajo, da lahko pride prav zara- di tega, Irer nimamo v Vitanju zdravnika, tudi do hujše nesreče. Celo do smrti. Si sploh predstavljate, kakšen napor je priti do zdraraika tistim ljudem, ki živijo v hribu? In tudi nam ni veliko lažje. Zdravnika pa ne moremo dobiti, že pred petimi leti je želel nek zdrav- nik ostati v Vitanju, da je lepo pri nas, je dejal. Toda ni mogel ostati, ker ni bilo stanovanja. Pa bi občina uredila eno stanovanje za zdravnika v Vitanju! Kaj je to res tako težko? Vedeti morajo, da smo v Vitanju tudi bolni, da so tu otroci, ki se jim lahiko marsikaj zgodi. Sedaj pa pride v Vitanje enkrat mesečno me- dicinska sestra, ki uredi samo administrativne posle, nato pa spet odide. Ne, ne, to morajo urediti!« DAMJANA STAMEJCIC GOLOVEC ŽE LETOS? Izvršni svet celjske občinske skupščine se bo že na P^ seji po počitniškem obdobju srečal z izredno aktualni"' problemom. Občinske strokovne službe pa tudi odbor ^ izgradno turistično-rekreacijskega centra Golovec se na^' reč za\'zemajo, da naj bi investitorstvo nad izgradnjo tf^ za Celje prepotrebnega objekta prevzela občinska skups'"' na. Druga pobuda okoli Golovca pa se nanaša na čimp*^!! šnji začetek gradnje. Predlagajo, da naj bi temeljni kaHi za Golovec vgradili v času letošnjega sedmega sejma o'''^ se pravi konec septembra oziroma prve dni oktobra. bi tudi sejmu, ki je prvi opozoril na nujnost takšneg» jekta, zagotovili lepšo perspektivo Celje pa bi se v pf^ nje razvijajo kot pravo sejmsko mesto! .i ^ 29. avgust 1974 .M-- NOVI TEDNIK — stran 7 P Ici^turi ^enar bo! ^rKOva seja izjvršnega celjske kulturne skup- ^ je odkrila nekaj dej- ''^fei so v danem trenutku ^'vzpodbudna. Zagotovlje- ^ go sredstva za sofinanci- ^jg Tedna slovenskega fil- Id ga organizirata NT tn J*' y mesecu novembru v Jjjj že drugič — to bo celj- tradicionalna prireditev, ^jjni odbor je tudi razprav- pomoči Kozjanskemu, bo morala biti izpeljana ^a kontinuirana solidar- na akcija vse Slovenije. Jio bo celjska kulturna ^piiost namenila namenska ^3tva v višini dveh starih ^jonov za sanacijo pevsko jii^nih kulturno zgodovin- ^ spomenikov na Kozjan- fssa. gila so tudi odobrena sred- jfs za popravilo Pokrajin- ^a muzeja oziroma Stare ^ije, ki jo je prizadel po- jg, saj je nastala škoda v jji^ 16 starih milijonov m ujnujnejša dela se nanašajo s injeciranje velike razpoke. Ji poteka "od vrha preko ar- jKinega hodnika do temeljev. Besen je tudi en stanovanj- t problem in sicer za stro- Ijrajaka v Zavodu za spK>me- iSio varstvo, kjer je poka- zala veliko razumevanja celj- ska občinska skupščina s fi- nančno soudeležbo pri naku- pu stanovanja, kar pomeni posredno reševanje tudi ka- drovske problematike na po- dročju kulture. V letošnji kulturni sezoni bo tudi speljana velika akci- ja z naslovom »Otrok in gle- dališče«, saj je skupščina kulturne skupnosti na svojem zadnjem zasedanju posebej poudarila, da se morajo za- gotoviti vse kulturne akcije tn prireditve, ki zajemajo mladino. Videti je, da je na poho- du živahna kulturniška je- sen, ki bo zajela kaj kmalu vsa področja kulturnega de- lovanja, s tem pa .tudi veliko mero angažiranosti /seti ti- stih, ki so kakorkoli odgo- vorni za vsebino in obseg de- la. Dokaj uspešen medobčin- ski dogovor v minuli sezoni daje kanček optimizma za novo sezono. In da niso bile besede o medobčinskem fi- nanciranju regijske kulture zaman, potrjuje primer, ko se medobčinsko zbrana sred- stva vračajo v obliki pomoči potresnemu področju — vra- čajo se v občino. DRAGO MEDVED Konec počitnic ali draga šola! Poletje se je že nagnilo v drugo polovico, sonce ki ms je zadnje tedne pošteno grelo, se je že nekoliko utrudilo. S tem pa se je približal tudi konec šolskih počitnic. To se pozna tudi v celjskih knjigarnah, kjer f teh dneh prodajo veliko knjig, zvezkov in drugih feči, ki jih bodo šolarji potrebovali v naslednjem iolskem letu. Kako pa so se knjigarne pripravile na to? Ui so dobro založene? O tem smo se pozanimali v prodajalni Mladinske knjige v Stanetovi ulici, kjer je v 'eft zadnjih počitniških dneh pred prodajnimi pulti frava gneča. Da bi vsaj delno ublažili mučno čakanje kupcev, prodajajo tudi zunaj, pred knjigarno. Kot so nam povedali, so se na splošno dobro zalo- gi- Seveda tudi letos še ne morejo nuditi šolarjem ^eh knjig, ki jih bodo potrebovali. Nekatere so še v druge pa so že razprodane in vsak dan pričaku- nove pošiljke. Tako bodo morali osnovnošolci še ^koliko počakati na knjigo in zbirko nalog iz matema- ^ za 4. razred in na Tretje berilo. Veliko večji pa ^ problem s knjigami za srednje šole. Pri teh so že od ^kdaj največji problem učbeniki za tuje jezike, še ^ti za angleščino. Ti učbeniki namreč zaradi napre- ^nja učnih metod največkrat zastarijo. Tudi zaloga zvezkov je zaenkrat še zadovoljiva, ven- ^ bo sčasoma pošla in potrebna bo nova pošiljka. Starše gotovo zanima, kako globoko bodo morali ^s seči v žep, če bodo hoteli svoje šolarje opremiti 2 najnujnejšimi potrebščinami. Seči bodo morali ^ precej globlje kot prejšnja leta, saj so se samo ^iki podražili za 40 do 60 odstotkov, če njihov (ili hčerka obiskuje višji razred osnovne šole, lah- ^ pripravijo samo za knjige okrog 300 din, za ostale ^^ujnejše potrebščine pa vsaj še 200 din. Srednješo- za knjige odštel 50 tisočakov, kje pa so še zve- dodatna študijska literatura, razni pripomočki in "^taio? nekaj dni m za naše osnovnošolce in srednje- ® se bodo torej končale dvoinpolmesečne brezskrb- počitnice. Toda, ali so btle za šolarje in njihove '"^e res brezskrbne? Za večino slednjih ne bi mogli . ' da res, če so le enkrat v tem času pomislili, ko- jih bo stalo šolanje njihovega otroka v naslednjem letu. MIRAN KOROŠEC Celje ho gostitelj filmskega tedna V prvi pvolovioi decembra bo Celje gostitelj filmskih delavcev in organizator Tedna domačega filma s pode- litvijo Badjurovih nagrad. Tako so sklenili člani ini- ciativnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Kino- podjetja Celje, Društva slovenskih filmskih delavcev. Kulturne skupnosti Celje, Občinskega sveta ZKPO Ce- lje, revije STOP in Novega tednika ter Radia Celje. Organizator te pomembne slovenske kulturne manife- stacije bo redakcija Novega tednika in Radia Celje. Programski koncept Tedna domačega filma je do- govorjen. Poleg štirih slovenskih premiemib f:|^ov (Pastirci, Let mrtve ptice. Pomladni veter in čudoviti prah) bodo v osrednjem filmskem programu predstav- ljeni še nekateri jugoslovanski fihni — predvidoma Užiška republika, Derviš in smrt in Kapetan Mikula Mali. Na vseh premierah se bodo občinstvu predstavila glavni igralci in ustvarjalci filma. Slovesna podelitev nagrad, posebne Stopove nagrade (za najboljšega igral- ca in igralko) nagrade NT in RC (za najboljša de- butanta) bo zadnji dan Tedna, po razglasitvi rezultatov obeh žirij. Poleg osrednjega filmska programa v Unionu bo tudi v obeh drugih kinodvoranah (Dom in Metropol) slovenski filmski program. Celjsko občinstvo bo videlo retrospektivo filmov Franceta štiglica^ revijo najbolj- ših slovenskih mladinskih filmov, izft>or kratkih filmov ter mednarodni program turistično-športnih filmov. To še ni ves vsebinski del Tedna domačega filma. Z odobritvijo sredstev Kulturne skupnosti Celje in re- publiške skupnosti bo lahko letos organizator izvedel še prvo razstavo slovenskega filmskega plakata na Slo- venskem, 15 srečaruj filmskih delavcev in kritikov z mladino v okviru ur slovenskega jezika s filmsko vzgojo, dvoje srečanj z ljubitelji sedme umetnosti iz delovnih kolektivov, strokovni posvet o idejnopolftičnih in estetskih vidikih slovenske filmske kritike in publi- cistike in pogovor filmskih delavcev z mentorji film- skih krožkov na šolah. * Program prireditve je obsežen. Nedvomno pa napo- veduje, da se bo iz skromnih začetkov Teden domače- ga filma razvil v pomembno slovensko večpomensko kulturno prireditev. O vodnikih Oni dan sem iskal nekaj turističnih vodnikov po Ce- lju in njegovi bližnji okoli- ci, pa sem komaj dobil kaj primernega. Razen vodnikov p>o Muzeju in vodnik p>o lapi- dariju, so imeli še nekatere druge, a le premalo za celj- sko območje. Prepričan sem, da je celj- ska bera tovrstne literature več kot nezadostna in ne za- dostuje nam domačinom, kaj šele tujtm turistom, ki pri- hajajo v naše mesto, ki na- vsezadnje v zgodovinskem razvoju dežele pomeni veli- ko. Lansko leto sta izšla dva zanimiva uvodnika v zbirki vodnikov kulturnih tn na- ravnih spomenikov Sloveni- je, ki jih izdaja Zavod za spomeniško varstvo SR Slo- venije, zalaga pa založba Ob- zorja iz Maribora. Gre za 37. in 44. zvezek. Prvi govo- ri o dJelju, drugi pa o Opa- tijski cerkvi. Oba bi težko našH v celjskih knjigarnah ali kateri drugi p^obni prodajalni. In ne samo to. Tudi če bi vodniki že bili na policah, bi bili domala skriti. Večkrat smo že pisa- li o novih izdajah na lite- rarnem ali znanstveno polju- dnem ali čisto znanstvenem področju »domačinov«, ki so s svojo pisano besedo kakor- koli prisp>evali k razvoju ali ugledu našega ustvarjanja, 2godovtne. Vse premalo smo pozorni do teh dosežkov. Pred dnevi je i261a Zgodovi- na Celja in okohoe II. del izpod peresa profesorja in častnega meščana Jamka Orožna. Knjige so vse pre- skromno predstavljer«, če- prav ne bi bila odveč v iz- ložbenem oknu tudi avtorje- va slika z večjim panojean, kjer bi bih podani najosnov- nejša podatki o novi knjigi, do katere v Olju in okoli(d ne bi smeli ostati ravnoduš- ni. Saj navsezadnje, prišel je čas, ko je treba ljudem na neposreden način te vred- note približati. Ni dovolj sa- mo ugotavljati, kako slabo beremo slovenske knjige in knjige na sploh. Tudi o teh poraznih podatkih smo že pisali. Torej, tudi izložbeno okno knjigarne je lahko del kulturne akcije. Potreben je samo prvi korak, ki bi pre- budil vse tiste, ki so dolžni to storiti. Nemalokrat se zgodi, da Celjan v literarnih virih zve o svojem mestu več v Ljtubljani ali Maribo- ru, kot pa v Celju. To pa najbrž ni pravilno. DRAGO MEDVED v Šentjur Kaj beremo? V dostavnem območju po- šte Šentjur je približno 4500 prebivalcev. Pozanimali smo se, kaj berejo šentjurski ob- čani in prišli do prav zani- mivih p>odatkov. Časopisi in revije prihaja- jo pK) F>oštl, pradajajo jih pa tudi v obeh samopostrežnih trgovinah, v kiosku »Toba- ka«, dnevnik •>Večer« ima pa tudi raznašalca. Dnevnik »Delo« prihaja v 150 izvo- dih, Večer pa v 140 izvodih. Najbolj je razširjen regij- ski tednik TN, ki priliaja v 670 izvodih. Nedeljski dnev- nik v 425 izvodih. Kmečki glas v 200 izvodih, TTD v 115 izvodih. Po pošti prihaja me- sečno približno 700 raznih revij, trgovine pa prodajo še 150 izvodov Jane in 240 iz- vodov Stopa in še manjše število drugih revij. Ker je dosti naših ljudi zapKxslenih v Celju in štorah, kupujejo časopise m revije tudi v tamkajšnjih kioskih, kar se- veda ni mogoče prešteti. Med šolskim letom je na šentjurski šoli 315 naročni- kov Cicibana, 245 naročni- kov Pionirskega lista, 40 na- ročnikov Kurirčka in 64 na- ročnikov zbirke Čebelica. To navaiamo zato, ker mladin- ske liste v veliki meri preli- stavalo tudi starši in obrat- no; tudi otroci segajo po ča- sopisih in revijah odraslih. če smo že pri branju, omenimo še dejavnost ljud- ske knjižnice, ki nekako po- kriva isto področje. Letno iz- posodi knjižnica med bralce približno 4000 knjig. Radio in t-elevizija sta da- nes nedvomno najv5užnejši obveščevalni sredstvi. Radij- ski aparat je takorekoč v vsaki hiši, v mnof»ih hišah pa več aparatov. Uradno, po spisku, je prijavljenih 1100 aparatov, prav goto^^o pa je še lepo število neprilavljenih »črnih« aparat-ov. Vzpon tele- viziiskih soreiemnikov je iz- reden. Predlani je bilo ca. 500 aparatov, letos jih je že 850. E. RECNIK 8. stran NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 J -^---- DOGODKI RIMSKE TOPLICE: VEČER PLAVANJA USPEL iNa kopališču ▼ Rimskih Toplicah je bila 1"}. avgusta ^oka teleMnokulturna manifestacija pod Imenom VKCER PLAVANJA. TVD Partizan Rimske Toplice je namreč organiziral plavanje za vse občane, ki so bili pripravljeni plavati svoji starosti primemo dolžino. A niM> tekmovali. Važno je le bilo, da so na poljuben način In ne glede na čas preplavali določeno dolžino. V akciji je sodelovalo iiar 90 občanov. BUo je 70 odstotkov domačinov in 30 odstotkov občanov ia drugih krajev SlovMiije (Olje, Maribor, Trbovlje, Velenje itd.). Največ je bilo mladih od 11 do 25 let, in sicer 45 odstotkov, od 26 do 40 let pa 23 odstotkov. Naj- mUjSi udeleženec je bil star 6 let, najstarejši pa 62 let. Akcija je brei dvMna uspela, zlasti še, če upoštevamo, da je večer plavanja trajal le od 18. do 20. ure, to je samo dve uri in še to v večejmem ča.su ter da je od domačinov prišlo plavat kar 7 odstotkov vseh občanov. Splošno mnenje je bilo, zlasti še po podelitvi majhnih nagrad, da je večer plavanja pov.sem uspel in da je treba podobne telesnokultume prireditve še organizirati. P. Ajdnik BRESTANICA: DOBIČEK OD POČASNOSTI Od Brestanice do Krškega grade novo cesto. Obvozi delajo pre- glavice vsem šoferjem, ki ne vedo, da je pod brestaniškim gradom brod, ki spravlja avtomobile na drugo stran Save. Brod prevažata dva mlada fanta in pravita, da vsak dan prepeljeta okrog sto av- tomobUov in da je delo prav zanimivo. Verjemimo jima! Vsak dan pa zaslužita okrog tisoč novih dinarjev. Menda sta edina, ki ju ve- seli, da gradnja tako po polževo napreduje. /ro G/!£ OTROK V VRTEC 2e nekaj dni vodim v vr- tec svojega dve leti in pol btarega fanta. Najino lo- čevanje ne gre brez solz in njegovega vztrajanja, da bi ostal z menoj. Tudi preko dopoldneva se kljub skrbne- mu ravnanju vzgojiteljice in ob spremljajočem medved- ku, ki je del njega, spomni na dom in vojaka. T^o in podobno ix>5etje otrok spre- mljam kot ravnateljica vrtca, ob sprejemanju novincev že nekaj let. Zato sem se od- ločila, da tistim staršem, ki bodo letos pripeljali svojega malčka za več ur v novo okolje — v vrtec, napišem nekaj rajzmišljanj o težavah — tako imenovanih čustvenih krizah, ki jih bodo v taki ali drugačni obliki doživlja- li tudi vaši otroci. Otrokov odhod v vrtec je vezan na določene spremembe v nje- govem dosedanjem življenj- skem režimu: zgodnje jutra- nje vstajanje, pot v vrtec ob vsakem vremenu ipd. Pred- vsem je težko slovo od star- 6ev, Id jim za ceremonialno poslavljanje zaradi hitenja v službo, primanjkuje časa. Nič presenetljivo ni, da ne- kateri otroci protestno od- klanjajo hrano in se upirajo opoldanskemu počitku. Teže prilagodljivi in izrazito ego- centrični otroci si hočejo pridobiti vzgojiteljico zgolj zase. Odklanjajo družbo otrok in so do njih celo na- padalni. Tudi z bruhanjem in prebavnimi motnjami izra- žajo bolj občutljivi otroci, da se z novim okoljem še niso sprijaznili. Starši ne bi sme- li biti prestrašeni in razoča- rani, če bi otrok začel po- novno močiti ali blatiti peri- lo. Vsi ti in podobni pojavi izvirajo iz strahu, da so jih starši zapustili. Spremembe okolja in lju- di ne sprejmejo vsi otroci enako. To je odvisno pred- vBem od njihove starosti, od lastnosti in posebnosti njiho- vih značajev ter čustvene prijM-avljenosti na vstop v novo sredino. Doslej je bil otrok, posebno, če je mlajši in je edinček, v absolutnem centru pozornosti. Krog lju- di, ki so zadovoljevali nje- gove telesne in duševne po- trebe je bil omejen pred- vsem na starše. Z vstopom v vrtec pa se le-ta razširi na skupino od 12 do 28 vrstni- kov, vzgojiteljico in drugo osebje, ki v vrtcu deluje, še- le, ko se v otroku uredijo vtisi o novem okolju, ko si pridobi in utrdi prijetne iz- kušnje in doživetja v njem in ko i>o nekaj dnevih biva- nja v vrtcu posploši, da mu je v njem pravzaprav lepo, začne v vrtec prihajati i^. Takrat pa smo rešeni velike skrbi tako starši kot poklic- ne vzgojiteljice, ki so s po- sebnim posltihom pripeljale otroka do občutka varnosti. Prehod otroka iz družine v vrtec bo mnogo lažji, če ga na to že prej pripravimo. Ko gremo mimo vrtca, mu pripovedujemo, da se v njem igrajo otroci, moixla katerega od njih celo pozna. Peljimo ga večkrat na igri- šče vrtca, ali celo v stavbo, da bo spoznal tudi notranje prostore, igralnico in vzgo- jiteljico. Tako mu prostor in bivanje po prvi daljši lo- čitvi od nas ne bo tuj. Naše slovo z otrokom naj bo veselo. Odkrito mu po- vejmo, kam gremo in kdaj pridemo ponj. Zapustimo ga z zaupanjem, da bo v dobrih in varnih rokah. Otrokovemu prepričevanju, da ne bo šel več v vrtec ne smemo nase- sti. S potrpežljivostjo in spodbujanjem ter sodelova njem z vzgojiteljico mu bo- mo pomagali, da se bo v no- vo okolje kmalu vživel in da se bo v njem dobro počutil še več. Začutil bo svojo pri- padnost kolektivu. Prof. Anica CETIiOVIČ 1 Ko sem se vračal domov, sem nehote razmišljal o TotarjevI Micki. Ves čas me Je spremljal Njena zgrbljena postava, telo polno krast, gnojnih bul, po katerih so se sprehajale muhe. Glecial sg njen umazan obraz, nisem mogel pozabiti na njene solze, sovražne besede ... »Nikjer več ni pravicel" mi je rekla. Ampak, kako so drugi našli svojo pravico? Kako so se drugi lahko vključili v življenj«, Zakaj ni tudi Totarjeva Micka enaka drugim? Je morda, nekdanja natakarica iz Velenja, nekdanja L lepša ženska v okolici Gorenja, doživela razočaranje, ki ji je uničilo življenje? Priznam, da sem ^ koncu spoznal, da vem še manj, kot sem vedel pred prihodom v Gorenje. Še enkrat pa sem spozna! da človek, ki je čisto sam, sploh ni človek. In to spoznanje je mnogo vredno! In ko človek takole hodi sem in tja po Oorenju, se nehote zazre v hišo, ki ždi kot otok v kraju. Nekako ne spada k urejeni okolici Oko- lje hiše, popolnoma zaraslo z grmovjem, visoko travo in drevjem, zbuja nekakšne grozljive občutke. Enostav- no ne moreš verjeti, da lah- ko v takem okolju živi člo- vek. In prav v tej hiši živi sedemdesetletna vdova Mic- ka Totarjeva. »Ne vemo, kako vas bo sprejela,« so nam pravili krajani. »Pripravite se, da vas bo nadrla in spodila, ta- koj ko boste stopili na njen košček zemlje. Bolje, da jo pustite pri miru. Ženska ni pri pravi!