Javna razprava o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja
Bodimo kritični in ustvarjalni
Vteku jejavna razprava okritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravlja-nja. Gre za analizo, ki je v središču pozornosti jugo-slovanske javnosti, saj je po večletnem intenzivnem delu končno zagledala beli dan. Tudi v naši komuni smo (o KS) in borno še organizirali več razprav o vprašanjih, ki jih obravnava analiza. Zato smo se od-ločili, da z njeno vsebino na kratko seznanimo ob-čane tudi preko tega glasila — Javna tribuna. To lahko storimo le s kratkim povzetkom, kar je vseka-kor bolje kot pa nič, saj vemo, da 190 straniobsega-joča knjiga ne bo prišla v vsako družino, njena vse-bina pa je tako aktualna, da mora animirati vsako gar, ki mu je pri srcu nadaljnji razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti.
Namen razprave je, da širše preverimo podano oceno stanja, jo dopolnimo s svojimi spoznanji in iz-kušnjami ter na tej podlagi prispevamo k dograditvi in učinkovitosti političnega sistema. Predlogi, ki jih vsebuje analiza, namreč ne posegajo v lemelje si-stema, temveč so usmerjeni v njegovo dograditev in dosledno uresničevanje. To izhodišče, ki se prepleta skozi vso analizo, je izrednega pomena, zato mo-ramo našo aktivnost in razmišljanje osredotočiti v to smer.
Javna razprava, ki bo zajela vsa delovna in živ-Ijenjska okolja, naj bi bila zaključena s sejo repubS-ške konference S2DL v mesecu marcu.
Pa se na kratko sprehodimo skozi obsežno anali-zo.
V prvem delu je podana ocena delovanja politič-nega sistema v celoti in njegovih posameznih delov, v drugem pa so predlogi nujnih sprememb.
V oceni stanja je poudarjeno, da obstaja velik raz-korak med ustavno opredeljenim in v družbeni praksi uresničenim položajem delavca v združenem delu in v družbi v celoti, kar še posebej velja glede odločanja o celotni presežni vrednosti. Krepili so se etatistični odnosi, predvsem v republikah in AP. Pri odločanju presežne vrednosti in dohodku so imele odločujočo besedo polltične. izvršilne, poslovodne in upravne strukture od občine do federacije. Odtu-jevanje dohodka delavcem je negativno vplivalo na njihovo motiviranost za dobro gospodarjenje in na samoupravno organiziranost združenega dela, ki je v bistvu dezintegrirano.
Kritično je ocenjeno delovanje subjektivnih sil. Ni bilo dovolj usmerjeno v zagotavljanje nujnih druž-benih pogojev, da bi v praksi zaživel ustavni položaj delavca. Premalo se ukvarjajo z bistvenimi vprašanji življenja in dela delovnih Ijudi in občanov, njihova stališča pa so preveč posplošena in deklarativna ter premalo oprta na interese članstva.
Številne slabosti v delovanju političnega sistema so izraz tudi pomanjkljivosti pravnega sistema, za katerega je značilen pretirani normativizem, oz. tež-nja po ekstenzivnem in prepodrobnem urejanju družbenih razmerij kot tudi medsebojna neusklaje-nost in konzistentnost pravnih norm. Stanju, v kate-rem se nahajamo, je po oceni analize botrovalo tudi neustrezno uresničevanje odgovornosti, saj posa-mične odgovornosti pogosto ni oziroma se spremi-nja v neopredeljeno kolektivno odgovornost. Tudi glede znanosti in družbenega sistema informiranja analiza ugotavlja, da se nista v zadostni meri uvelja-vila.
V oceni delovanja posameznih delov političnega sistema analiza najprej obravnava samoupravno odločanje delavcev. Že uvodoma lahko preberemo, da je »nedograjenost celovitega sistema proizvajal-no-funkcionalne in družbene organiziranosti zdru-ženega dela eden ključnih vzrokov, ki otežujejo, da bi delavci postali subjekt odločanja o sredstvih za razširjeno reprodukdjo in hkrati preprečuje, da bi prek delegatskega sistema postali dejanski nosilci politične oblasti«. Preobrazba odnosov v združe-nem delu je bila močno usmerjena k formalnemu spreminjanju obstoječih organizadjskih oblik, za- s nemarjena pa so bila vsebinska vprašanja, kot ra-zvoj, dohodkovni odnosi, združevarrje dela in sred-stev, upravljanje skupno ustvarjenega dohodka, dolgoročni skupni interesi in cilji, usklajevanje ra-
zvoja in poslovne politike... Organiziranje TOZD in DO je marsikje razumljeno kot enkratna reorganiza-cija, ne pa kot osnova samoupravnega organiziranja združenega dela in dinamičen proces. Mnoge TOZD, ki izkoriščajo svoj monopolni položaj in druge ugodnosti pri phdobivanju dohodka, se zapirajo in ne povezujejo v DO in SOZD na dohodkovnih teme-Ijih. Zaradi številnih slabosti v delovanju TOZD in DO so v zadnjem obdobju prisotne težnje po ukinjanju TOZD, kar analiza graja, saj se s tem ruši ustavna zasnova sistema samoupravnega združenega dela.