« Kljub opozorilom smo sto- pfli na košček njene zemlje. Potrkali smo na vrata njene hiše. Nič. Verjetno je ni do- ma. Eno izmed oken je bilo odprto, pogledam v notra- njost hiše, ampak samo za trenutek. Cse mi bo kdo ver- jel ali pa ne —^na tleh sem opazil poleg ne vem kakšne- ga grmovja, žaklovine, kokoš- jega perja, zajčjih kož in ne vem česa še vse, crknjeno podgano. stopil sem okoli hiše in opazil Totarjevo Micko, ka- ko je v neko skodelo sprav- ljala popolnoma gnilo tra- vo... »Dober dan! Kako ste kaj? Vroče je pa, ni res?« sem jo pozdravil, obenem pa priča- koval, da me že naslednji trenutek spodi s svojega kraljestva. »Veste, neke zdravilne tra- ve sem nabrala pred tednom, pa sem jih pozabila spraviti v hišo. Pa nič hudega. Pra- vijo, da so takšne še boljše. Hudo sem bolna. Srce me daje, pa močno astmo imam. Tako so mi p>ovedali v bol- nišnici v Celju. Pa čisto sa- ma sem. še po zdravila ne morem. Kdo ste pa vi?« Predstavim se ji. »A v cajtenge bi me radi dali. Lepo vas prosim, pu- stite me ,piri miru. Lahko mi odpove srce. Tako sem raz- burjena. Pridite drugi te- den. Sploh vam ne morem povedati, kako hudo je z ma- no ... Včeraj so ti hudiči spustili nadme psa... Ne morete si predstavljati, kakš- ni so danes ljudje. Pretepa- jo me, če me le vidijo. Pa zmerjajo me vedno, otroci mečejo vame kamenje ...« Ko govori, se ji trese glas, po očeh ji polzijo solze. Po- gleda ne prenesem več. Ne vem, kaj naj sploh rečem. Preprosto ne morem verjeti, da lahko ta ženska, krastava po vsem telesu, zavita v ža- klevinaste cimje, polivlnil in strašno zanemarjena po v.sem telesu, živi v občini, kakor je velenjska. »Ljudje danes niso več ljudje. To so hud^i. Nikoli nisem nobenemu storila kaj žalega... Pa saj vem, zakaj je tako. Denar je vse te hu- diče uničil, denar... Pa tudi vem, da je vsega kriv tale Polak. Saj ga po2jnate, opeko dela. Sosed je ... tale hiša ... tale... !« »Kaj pa vam je storil?« »Pred desetimi leti je ho- tel kupiti od mene vso tole zemljo in hišo. Pa rabite, da sem bila neumna? V dom onemoglih pa že ne grem. Tja me je hotel spraviti. Ampak za vse na svetu mu ne prodam t^a. To je moje in nihče ne bo imel, kar je mojega...« Stisne pest in zažuga pro- ti sosedu. Po očeh se ji spet ulijejo solze. »KO mu nisem noteia pro- dati tega, je pregovoril va- ščane, da so mi začeli naga- jati. On si lahko privošči to. On ima denar ... Takoj po- tem, ko je videl, da ne bo dobil ničesar mojega, mi je oelo sam začel nagajati. Ko- sil je mojo travo, kopal mo- jo zemljo. Nobene pravice ni več na tem svetu ... Pa so pravili, kako bo po vojni. Nikomur več ne verjamem nič. Ko bi vedeli, koliko sem jaz pomagala i>artizanom, ko- liko sem pretrpela med voj- no ... Tudi od sosedov sem ho- tel zvedeti resnico o Totar- jevi Micki. Najprej sem obi- skal Orešnikove. »Veste, nas vse skupaj to že ne vznemirja več. Nekaj časa smo se prepirali z njo. Potem pa smo raje bili tiho. Bog ne daj, da bi kdo sto- pil na košček njene zemlje. 2e je bil ogenj v strehi. Za- čela nas je obmetavati z izra- zi, ki si jih ne upam pono- viti. Bili smo vse, samo ljud- je ne,« nam je povedal Tone Orešnik. Njegova žena Pepca pa nam je povedala, da je pred časom šla že v Velenje k so- cialni delavki in jo opozori- la na ta primer. Pravi, da se ljudje upravičeno bojijo, da ženska nekega dne umre in še vedeli ne bodo za to, ker se podnevi baje le redkokdaj pojavi na svetlo. To so mi povedali potem tudi nekate- ri drugi ljudje v kraju. Sli smo tudi k Polakovim. Doma smo našli le obrtniko- vo ženo Štefko: »Odkar sem jaz tu, ji nismo storili niče- sar slabega. Pri hiši sem šele tretje leto. Mož mi je pravil, da z njo noče imeti nobenega opravka več, ker mu je pred leti, ko je bila še stalen gost v hiši, i>sova- la mater, ki je bila invalid. Ljudje pa vedo povedati, da je bila Micka nekoč najlepše dekle v kraju. Sicer se pa meni ženska smili. Nekoč sem ji hotela nesti nekaj za pojesti, pa me je nagnala in 02!merjala, da mi je Se sedaj nerodno.« »Baje ste hoteli kupiti nji no zemljo in hišo?« »To pa sploh ni res. TsHa neki nam bo le tisti nje košček zemlje?« Socialna delavka na moE. ski občini, Franja Koroše? pa pravi: »Nič vam ne mo rem povedati. Primer poznan osebno in mislim, da se B ne da nič napraviti. Mi S ukrepali, če bi dobili prija;? od krajevne skupnosti. R kljub temu mislim, da jl problem nerešljiv. Dve ras nosti bi bili v tem primer. Da gre ženska v dom s ostarele. Poznam jo in ve: da ne bi šla. Druga možnO pa je, da bi jo kdo vzel' oskrbo, vendar bi po srn."; morala temu človeku zai» stiti vse premoženje. P« leti se je že ponudila nei žejiska, vendar se Totarjef Micka s tem ni strinjala. D pa bi ji ljudje nagajali iD ? celo pretepali, ne verjamaJ Ljudje imamo sami dovo! problemov. Oglasite se še enkrat' (jorenje in poiščite FraoH Stefančiča, naj vam še ® pove kaj o tem primeru. 3 enkrat pa lahko rečem le-^ se bomo temu primeruj posvetili in Totarjevo Mi® v kratkem obiskali.« FRANC ŠTEFANCIC: »» predsednik SZDL v Go^ Primer mi je znan, po^ pa lahko le to, da se z * sko ne da pogovarjaj pač svet zase. Ne bom da je hudobna, dovolj P® ' če povem, da je bila P"*! čena, da ji je mož uSd sta se ločila. Mož se tem drugič poročil z žensko, pokojnino za ^ pa dobiva Totarjeva MiC^^ To dokazuje, da žensk» slaboumna kot pravijo ^ teri.« Poleg Franca štefanči^«^ bU tudi njegov prijat^J ha Ažman: »Tudi jaz znam. Mislim, da je beseda okrog Totarjeve JJ ke zaman, ženska j®^ čudak. Dobila bi lepe ^^ ce, če bi vse skupaj P^ Polaku, ki je hotel ^ njen svet. Pa ni hotela-« JANEZ VED®^ Tone Grešnik Franja Korošec Tatarjeva Miclta Pepca Orešnik Franc Štefančič H ^ 29. avgust 1974 «-- NOVI TEDNIK — stran 9 POKLICNO USMERJANJE PISE 27 ROAAAN BOBEN ge nekaj dni in šolska ^ata se bodo odprla in ^ tisoče mladih ljudi se pričelo novo šolsko le- Za mnoge bo to zače- (eilc novega obdobja, novih (joživetij, novih izkušenj in je najvažnejše, zače- (ejc pravega poklicnega j^obraževanja. Konec je ^omov, iskanj, negotovo- jti — želje bodo postale jealnost. 2elim vam, dra- p prijatelji, da se zaradi ^e marljivosti, mladost- nega poleta in neizmerne želje, da dosežete cilj, uresniči vse tisto, kar no- jite v srcih. Toda za mno- ge je to zadnje lielto pred poklicno odločitvijo. Vam je namenjeno moje dana- šnje pisanje, časa ne bo- mo izgubljali in prepričan sem, da se bomo letos pripravili veliko bolje, ve- liko bolj pogloblijeno za ta vaš odločilni korak, kot smo to storili lani in še veliko bolj kot je bilo to pred dvema letoma itd. Poskusil vam bom pred- staviti in pojasniti vse, kar bo le m'Ogoče, organi- zirali bomo ekskurzije, predavanja, razgovore, v vsaki šoli, pa če bo le mo- goče, uredili primerne manjše razstave. Prav lepo bi bilo, če bi nam us- pelo v visaki šoli najti prostor za najrazličnejše informacije — in prepri- čan sem, da nam bo. Or- ganizirali bomo obiske strokovnjakov različnih poklicev, kino predstave, srečanja vas s tistimi, ki že obiskujejo različne šo- le in dali vam bomo ria razpolago informacije o štipendijah, prostih učnih mestih, o pogojih za vpis v posamezne šole itd. Vec- liko, ali ne? Toda še ved- no premalo. Vse to že de- lamo, vendar radi bi po- štah še boJij učinkoviti. Vprašanje je seveda, samo kako. Odgovor je lahek. Z vašo pomočjo, dragi pri- jatelji, s pomočjo vaših učiteljev, s pomočjo vaših staršev in vseh tistih, ki jim je pri srcu mladina, ki si želijo še bolj bogate- ga življenja in se zaveda- jo, da to bogato življenje lahko dosežemo le z zna- njem, z delom in ustvar- jalnostjo. In takih ni ma- lo. Upam, da bom imel pri- liko, da vam jih predsta- vim, da vam napišem kak- šno vrstico o tem, kako delajo mladi v Podčetrt- ku, kako se pripravljajo za svoj bodoči poklic fan- tje in dekleta v Kozjem, kaj sd želijo Drameljčani, kakšne načrte delajo 2al- čajii in še in še. Rad bi vas seznanil tudi z mnogi- mi učitelji, ki veliko časa žrtvujejo prav temu smo- tru. Dovolj bo, kar pre- več bi bdlo, če bi hoted naštevati vse. Kmalu se bodo v vaših šolah oglasili tovariši iz p>oklicne svetovalnice in takrat bo dovolj prilike, da se pogovorite o vsem, kar vas bo zanimalo in ne pozabite — prav učinkovi- to bo, če boste, skupaj z vašimi vzgojitelji in po- klicnim svetovalcem na- pravili majčken načrt o vsem, kar bi bilo pamet- no na tem področju le- tos napraviti." Programe, ki bodo izredno dobri, pa bom poskusil predstaviti tudi drugim. Taka medse- bojna pomoč in informira- nje nista nikdar odveč. Ne pozabite tudi na pi- sma. Prav vesel bom, če boste tudi vi tako pridno pisali in se zanimali za stvari ki vam mogoče ni- so jasne, kot so to delali vaši predhodniki. Vsem bomo odgovorili. Ali v Novem tedniku — če bo stvar taka, da bi zanimala več lijuidi, ali pa osebno. Prihodnjič vam imam namen predstaviti službo za poklicno usmerjanje pri oddelku za medicino dela v zdravstvenem domu v Celju. Prav namerno sem izbral to temo. Za vse ti- ste, ki imate kakršenkoli zdravstveni problem velja, da ne smete odlašati niti dneva za posvet z 2xirav- nikom. Težko je reševati te probleme tik pred konr cem šolskega leta. Dragi učencd, in učenke, upam, da bomo postali dobri pri- jatelji in želim vam uspe- šno šolsko leto z željo, da bomo s skupnimi moč- mi našli za vsakogar naj- boljšo in najprimernejšo pot v življenje. To je sicer lovski po- zdrav, ki ga iskreno želi- mo lovcem v bližnji sezo- ni lova na mlado divjad. Pogled bo zares dober le tedaj, če se bomo lovci držali pravila STRELJAJ TEDAJ, KO VIDIŠ IN NE, KO SLIŠIŠ. OBČANU PA TA NA- SVET — ne hodi na pod- ročje, kjer je organiziran da bi se ognil more- bitnim posledicam. Odločili smo se napisa- ti ta prispevek v prepriča- nju, da bomo s tem opa zorilom prijKmiogli, da bomo na koncu lovske sezone 2a,p(isali: skupnih lovov je konec, naš pogled je bil zares dober, nesreč ni bilo! V zadnjih letih beležimo v Sloveniji dokaj pogost- ne primere nesreč na lo- vih. Prizadeti so lovcd in nemalokrat tudi občani. Da bi se ognili neprijet- nostim in zagrenili užitek ki si ga lovci tako želimo, organizirajmo love tako, da bodo vami za nas lov- ce in občane. Upoštevaj- mo staro pravilo, da v \'sakem grmu nd zajca, ampak, da je lahko v njem sotovariš — lovec, gobar ali popotnik, ki nič hudega sluteč p>otuje po vaški ali gozdni cesti. Prav gotovo pa je, da nd samo od lovcev odvis- no, ali se bo lov končal brez škode, ampak tudi od občanov, ki pogosto zahajajo na področje lo- va in opazujejo uspešne in neuspešne strele lov- cev. Če ni nujno, svetuje- mo občanom, da naj ne hodijo med lovce v času lova... Dober pogled! Milan Batistič Neverjetno! I,e do kam sega človeška nagajivost ali zloba? Zgodilo se je v petek, v novi stolpnici v Malgajevl 2 a (Vrtnica) v Celju. Neznani duhovitež je v poštni nabiralnik skril živo kačo. Ko je lastnik nabiralnika Iiotei vzeti časopis in pošto, ga je najprej pozdravilo l<,ačje sikanje. Začudenje. Presenečenje. Straii. V prvem trenutku. Nato se je zbralo več stanovalcev Malgajeve 2 a in kača se je kmalu znašla v smetnjaku. Niiiče ni mogel ugotoviti, ali je strupena ali ne. Na hrbtu je imela sivkasto-črno pro- go. Toda to niti ni važno. Si lahko zamislite, kako bi vam bilo pri srcu, če bi v svojem poštnem nabiralniku sredi me- sta z navajeno kretnjo, ne da bi dobro pogledali, segli vanj in zagrabili kačo? Čeprav bi bila nestrupena. A nenavadna gostja v Malga- jevi 2 a je celo prav živahno sikala. Do danes nihče ni zve- del, kako se je to v resnici zgodilo. Sala? Zloba? Prekanjen mladenič? Maščevanje? Neporav- nani račimi? Ne ve se. To smemo reči — karkoli je že pravi razlog — v njem tiči hladna, nečloveška zloba. Vredna vsega obsojanja. SOSED SOSEDU PESEiCOMANIJ>l ste ljubitelj-živali? Da? Ne? No, to ni anketa, vpra- šanje postavite sami sebi in premislite! Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj, cini- ki celo — da je boljši prijatelj kot človek. Vidite, za- to ni čudno, da je štirinožnih prijateljev v našem me- stecu že kar lepo število. Ker nisem lovec, se ne spo- znam na pasme, zato včasih kar obstanem in občudu- jem mater naravo, kakšne vrste psov je dala na našo zemeljsko kroglico. Ze od nekdaj so me navduševali veliki psi — takšni, za katere lastniki mnogokrat ku- pujejo pri mesarju prav »mastne« zalogaje, takšne, da jim ne verjameš, da so za psa. Mimogrede, tista navad- na salama, ki si jo včasih kupim za malico — pravijo ji »pasja radost«, baje ni za psa, če ga imaš rad. Kako lepi pa so šele tisti črni, nakodrani, s pentljica- mi, z živahnimi repki, ali brez njih. Ali pa tisU mini, mini, ko vidiš samo človeka, dolgo vrvico in potem — zame kot laika seveda — malega okostnjaka. Ko sva nekoč s hčerko srečala »damo« s takšnim psom, me je vprašala, hčerka namreč: »Oči, ima ta pes bolhe?« »Dama« je zardela in pričela mrmrati o vzgoji — hčerkini, ne pasji. Skratka, štirinožce vidimo povsod. Ker je poletje, so mnogokrat stalni gostje omizij v gostilnah, v Letu- šu ob Savinji nenadoma tleskne poleg tebe v vodo dolgo črno telo s pasjo dušo, v mestnem parku »ne- lastniki« psov stiskajo otroke k sebi, ko pridejo mimo velikani brez nagobčnikov. »Pes je pes,« je rekel prijatelj in zavil na drugo stran ulice, ko je zagledal velikega buldoga. Imam pa dva prijatelja, ki sta zelo jezna na pse. Eden že več let, eden pa odkar se je podražila voda na osebo — v bloku. Prvi dela v železarni. Ze dolgo je, kar sva govorila. »Milan, sveta jeza me pograbi, ko jih gledam. Sam se stiskam na avtobusu, čakam na postaji, on pa se pelje mimo,« je z jezo pripovedoval. Kdo, kdaj? »Pes vendar. No, na sedežu zraven onega za vola- nom. In si mislijo, kako imenitni so, če imajo psa po- leg. Za pse je prostor ...« Drugi prijatelj je pravičnejši, realnejši, bolj prak- tičen. »ženo in otroka imam. Za vsakega plačujem po pri- bližno šest starih tisočakov vodarine na mesec. Vsi v bloku trošimo vodo. V redu. Moj otrok se ne koplje vsak večer v polni kadi Sosedov pes pa. In zanj »go- sjM« ne plača nič. Pa še tiho moraš biti popoldne, ker jKfčiva. Ne zaradi nje. Si lahko misliš, kaj bi bilo, če bi se MOJ OTROK usral ali uscal na dvorišču ali stop- nišču. Veš, samo čakam, kdaj bo kdo ob vseh teh mačkah in psih pripeljal še kakšnega konja v hišo!* je jezno zaključil. Za vsak primer sem se cepil proti steklini. Pes }€ pes, naj bo velik ali majhen. M. SENIČAR 10. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. pisma ZGODBA O GOSAKU Irneli smo koldjo, ki Je vodila svoja piSčeta, jih skrbno čuvala in hranila z mrčesom. Vodila jih je daleč naokrog, da jim je poiskala žuželke in drugo hrano. Nekega dne je ta naša koklja šJa s svojimi pi- ščanci v gozd. Zadela pa Jo Je huda nesreča. Prišla je lisica in kokljo. odnesla ▼ svoj brlog. Ult>ogi mali piščančki so sami, pre- strašeni in brez matere prlčivkali domov. UsmiM se jih je gosak. Cez nekaj dni 90 se ga piščančki na- vadili In se ga niso več badi. Skrbno jih je t,odil In ni pustil blizu nobene druge putke pa tudi na ljudi je stegoval vrat ter pihal. Tudi uščlpnil je tu in tam, če je bilo potreb- no. T^a našega gosaka dol- ga leta nismo zaklali, do- kler mu življenje ni zače- lo samo ugašati. T. B. PRINCESA OBIRALKA Lopo vas poasdravilja vaS zvesti bralec. Novi tednik ml je všeč. Tudi mbrika »Ljubezen po svetu«, če- prav je tako grajana. Predlagal bi, da bi Tu- ristično društvo Braslor- če izbiralo hmeljsko prin- ceso med obiralkami, hče- rami kmetpov, ne pa med Sfcudemtikaml. Po mojem mnenju si ta naziv bolj zasluži dekle, ki se »kuha« na soncu, blati in ki se Pošteno opraska, ko služi z obiranjem hmelja Morda so tega mnenja tudi drugi. Z. T., Ctelje GROZDJE IZ VIRŠTAJNA Dobro vemo, da naši kmetovalci na Kozjanskem včasih niso obdelovali svo- jih vinogradov zato, da bi Jiim kdo ob trgatvi kra- til tisto veselje okoli »pre- šanja«. Casd se obračajo in danes se težko najde dovolj takšnih ljudi, ki se razumejo na stiskalnice in sploh na kletarstvo. Lani so jim priskočili na po- moč Brežičani in pokupili precej grozdja. Virttanjski sladki vinski mošt je pri- tekel iz zadružnih stiskal- nic. Letos bo najbrž tudi tako! Celjani in Velenjčain bo- do najbrž zelo vesel., če se bo tiste tedne ob tr- gatvi kdo spomnil na njih in prodal našemu Merxu nekoliko gajbic dobrega grozdja iz virštanjskih, ve- raških, imenskih in zib- ških »gore«. Tudi Martin in Magdalena se sončita skoraj tam čisto bUzu med vinogradi na brežulj- kih hrvatskega Zagorja. Kar se sorte tiče bodo ure- dile kar naše mamice. Otroci bodo pri mizi, a gprozdje — na mizi! LCC VOJAŠKA KRONIKA Prihod v JNA — FA. ZANI SE ZBIRAJO Striženje rekrutov — BAL VAMPIRJEV Diž' se — KRIK STRA- HU Kopanje vojakov — SKUPINSKI SEKS Odhod vojakov v mesto — DIVJAD JE SPUSČE- NA Jedilnica — HOTEL »Z« KATEGORIJE Prijava k zdravniku — ODLOČITEV PRED ZBO- ROM Bolniška — MESTO POD SONCEM Redarji — ZBIRALCI PERJA Raport — NAJVEČJE DOŽIVETJE Požarni — VKLENJE- NI PROMETEJ Desetar — »BOG IN BATINA« Baterijski starešina — LETEČI BIK Vodnik stažist — DE- KLE ZA VSE Prvo streljanje — PRE- LUKNJANI DOLAR Dekle na obisku — SI- GNALI NAD MESTOM Nedelja — EN DAN ŽIVLJENJA Gledanje TV dnevnika — SPANJE OSA^dELIH SRC Odhod na dopust — — »DAJ GAS, DZO«! Odsluženje vojaškega roka — PRIHAJAJO ZA- NAMCI SLABA DOSTAVA S tovariškim pozdra- vom na žalost odpo\'edu- jem Novi tednik, ker ga ga dobivam s 3 do 4 dnevno zamudo in to vsa- Irega drugega, za ottale pa na vem, kje se zgubi- jo. V tem mesecu sem dobil samo dve številki, vem p« dobro, da to ni vaša krivda. Danilo Vošnjak iz Pa- riželj se v 28. številki pri- tožuje aaradi slabe dosta- ve in je mnenja, da bi morali pismonoše primer- no nagrajevati, ker ima- jo po njegovem mnenju res naporno delo. Tudi jaz to priznavam, vendar to deilo je naporno pozi- mi, poleti pa bi rekel, da je to bolj sprehajanje — ceJo z motornimi kolesi. Glede nagrajevanja pis- mc»K)š bi rekel, da dobd- jo pri raznašanju pokoj- nine od nas upokojencev najmanj po dva dinarja od vsak^ in to še poleg pdače. Prosim, objavite moje pismo v rubriki Pisma bralcev, naj vidijo, kake- ga pismonošo imamo na Polzeli. Steian Maučec Založe OSAMLJEN BOLNIK Veliko se je govorilo po RTV Ljubljana in po časopisih, da se duhovni- ki preveč vme.šavajo na raznih področjih, med drugim tudi pri bolnikih. Tudi jaz imam moža, ki že četrto leto leži ne- p>okreten, zadet od kapi. Bil je 33 let zaposlen v nekem podjetju kot stroj- ni ključavničar, sedaj je upokojen. Bil je tudi član ZK. Dokler je bil zdrav in je lahko šel med lju- di, so tudi drugI prišli k njemu. Zdaj, ko leži nemočen, ni nobenega več, le duhovniki se ga spomnijo in ga obiskuje- jo iz raznih župnij Slove- nije. Stanujem v bližini cerkve in vso pomoč, ki jo potrebujemo, najdemo le pri duhovnikih in pri dobri krščanski zdravni- ci, ki je naš redni obisko- valec v njenem prostem času. Enkrat na leto pripra- vijo duhovniki tudi sre- čanje bolnikov in ostare- lih ljudi in to na binkošt- no nedeljo, ko je svetov- na dan bolnikov. Tedaj dajo dobri ljudje svoje avtomobile na lazpolago in pripeljejo bolnike in onemogle skupaj. Pripra- vijo jim lep kulturni pro- gram, nato so deležni do- bre zakuske, potem pa jih razvozijo srečne m za- dovoljne, da se jih je vsaj cerkev spomnila. Ljubim in spoštujem to, kar smo si s krvjo priborili, našo lepo socia- listično Jugoslavijo. Ce- nim pa tudi ljudi, ki mi nudijo pomoč in lajšajo trpljenje bolnikom, saj obisk in tolažilne besede veliko pomagajo trpečim. 25ato ne obsojajmo ljudi, ki pomagajo trpečim. Nisem najtoolj goreča privrženka cerkve, a ni- sem mogla mimo tega in sem vam ipovedala svoje mišljenje. Saj se danes lahko svobodno izpoveš, ker imamo zlato svobodo. Neža Stiplovšek Breg 20 Celje BRIGADIRJI SMO SE VPRAŠALI: JE BILO RAVNANJE PRAVILNO? Zjutraj ob pol peti uri je zazvonil zvonec, kar je p>omenilo, da bo treba vstati in opraviti običaj- na jutranja opravila. Ko sem pogledala skoz ok- no, sem opazila, da to jutro ni nič kaj prijazno. Lesično je bilo zavito v meglo — o soncu ni bilo ne duha ne sluha. Med jutranjo telovadbo se je med brigadirji raz- vnel živahen pogovor o izletu. Vsi smo se ga ve- selili, saj bi sicer gotovo organizirali udarniško p>o- poldne. V zboru pred zaj- trkom smo se razdelili v skupine in odšli na delo- višča. Vse dopoldne smo napeto čakali dvanajsto uro. Da, ob dvanajstih naj bi odšli na izlet v Ro- gaško Slatino. Avtobus je prišel točno kot le kaj. Vsi smo se z mladostno zagnanostjo natlačili vanj in že smo se odpeljali. V Rogaški Slatini smo si bili enotni ^ najprej kop>anje. Letno koi)ališče je bilo napol prazno; rav- no prav. Smo "vsaj lahko plavali in se udobno na- mestili. Četrtkovo popol- dne — 8. avgusta, nam je iako zelo hitro minevalo. OkoH 17. ure smo se od- pravili na sprehod px) Ro- gaški Slatini. Dobili smo vodiča: prijaznega doma- čina, ki nam je po p>oti pripovedoval o kraju sa- mem, o znamenitostih itd. Ogledali smo si tudi polnilnico mineralne vo- de TEMPEL. Marsikdo od nas ni imel pravilne pred- stave o tem, kako se ixd- nijo steklenice. Na koncu nam je do odhoda v Lesično ostalo nekaj manj kot pol ure časa. Pn restavraciji PO- šta se je pričed p>les. Glasba, ki je i)rihajala iz vrta restavracije, nas je vabila. Že dolgo se nismo 2savrteli. Zbrali smo se okoli komandanta in ga prosili, če lahko do odho- da poslušamo glasbo. Do- voljenje smo uspešno iz- prosili, opaziti je bUo ^^ / lo to, da je tudi koi^i^ dantu glasba ugajala. Posedli smo se okov treh miz v skrajni desn kot blizu ceste in sfcve<^ upali, da nas za leh kaj minut ne bodo nacU«, govali s vstopnino. Tocia doživeli smo ravno obr^ no. Mlada natakarica naih je molila vstopnice, t^j da šef strežbe tako ho^^ Ko smo ji dopovedali, ^ ob 19. uri odhajamo' da Za teh nekaj minut res ni potrebna vstoptu. ca, je dejala, naj se govorimo s šefom, jjgj vodič, domačin Vlado, je stopil do šefa, a se 2 njim ni dalo pogovoriti. Sef strežbe, Albin Mikša je nato odločil, da nanl pač ne bodo stregli, ts si je kdo zaželel pijače je torej moral iti šank. No ja, s tol kšno gostoljubnostjo mi, mia. di brigadirji, ki smo sku. šali doprinesti čim več za boljši jutri Kozjansk^^ zares nismo bili zadovolj! ni. Celo nekateri gostje v naši bližini so se spra- ševali, zakaj takšen od- nos do nas — mladih v modrih, delovnih unifor. mah, željnih glasbe in hladnega soka — le za nekaj minut. Odhajali smo. Presene- čeni nad lepoto Rogaške Slatine, presenečeni nad vsem, kar smo videli. Marsikdo si je rekel: ta kraj bom še cbisJtal, če- prav vsi živimo v Ljub- ljani in nas loči od vseh teh naravnih lepot doib- rih 100 km. V vseh nas pa bo ostal tudi spomin na tiste zad- nje minute; hoteli smo jih preživeti ob glasbi in soku, pa smo se počutili odrinjene in nezaželene. Niso nas postregli in že- leli so, da čimprej odide- mo... Menili smo, da tako ravnanje restavracije PO- ŠTA nd bilo pravilno. Kljub temu smo vsem go- stom ter strežnemu oseb- ju zapustili vsaj v ušesih spomin na nas — briga- dirje. Pozdi'avili smo jih z brigadirskim ZDRA- VO. Marina Kocen TI ZLATI HMELJSKI GASI DRAGO KUMER Pri Grmovšku so imeli lani same mlade, mične in lične obiralke. Najlepša med njimi je bila — Vida. Gr- movšefc ji je pravil — lepa Vida. Ne zastonj, kar pri- sluhnite. Nekega večera se je Vida želela okopati. Pri Grmov- Skovih nimajo kopalnice. Kadar se hoče kdo umiti od nog do glave, potem v svinjaku podkuri pod kotel, voda se lepo segreje, seveda ne sme biti prevroča. Tisti, ki se hoče umiti, mora zlesti v kotel in čof, čof — voda po hrbtu, trebuhu, povsod, kjer je pač voda potrebna. No, lepa Vida se zvečer zaklene v svinjak in si pri- pravi kopel. Stari Grmovšek, ki pa še ni tako star, da bi ga ženska bedrača ne spravila v zadrego, pa je $uiU hmelj. Grmovšca ve za njegove muhe in mu je strogo zabičala: — Francelj, zvečer proč od svinjaka. Vida bi se rada umita. Grmovšek se je namrdnil, kakor da mu je to prav malo mar. Ali ves večer fe oprezal, kdaj se bo lepa Vida zaklenila v svinjak, kdaj bo slekla obleko in puj- skom kazala prepovedano obličje. Zvečerilo se je. Tudi lepa Vida se je bila že za- klenila. Prepevala in žvižgala je, da je Grmovšku kar gomazelo po telesu. Pa je bil Grmovšek tokrat res pra- vi lisjak. Zadaj svinjaka je bilo okence, od koder bi mogel videti ves ta prizor. Tekel je po hmeljski koš, ga postavil pod okno in se od začudenja ugriznil v jezik. Lepa Vida se je gola sprehajala po svinjaku, žvi- žgala in ogledovala rejene pujse. Nak, kaj takega pa ie ne. šlo mu Je na kihanje, pa se je držal za nos, za usta, še dihati ni mogel. Potem je Vida zlezla v ko- tel, čofotala in čofotala. Grmovšek si je zaželel, da bi čofotala vso noč, četudi se hmelj na lesah zažge. Nato je lepa Vida zlezla iz kotla se otirala z veliko brisačo, pripogibala naprej, nazaj, pa v levo in desno. Ko se je dodobra otrla, je naiaJcnila copate in zaplesala po svinjaku. Priplesala je prav pod okno, tedaj pa Grmov- šek ni vzdražl. Vse mu je odpovedalo. Na vsa usta je kihnil. — A-chi! In lepa Vida je vedela, da je Grmovšek vse videl, si zapisal za uho in še kam drugam. Malo jo je bilo sram, vendar sramota ni bUa tako strašna, da ji ne bi srček poskočil, ko je Grmovšek tako lepo meril. Vče- raj in prejšnje dni ga je nabrala deset, največ dvanajst mernikov, danes in vse naslednje dneve po petnajst in celo na dvajset je prišla. Vida je vedela, kam pes taco moli in je Grmovška podražila: — Ate, zvečer pa le zakurite pod kotel, se bova skupaj namakala! Seveda, tistega večera niJcoli ni učakal, čeprav je bil ves nestrpen, čeprav je po telesu kar žgalo, čeprav je srce v gorečem kopmenju kar poskakovalo; ptičica se mu je spretno izmikala. Pa je skoval načrt. Delal je sila utrujenega. Sin Marko se ne razume na sušenje, čeprav mu bo skoraj dvajset let, čeprav že dvajset let raste na kmetih. Le- pa Vida pa je že vedela, kod hodi njegov sin. No, pa se je kar sama ponudila. — Ate, za likof bova pa skupaj sušila. — Srček, jaz sem Francelj in ne ate, se je zarežal in upal, da se bo vsaj zadnjo noč pomuckal s to zape- ljivo Vido. Oči so zagorele ko v peči pod hmeljsko su- šilnico, ko se je sklonil k Vidi in ji pošepetal: — Vidika, dvajset balet boš dobila. In še vožnjo « bom plačal. Potem pa le pridi, saj še nisem tako star, pa tudi zmatran nisem. Devet frajerjev posekam, to pa! Do sem je šlo kot po maslu. Treba je bilo še Grmovšco pretentati. In je rekel Lizi: — Sit sem sušenja. Zadnjo noč se moram naspa- li. Do polnoči bo sušil štangar, potem pa suši ti.Jaz grem spat. Sam pa je mislil: Do polnoči se bom že namuckal. Vido sem pregovoril, da bo prišla v sobico nad hle- vom. Pošteno se moram urediti, pošteno. Najprej se je okopal, obril, nadišavil s kolonjsko, ne sme smrdeti j)o znoju tn hmelju, ne sme, pa če- prav jih ima že petinpetdeset na grbi. Grmovšci pa je štangar godel na srce. Rekla pa mu seveda ni nič.'Se bosta že srečala v kajži nad hle- vom. Tudi ona se je zvečer skopala, nadela svežo kom- binežo in hlačke s čipkami. Celo modre je nataknila. Ko pa se je storila temna noč, je skrivaj zlezla v kam- rico nad hlevom. Po stopnicah čuje korake. Aha, štangar prihaja. Hu- dir nazaj, niti petdeset jih nima, Grmovšek pa se vsa- ke kvatre spomni, da je moški, pa ne bo v škodo, če pride kaj izven zakona. Vrata se potiho odpro. Slači se. Zdaj zdaj se bo nekaj zgodilo. Počasi otipava po postelji. Začne pri nogah in počasi navzgor. Grmovšek drhti, komaj se premaguje. Vpraša šepetaje: — Cukrček, si že v postelji? — Mhm, mucek, odgovori Grmovšca še bolj poti- ho; še sedaj ne ve, da to ni tisti štangar, ki ga tako željno pričakuje. Grmovšek leže. Telo mu trepeče, ko se roka pomak- ne v tesen objem. Krčevito jo je prižel k sebi in poti' ho govoril: — Vida, prinesel sem ti trideset balet, prinesel sem ti denar za vožnjo in Se k frizerju boš lahko šla. Si moja. Vida? — Mhm, samo tvoja, zavzdihne Grmovšca, ko zaslu- ti prevaro. Toda igra naj gre svojo pot, do kraja. In je šla. Bilo je tako prijetno in božansko, da je Gr-, movšek kar naprej stokal: — Uh, ti moja Vida, vroča si kot Afrika! — Ti pa si čistokrvni arabski žrebec! se je hihitala Grmovšca, ko je spoznala, da bo morala GrmovšW odslej bolj ceniti in prihodnje leto bo ona ponoči sušila. Grmovšek jo je nekajkrat vroče poljubil, še enkrat je potegnil z roko od glave do peta, potem pa šepnii' — Madona, hmelj se bo zažgal! Stara me bo jutri obesila! žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 KDO JE KDO v Novem tedniiku sem prebral dopis pod naslo- vom ZK o religiji. V zvea s tem vam posredujem tudi jaz nekaj misli. Ni- sem klerikalec, še manj I>a kom^uniisit. Imel pa sem že dosti prilike spoznati dobre in slabe strani obeh strank. S strani komuni- stov še nisem dobil no- benih dobrot. Medtem ko so mi klerikalci že dosti- krat posredovali dena.mo in materialno pomoč v stiski. Tudi poštni predal dobrote me je že večkrat obdaril. Ko jm sem za pomoč zaprosil socialno, sem naletel na gluha uše- sa. Zato imamo jasne do- kaze, kako komunisti gle- dajo na sočloveka. To pa zaradi tega, ker imamo v vrstah Zveze komunistov skoraj same prisiljene in ponarejene člane,. ki so samo na papirju, dejansko pa so popolnoma drugač- ni. Bolje bi bHo, da bi jih imeli malo, E>a tiste res prežete in izkušene. To je v naši družbi največja na- paka, kar je popolnoma zgrešeneo, ko hočemo lju- di v nekaj prisiliti in za- to dobijo potem še večji odpor. Prisiljena stvar ni nikoli dobra. Medtem pa cerkev, ampak jih samo mora verovati ali hoditi v cerkev, ampak jim samo vljudno vabi. Pred krat- kim sem govoril z nekim znancem, ki se mi je po- tožil, da ga hočejo prisili- ti v Zvezo komunistov. Nato pa mi je odločno de. jal, da ni govora, da bi jim to uspelo, ampak se bo v najkrajšem času od- selil v tujino. Da bo tam lahko niimo in svobodno živel naprej. Namesto da bi res vztrajno in s sočut- jem^ znali pridobivati lju- di, smo ix>9tali prav vsi- ljivi in hočemo uvesti ne- kakšno diktaturo, kot se to dogaja v Sovjetski zve- zi. S tem pa ljudi odbija- mo od poslušnosti. Zato ni cerkev popolnoma nič kriva. Kajti kdor zna or- ganizirati, tudi uispe. Tudi na otrocih se takoj vidi, kateiri so religiozni. So drugačnega vedenja in bolj čustveni. To naj bo v spodbudo, kakšni naj bi bifli komu- nisti do sočloveka. Tudi kdaj je v stiski in ne sa- mo takrat, kdaj ima korL sti od njega. Na tem fkv dročju so komunisti da- leč za klerikalci. ODC.OVOR: Tuhtal sem, ali naj pisimio ebjavian, ker sie niste podpisali. Pa mislim, da sežete s svoji- mi razmišljanji tako da- leč, da moram napiKti vsaj nekaj besed. Govori- te o strankah in ocenjuje- te njihovo človeško vred- nost predvsem po tem, ali s« vam storili kaj hu- des» ali ne. Najprej vam moram pt^jasniti, da pri na«, v saanoaipravnem si- stemu siocialisitične demo- kracije, nimamo strank. Tudi cerkev ni stnanka, aiiipak ustanova, ločena cd države, kar kaže na nara- vo njenega dida. To ni sporno, čeprav nekateri v Cerkvi mimlljo drugače. Zapis, ki ste ga prebrali, ni bil na]>ad nn Cerkev. Nasprotno! ZK hoče sa- mo to, da Cerkev oprav- lja z ustavo določene na- Pri nas iniamo sivo- bodb veix>izpovedi in vsi občani, religiozni in nere- ligiozni, imamo enake pra- vice in dodžinosti v siste- mu siamoupravl.ianja. To najbrž veste. Kaže pa, da ste s/labo inlormiiani o sprejemanju v ZK. Da so v ZK člani, ki nc SDdijo va- njo, je res. Res je tudi, da je takih čedaHje man,j. Ni pa res, da fedoritoli sili zainteresirane in ne- zainteresircine v ZK. Ce so kje to delali, in ^■aiše- mu znancu bi veriiel, če je bifl konkreten, niso ra- ravnaU prav. In tudi za- siluži.jo kritiko. Najbolj smešna pa je ta, da se bo vaš znanec zairaresellli delavci. Potem ko je delo bUo za nekaj časa zaustavljeno, te dni ponovno urejujejo teren, po katerem bo tekla nova cesta Maršala Tita, cest- na povezava med Obsoteljem in Koz.ianskim. Delavci podjetja NIVO iz Celja so že r^rulirali potok Bistrico, cestno podjetje Olje pa urejuje cestišče. V občini upajo, da se bodo laJiko dogovorili x jugoslovansko ljudsko armado, da bi prevzela nadaljnja dela. — mst — Očistimo okolje ali tdlka fa StaMnUčeve uUce na Otoku (M. Božič) TajKMmikl Rogaške Slatine in nekaterih drugih krajev šmar- die občine so tudi letos razi>eli platnene strehe na Debelem rtiču. liCtos jih je bilo kar za tri izmene. In kot Imajo vsako leto na ta- borjenjih svoje posebneže, so ga imeli tudi teles: to je bil Gajo, tajnik tabora. Tajniška knjiga mu je tako prirasla k srcu, da se Je ločil od nje, samo kadar je bil y vodi. Seveda je v knjigo vpisal vsak na^nanjši dogodi na taborjenju. Tega so bili mnogi veseli, nekateri bi pa kar raje videli, če bi se knjiga kje izgubila; za vsak primer imič, de U Mi kdo le preveč radoveden, kaj se je doga.jalo na taborjeoja. Foto: JOŽE UPNIK V Laškem gradijo vzgojno-varstven« ustanovo, ki jo mamice in njihovi otroci že nestrpno pričakujejo. (iradl)ena dela izvaja S(;P Hrastnik, ki ima TOZD Obnovo v Railečah. • GRIŽE: PROBLEMI Komaj je bil v Grižah izvoljen svet krajevne skupnosti, že se je moral spo- prijeti s •prvimi težavami, ki tarejo prebivalce v tem kraju. Najbolj pereče je vprašanje avtobusnega prometa med Grižami in Žalcem, ki je nastalo zaradi pogrezaijenega mostu čez Savinjo. Za delavce, ki se vsak dan vozijo na delo v Žalec in okoliške kraje, so problem rešili tako, da vo^ avtobus preko Ka- saz m Petrovč. Vendar je ta cesta ma- kadamska in polna lukenj. Večji pa je problem prewza z lokalnim avtobu- som. V začetku je avtobus vozil od Žal- ca do poškodovanega mostu, na drugi strani pa je čakal drug avtobus, ki je potnike prepeljal do Zabukovice. Kasneje pa so 'avtobus ukinili, češ da ne more obračati na bregu Savinje. Tako moraoo zdaj prebivalci peš do Zabukovice. Občani se sprašujemo, za- kaj ne more lokalni avtobus voziti pre- ko Kasaz, oziroma zakaj ne more avto- bus več obračati na desnem bregu Sa- vinje. Krajevna skupnost je že na več načinov skušala rešiti ta problem, a zaman. Zdaj so posdali Komimalnemu podjetju v Žalcu naročilnico, naj uspo- sobi za avtobusni promet stari rudni- ški most, toda zaenkrart je še vse po starem. Prebivalce Zabukovice pa tare še kopica dnigih problemov. Nimajo pro- stora za sestanke, prostora za odlaga- nje smeti, samopostrežne trgovine, opo- zarjajo na onesnaženo Artičnico, most pri Minervi nima ograje in še bi labiko naštevali. Za novo izvoljeno vodstvo krajevne skupnosti Griže je torej nastopilo ob- dobje, ko bodo morali kar najhitreje ukrepati in takoj odpraviti vsaj najbolj žgoče probleme na svojem območju. FRANC JEŽOVNIK GRIŽE prir.: MIRAiN KOROŠEC • VRHOVO: KOŠČEK NAŠE DOMOVINE Na desnem br^u Save ležijo pro- strana, rodovitna poJja. Med njimi se vije asfaltirana cesta, ki pelje proti Za- grebu in proti Radečam; od tam na- prej p>a proti Celju. Tu leži majlma va- sica, znana pod imenom VRHOVO. V Vrhovem so hiše raztresene ob cesti, nekaj F>a jih je tudi bolj na sa- mem. V središču vasi je trgovina z me- šanim blagom, poleg nje pa ponosno stoji gasilski dom, ki je bil zgrajen z velikim trudom vseh vaščanov. V njem se odvijajo vse proslave in druge pri- reditve. Poleg je še plesišče, obdano z vrbami žaluj kami. Veliko hiš je po- pravljenih, nekaj jih je še v popravilu, med njimi pa rastejo nove, mnogo le- pše od starih. Skoraj na vsakem oknu je cvetje, ki je povsod lepo negovano. Tudi polja so pravočasno obdelana, saj se rnnogokatera družina preživlja samo s tistim, kar pridela doma. Lju- dje hodijo v službo v 7 km oddaljeno mesto Radeče: v papirnico, Koro ali Peto, morda pa še kam drugam. Mno- go moških je železarjev, večina žensk pa doma gospodinji. Nad vasjo se razprostira hrib, ob- rasel z gozdom. Na njegovem vrhu go- zda ni, amipak so tu zasajeni vinogra- di, med njimi pa so zidanice, velike in majhne, stare in nove. Prenekatere družine so si tam zgradile svoje vi- kende, v katere odhajajo v soboto ali nedeljo. Najde pa se tudi še čisto pri- mitivno 25grajena in prav tako oprem- ljena hiša, v kateri stanuje kakšen starček ali starka brez svojcev. Čeprav je štelo Vrhovo včasih le nekaj hiš, je danes to že kar precej velika vas, posebno še, če prištejemo ssraven še vse majhne vasice, ki ga ob- dajajo. V Vrhovem in v okolici pa ra- stejo še nove hiše in mogoče bo pri- šel čas, ko bo vas Vrhcivo postala predmestje Radeč. KSENIJA KOZOROG prapor lovske družine. Navzoči so bili vsi živeči ustanovni člani, med kate- rimi je tudi sedanji predsednik, nek- danji borcc NOV, kmet po poklicu, Franc Cerjak. Prireditev so s prispev- ki omogočili mnogi posamezniki m številne delovne organizacije. Seveda je ob tej priložnosti v Jurldoštru mo- čno pokalo, kajti 12 lovskih ekip se je potegovalo za pokale. Streljali so na glinaste golobe, na tarče srnjaka in na tarčo bežečega divjega merjasca. Zmagala je družina P^ečica pri Laš- kem ali v drugih besedah družina Hor- jak, to so Miha, Mišo in Gregcr. Naj- boljši med posamezniki je bil doma- čin Ivan Stanič, dobro pa se je odre- zala vsa domača okipa, ki je zasedla drugo mesto, Seveda je sledila lovska veselica, najbrž garnirana z lovsko latinščino ,..? ® ŠENTJUR: V HMELJ ZA KNJIGE Kot vsako leto doslej, so tudi le- tos prispeli najzvestejši obiralci z bli- žnje Hrvatske. Pridnih rok za obira- nje je namreč iz leta v leto manj. ® JURKLOŠTER: POKALO JE v nedeljo Je bdla v JurkloStru pro- slava 25. letnice domačega lovskega društva. Ob tej priložnosti so razvili Pozornost so med obiralci vzbudili trije fantje, ki so pridno hiteli z obi- ranjem, čeprav so ravnokar naleteli na »muhe« kot se pravi v hmeljar- skem jeziku drobnemu hmelju. To so bili: Gojko Šmid, Nino Jezemik, ki sta končala 6. razred osnovne šole in Anton Gračner, ki bo letos obiskoval 5. razred. Fantje so bili zgovorni in kaj kmalu smo zvedeli, da so vsi iz Šentjurja in da hmelj ne obirajo pr- vič. Povedali so, da so s hmeljem za- dovoljni; tako s 450 din za škaf obra- nega hmelja. Hmelj obirajo ves dan in pravijo, da jim ni nikcdi dolgčas. Gojko nabere dnevno 4 škafe, Anti 5 škofov, Nino i>a 6. Denar bodo pora- bili predvsem za šolske potrebščine. Pa še to so mi zaupali, da hmelj radi obirajo, čeprav neusmiljenv skelijo praske po rokah. LENKA \TIABIC © KOZJE: ZAČETEK OBIRANJA HMELJA Največje površine hmelja na Koz- janskem so prav v okoLioi Kozjega. Hmelj so tod posadili že pred skoraj desetimi leti in že več let nazaj se Kozjanci kar pohvalijo s hmeljsko le- tino. Po izjavah ljudi iz kmetijske za- druge Kozje bo menda tudi letos hmeljska letina še kar zadovoljiva, nič kaj zadovoljni pa niso z odkupno ceno zanj. V kmetijski zadrugi Kozje močno dvomijo, da bo odkupna ce- na krila stroške proizvodnje. Z obiranjem, ki bo trajalo kakih deset dni, so začeU 21. avgusta, hmelj pa bodo obirali tudi strojno. Predvi- devajo, da bodo letos obrali okoli dvanajst ton hmelja, kar je za Kozjan- sko, ki ni izrazito območje za gojenje hmelja, kar lepo. Na Kozjanskem so povedali tudi, da kakšnih posebnih problemov pri obiranju ne bo in da bo obiralcev do- volj. Upajo le, da jih pri obiranju ne bo zmotilo nekam muhasto vreme. -mst- Tile nadebudni lju. Od leve proF2 in Zvonimir. Ka^i ga naredili pod vo^ Še v tem meseai delavci Tovarne i blok, ki so ga pa drugega meseca, stanovanju tudi H S tem pa vseeno \ gradi Ingrad iz Ci Akcija »Velenje v začetku vsi žei^ velenjske občine »pod streho« in d' skupine Velenjča«''' danes že ima stre''' nosti, mladine občanov. jj^o varstvene ustanove ZARJA na Dolgem po- pniki Lenka, Nataša, Andrejka, Milica, Andreja ^ pa gredo v Učno opremljen vigvam, ki so si tovarišice Milenke. Foto: Drago Medved PoteeZi v nov 26 stanovanjski blok vselili te. V ospredju posnetka pa vidimo Se en n pričeli graditi in bo pod streho koncem udo peleg delavcev tovarne nogavic dobili Sne industrije Garant prav tako iz Polzele, t^mnj v tem kraju ne bo rešen. Oba bloka Foto: T. TAVČAR I ijj^ ta počasi dobiva tisto obliko, Id smo si jo ( l0on\ ^ ^ akcije udeležilo okoli 200 občanov t- ki so prizadevajo, da bi bila šola čimprej ( nemoteno učUi. Na sliid je posnetek J »jo na kamione »grrušt« za novo šolo, Iti , { vzporedne akcije (povezovanje krajevnih skiip- ° pripomoglo k boljšem počutju najmlajših Foto: Lojze Ojsteršeii PRI PEKU Vsako jutro -nas omami vonj svežega t kruha in žem- ljic, ki se širi iz pekarn. Za- to mnogokrat niti ne pomi- slimo, kdo so tisti nočni de lavci, ki nam pripravljajo okusen zajtrk. Da, to so pe- ki. Pogovarjala sem se z. MIR- KOM GAJŠKOM, ki deio pe- ka opravlja polnih 10 let. Mirko mi je o svojem delu pripovedoval preprosto in sproščeno. »Kaj vas je gnalo v vaš poklic?« »že kot majhen deček sem se raje zadrževal v kuhinji, kot pa stikal za gnezdi. Všeč mi je bil vonj pečenega kru- ha in gnesti testo se mi je zdelo pra-vi užitek. Res pa je, da takrat tudi še ni bilo toliko možnosti za izbiro poklica, kot je danes in zato smo mladi zgrabili vsako priložnost za zaposlitev.« »In ste danes še vedno is- tega mnenja o vašem delu?« »Rad delam, rad imam svojo službo. Delam v pekar- ni »MERX«, v poslovalnici, ki je v Storah, kjer nas je zaposlenih okrog 20 pekov. Zadnji dve leti opravljam tudi jaz malo drugačno de- lo in sicer v skladišču sor- tiram pecivo, zemlje m kruh, ki ga potem z avtomobili dostavljamo do prodajaln »In kako se počutite na de- lovnem mestu? Kako ste za- dovoljni z vsemi novostmi v vašem podjetju?« »Razumevanje med kolegi je že navada. Prav tako se ne morem pritoževati nad oseb- nim dohodkom in pohvalim lahko tudi redno obveščanje delavcev v podjetju.« »Je to delo zaradi izključ- eno nočne službe naporno?« »človek se vsemu privadi — tudi naporu. Moj delovni čas traja od 22. ure in do 5. ure zjutraj in prav to je zame zelo ugodno, kajti tar ko sem lahko ves dan z ot- rokoma, ker je žena v služ- bi.« Kot ste lahko prebrali, Mirku ne »manjka ponoči vseh sil in tako se lahko še večino dneva posveti druži- ni. Torej, ko bomo zjutraj stopali mimo pekam, se spo- mnimo tudi pekov. ASFALT DO CELJSKE KOČE? Te dni je bila cesta proti Svetim in Celjski koča deloma zaprta. Na odseku od odcepa proti Kompoiam in vse tja do št. Janža pa je bilo in še bo več kot živahno. Ta, približno 1,2 km dolgi odsek, se je spre- menil v delovišče. Po naročilu občinskega cestnega sklada so začeli z asfaltiranjem tega dela ceste, ki je sicer do Celjske koče v celotni trasi dolga 9 km. Kot pričakujejo bodo dela na tem predelu končali proti koncu septembra letos. Cesta bo široka 4,6 m. Začetek asfaltiranja je več kot obetajoč, še zlasti, ker postajata Svetina in Celjska koča, v zadnjem času pa še posebej Celjska koča, izredno obiskani planinski in rekreacijski postojanki. Na vsak načm pa bosta obe točki veliko bliže svojemu zaledju, če bo semkaj peljala modema in urejena cesta. Prvi korak je napravljen in prav bi bilo, da bi bili storjeni še ostali in da bi v^ kratkem potegnili asfaltno prevleko na celotni trasi' te ceste. Moderni- zacija ceste bo prav gotovo dobila vso podporo tudi v javnosti. Za deda, ki so zdaj v teku, bodo odšteli okoli 150 milijonov starih dinarjev. Lep del teh sredstev so ztorali tudi domačini in ne nazadnje je v sofinanci- ranju sodelovala še železama v Storah. MB V začetku prejšnjega tedna so, kot vsako leto ob tem času, spet zaživeli hmeljski nasadi v Savinjski do- lini. Po vsej dolini se spet širi prijeten vonj po hme- lju m z njih se spet razlega glasen smeh m klepet vse bolj redkih obiralcev. Vse bolj redkih, pravim, kajti stroji, še največ jih najdemo v privatnih hmeyi.^ih, v zadnjem času jih vedno bolj pogosto zamenjujejo kajti kmetje še največ (jbirajo ročno. Pa sem se od- ločil, da obiščem eno izmed takih privatnih hmeljišč in povprašam obiralce, zakaj oni še vedno radi priha- jajo obirat. Kakšen se jim letos zdi hmelj? Ali se ga da veliko nabrati? Je bilo prejšnja leta bolje? Aii bo- do še kdaj prišli obirat? Takole so mi pripovedovali: JOSIP PRIMOŽIČ, uče- nec; »Vsi, ki obiramo v - tem hmelJjišču, smo pri- šli iz okolice Varaždina.. Jaz obiram letos drugič v življenju in se mi zda kar zan.imivo. Zdaj, ko sem se že navadil, naberem do dvajset meric na dan. Le- tos sem končal osemletko in jeseni grem naprej v šolo, v Maribor. Zato bi rad v hmeiju zaslužil vsaj za knjige in zvezke. V Sa- vinjsko doMno bom pa pri. šel obirat verjetno tudi drugo leto.« TEREZIJA PRIM02IC, gospodinja: »Tokrat obi- ram hmelj že sedemnaj- stič in vedno rada pri- dem v te kraje, ker so le pi in zanimi-vi. Doma ima mo majhno kmetijo, ven- dar 25daj ni toliko dela, zato pridem obirat, da kaj zaslužim. Letos je hmelj še kar lep in se ga da precej nabrati. Jaz ga na- berem do 25 škafov na dan. Lani pa je bil še lep ši in sem ga nabrala še več.« DARKO BUDEN, uče^ nec: »Letos prvič obiram hmelj. Prišel sem zato, da bd zaslužil za šolske po- trebščine in da bi poizku- sil, kako je sploh obirati. Ni preveč prijetno, ker obiramo od zore do mra- ica. Pa tudi vreme nam na- gaja. Zato ne vem, če bom še kdaj prišel obirat. Drugače pa je tudi, v Sa- vinjski dolini lepo.« MARIJA MEDENJAK, kmetica: »Tu, v Savinjski dolini, sem že »stara ssnanka«, saj sem obirala doslej že petnajstkrat. Obirat pridem zato, da kaj zaslužim in zato, da vidim, kako živijo ljudje tuikaj, v Sloveniji. Včasih sem obirala na državnih posestvih, zdaj pa raje pri privatnikih, ker se mi zidi bolje. Prej prideš pri mer- jenju na vrsto, pa tudi la- že je obirati, ker nas je manj in je bolj mir. Se bom prišla, če bom le zdrava.« BOŽIČA KUKEC, učen ka: »Doslej sem obirala že dvakrat. Prejšnji dve leti se mi je adel hmelj lepši in se ga je dalo več nabrati. Vendar tudi le- tos ni ne vem kako slab naberem ga do dvajset škafov na dan. če bi nam ne nal^jalo vreme, bi ga lahko še več, pa tudi prej bi bili gotovi in bi lahko šli domov. Obirat bom pri- šla tudi dmgo leto, če ne bodo seveda že vsega ob- rali s stroji, ki jih je ved- no več.« Tako torej misli o letošnji hmelj^ski letini m o na- ših krajih pet obiraMev, ki so prišli iz sosednje re- publike poiskat v hmelj zaslužek. Hmelj v Savinjski dolini torej ne daje kruha samo domačim hmeljarjem, v njem najdejo vir zaslužka tudi številni ljudje od dru- god. MIRAN KOROŠEC 14. stran — NOVI TEDNIK 29. avqust 1974 —. a. 8t jJ DOGOVOR O ŽIVINOREJI Medrepubliškega družbene- ga dogovora o živinoreji še vedno ni, čeprav so ga na- povedali že za letošnji ja- nuar. Pozneje so sklenili, da mora hiti sprejet do konca marca, potem aprila — nato pa so postavili nedoločen rok »čimprej«. AH bo to letos ali prihodnje leto, se še ne ve. Pripravljajo ga. Kaže pa, da ovire niso nič manjše, kot so bile v začetku. Pravijo, da se je v seda- njih negotovih razmerah na svetovnem trgu živine in me- sa težko dogovoriti o dobri živinorejski politiki. V tem je, žal, veliko resnice. Trdna usmeritev pa je živinorejcem prav zdaj najbolj potrebna, da bi vedeli, kaj lahko pri- čakujejo v prihodnjih mese- cih in kako naj delajo. Lah- ko hi jim veliko koristila, četudi ne hi bila tako po- polna, kot jo je moči dolo- čiti ob urejenih razmerah rm trgu. Letos smo verjetno dosegli vrhunec zmešnjave na trgu živine in mesa. V začetku je prevladovalo mnenje, da bo- do presežki dopitanih goved in mesa kmalu skopneli, za- to niso potrebni posebni ukrepi. Potem so nekateri videli rešitev v izvozu na nova tržišča. V zadnjih me- secih pa gre veliko mesa v hladilnice, da hi ga prodali prihodnje leto. Ce ugibamo, zakaj se države evropske go- spodarske skupnosti žele zne. hiti svojih presežkov govedi- ne, ki so enaki komaj eni četrtini letnega uvoza pred leti, se poraja sum, da tudi to ne ho šlo gladko. Potem pa naj si živinorejci poma- gajo sami. . Zato hi bil družbeni dogo- vor lahko zelo koristen. Se- veda, če bi urejal bistvene stvari. Rejo živine bi moral usklajevati z možnostmi pro- daje in stroške pitanja z od- kupnimi cenami.* Imamo družbeni načrt raz- voja živinoreje. Če bi bil ta tako popoln, da ga ne bi bilo treba prilagajati spre^ menjenim razmeram, potem ne hi smelo biti zastojev pri prodaji pitane živine. Seda- nje težave bi torej bilo treba odpravljati z ustreziiimi do- ločili družbenega dogovora. Drugo vprašanje: kako je mogoče, da cene krmil, zla- sti koruze, tako rastejo, ko je pri reji živine izguba? Res je, da živinorejcem vse bolj svetujejo, naj dajejo ži- vini cenejšo, doma pridela- no krmo. Koruze pa kljub temu ne bodo mogli popol- noma izločiti, če bodo hoteli zrediti prvovrstne pitance. In kaj bi z ogromnim pri- delkom koruze v žitorodnih krajih, če je ne bi uporab- ljali tudi za pitanje? Pride- lovanje in prodaja koruze torej tudi sodi v družbeni do- govor o živinoreji. Potem so cene mesa. Od- kupne cene živine so nižje kot lani, meso pa prodajajo po starih cenah. Kako deluje samoupravni sporazum o ob- likovanju cen živine in me- sa, ki ga imamo v Sloveniji že več let? Živinorejci meni- jo, da koristi le mesarjem. Lani so dobivali premije za odkupljene pitance, da so slovenski odkupovalci dobili žitfino po nižji ceni kot v sosednjih republikah. Zdaj, ko je odkupna cena živine nizka, pa ni premije iz tega sklada, da razlika med lan- sko in letošnjo ceno ne bi bila tako občutna. Vemo, da je težko uskla- diti koristi vseh udeležencev pri Sivini in mesu. Usklaje- vati pa bi jih morali prav zdaj, ko so živinorejci v naj- večji negotovosti. Nekateri letošnji ukrepi so le injekci- je, ki blažijo bolečine, ne odpravljajo pa vzrokov. Obiralci hmelja so na delu. Prizor je z okolice Socke. (Foto: D. Medved) ŠENTJUR Med šentjurskimi kmeti bi gotovo našel mnogo taikšnih, ki so bili ob potresu še bolj aLi manj prizadeti, kot je bi- la Mastenova domačaja pri Ponikvi. Toda, k Mastenovi- ma, mlajšemu in starejšemu, me je napotilo dejstvo, da smo še pred meseci živahno kramljali o ugodnem razvoju njihove kmetije na podlagi uspešne živinoreje in razvija- nja kmečkega turizma. Danes sodita stanovanjska hiša Franca Mastena mlajše- ga v četrto kategorijo priza- detih stanovanjskih hiš (po- trebna je nova hiša), gospo- darsko poslopje ob hiši pa v tretjo. Koliko in za kako dolgo je prizadel potres napredno in trdno kmetijo, kot je Maste- nova? »Hišo bi sicer čez nekaj let malo obnovili, toda stala bi lahko še sto let, če ne bi bilo potresa. Novogradnja po- meni, da bo zaostala vsa ži- vinorejska proizvodnja, živi- no bomo prisiljeni prodati, če hočemo dobiti denar. Kre- dit ni vse! Ob takšni dragi- nji ni lahko graditi, kar po- glejte cene gradbenega mate- riala,« je široko zamahnil z roko Masten mlajši. »Za jabolka, ki jih je letos v izobilju, nihče ne vpraša, živini pa cena pada. Vino ne gre v prodajo, cena mleka pa je tako nestabilna, da se kmet resno vprašuje, aU se sploh splača. Kot kaže, bomo morali z jabolkami fuitrati prašiče. Ko bi jih vsaj za predelavo odkupovali po di- nar! Prešat se ne izplača, kdo pa še hoče piti jabolčnik, razen domačih. Tistemu, ki ti pomaga, ko je dela največ, moraš dati vino, spije pa ga po dva do tri litre na dan. In. malice? Zidarji so dragi, za enega na dan mi gre tri- dnevna proizvodnja mleka. Kar račiinajte!« je vrelo iz Mastena. Pri Mastenovih Je mleka 40 do 50 litrov dnevno! »Na turizem sedaj seveda ne mislimo več. Komisija, ki je ocenjevala škodo, je v re- du opravila delo! Najhuje je to, da bo domačija občutila posledice potresa več let. Ni vse v tem, če bomo nadome- stili staro hišo. Hotel sem urediti transporter za gnoj, nakladalec, kosilno prikolico Itd. Z mehanizacijo ne bo nič. Se naprej bomo najtežja h. la opravljali z rokami.« Pri takšnem hlevu, ko^ .i pri Mastenovi domačiji, ^^ snično hudo opravljati ^ dela brez prepotrebne rnew nizacije. ^ »Časopisi pišejo, kdor i« tro da, dvakrat da. In o ^ lavcih, ki so delali prosto ^ boto. Ce so delavci dali lo],^ tu denar, zakaj bomo pia^ vali obresti! In davke je ijji tudi baje treba plačati naj, denar. Ne mislite, da qj|, denar sedaj priteka. Ek^ še nismo ničesar! Vemo, (ji ni vse tako enostavno, to^ ljudje tod okoli smo hitre* pričakovali pomoč. Groseko, vi so še huje prizadeti kot mi. Z družino bom lahkopr^ zimil pri očetu, toda kaj j( s tistimi, ki nimajo nikogar?| Se je beseda dala beseda Ugotovitve so se ponavljale, misU razpredale. Kmetje so hvaležni delavcem, ker so jim priskočili na pomoč. VpraJu jejo se le, kaj bo zdaj? Zim bo kmalu potrkala na dus Čeprav je bela in opojna, ji težka, posebej na Ko^j« skem. M. SENICil Kmetija Antona in Cvetke Mešič na Polzeli, sin Marjan bo nadaljeval z delom, je kmetija hmeljarstva in perut- ninarstva. Posestvo Antona in Cvetke Mešič na Polzeli sodi med sodobno urejene specializira- ne kmetije. Po velikosti si- cer ni med največjimi, ima pa dovolj rodovitne zemlje, ki daje možnost za njeno najsmotmejše izkoriščanje. Ukvarjajo se predvsem z hmeljarstvom in perutni- narstvom. Hmeljišč imajo 1,5 hektara. S pomočjo sina Marjana, ki je končal dvo- letno šolo za kmetovalce in se je že odločil, da bo na kmetiji ostal, hmelj skrbno obdelujejo. Kljub napovedim. da bo letos pridelek hmelja precej slabši kot lani, pri Meševičevih upajo, da vsaj pri njih razlika med lanskim in letošnjim pridel- kom ne bo tako velika, saj zaenkrat dobro kaže. Kot ko- operanti sodelujejo s KZ Ža- lec. Hmelj obirajo strojno pri svoji strojni skupnosti Polzela še z nekaj drugimi kooperanti. Glede na to, da je s hmeljem zelo veliko de- la, poleg tega p>a morajo na- jemati še druge delavce, z njim skorajda ni zaslužka. Prodajna cena hmelja nam- reč že nekaj let stagnira, ce- ne gnojil in zaščitnih sred- stev pa stalno rastejo. S perutninarstvom se uk- varja žena Cvetka. V posa- meznih tumusih, ki traja od 7 - 8 tednov, vzredijo po 6500 piščancev. Da so tudi tukaj zelo visoki proizvodni stroški, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Vendar se še kar izplača. Vsaj delo je plačano. Med to delo pa ne sodi samo vsakodnevno hranjenje piščancev, temveč tudi odprema, potem pa či- ščenje in razkužes^anje go- jišč, ki ga je treba skrbno opraviti po vsaki addaji vzre- jenih piščancev. To sta osnovni panogi te- ga posestva. Glede na to, da lahko pridelajo tudi precej krme, se ukvarjajo še z ži- vinorejo. V hlevu imajo ne. kaj mlekaric, telriSkov in bi- kov. Delo v hlevu imajo do- mačini razdeljeno, vendar največ opravi Marjan. Kot nam je povedala gos- podinja, so letos poskusih srečo tudi s kumaricami, za katere so sklenili pogodbo s KK Žalec. Kot so se nade- jali, naj bi pridelovalci ime- li kar precej koristi. Sedaj, ko pridelek posjpravljajo, se je izkazalo drugače.^ kvima- ricami je veliko dela. Naj- prej jih je treba sejati, po- tem presajati. Zelo naporno Je spravilo. Pobirati je tre- ba kumarice velike od Som naprej. Samo do šest cm ve- likosti spadajo v prvo vrsto. Takih je za kilogram treba okrog 70. Cena za en kilo- gram -pa, je 3 dinarje. Ker pride precej kumaric v dru- go in tretjo vrsto, je pov- prečna cena pridelka 1,70 di- narja za kilogram, torej ze- lo malo. Ob koncu našega srečanja smo še vprašali na- šo sogovornico, kaj meni o p>oložaju kmeta danes. Deja- la je: >yDanes kmet ni več tisto, kar je bilo nekoč, ko Je bil spoš;tovan in cenjen. Danes bi lahko rekli, da Je poklic kmeta manjvreden, kar pa je selo narobe. Naš delovni dan je daljši kot katerega koli drugega, ne P znamo ne letnega dopusta i nobenih drugih ugodnosl Tudi pri prodaji pridela smo v senci. Povedala W primer. Mi smo več let ' po vrst jo prodajali velike ličine solate. Letos naiiii ' ostala na njivi, ker jo oW ti in družbene prehrane ' trgovine od zasebnikov ' smejo kupovati. Nama z ^ žem Je v veliko spodi**' sin Marjan, ki bo ostal J kmetiji. Dela že sedaj, ® prav mu je šele 17 let. tuje z veliko vnemo in ^ nostjo. Starejši sin T(*J» pa se Je odločil za P^'^ strojnga tehnika.« Kmetje so znani kot ni in zagrizeni pri sv^ delu. Tisti, ki so na že®®; zrasli. Jo težko zapustijo veliko skrbi in žalosti J^ povzroča, če nimajo ^^ izročiti sadov svoj^ra Pri Mešičevih Je drug»j Dva sina unajo. Eden kmalu pri svojem, drugi je podal roko staršeon stopil v vrsto kmetov. Tekst in foto: T. Tavčar Gospodinja Cvetka Mešič u sinom Marjanom« ki bo os" na kmetiji. Sest tisoč petsto piščancev, ki jih vzrejajo, preživi svojih osem tednov v dveh prostorih, ki sta za tako bivanje posebej opremljena. žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 PREDSTAVLJAMO HMELJSKO PRINCESO JELKO Bolj sem se bližal Ka- menčam pri Braslovčah, kjer je doma letošnja hmeljska miss, ki obisku- je celjsko pedagoško gim- nazijo, bolj md je razbija- lo srce. Saj veste, miss je te miss. Ni lahko vsaka miss! Upam, da letošnja hmeljski miss še ni sto- pila slava v glavo. Iskal sem jo in našel sem jo. Sicer ne v Kamenčah, pač Pa T Zaklu, kjer se je ko- pala v Tmavici. Ko sem jo zagledal, so mi kolena »ačela Mgajati, pa tudi g'as m bdi več čisto zanes- Ijdv. »Od t.. .edniiika se^ - En po ... go ... voT bi narredil z va ... z va- mi!« »Dober dan. Me veseli.« »Oh, saj mene tudi!« ^ še res Je bilo. Pravo ^vo miss sem Imel pred Sabo v kopalkah. Misllim, ^ kopalkah je bila ona, ne jaz. »Ste za tikanje?« »Ja, ja. Jaz sem za to. Kje p« je pijača?« »Zakaj?« tikanje je treba po poiedpisih kaj spiti«. "So me fantje prej tim- pa nijsem nič žejna.« »Saj Jaz tudi nisem.« Reklama za Cocarcolo mi kar naprej pleše pred oč- mi... »No, pa začiniva!« »Kaj jih ni preveč ta okoli?« »Me ne motijo!« »Si srečna, ker si miss?« »Srečna sem bila že pred tem!« »Imaš fanta?« »Nočeni nezakonskih ot- rok.« »Niaem mislil na sina, ampak na ljubega.« »Imam.« »Kaj ti je rekel, ko je izvedel, da se boš prijavila na tekmovanje?« »Ni bilo prehudo.« »Kako je bilo, ko so sporočili, da si zmagala?« »Ne vem.« »Kako? Ne vem!« »To bi moral vprašati občinstvo.« »Ti je bUio kaj nerod- no?« »2ulil me je čevelj.« »Imaš rada seks?« (Glas se mi je nekoliko tresel »Ti?« »Kaj deOiai^ T prostem času?« »Trenuitno se kopam, si- cer pa delam.« »Boš obirala htmelj?« »Ce bo tretoa.« »Bi rada še sama kaj povedala?« »Vroče mi je. Mislim, da letos še ni bilo tako vroče!« »Jaz tudi! No, pa na svi- denje in hvala za pogo- vor.« »Upam, da se še vidi- mo!« »Cuj, a vor,}ameš v lju- bezen na prvi pogled?« »Se morda spomniš, ko si me prvič ix)gledal?« »????... Na svidenje!« »Kmalu!« Vso noč nisem spal, sa- mo o miss sem razmišljal. Ce bodo kje na celjskem območju spet izbirali kak- šno miss, mi nemudoma sporočite! JANEZ VEDENIK BREZE OB PRAZNIKU ZMAGA SPODBUJA v nedeljo so občani kra- jevne skupnosti Breze v laš- ki občini praznovali krajev- ni praznik. Zastave v sredi- šču vasi, veseli, praznični zvoki Šentjurske godbe na pihala, otroci, ki z včasih negotovim, a zavzetim gla- som pripovedujejo in pojejo pesmice o težkih dnevih bor- be in o deželi, ki cveti v svobodi, srečni obrazi ljudi, vse to je napolnjevalo ta slavnostni dan. Praznik, ko so odprli novo cesto, ki jih bo povezovala s Šentjurjem, in odkrili spominsko obelež- je padlim borcem, ni pome- nil zgolj praznični konec ne- kega trdega dela. Pomenil je dan, ko se rojevajo novi na- črti, ko se iz že doseženega poraja zamisel o novem. Na proslavi, ki so ji med drugim prisostvovali predsed- nik SOB Šentjur Vinko Ja- godic, podpredsednik SOB Laško Jože Stanič, podpred- sednik izvršnega sveta Jože Kos, predsednik OK SZDL Laško Stane Kužnik in pred- sednik KS Laško Jože Kre- že ter številni drugi, je o pomenu nove ceste za ta partizanski kraj spregovoril predsednik KS Breze Jože Marolt. Poudaril je, da bo cesta omogočila trdnejšo po- vezavo med občani šentjur- ske in laške občine, številni delavci, ki odhajajo na delo v Šentjur, štore in Celje, se bodo lahko vozili z avtobu- som. S še večjim elanom bo- do sodelovali pri vseh pri- zadevanjih naše družbe. Želi- jo si, da bi ta cesta prina- šala v sleherni kotiček do- kaz solidarnosti in napredka. Po njej naj se vozijo sreč- ni ljudje, je zaključil Jože Marot. Podpredsednik SOB Laško Jože Stanič pa je spregovo- ril o dneh, ko so v tem kra- ju pokale puške in je I. ce- ljska četa v poslednjem bo- ju pri Zavškovem mlinu blizu Brez izgubila pet svojih bor- cev. Njim, ki so padli 27. av- gusta pred triintridesetimi le- ti in enaindvajsetim vašča- nov Breze, ki niso dočakali svobode, za katero so se bo- rili, so odkrili spominsko obeležje. Potem, ko je Stane Kuž- nik izročil J02I MAROTU priznanje OF za leto 1974 za njegovo delo v krajevni skup- nosti in pri urejevanju komu- nalnih zadev, zlasti pri grad- nji ceste Osredek—Breze in po krajšem kulturnem pro- gramu, je Janko Zdovc, taj- nik KS Laško, prerezal trak in odprl novo cesto. Z roža- mi okrašen avtobus je pri- peljal v vas. Odslej bo vozil vsak dan po tej cesti tiste delovne ljudi, ki so jo zgra- dili s 6200 prostovoljnimi urami, pomagale pa so jim skupščine občin Laško in Šentjur ter železama štore, Alp>os Šentjiu", lesni obrat Bohor, gozdni obrat Šentjur delovne organizacije, ki so tako dokazale, da se njihova skrb za delovnega človeka ne neha v tovarni, ampak ga spremlja tudi v njegov dom. Nedelja se je v Brezah za- čela praznično in se tako tai- di iztekla. Za praznikom pa se bodo zvrstili spet števil- ni delovni dnevi, ki bodo za spoznanje drugačni od pre- teklih, kajti cesta bo .v ta lepi kraj prinesla nov, bolj živahen utrip. Božena Pavčnik Na spominski plošči v Brezi nad Laškim, ki so jo v nede- ljo odkrili, je vklesanih 20 imen žrtev fašizma v minuli vojni. Na gornji spominsid plošči pa piše: Padlim borcem 1. celjske čete, ki so bili izdani 27. 8. 1941 pri Zavškovem mlinu v Brezah. Potem je tu pet imen: Vilč šlander-Grom, Jože Srebotnik, Jože Mlal^ar-Istok, Mehmed Junis in Mirko Vrčkovnik-Džoni. SPOMIN NA PLANINO SREČANJ NI DOVOU Kot smo že poročali, je bi- la v nedeljo, 18. avgusta, na Planini velika slovesnost ob prazniku občine Šentjur ter ob trideseti obletnici osvobo- ditve Planine in ustanovitve Kozjanskega odreda. Med številnimi udeleženci te slo- vesnosti je bilo tudi veliko nekdanjih borcev tega odre- da. Tako ni bilo malo vese- lih srečanj, stiskov rok, pri- jateljskih objemov in obu- janj spominov na tista tež- ka, a slavna leta naše revo- lucije. Mnogi so se namreč srečali po dolgem času, mor- da celo prvič po osvobodit- vi. Po slovesnosti in kultur- nem prc^ramu smo zaprosi- li štiri borce za pogovor. Prvega, Jožeta Pečnika — Boruta, smo povprašali, kakšni so njegovi vtisi da- nes, ko je spet v krajih, kjer se je nekoč boril kot partizan. »V kozjanski odred sem prišel iz 13. brigade in sem bil tako sprva tujec. Nisem se znašel v novem okolju. Toda sčasoma sem te kraje in ljudi vzljubil in popolno- ma zaživel z njimi. Tako se še danes rad vsako leto vra- čam sem in vedno opazim kakšno spremembo, napre- dek. Najbolj me je prizade- lo takrat, ko so v zadnji ofenzivi tod morili in požiga- li ustaši. Teh strahot skoraj nisem mogel preživeti. In prav zato, ker so ti ljudje med vojno toliko žrtvovali za svobodo, mislim, da bi jim morali to p>amoč, ki jim jo nudimo danes, nuditi že vsa prejšnja leta.« Jožeta Preskarja — llijo pa smo povprašali, kaj me- ni o srečanjih borcev, kot je bUo to, na Planini. »Takih srečanj bi moralo biti veliko več, kot jih je. še več — takšna občasna srečanja so premalo. Borci bi morali biti v stalnem sti- ku s temi kraji in ljudmi tudi sedaj, po osvoboditvi. Ce bi bili tudi med vojno tako slabo povezani s Koz- janci kot smo danes, potem ne vem, če bi nam biU oni takrat tako predani in če bi toliko žrtvovali za nas, kot so.« Vlado Godler — Sine je bil med vojno sekretar okrož- nega komiteja SKOJ za Koz- jansko. Takole nam je dejal o svoji nalogi: »Naša naloga je bila širiti med ljudmi ideje revolucije, ideje borbe in osvoboditve. To pa ni bilo le politično delo, temveč smo bili tudi nosilci kulturne dejavnosti. Predvsem smo želeli aktivi- rati mladino v teh krajih.« Kakšni so vaši spomini na partizanska leta na Kozjan- skem? »Ko gledam te kraje, ki so mi nekoč nudili streho, se spomnim na eni strani mno- gih srečnih trenutkov, ki sem jih doživel tiikaj, na dmgi strani pa se spomnim tova- rišev, ki so padli in za ved- no ostali .v kozjanskih gra- pah in gozdovih. Vsi ti do- godki, žalostni in veseli, se stmejo v en sam, nepozaben spomin.« Nas zadnji sobesednik, Ja- nez Slovenec — Popaj, se takole spominja svojega pri- hoda na Kozjansko: »Na Kozjansko sem prišel leta 1942 kot borec 2. grupe od- reda kozjanskega bataljona. Bil sem komisar čete. Ko smo prišli sem, smo se znaš- li v negotovem položaju, ker nismo poznali ljudi in tere- na. Toda takoj smo naveza- li stike z aktivisti in že ta- krat sem dobil občutek, da smo prišli med prave, zaved- ne Slovence, ki so nam bili vedno pripravljeni pomaga- ti.« Kakšni občutki vas prevze- majo danes, ko ste si>et v teh krajih? »Predvsem je to občutek, da je treba tem ljudem res po- magati pri razvoju njihovih krajev, tako kot so oni ne- koč p>omagali nam partiza- nom pri osvobajanju teh is- tih krajev. Zato sem vesel vsake pobude, vsake akcije naših delovnih ljudi v ta na- men. Želim, da bi Kozjansko čimprej doseglo enako stop- njo razvitosti kot ostali našd predeli.« Tekst: Miran Korošec ! Foto: Damjana Stamejčič ŽGANJARSTVO — Povsem po naključju sem srečal v Polzeli Ivana Plesnika in njegovo sestro Marijo Kundek, doma Iz okolice Slovenj Gradca. To srečanje pa je bilo zanimivo zato, ker sta morda edina v Sloveniji, ki se ukvarjata samo s kuha- njem žganja, imata štiri bakrene kotle in potujeta po vsej Sloveniji. S tem poklicem, ki je edini vir njunega dohodka, se ukvarjata že dvajset let. Posnetek ju kaže, ko se s svojimi pripravami odpravljata v okolico Velenja. Tekst in foto: T. Tavčar 16. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. MOZIRSKI DROBNOGLED vtem ko se glavna turi- stična "se^na v dolinah ob gornjem toku Savinje in ob Dreti bliža koncu in se umir- ja vrvež, ki je tako značilen za kratek čas poletnega ob- dobja v tem koncu našega alpskega predela, se tod za- čenja novo in živahno življe- nje na vseh področjih druž- benega dogovarjanja. Gre pravzaprav za nadaljevanje tistega začetega dela, ki ga je ponudil delegatski sistem. Na čelu te aktivnosti je vse- kakor občinska skupščina, ki bo svoje delegate zbrala na tretji seji vseh zborov že 9. septembra. Priprave na to zasedanje so angažirale več skupščinskih organov e izvrš- nim svetom na čelu, ki se je med drugim, prav v glav- ni poletni vročini, srečal tu- di s perečo urbanistično problematiko doline. Na tretji seji delegatov vseh treh zborov bodo pred- vsem ocenili proračunska gibanja pa tudi rezultate po- samesaiih občinskih skladov lani in letos. V zaključnem delu bodo odločali še o po- delitvi letošnjih občir^kih nagrad. V javni razpravi je predlog za podelitev tega pri- znanja dvema kandidatoma: krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti ter občinski strel- ski zvezi. Priprave na občinski praznik v spomin na osvoboditev Gornje Savinjske doline sep- tembra 1944. leta in na dan, ko je padla zadnja utrjena postojanka, ki so jo zaseda- li nemški okui>atorji, praznu- jejo prebivalci mozirske ob- čine dvanajsti september kot svoj borbeni praznik. Medtem ko bo osrednja proslava v nedeljo, 15. sep- tembra v Gornjem gradu, se bodo prve prireditve na čast tega dne začele že v soboto, 7. naslednjega meseca. Ta dan bodo v šmihelu nad Mo- zirjem odkrili spominsko ploščo padlemu partizanu Karlu Fužirju. Naslednji dan, v nedeljo, 8. septembra, bo- do odprli novo strelišče v Mozirju ter športno igrišče v Nazarjih. Slavnostni spo- red bodo izpopolnili tudi z otvoritvijo približno dva ki- lometra dolge asfaltirane ce- ste Šmartno ob Dreti-Brdo. V soboto, 14. septembra, bo slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo podelili letošnje občinske nagrade. Isti djin bodo od- prli tudi modernizirane ce- ste v Gornjem gradu. Osrednja proslava občin- skega praznika pa bo v ne- deljo, 15. septembra v Gor- njem gradu, kjer bo zbor brigad četrte operati-vne co- ne ter aktivistov celjsko-sa- vinjskega okrožja. Po slav- nostnem govoru predsednika slovenskega izvršnega sveta inž, Andreja Marinca bodo v kulturnem sporedu nastopili pevci, godbeniki in recitator- ji iz Trbovelj. Trboveljski kulturniki so nastopili v Gornjem gradu tudi pred tri- desetimi leti v osvobojenem mestu. Na zadnji seji izvršilnega odbora občinske konference SZDL v Mozirju so kot kan- didata za novega predsedni- ka občinske organizacije SZDL evidentirali Ivana Kra- marja, doslej predsednika društva ekonomistov sicer pa računovodje v GLIN Nazar- je- . Sprememba v občinskem vodstvu SZDL Hinko Čop, ki je uspešno vodil občinsko organizacijo SZDL v Mozirju p>olnih devet let, se zaradi preobremenje- nosti v izvršnem svetu ob- činske skupščme, kjer je p>odpredsednik in kot načel- nik oddelka za gospodarstvo lunika s položaja predsedni- ka. Pričakujejo, da bodo no- vega predsednika izvolili na volilni seji konference ob koncu septembra. Uresničevanje ustave Podobno kot drugod so tu- di pri občinski konferenci SZDL v Mozirju imenovali koordinacijsko komisijo za spremljanje uresničevanja ustave. V njej so najvidnejši predstavniki občinskih druž- benopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Predsed- nik komisije pa je Matevž Požarnik, sekretar občinske konference ZK. Delo komisije se bo odvi- jalo predvsem v treh skupi- nah. Tako bodo spremljali in ocenjevali samoupravno konstituiranje združenega de- la, zatem krajevno in komu- nalno samoupravo ter samo- upravne interesne skupnosti in končno še skupščinski si- stem, samoupravno sporazu- mevanje in družbeno dogo- varjanje. Premalo razvojnih programov Ko so člani izvršnega sve- »ta pri občinski skupščini na zadnji seji ocenjevali gosix>- darske dosežke v prvem pol- letju letos, so med drugim ugotovili 2iadovoljivo rast družbenega proizvoda in s tem proauKti-vnosti ler pove- čanje investicijske dejavno- sti. žal pa so v mnogih pri- merih ugotovili, da organi- zacije združenega dela še zdaj nimajo razvojnih pro- gramov. Po skoraj dveletnem zatiš- ju so zlasti letos narasla in- vesticijska vlaganja, pomemb- na pa je še ugotovitev, da se stopnja družbenega pro- izvoda približuje povprečju, ki velja za republiko in celj- sko območje. Eno leto Delavske univerze čeprav je bila ustanovlje na septembra lani, je z de- lom pričela šele na letošnjega leta. Od fe^"^ do julija je razvila svojo javnost v politični šoli,\^ minarjih za člane samou^ vnih organov, zatem za ^^ ne delavske kontrole, ^ ve člane ZK, za vodje ^^ gacij itd. Vrh tega je pr^ vila tečaj nemškega jg^ organizirala zadnje tri ^ rede osno-vne šole za odr^ ter izvedla tečaj higiens^ minimuma. ^ Vseh izobraževabiih oi^j. je bilo deležnih 445 Ijev, predavanj pa je ^ skupaj za 778 ur. ^ Predlog za novo izobraž^ valno sezono je obsežnejši in pestrejši, M. B02IC Ljubno ob Savinji — središče gornjesavinjskcga splavarstva. Foto: B. Strmcnikj žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 20 LET IMENA pj^jčetkl železninarske jovlne v Celju sodijo jačetek 19. stoletja, tr- " jše korenine našega Sjetja pa v prvo leto r jjj-ugi svetovni vojni, ^m 'nvnf^'^ dvajsiet let, J* f po raznih reorgani- ^h posflujemo pod \gf\oin Kovimotehna. To ^tnico praznujemo med ' ^ z dvema pomemb- ^ zmagama — otvorit- ^ prve faze sfcladišč začetkom dela lastne- ^ jačiuialniškega centra. tem času smo se ^no uveljavili doma in , taji"'- Ime Kovinoteh- 0 je po.!>?m solidne de- ^ organizacije, ki tiži- ^ največ.ie zaupanje. Mi ^ tega kapitaJa dobro ^vedam® in stoirUi bo- go vse. da ga bomo oču- ^ in TaTrvili še naprej!« Bernard Krivec, dipl. oec. generalni direktor Kovinotehne Zadnji dan tega me«seca bo kolek- •f Kovinotehne iziročil namenu prvo ^ sistema skladišč na Zg. Hudinji ^ dan bo tudi o-tvoritev račimske- I centra). Na voljo bo prvih 13.000 f, metrov pokritih skladiš.činlh pro- (jrov od skupnih 40.000 kv. metrov, 0 bo sistem v celoti zgrajen. Prvo fazo so namensko gradili za todiščenje izdelkov črne metalurgi- [.Tu bo prostora za okoli 17.000 ton ^a. Skladi&če. Nič posebnega. Streha in Bie. Toda, v tem primeru ne gre imo za gradlbeani del objekta, gre za ust: več. Celo za tovarno v majh- ni. Ne samo zaradi opreme, zaradi itere se to prvo tovrstno skladišče Jug^!islajviji uvršča v sam evropski 1 svetovni vrh, marveč tudi zaradi iiegove fimkcije. Tu bodo namreč pravili že določene faze tehnološke Welave blaga in ga tako pripravili i nadaljnjo obdelavo v industriji, to v tem primeru korak naprej v oveeovanju med trgovino in indu- Uijo. Skladišče bo opremljeno s sodobno premo: viseči žerjavi, viličarji, elek- fomagnetne traverze in še marsikaj. \ tudi štiri elektronske tehtnice, ki *Klo pomeje vključene z elektron- ^ centrom. Njihova odlika je v nizkih tolerancah, sicer pa bo. lo opravljale določene operacije pri ""^vzemu in odpremi blaga. Zato tudi ^Primemo manjša možnost vpliva subjektivnih činlteljev na morebitne napake. Kovinotehna se je odiočila za novo skladišče zaradi ozkega grla, ki nasta- ja v dosedanjem skladiščenju blaga. Vrh tega sedanje skladišče zaradi ur- banističnih rešitev nima pere.i>ektive. Novo skladišče prinaša občutno zmanjšanje skladiščnih stroškov, če bi jih zmanjšali samo za en odstotek, bd to pomenilo povečanje akumulaci- je za 100 %. Vrh tega se bo zmanj- šala čakalna doba kamionov pri raz- kladanju in nakladanjiu blaga. In končno — med drugim seveda — pa se bodo občutno izboljšal: delovni po- goji za skladiščne delavce. Novo skla- dišče prinaša namreč konec težkega fizičnega dela in 3 do 5 krat večjo produktivnost. »Izgradnja novega skladišča pred- stavlja pomemben uspeh celotnega kolektiva Kovinotehne, ker mu odpira nadaljnjo perspektivo ra^^oja in us- tvarja pogoje za sodobnejši način skladiščnega poslovanja. Sprejemanje sodobne skladiščne tehnologije, za kar smo se odločili pri nas, zagotavlja tudi večjo ekonomičnost, produktiv- nost in s tem večji končni gospodar- ski učinek,« je med drugim na ti- skovni konferenci poudaril pomočnik generalnega direktorja, mr. oec. Šte- fan Kiorošec. Tone Jelenko, predsednik skupnosti delavskih svetov: »Za graditev nove- ga skladišča se nismo odločili samo zaradi ekonomske upravičenosti, mar- več tudi za,rMi težnje, da nadaljuje- mo s krepitvijo povezovanja med tr- govino in industrijo. Prvi večji korak na tem področju smo storili z ure- sničitvijo pobude o formiranju sestav- ljene organizacije združenega dela ITC. Drugega, v povezavi s črno metalur- gijo, krepimo prav zdaj.« Dipl. inž. Franc Januš: »če povem, da so znašali gradbeni stroški za no- ski vrh.« Kolektiv Kovinotehne je lahko na iiovi objekt upravičeno ponosen. Je ne samo rezultat stremljenj k zbolj- šanju poslovanja, k čvrstejši povezavi med trgovino in industrijo, marveč tudli najlepše darilo za vstop v tretjo desetletje dela kolektiva pod imenom Kovinotehna. SVETOVNA RAVEN »Tehnološka oprema skla- dišča sie laliko brezpogoj- no primerja s tovrstnimi sddadišči v zaliodni Evro- pi. Še več, glede na fle- ksibiilen sistem, na mož- nosti nadaljn,ie razširitve, je to iskladišče v svoji kombinaciji na,imodemej- še skladišče sploh na tem področju (vključno za- hodna Evropa in preko- morske države). Za nas ni bilo presene- čenje, da je bil prav v JugosJaviji zgrajen naj- modernejši sistem skla- dišč te vrste. S tem, ko se jte Kovinotehna odlo- čila za Oeveland-Tramrail žerjave, bo gotovo odlo- čilno pripomogla k te- mu da bo CTI sistem prodrl predvsem v socia- listične države Evrope. DovoHite nam, da vam vnaprej zaželimo najbolj- še uspehe.« J. P. Weiler, komerc. direktor CTI Luxemburg SicJ' kovinotehne na tiskovni konferenci (od leve proti desni): Stane Berglez, Franc Kovač, Tone Jelenko, Štefan Korošec, Bernard Krivec, Ivo Potočnik, Emil Hedžet, Da^ ^resjanac, Franc Januš. 18. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. NAGRADNI RAZPIS Ko smo pred nekaj številkami razpisali nagradni raz- pis /a kratko poletno zgodbo, poletno dopustniško do- godivščino, smo mislili, da nas boste zasuli s pismi. Vendar ialiko uslužbenci na celjski pošti potrde, da ni bilo tako. Morda ste bili preveč zaposleni s kopanjem, morda z lovom (kakršnimkoli pač), morda ste preveč streljali oziroma se na druge načine počitniško in do- pustniško zabavali. Morda pa ste tudi pomislili: ubogi urednik, mi se zabavamo, on naj pa prebira naša pisma in izbira kateri spis je najboljši. In zato raje niste preveč pogssto segli po kemičnem svinčniku ali pisalnem stroju. ' Seveda pa brez pošte nismo ostali. Dobili smo je nekaj in med prispelimi zgodbami smo izbrali tri, ki bodo prejele naše nagrade, id so — to morate priznati — dokaj lepe. Prvo nagrado v višini 150 din sprejme Hil- da Lokovšek iz Šentjurja, drugo, 100 din, Stanko Pošt, in tretjo 50 din Srečko Zajko iz Šmartnega ob Paki. Prvonagrajeno zgodbo bomo objavili v tej številid, dru- gi dve pa v prihodnji. In zdaj k novi nalogi. Kot verjetno vsi vesli zdaj obiramo hmelj. Tudi jaz sem ga dosti let. In zato do- bro vem, da se med obiranjem pripovedujejo in doga- jajo tudi najrazličnejše smešne stvari. Smeh vedno spremlja obirališča zelenega zlata, ali pa je navzoč pri sušenju. In zato smo se odločili, da tudi mi tokrat na- gradni razpis posvetimo obiralcem, oziroma vsem, ki so na hmeljiščih in okoli njih doživeli kaj veselega, šale ali zgodbice naj bodo kratke. Nagrade pa so seve- da spet enake: 150, 100 in 50 din. Pa pridni bodite. In ne pozabite. Prispevke pošljite čimprej. V uredništvu (Gregorčičeva 5) morajo biti naj- kasneje do 10 dni od časa objave tega razpisa. Na pi- smo ali dopisnico še seveda pripišite »NT za smeh«. -K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K ZA DOBER ŽELODEC Prva imgrada Tonetu in Tinetu se je iztekel dopust in dobre volje sta se vračala z dopusta, ki sta ga preživela v planinah. Ko sta jo primahala v dolino, sta bila ta. ko žejna, da sta komaj čakala, da prideta do kakšne hiše. Ze pri prvi hiši sta povprašala, če imajo kaj za popiti. Doma so bili le otroci in prinesli so jima ja- bolčnik. Ko sta se prijatelja odžejala sta vprašala za račun. Tedaj pa pravi starejši fant: - Ma-na ;e rekla, da lahko iz tistega soda, kjer je poginila podgana točimo jabolčnik zastonj. Tineta so te besede tako razjezile, da je pograbil posodo, v kateri je bila prej pijača, in jo treščil ob tla, da se je razbila. Tedaj pa pristopi k njemu tri- letni fantiček in mu z jokajočim glasom pravi: — Joj, stlic, kam bomo pa mi zdaj lulati hodili?! L. H. NAŠ DOPUST Druga nagrada Letos smo že zelo zgo- daj napravili bojni načrt, kako se bomo dokopali do deruirja, da preživimo vsaj nekaj dni na morju. Pri- sluhnili smo namreč go- voricam, da je morje naše in se odločili, da če je naše, da ga potem mora- mo tudi obiskati. Načrt je bil torej na- pravljen. Vsak mesec ne- kaj denarja na stran. Moj regres strogo namensko nameniti le za dopust. Hčerka, ki je letos kon- čala osemletko, bo delala en mesec in del denarja dala na razpolago naši družinski skupnosti, da preživi nekaj morskih dni. Z načrtom, ki smo ga sprejeli marca, so se stri- njati vsi. Zapisnika sicer nismo napravili, vendar smo menili, da to tudi ni potrebno. Planirali smo, da gremo na dopust v začetku avgu- sta. Ob vsaki plači bomo dali na stran 400 din in tako v štirih mesecih pri- hranili 1600 din. 900 din bom dobil regresa, hčerka pa bo od svoje počitniške puiče prispevala 500 din. Za 3000 din pa bi si že lahko privoščili vsaj pet dni morskega dopusta. Junija sem dobil regres, hkrati pa sem v časnikih prebral poročilo, da kdor se ne bo zdaj oskrbel s premogom, ta ga pozimi gotovo ne bo imel. In ku- pil sem premog. Regres je tako šel namesto za poletno, za zimsko gretje. Tudi ob koncih ostalih mesecev sem se lahko pre- pričal, da ni čudno, če tudi druge ustanove delajo rebalanse svojih proraču- nov. Moj namreč nikakor ni bil usklajen. Ni in ni mi ostalo 400 dinarjev me- sečno za dopust na morju. Le hčerka je držala bese- do. Res je šla na počitni- ško delo, res je delala in res mi je potem pomole- la pod nos 500 din in re- kla- Torej je stvar v re- du. Denar imamo. Nismo ji namreč povedali, iz ka- terega denarja smo kupili premog in še nekatere stvari. Približal se je čas dopu- sta. Hčerka je vsak dan nosila domov kupe pros- pektov ter nama z ženo razlagala, kje se splača letovati. Ko je nastopil moj do- pust smo spet sklicali se- jo družinskega sveta. Prva in edina točka dnev- nega reda je bila — do- pust. S pomočjo plave ku- verte in lista papirja smo ugotovili, da imamo 1200 din. Hčerko je skoraj kap. Komaj sva ji z ženo obra- zložila, da dopust ni edini smoter našega življenja, iz protesta je skoraj za- tustila sejno sobo in mo- ral sem uporabiti vso av- toriteto. čez dve uri je bila seja končana. Končni sklep: na počitnice ne moremo m. Pojedel jih je premog^ obleka za ženo, čevlji hčerko, guma za moj mo. ped in še nekatere malen- kosti. Vendar smo na kon- cu odločno sklenili, da se je to zgodilo letos zadnjič. Prihodnje leto gremo na morje. Saj je tudi naše. Varčevali bomo in regres res namenili za dopust. Hčerko pa očitno tudi ta sklep ni najbolj razve- selil in je kislega obraza zapuščala sobo. S. P. DOPUST NAS JE OLAJŠAL Tretja nagrada Julij je glavni čas dopustov. Seve- da pa nam dopust tudi krepko izpraz- ni denarnico. Prazna denarnica je ob- vezen podopustniški rekvizit. Tudi pri meni je bilo letos tako. Pa še kako! Pisana druščina — bili smo šitirje — se nas je zbrala na celjski želez- niški postaji, že v Celju smo lahko ugotovili, da pravilo železnic: »Z vla- kom hitro, udobno in poceni!« sploh ne velja. Vlak, ki nas naj bi prepe- ljal v Pulo je namreč imel že v Celju uro in pol zamude. Prvo pravilo je torej odpadlo že takoj na začetku. Ko je vlak končno prispel, smo vi- deli, da nas je bilo toliko, da nas bi bilo še za en takšen vlak. Vendar se ob takšnih priložnostih navadno zgo- di čudež in vsd potniki se nekako pre- rinejo v vozove. Seveda pa s tem od- pade tisti drugi železniški »adut« — udobno. Vendar je vse pozabljeno, ko konč- no zadihamo morski zrak. In potem ga vdihavamo nekaj dni, skupaj z nev- šečnostmi in seveda dobrimi lastnost- mi obmorskega turizma. In kar naen- krat pride dan, ko moraš pripraviti prtljago in spet odriniti na železniško postajo. Tokrat smo imeli malo bolj udobno vožnjo, vendar smo morali vseeno na- šo prtljago raznietati na več koncev. In ob prestopanju v Zidanem mostu se je zgodilo tisto, kar se pač ob ta- kih priložnostih lahko zgodi: mi smo izstopili vsi, prtljage pa nismo uspeli vse izvleči. V vozu je ostala majhna torbica. Toda ne nepomembna. V njej so namreč bili vsi dokumenti, denar, ki je še ostal, karte in druge malenko- sti. Veselo smo pomahali odhajaja čemu vlaku, prometnika pa vseeno prosili, če lahko kaj naredi za nas. Po- skušal je, uspel pa ni. Tako smo se domov vračali lažji za eno torbo, še sreča, da smo naleteli na uvidevnega sprevodnika, ki je ra- zumel naše težave. Kajti tudi kart za' naprej nismo imeli. Tako je ta spre- vodnik malo popravil vtis o naših že- leznicah. Letošnjega dopusta ne bom pozabil vsaj do takrat, dokler ne dobim nove osebne izkaznice. Vsem pa dajem maj- hen nasvet: Ko se odpravljate ali vra- čate z dopusta — torbe v roke in pamet v glavo. S. ZAJKO 27 Take in podobne ženine ljubeznivosti niso bile Cenciju nič kaj všeč. Toda Urška je dobro kuhala, lepo vse čedi- la, pridno gospodinjila, skrbela njemu za obleko, sebi pa tudi, da je bila ob nedeljah vsa živo pisana, dobre vo- lje je bila zmerom, z neprestanim klepetanjem je prega- njala iz hiše ves dolgčas — in tako ni ostalo novopečene- mu zakoncu nič drugega: požrl je s temi prijetnostmi še one manj prijetne ljubeznivosti. Čeprav so ljudje vse drugače prerokovali, je mlade- mu paru sonce sreče stanovitno sijalo. Edino tedaj, kadar je Cencija prevzelo hrepenenje po zlati vinski kapljici, tedaj se je jel kisati, kajti njegova »tička« je bila pravi, pravcati finančni minister in njena blagajna prava pravca- ta državna blagajna; v njo je,šlo vse, iz nje pa ni prišlo nič. Kljub tej neusmiljenosti pa je ostal Cencelj vendarle tudi svojim prijateljem krčmarjem zvest in je bil točno vsake tri tedne enkrat okajen. Tedaj so mu lica žarela, kakor da se je čez nje razlila rdeča večerna zarja, in go- voril je ir.ienitvo vc pismeno kakor kak mestni škric. Urška m mogla in ni mogla izvohati, od kod mu je denar, da si more kupiti pijačo. Jela je sumiti, da ma ponarejen ključ od njene državne blagajne — ali pa morda na svojo pest sprejema plačila za opravljeno delo. Toda prepričala se je, da ga po krivem dolži; kajti iz bla- gajne, ki jo je vsak dan pregledala, ni izginil niti dinar, ljudje pa so za čevlje tudi v redu plačevali^ in sicer njej, gospe finančni mmistrki. Da bi ji bil sam povedal, od^-od denar za pijačo, tega Cencelj ni hotel; vprašati ga — tega pa ona ni hotela. Vohala, vohala je in prežala na vsak njegov korak, pa izvohala ni in skrivnosti m odkrila, čudila se je le temu, da je Cencij včasih ob nedeljah po rani maši izginil in ga ves dan ni bilo, zvečer pa se je spet prikazal, navadno zavil k Blatniku na Bistrici, se ga tam nalezel, pa vse po- šteno plačal. Kadar ga je le tako malo prinesel pod klobukom, mu ni zamerila; še smejala se je. Ce ga pa dolgo ni bilo, tedaj se je spravtla in ga iskala dokler ga ni našla. Blatnik, ti- sti, ki ima pri cerkvi krčmo, je nekoč pripovedoval, kako je navadno bilo, kadar je prišla... Nališpana in pisana je pristopicljala v gostilno, lepo prijazno pozdravila na vse strani, odrinila tistega, ki je zraven Cencija sedel, in se sama usedla zraven svojega moža. Ta je vzkipel: »Kaj pa ona tu išče? Ali pa me hoče domov nagnati? Ali mi bo pridigala? Ženska naj v cerkvi molči! Nikar! Kajti jaz, Vincencij Mrkač, si ne darh komandirati.« »Kaj še misliš! To mi na kraj pameti ne pride, moj milostni gospod.« se je ženska zasmejala. »Pri nas imaš komando samo ti. Tako sem ti pri oltarju obljubila, da te ne bom zapustila v bridkostih in stiskah življenja, am- pak da bom pri tebi ostala, dokler naju smrt ne loči« »To sem jaz tebi obljubil, pa ne ti meni.« »Držala pa sem jaz obljubo —in tebi je bilo vedno prav tako.« Ko so se vsi pivci naokrog glasno zasmejali, je bil Cencij v zadregi. »Ko bi imel svojo trobento, bi ti kaj na uho zatro- bil,« je dejal zamolklo; »ker je nima pri sebi, ti bom ne- ka'' zaprl« in začini je z odprtim baritonom: Sosedu d'jal Matiček je: Ej, Jurij, Jurij, kaj je to me baba n'kamor ne spusti, ej, Jurij, kaj še bo? Urška pa mu ni ostala dolžna — in ker je bila »tička«, je kljunček odprla in poredno zapela Cenciju v obraz: Smo sestrice tri, najmlajša sem jaz; 'mamo možeke že, najhujšega pa jaz. Vse se je zckroJiotclo. Tedaj je Cencij počasi zasukal glavo od leve na desno in spet iz desne na levo, in vpra- šal: »Kaj prav^.^vrav hočeš?« Brunino mu je odgovorila: »Najprej hočem skodelico kave, potem bom vžgi svetilko in ti bom svetila domov, da se ti spotoma « hudega ne pripeti.« Izpila je eno skodelico, izpila še drugo in še treij zraven pojedla štiri žemlje, potem pa prižgala svečo svetilki in rekla: »Cene, zdaj pa izpij, plačaj zame in za^se in me domov! Noben pravi mož ne pusti žene same ob' kem času domov!« Mojster Smola je odvrnil: »Da, spravil te bom domov, kajti ženske niso gostilno. Jaz bi bil že zdavnaj šel, ko bi me ti tako do^ ne bi zadržala.« Kaj se je potem zgodilo, to je povedala Urška. Vso P" do doma je Cene brundal ko medved in se jezil nase, ^ ma je takoj zasmrčal in zaspal ko polh, drugo jutro ^ je že ob petih čepel na svojem trinožniku in kovai' šival, kakor da mora vse Slovence obuti. Tako in podobno je bilo vsakokrat, kadar je mojster Smola svoje dneve. »Tička« in »Smola« sta s^' po razumela in živela veselo in adovoljno. Ko s:a se oženil-7, niste utegnila kam romati, skle^, pa sta že tedaj, da pojdeta na zimo kam. Zdaj je že zima, novo leto je prišlo, svečnica se je bližala — ^ bi še odlašala? Zena je dejala, da pojdeta na Br^^^ mož pa je predlagal, da bi se peljala okoli na Mari^ in si še tega ogledala. Ker je bila Urška tudi zato, sta rej soglasno sklenila, da se podasta najprej na Brezje," zaj grede pa v Maribor. Strb za kravo sta naložila sO^ di in tisti teden po svečnici sta šla na pot. Urška seo^ nališpana kakor sraka, oba zidane volje, s polno detio^. co — to se pravi: Cene je imel le še nekaj ostankov svojih sumljivih koračev ki mu jih je dajal bogve Urška pa je imela blagajno za oba, da bi ljubi može^ imel prehudih skrbi z računi in ne prehudih skušr^r Kakor sta sklenila, sta šla najprej na Brezje k Pomagaj. Lepo sta opravila svojo božjo pot: Cene manj kakor Urška. Da, Cene je še klečal pred ^^^ podobo, ko je Urška že radovednost prodajala po žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 Cepro-v je še vedno poletje, ne bo nič narobe že zdaj pomisliti jiekoliko hladnejšo jesen, ki bo prav kmalu tu. Brž ko se bo vre- ^ spremenilo, se bomo spet z veseljem spomnile na tople pletenine, fbodo letošnjo jesen prav tako moderne, kot jim je bilo usojeno ^ ^pomladi. fosile bomo pletenine vseh vrst; od bfezrokavnikov, puloverjev iolgi^ ali kratkih jopic. In čimbolj iz grobega pletiva bodo narejene, ^bolj moderne bomo v njih. Kratka jopica z velikim V izrezom bo lepo in učinkovito dopolnila ^iprosto obleko ali krilo m bluzo. Daljšo jopico pa bomo oblekle k ^rtnemu krilu ali hlačam. Poseben videz dajejo pleteninam letos ze- g priljubljeni veliki dekorativni gumbi, ki so na jopicah največkrat ■peni- Torej pletenine v roke in če boste dovolj spretne in pridne, bo vaša penska pletenina narejena še ob pravem času. joncfanes se ljudje premalo gibljejo, finenil se je način dela in pri tem niso pijšali kalorične vsebine v vsakdanji trani. Zato je vse več ljudi, ki so pre- f svojo normalno težo in pri tem trpijo pecilnimi nevšečnostmi današnjega ča- Icot so krčne žile, oslabelost srca, težka fitd. Družba se z vsemi močmi trudi, se ljudje čim bolj razgibali vsaj en- t m teden, če že ne vsak dan. Pri tem 'je pomembna tudi prehrana, lostopoina moramo zmanjševati kalo- hn to tako, da moramo paziti, kakšno hO užiavmo. Najprej zmanjšamo koli- I maščob, potem ogljikovih hidratov, idni pa moramo biti, ko zmanjšujemo fino beljakovin, da ne bi njihove koli- > mižali pod minimum, ki je potreben mizmu za normalen razvoj. Svojo telesno težo moramo zmanjševati postopoma. Najboljše uspehe dosežemo, če obilno zajtrkujemo, večerjamo pa prav skromno. Kalorije, ki jih sprejemamo zju- traj, se namreč ne kopičijo v obliki sala. Pa kaj, ko je zjutraj tako malo časa, da ne moremo zaužiti zajtrka. Temu je kriva naša lenoba in si proti temu pomagamo tako, da vstanemo petnajst minut prej, nekoliko potelovadimo in se mirno spra- vimo nad zajtrk. S tem bomo pridobili moči za naporno delo v službi. Včasih se lahko odrečemo celotnemu kosilu in ga nadomestimo z dvema trdo kuhanima jajcema. Pri dieti za hujšanje so prepovedane vse začimbe, razen omake tn majoneze. Alkohola ne smemo niti po- vohati, kaj šele, da bi ga celo uživali. Uživamo lahko le pusto meso ali pa pe- čeno na žaru. Dovoljeno meso: teletina, pusta govedina, nemastna perutnina. Na jedilniku naj bo obilno zastopana sveža zelenjava, surova ali tudi kuhana in ne- zabeijena. Vse obroke uživajmo počasi in hrano dobro prežvečimo, posebno zato, ker uži- vamo hrano, katere glavna sestavina je neprebavljiva celuloza. Za slajenje pripo- ročam saharin, saj ima žlička sladkorja kar 40 kalorij. Kruha čim manj in to le črn kruh ali otrobni (graham). Ce resno vzamemo dejstvo, da moramo shujšati in če se držimo mota, da ne živi- mo zato, da bi jedli, ampak da jemo zato, da bi mogli živeti, potem bomo zdržali shujševalno kuro in s tem dosegli tudi neko notranje zadovoljstvo. B J Končno sem se oddahnila. Utrud- im vožnja je bila za menoj, dobila tem sobo in razložila prtljago v oma- ro. Bila je že skoraj polnoč. Gostje w se že vračali v svoje sobe, torej "li ni ostalo drugega kot spanje. Fse- «10 sem se želela vsaj malo razgle- liati, da se bom zjutraj laže znašla. Stopila sem na hodnik in prvo, kar «e zaslišala, je bil tih otroški jok, ki ie prihajal iz sosednje sobe. >.Tcrej ^m imela prijetne sosede« sem po- rtislila, kajti otroke imam zelo rada. že doma sem se bala, da mi bo dolg- saj sem šla tokrat prvič sama na ^rje. Ni prijetno biti sam tako daleč Od doma, če ne poznaš nikogar. Jok sobe je postajal vse glasnejši. Nobe- "e^a tolažilnega glasu ni bilo slišati, "'ii šuma. Kazalo je, da je soba v Sla sem po hodniku na cesto, od »Oder so se videla okna hotelskih sob. " iobi, od koder je prihajal jok, je ^'^ela nočna svetilka. Okna so zasti- tanke zavese, toda če bi se kdo ^emikal po sobi, bi se senca videla. "of^a nič. Soba je bila prazna, jok pa ie slišal tudi na cesto. Stekla sem in potrkala na sosednja vrata, je utihnil, toda odnovora ni bilo. '^trkala sem še enkrat in zaslišala ^ droben glasek: »Mamica, mamica!« Ostala sem ti- p Klic se je ponovil, toda nihče mu tokrat ni odgovoril. Počasi sem ^rnela. Otrok je bil sam v sobi ^^letelo me je. Le kdo je lahko ^^iil sredi noči samega otroka v tu- 'j^telski sobi. Gotovo je otrok zve- Zaspal, starši pa so ga pustili sa- v upanju, da bo spal vf^o noč. jj^^^o se mi je to malo titje. toda ^.^mti mu nisem mogla; f^oba je ^ zaklenjena. Nemočno sem stala . vrati, jok pa je 2)očasi prenehal, je zaspal. . ^uiro je bilo sončno in čeprav ie ce^ zgodaj, je bila vročiva že pre- Pohitela sem na zajtrk z že- čimprej okusim morje. Ko sem da me postrežejo, sem si og- goste. Pogled se mi je usta- ijj je sedela pri sosed- ^ ^izi. Mlada, zelo lepa tn elegant- '^'sofc čm moški in ljubek ktd ' ^^ gotovo ni imel več kot tri "riteanll.P b/-i mo nionntio i^uHn. vite črne očke. Nasmehnila sem se mu in fantek mi je nasmeh vrnil, nato pa se je sramežljivo skril za stekleničko z mlekom, ki jo je s slastjo praznil. Njegova mama je sledila sinov po- gled in ko me je zagledala, me je pri- jazno pozdravila. Bila sem presene- čena, saj smo bili popolni tujci, bilo pa mi je prijetno srečati v tujem kra- ju prijazne mlade ljudi. Po zajtrku sem jih dohitela in žena je takoj začela pogovor z menoj. Izve- dela sem, da so iz NikSiča in da so na morju že tri dni. Mimogrede je potožila, da jim je sin v veliko bre- me. »Pa znate mi smo mladi, želimo da se zabavljamo, da smo slobodni. Že- limo da naveče negdje izadžemo, da prošetamo. Budite sretni što još ne- mate dete.« Bila sem presenečena. Po svoje sem ju razumela, toda bila sem prepriča- na, da poleg otroka gotovo lahko naj- deta čas tudi zase. Pogledala sem malčka in nenadoma se mi je zasmilil. Ko smo se poslovili pred mojimi vra- ti, sem videla, da je njihova soba po- leg moje. Sedaj sem vedela, kdo je sinoči jokal in nisem bila niti prese- nečena. Z novinci sosedi smo postajali vse bližji. Na plaži smo bili vedno skupaj in oba starša sta bila zelo vesela, ko sem se ponudila, da bom popazila na malega Zorana, ker ata onadva žele- la plavati. Fantek je bil Še premaj- hen za globoko vodo, na %Aaži pa sam ni mogel ostati. Kmalu sem ugotovila, da ga sploh ne pogrešata in sta mi ga rade volje puščala dalj časa. Razume- la sem ju, nikakor pa mi ni šlo v gla- vo, zakaj ga ne vzameta s seboj vsaj na blazino ali v čoln. Veslala fta po cele ure, otrok pa je bil vedno pri meni. To ga ni prav nič motilo. Na- vezal se je name in staršev sploh ni pogrešal. Ko sem se sprijateljila z neko družbo iz Zagreba, je bil vedno z nami. Fantje so se igrali z njim, metali so ga v vodo in ga učili plava- ti. Dekleta so občudovala njegove le- pe očke in ga razvajala. Bil je čudo- vit otrok. Neprestano je čebljal v svo- ji otroški govorici in simpatični hrva- ščini. Vse ga je zanim.alo, vse je hotel vedeti Veselo je čofotal po vodi in r.a- biral kamenčke. Najbolj srečen je bU, kadar nas je lahko pacal s kremo za sončenje ali nas posipal z mivko. Vča- sih sem ga zalotila, kako me zamišlje- no gleda. Ko je videl, da sem ga opa- zila, si je zakril obrazek z ročicama in zardel. Nekoč sem se pozno zvečer vrnila domov je Zoran zopet jokal. Vedela sem, kje sta pustila ključ, zato sem lahko šla k njemu. Ko me je zagle- dal, je planil k meni Oklenil se me je in kaj sem hotela drugega: odnesla sem ga v svojo sobo. Obsul me je s poljubi in nisem se mogla ubraniti solz. Zaspala sva skupaj. Naslednje jutro sta se mi starša na vse ^retege zahvaljevala, zvečer pa ta mi ga eno- stavno pustila. Zena se je jezila, ker je njena mati hotela, da gre otrok zraven, ker je bolehen. Pri tem ni po- mislila, kakšno breme bo otrok za starše. Jaz pa sem prišla kot naroče- na. Rada sem ga imela in niti enkrat mi ni bilo hudo, ker je ostal pri me- ni Bližal se je čas našega odhoda. Oni so odšli dan pred menoj. Kupila sem Zoranu veliko čokolado in ko sem mu jo pred odhodom izročila, mi je planil okrog vratu, jokal in neprestano po- navljal: »Idemo zajedno«. šele ko sem obljubila, da ga bom gotovo obiskala, se je umiril. Mahala sem jim, ko so odhajali in nikakor se nisem mogla ubraniti solz. Razjokala sem se kot otrok. Naslednji dan sem odhajala tudi jaz. Dopoldan se mi je zdel vust kljub lepemu vremenu. Mislila sem na male- ga Zorana, ki se je takrat že gotovo igral pri svoji »babi«. Ko sem po- spravljala svoje stvari, sem pazljivo shranila malo fotografijo, ki sem jo dobila od njegove mame. Nenadoma me je obšla nora želja, da bi šla za njimi in ga odnesla s seboj v Slove- nijo. Smilil se mi je, ker je bil tako majhen in tako sam. Vedela sem, da so bile to najlepše počitnice v mojem življenju in da na malega prijatelja gotovo ne bom nikoli pozabila. Morda jih bom celo kdaj obiskala v črni go- ri, kamor so me vsi tako prisrčno va- bili JOŽICA SELIČ Zadnji čas je, da kupite svojemu šolarju torbo, če je še nima. V veleblagovnici T lahko izbirate med različnimi šolskimi tor- bami; tale na sliki je Galantova Iz skaja, z mačjimi očmi in stane 153.00 din. V prodajalni Ona—on imajo te dni znažane cene oblačil, zato se lahko poceni in lepo oblečete. Tip-topov hlačni kostim iz sinte- tične tkanine v karo in črtastem vzorcu je znižan od 459.00 na 180.00 din. Za urejene kratke pričeske, so zelo priljub- ljeni majhni glavnički v laseh, ki jih lahko v različnih barvah kupite v Centromerkurje- vi prodajalni Urarstvo — Optika in stanejo 5 din. Novost na našem tržišču so malo znane CHICCO stekleničke, zeb praktične za po- tovanja, ki jih lahko kupitev trgovini Cici- ban. Steklenička ima polnilno vrečico, ki jo po vsaki uporabi odvržemo. Steklenička s 65 polnilnimi vrečicami in 2 dudkama stane 23.85 din, cena samo rezervnih vrečic pa je 11.25 din. Če imate avtoradio ali kasetni magneto- fon, se odločite še za VVENDER stereo zvočnike, primerne za vsak avto (4 W, 4 ohme). Prodajajo jih v Tehnomercatorjevi prodajalni Radio in stanejo 274,00 din. 20. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. KAM V SOBOTO IN NEDELJO KOŠARKA (republiška liga): Kovinotehna (Celje) : Triglav (Kranj), sobota, 31. avgusta, v Šoštanju v telovadnici solidarnosti. ROKOMET: (II. avezna liga): nedelja, 1. septem- bra 1974 ob 10.30 uri na igrišču pri Skalni kleti, Celje : Premium (Slavon- ski brod). Srečanje prve- ga kola druge zvezne lige bo v nedeljo zato, da bo- do Celjani lahko nastopili kompletni, kajtii Vlado Bojevič nastopa v držav- ni reprezentanci in se bo šele do nedelje vrnil v Celje. NOGOMET: nogometaši Kladivarja gostujejo v II. kolu repufbliške lige pro- ti bivšemu drugoldgašu Muri v Murski Soboti. Srečanje bo v nedeljo. TRI ZMAGE V nadaljevanju II. dela prven- stva v različnih lig:aib so celjski košarkarji slavili kar 3 zmage. Najtežje je bilo članski ekipi t srečanju s Trnovim, ki je bilo v telovadnici solidarnosti v Šo- štanju. Rezultat 90:89 dokazuje, da je bila borba pod koši izred- no huda, zmaga Kovinoteime pa dokaj na nitki. Gostje so nudili Celjanom žilav odpor. Od ^te do enajste minute so bili Ljub- ljančani celo v vodstvu, pa tudi v II. polčasu se pri vodstvu 89:80 za Kovinotehno še niso vdali. Fi- niš je bil izredno razburljiv. Tik pred koncem tekme so Celjani po vedli, vendar sta morala igri- šče zaradi petih osebnih napak zapustiti Jerič in Jug. Zmaga je visela na nitki. K takšnemu raz- pletu dogodkov je mnogo prispe- val pristranski sodnik Radmilovič iz Maribora, ki se je s svojimi odločitv^i naravnost osmešil pred 130 gledalci. Z igro Kovino- tehne ne moremo biti zadovoljni. Zopet so zanemarjali organizirano obrambno igro, kjer so bili pod svojim košem zelo šibki. Z zma- go, čeprav pičlo, pa so le obdr- žali še stik z vrhom. V sredo bodo igraU t Ilirski Bistrici, v soboto pa ponovno v Šoštanju in to s kranjskim Triglavom. Obe srečanji sta izredno pomembni za nadaljnji položaj Celjanov v lepubllški ligi. PIONIRJI KOVINOTEHNE so nastopili v Storah proti Kovinar- ju, tekmecu za naslov prvaka ▼ medobčinski Ugi. ZmagaU »o Ce- ljani s 47:36. TRI NEDEUSKE ZMAGE SO VSEKAKOR LEPA BILANCA CELJSKIH KOŠARKARJEV, CE UPOŠTEVAMO, DA JE TA ŠPOR- TNI KOLEKTIV ŠE VSELEJ BREZ SVOJIH LASTNIH ŠPORT- NIH OBJEKTOV IN JE VEZAN NA VEČNA GOSTOVANJA IN ISKANJA STREHE PO DRUGIH IGRIŠČIH. ŠE ENA VEST. KO- ŠARKARJI KOVINOTEHNE SO REŠILI PROBLEM TRENERJA ZA LIGAŠKO IN MLADIN- SKO MOŠTVO. NA RAZPISANO MESTO SE JE PRIJAVIL PRED- RAG NIKOLIC IZ SKOPJA. KI JE ŽE PRISPEL V CEUE IN BO ŽE V TEM TEDNU PRE- VZEL SVOJE DELO. UPAJMO, DA GA BO DOBRO OPRAVLJAL, SAJ IMA ZA SEBOJ DOBRE REZUL- TATE KOT BIVŠI POMOŽNI TRE- NER PRI RABOTNICKEM, K. JUG Temeljna telesnolniltur- na skupnost Žalec je pri- pravila v Preboldu »dan plavanja«. Namen je bil, da bi si lahko vsi tisti, ki tekmujejo za trim, v kar- tonček vpisali plavanje in si pridobili tudi kola^o. Akcija je odlično uspela, saj sO samo v enem po- poldnevu vpisali kar 493 žigov in podelili tudi to- liko kolajn trimčka za pla- vanje. T. TAVČAR Pri Aero klubu Celje so te dni dobili nove jadralne in motorne pilote. V Ptuju sta končala šolanje za motornega pilota Bogdan Lilija in Bo- jan Božič. V celjskem Aero klubu pa so vzgojili pet ja- dralnih pilotov, ki obvladajo šolo na vitlo in aero zapre- go. To so Gorazd Zagoričnik, 2an Pižon, Bogdan Pešak, Zdravko Lesjak in Drago Ko- demja. V hokejsko drsahiem klu- bu C!e4je se že pripravljajo na novo sezono. C^rav že mislijo na led, pa bo 7. in 8. septembra na celjskem drsališču državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Le dan pozneje pa bodo že pričeli s pripravo ledene plos- kve. (Celjani namreč prične- jo s treningom na ledeni ploskvi 12. septembra, nekaj dni pozneje pa bodo igrali v Ljubljani proti Slaviji, prva tekma pa bo v C!elju v so- boto, 21. septembra, proti Slaviji. Kondicijske treninge vodi trikrat .tedensko Rado Planteu. Nogometaši Smartna, ki bodo letos sodelovali v con- ski nt^ometni ligi, štartajo v nedeljo. Vezni igralec Ivan Hribemik je povedal, d« je moštvo, kljub odhodu Omla- diča in Kača izredno močno In pričakuje uspešno sezono ter s tem vrnitev v repub- liško ligo. Največji nasprot- niki šmartnemu bodo mošt- va Velenja, Branika in Kovi- narja iz Maribora. Na državnem prvenstvu v streljanju s pištolo je mladi tekmovalec Velenja Detelbah dosegel lep uspeh. V strelja- nju z Drullov pištolo je os- vojil peto mesto s 541. kro- gi. J. K. Na razmočenem in lešnatem atletskem stadionu v Maribo- ru je bilo letošnje republiško prvenstvo za posameznike in posameznice. Predstavniki Kla- divarja so osvojili enajst pr- vih mest, kolikor jih je tudi osvojila ljubljanska Olimplja. lWaki so postali: po dva- krat so zmagali Usec (1500 in 5000 m), Urankarjeva (400 in 800 m) in Dermolova (daljava in 200 m ovire), po enkrat pa Svet (3000 m ovire), Ur- bančičeva (kopje — 59,57 m — zelo soliden dosežek In eden redko dobrih rezultatov v Mariboru), Prezelj (višina — 207 cm), Pečair (disk) In )Aipepi) ifra^o^stJa T. V. Nogometaši Kladivarja so se predstav!!! gledalcem v pr- vi prvenstveni tekmi proti Izoli T novi sezoni. Na Glaziji smo žal videli poprečno igro. Pred- stava je razočarala preko 800 gledalcev, kl so poleg dveh točk pričakovali nmogo več. Proti sicer precej neugodnemu nasprotniku so Celjani zma- gali z 2:0, kar pa je navide- zen uspeh. Oba zadetka je do- segel novinec v celjskem mo- štvu Kurež. Izkoristil je pri prvem zadetku lep predi ožek Dobrajca, pri drugem pa na- pako vratarja gostov. ^ naj- več sta pokazala vratar Kitek in Cuk, razačaral pa tudi ni Kurež. Ostali so igrali pod svojimi zmožnostmi. Ker celjsko moštvo ▼ pri- hodnjem kolu igra proti Muri v gosteh bo potrebno za uspeh pokazati mnogo več. Ante Jer- kovič, vodja tehničnega štaba pri Kladivarju je pesimist: »V nedeljo s takšno igro ne moremo pričakovati uspeha. Izgubili bomo najmanj 1:3. Srečanje Je priilo v nepravem trenutku.« Morda igralci nLv) tega miš- ljenja. Toda tM presenečenje r Murski Soboti bo potrebno zaigrati mnogo bolj aktivno r obrambi, Puhner In Boslna sta premalo odločna, Cemlč soliden, Cuk n« zaposluje s svojimi podajam! točno vezne Igralce In napadalce. Hril>er- nik in Nikollč sta neodločna pred vrat! gostov In tudi Mar- jan Dobrajc ie nima prave moči. Baje preveč igra mali nogomet In Je izgubil pregled igre pri velikem nogometu. Skratka, fantje sestavljajo dobro moštvo, H pa Je žal še nekoliko »razgla.šcno«! J. KUZMA Zmagovalna rokometna ekipa Celja v družbi prijetnih Norvežank. Spomin, ki naj bo trajen! PIONIRSKA OLIMPIJADA: CELJANI USPEŠNI v zahodnonemškem mestu Darmstadtu so bile četrte pionirske igre ali takoimenovana pionirska oiim,- piada, katere zametek je bil dan pred leli v Celju na pobudo takratnega predsednika Atletskega dru.štva Kladivar prof. Metoda Itlenienca. Namen iger je, da se tudi najmlajši iz različnih držav srečajo in viteško pomerijo v stilu olimpijskih iger ter navežejo prijateljske stike. Za Celjem so bili organizatorji še Udine in Graz ter letos Darmstadt. Iz Celja se je tekmovanja udeležilo 3G pionirjev, ki so tekmovali v atletiki (vodila jih Je Darja Marolt), rokometu (vodil jih je Tone Goršič) in v plavanju (Bruno Toplak). Vodja celotne ekipe je bil Viki Dorn, predstavnik občine pa Boris Rosina. Nastopilo je devet ekip iz sedmih držav Velike Britanije, Norveške, ZR Nemčije, Francije, Švice, Av- strije in Jugoslavije. Celjani so osvojili pet kolajn (dve zlati in tri bronaste) ter brez poraza tudi zma- gali v rokometu. Srečanje je bilo za pionirje velikega pomena in p^etno doživetje. Tako se lepa zamisel, porojena v Celju, zdaj nadaljuje po različnih krajih Evrope in zbližuje mlade ter jim vceplja duh prija- teljstva in medsebojnega spoštovanja. T. V. INGRAD PRVAK Na republiških letnih igrah gradbincev Slovenije v LJubljani so velik usi>eh dosegli predstavniki podjetja Ingrad, ki so ponovno osvojili prvo mesto v skupni konkurenci in tako dokazali, da so na tem področju najboljši v Sloveniji. Rekreacijsko in športno živ- ljenje je kljub objektivnim težavam (številna gradbišča in razdelje- ni delavci, kar otežkoča skupne priprave) odlično organizirano, kar so zdaj še enkrat potrdili. Prvenstvo je bilo v Ljubljani, kjer ,}e nastopilo 2400 športnikov Iz 66 delovnih organizacij, ki so bile razdeljene v 363 ekip. Tekmo- vali so v sedmih panogah — odbojki, kegljanju, balinanju, šahu, streljanju, namiznem tenisu in malem nogometu. Celjani so imeli v vseh panogah ekipe, Id so se uvrstile v sam vrh ali tik pod njim, ta Izenačenost pa Jim je prinesla zanesljivo prvo mesto (366 točk) pred ljubljanskim Gradisom, kl je zaostal za 14 točk. Zmagali so — ženske v odbojki !n namiznem tenisu, moški t šahu in Ljuba Pod- brežnik v namiznem tenisu. Vsi so si tudi priborili pravico nasto- pa na zveznem srečanju športnikov gradbincev. T. V. Na posnetku je zmagovalec Popovski, ki je zmagal na 50 m prsno. Foto: Tone Tavčar EP V RIMU: SREČNO ZA NATAŠO IN PEi Edina (ne pa tudi poslednja, vsaj upamo takoh kanca« iz Celja in Slovenije na letošnji največji ^ prireditvi starega kontinenta — evropskega prv^ atletiki, ki bo od 1. septembra dalje v italijan^]^ \ nem mestu Rimu — bosta Nataša Urbančič in p^ Tako se zlata tradicija celjske atletike nadaljuje, J i ekipi za največja tekmovanja, ko nosijo majico j Jugoslavije, zbere tudi peščica celjskih atletov, peščica, saj se je zvezni kapetan Krešo Račič ocii^ bo poslal v »ogenj« resnično samo tisie, od kateri^, kaj pričakujemo, ne pa da bodo nekateri v »večno potovali zgolj kot turisti. Peter in Nataša tako nadaljujeta zlato tradicijo^ atletike, ki je bila na vseh povojnih evropskih prtj, zastopana s svojimi člani, med katerimi je najvi^^ še danes neprekosljivi Stanko Lorger, ko je na etirJ prvenstvu v Stockholmu osvojil za svetovnim rekor^ Martinom Lauerjem srebrno medaljo. Sam Lorger. nastopil kar na treh evropskih prvenstvih in to v Zj^ Stockholmu in Beogradu, kar je bil rekord vse ^ ko ga bo po sodelovanju porušila Nataša Urbani^ bo nastop v Rimu že četrti nastop na evropskem j stvu. To je vsekakor spoštovanja vreden podatek, (g Števamo, da se je skozi dolgo atletsko dobo vseskoa la med najboljšimi metalkami tako v Evropi, kot svetu. Nataša je prav zaradi izkušenosti in stabii^ formi tudi letos naš veliki up, saj je bilo malo pof^ nejših tekmovanj, kjer bi razočarala. Res je, da bo konkurenca močnejša kot kdajkoli prej, vendar i zaradi preje omenjenih elementov menimo, da bo ^ Prednost obeh celjskih predstavnikov za iet evropsko prvenstvo v Rimu je tudi v tem, da sta ^ pravljala v »zatišju«, brez posebnega hrupa in cerernu ki je tako značilen za ostale člane ekipe za Rim. T( je tudi dalo več možnosti, da se resnično posvetita pi vam, ne pa ostalim, postranskim zadevam, za kale. po prvenstvu mnogo več časa. Peter se je umaknil rm svoje bojišče Roglo na f. ju, kjer si je polnil pljuča s svežim zrakom, da bo gel rimsko vročino. Po zadnji odločitvi bo Peter j, nastopil na 5 in 10 km, ker pač strokovnjaki merdji ima tu še največ možnosti, da kaj doseže. Peter prša bo zadovoljen, če bo v teku na 10 km vsaj dvajset je konkurenca tako močna, da je potrebno resnično go vsega, da bi se vsaj nekaj doseglo. Kdor pa pom skromnega atleta potem ve, da bo poskušal doseii da nas ne bo razočaral. Sicer pa je prav v letošnji i dosegel že veliko in tako lahko vsaj delček tega M čakujemo v Rimu. Kakorkoli že, z zanimanjem bomo spremljali evn prvenstvo v atletiki v Rimu. Prvič zaradi nartoo-reikreacijske aktivno^ sti In tekmovaJn^a športa v igrah, ki so izredno atraktivne za gledalce. To- krat ne bi govorili o investitorju, raz- sežnosti novega objekta in širšemu pomenu tega objekta za velenjsko ob- čino. Novi objekt bo ob vstopu v Velenje iz CJeljske smeri ob centralni avtobus- ni postaji, ki je tako funkcionalno le- po povezan z ostalimi športnimi rekreacijskimi objekti v zaokro^' celoto. Naj jih kar naštejemo: ob' leškem gradu urejeno smučišče s s^ nim topom, razsvetljavo in sodoW smučarsko vlečmco; v podaljšku j® gozdu nad Herbesteinom izpelji TRIM steza, telovadnica v naravi; podaljšku sledijo športni objekti pokriti plavalni bazen, olimpijski ' prti plavalni bazen, teniška igr^ tem športnim objektom sledi centralno otrošlco igrišče z razno^ nimi napravami in opremo. Sp®'? dvoran« bo sedaj smotrno zaklj^ ta venec šix>rfcnih objektov. Smo^ in urejenost že dosedanjih športn^>^ kreacijskih objektov človeka lahko ^ ravnost le navdušujeta, želeti je I«' bi ob in na teh objektih občani starosti novega mesta Velenja ^ ^ talih krajev te občine, bogaitiU svojega prostega časa in se ob ŠP no-rekreacijskih aktivnostih ^^^^ hično in fizično sproščali ter za svoj uspešnejši jutrišnji dan. ^ žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK 29. avgust 1974 —. žt. 34 — 29. avgust 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 Albin Lah iz Polzele je upokojeni sodar pri 60 letih. Se vedno pa je poln življenjske ene^-gije in izvirnih domislic, kako urediti okolico svoje hiše. Svojemu poklicu pri- merno si je na vzpetini za svojim domom omislil vrtno utico v verikanskem sodu. V njem je prostora za deset ljudi. Za mimoidoče je utica zelo zanimiva in marsikdo si jo želi ogledati. Albin je zanjo prejel tudi priznanje Hortikultumega društva Polzela. . Tekst in foto: T. Tavčar TONEFORNEZZI-TOF »2ivio, TOF! Si danes pr- vič v Preboldu? »Da! Bi že prej prišel, pa ni bilo časa. Bil sem na Ki- tajskem, i>a v Ameriki, pa na Islandu, pa ...« »Dovolj! Bolje bi bilo, če bi povedal, kje še nisi bil. Bi lahk oprimerjal Island, pa Kitajsko in Ameriko z Jugoslavijo?« »Lahko! Kitajska je dežela smehljajev, mi pa smo sme- šna dežela. Island je mrzla dežela, Jugoslavija pa topla država z zamrznjenimi pla- čami. No, v Ameriki je pa mafija. Pri nas matije, hva- la bogu, ni, so pa trgovci«. »Ko smo že pri maiiji, pardon, pri trgovcih. Kaj meniš o najnovejših podra- žitvah pri nas?« »Smo že tako vsega nava- jeni. Veš, ko so se prvič po- dražile cigarete, sem nehal kaditi, ko se je podražil al- kohol, sem neiial piti, ko pa so sedaj podražili še kruh, se resno bojim, da bom od samega zdravja umrl.« »Kaj meniš o naših delav- cih?« »Veliki čarovniki so. če- prav več porabijo kot zaslu- žijo, vseeno dobro živijo.« »Baje si bil že zaprt.'« »To že! Že dvakrat. Pa so mi odvajalna sredstva kar dobro pomagala.« »Katera pa so ta odvajal- na sredstva?« »Nočem delati reklame to- vami. Sicer pa tako vsak ve, da 90 najboljša odvajalna sredstva naše plače.« »Si bil letos kaj na mor- ju?« »Bil, bil, pa sem ;mel ob- čutek, da je sedaj na našem Jadranu prav tako kot leta 1941. Povsod sami Nemci.« »Kaj bo sedaj, ko je Ni- xon odstopil In kaj bo s Fordom?« »Me ne zanima. Jaz imam fiaita.« t »Zanima me tvoje mnenje o novem delegatsl^em siste- mu?« »Blazno mi je všeč. Sploh mi je zadnje čase pri nas vse všeč.« »Kaj na primer?« »Nočem nič konkretnega reči, da se ne bi komu za- meril.« »Tvoje mnenje o ljudeh s področja Celja?« »O Celjanih ne bi govoril, ker sem moškega spola. Ce- Ijanke so pa čudovite. Ce- Ijanke so ene najlepših de- klet v vesolju. To bo ver- jetno vpliv cinlcame, zato predlagam, da tudi drugod zgrade čim več cinkarn.« »Marjeta 7rabec je tudi doma iz okolice Celja ...« »Na žalost je Marjeta Vra- bec res doma iz okolice Ce- lja. Sicer pa izjeme potrju- jejo pravilo.« »Nekateri te imajo za pc't nika, drugi za novinarja, tretji trdijo, da si satirik. Kaj si torej?« »Ko sem v letalu, sem pot- nik, ko dobim mesečno pla- čo, sem novinar, kadar pa me zmerjajo, sem satirik, če vse skupaj združimo, lahko rečem, da .sem TOZD — To- fova Organizacija Združene- ga Dela«. »Bi rad .še sam kaj p dal?« »Bi, pa se bojim, oa moral zaradi tega kje k več govoriti.« »Živio!« »Ja, ja, vsi živijo.« »Mislil sem — na ss nje! Nisem mislil na to, vsi, kljub visokim ces lahko živijo.« »Niti ni tako hudo, Je misliš na boljši jutri, ko vse še dražje.« »Nisi bil morda v teh govorih nekoliko preosti »Pri nas je svoboda ji ra!« »2e, že, dra,gi Tof, i pak...« »Hočeš reči, da je aa svobode bolje biti tiho?« »Hopla, danes sem pa s; ševal jaz, ne ti. Hvala a govor«. »Pozdravi mi vse Bralci tednika! Pozd Ijam vas v Tofovem ima JANEZ VEDE LJUBEZEN PO SVETU Pleme južnoameriških In- dijancev Janomame živijo naj- vzhodni Kolumbiji. Njiho\-e vasi so ob reki in živijo naj- več od ribolova ter lova v gozdovih. Ženske priprpvljajo tudi rastlinsko hrano. V trop- skem pasu so ti Indijanci zve čine nagi. ■ čez ledji imajo pri- vezane ozke pasove, ki so pri ženskah spredaj podaljšani v nekakšne rese, moškim pa pas drži votlo cev, v kateri imajo varno spravljeno svo- je premoženje. Čeravno ta cev ponavadi pripomore k te- mu, da so moški spolno šib- kejši in celo nesposobni, jo imajo za rešalno, ker jih bra- ni pred vodnimi mikrobi in poškodbami. Težko bi Jano- mami vzdržali kot močnejši spol, kot gospodarji ob tako široki spolni zan-ogljivosti, če bi ne bi.l pri njih vpeljan skraj. no podrejen položaj ženske. Moški se sicer za ljubezen borijo. Borijo se celo tako, da morata dva bojevnika izme- noma mirovati, medtem ko drugi pretepa s pestjo, vrvjo ali gorjačo. Zmagovalec dobi dekle in dekle se v znak svo- je privolitve vrže potrebuške na zemljo. Ko zmogavalec dekle sune z nogo, se dekle pobere s tal in odide z njim v njegovo kočo." Janomama ženske so od ma- lega vzgajajo tako, da so mo- žu povsem pokorne. Tudi pri ljubezni je tako. Janomami vzemajo ženske na živalski način, od za.dnje plati. Ženske morajo ves čas biti nepremič- ne, kajti vsak gib bi pomenil da se hočejo moškega rešiti in da ga ne marajo. Zato Ja- nomamke redkokdaj doživijo vrhimec, če sipiloh kdaj. Lju- bezen pri njih ne obstoja. Je samo vdanost možu in materinstvo. To naj bo za žensko, ki sme jesti šele, ko so se najedli možje, povsem dovolj. REKLI SO: Francoski pisatelj Ana- tole France je povedal o ženskah tole: »Lepe ženske so kakor sadje: zgodi se, da pa- dajo, če jih pravočasno ne oberejo.« XXX Slavna balerina iViargot Fontayne je nekoč deja- la: »Gentleman je gentle. man, ki se mu ni treba delati gentlemana.« XXX Francoski politik Geor- ges Clemenceau je o tan- gu dejal: »Pri tangu vidimo sa- mo obraze, ki se dolgo, časijo, in zadnjice, ki se zabavajo.« TUDI POKLIC Mama.obi.šče hčer v bogato opremlje- nem stanovanju. Marljiva žena se ne more načuditi: »Veliko moraš zaslužiti, da si si tako hitro toliko kupila. Kaj pravzaprav delaš?« »Moj poklic je nadomeščanje, mama.« »In koga nadomeščaš?« »Zakonske žene!« je glasil odgovor. LOČENI SPALNICI Mati poročeni hčerki na obisku: »No, nič ne rečem, ločeni spalnici sW velik luksuz. Vendar sta vidva mlad pa' Kaj storita, če se vama zahoče ljubezni?" »Enostavno. Vsakokrat, ko se mu zaho^ če, moj Jožek požvižga in jaz vem, da bi me rad v svojo sobo.« »In če se zahoče tebi?« »Takrat potrkam na njegova vrata vprašam, ali sem dobro slišala, da je žvižgal.« ■■■■MnnnnnBHK^^K^BKan^vBMMBaBsaani^MMaBnMaesaEirsMnanaaia^^ T? BocLraaasaeszs". TT:^'.-ts^^ NUVJ TEDNIK - GlasUo občinsKih organizacij SocialističDe zveze deiovnegs ljudstva Celje Laško Slovenske Sentjui Sm^je pn Jelšah to Zaiec — UrooniSrvo: Jeije Gregorčičeva a poSm: preoai 161; Naročnina m ogl^s^ ' V Kongresa 10 - Glavni m cKlgovomi oreanilc: Jože Vollana fennični urednik. Drage Medvea - Hedaiscija. MiiaD ^ Jure Krašovec. I>ominUM PoS Muan Seničar Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Stopai Milenke StT^ rone Vrabi — Izhaja vsak CemeK - Izdaja ga OGP »Delo« Ljubljana — Rottopisov ne vračamo — Cena mezne številke 2 din - Celoletna oaročmna 75 din polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljs^'® reiei.. uredništvo 223-6y m 231-05 oaaii oglas m oaročmne 228-DO.