Glede odločanja delavcev v združenem delu ana-liza opozarja, da v praksi ni v zadostni meri prisotno spoznanje, da je odločanje z osebnim izjavljanjem in odločanje preko delegatov in delegacij enotni pro-ces uresničevanja pravic delavcev v združenem delu. Graja prakso preširokega koriščenja instituta osebnega izjavljanja (zbori delavcev so pogosto formalnost) in podcenjevanje odločanja preko de-. legatov v delavskem svetu. Ugotavlja pomanjkljivo-sti in nedorečenosti v samoupravni regulativi glede opredelitve funkcije upravljanja, vodenja, strokov-nega predlaganja in odločanja, kar vse vpliva na sam sistem odločanja in tudi uresničevanja odgo-vornosti. Sicer pa tudi kadrovska politika v združe-nem delu ne ustreza daižbenim potrebam, saj izbira nosilcev poslovodnih in drugih vodilnih f unkcij ne po-teka na podlagi ocenjevanja uspešnosti in sposob-nosti.
Analiza razčlenjuje tudl slabosti v dejavnostih go-spodarske infrastrukture, za katere je značilna pre-vladujoča vloga družbenopolitičnih skupnosti pri do-ločanju pogojev gospodarjenja in razvoja. Razčle-njuje tudi težave, ki spremljajo zadovoljevanje skup-nih potreb v družbenih dejavnostih, na podlagi svo-bodne menjavedela in delovanja SIS na teh področ-jih. Tudi tu je vloga države močnoprisotna. V bistvu se še vedno ohranja proračunski sistem, le v drugi obliki — preko financiranja SIS, pri čemer pa vloga uporabnikov in izvajalcev ni odločilna, pač pa izvršil-nih organov in strokovnih služb. Sicer pa smo o tej problematiki v naši republiki obširno razpravljali in v teku so že priprave za spremembo zakonodaje.
Ugotovitve glede uresničevanja ustavne zamisli krajevne skupnosti so takšne, kot smo jih pred krat-kim oblikovali v Ljubljani, ko smo temeljito razprav-Ijali o tej terni. Ključni problem njihovega delovanja je nezadostna materialna osnova za njihovo delo, premajhno sodelovanje z združenim delom in skro-mno vključevanje delovnih tjudi in občanov v pro-cese odločanja.
Glede delegatskega sistema analiza ugotavlja, da v praksi niso uresničene vse družbene predpostav-ke, ki bi zagotctfile njegovo učinkovitost. Temeljna sestavina delegatskega sistema, to je temeljna de-legacija, je najslabše razvita. Delegacije so prepuš-čene same sebi, njihovemu delu in zagotavljanju pogojev pa poslovodni organi, samoupravni organi, strokovne službe, pa tudi subjektivne sile posvečajo premalo pozornosti. Vzporedno z ustavno oprede-Ijenim sistemom delegatskega odločanja pa je v praksi vse bolj prisoten paralelni ststem administra-tivnega etatističnega odločanja, zaradi katerega je delegatsko odločanje često le formalno. Analiza še posebej poudarja nezadwo!jivo uresničevanje vloge zborov združenega dela ter slabosti v delova-nju izvršilnih in upravnih organov.
Glede delegatskega volilnega sistema naj opozo-rimo na ugotovljeno slabost, da se je po vseh dose-danjih delegatskih volitvah izgubila vez med delega-cijami in delegati ter delegatsko bazo, vloga delov-nih Ijudi in občanov pri volitvah pa je bila omejena na formalno potrjevanje dejansko že vnaprej izbranih kandidatov, še zlasti za vodlne funkcije.
Kadrovsko politiko pri opravljanju družbenih funk-cij so spremljale številne slabosti: privatizacija druž-benih funkcij, monopol posameznikov in ožjih sku-pin, pa tudi politično izvršilnih organov in DPO, lea-derstvo, sektaštvo Itd. Nezadovoljivo se uresničuje načelo vračanja funkcionarjev po izteku mandata v delovna okolja. Močno je prisoten politični profesio-nalizem in kroženje, še zlasti na pomembnejših
funkcijah. Enoletni mandat je bil nekritično uvajan, saj se ni dovolj upoštevala vloga in pomen posa-meznega organa ter raven njegovega družbenega organiziranja.
Analiza posebej razgrinja tudi nekatere slabosti v uresničevanju ustavne zasnove komune in to še zlasti na področju stanovanjskega, komunalnega in drobnega gospodarstva, kot medsebojnega sodelo-vanja medobčinami.
Glede odnosov v federaciji poudarja, da je največ slabosti pri uresničevanju skupnih interesov na po-dročju usklajevanja skupnega gospodarskega in družbenega razvoja ter zagotavljanja enotnosti ju-goslovanskega trga. Glede zveznega zbora posebej poudarja premajhno povezanost delegatov z dele-gatsko bazo, glede zbora republik in pokrajin pa dol-gotrajno usklajevanje skupnih interesov, ker so često premalo upoštevani skupni in dolgoročni inte-, resi za razvoj celotrie države, preveč pa interesi po-sameznih republik in AP.
Razumljivo, analiza ni mogla mimo ustavnosti in zakonitosti, glede katerih ugotavlja nedosledno uporabo prava na številnih področjih, kršitve pravnih predpisov tudi s strani tistih, ki bi morali skrbeti za dosledno uresničevanje predpisov. Poseben pro-blem predstavlja tudi neizpolnjevanje samoupravno sprejetih obveznosti. Družba je soočena s pojavi družbene nediscipline, korupcije in ogrožanja druž-benega premoženja. Po oceni analize subjektlvne sile niso storile dovolj pri razvijanju družbene zavesti o nujnosti spoštovanja ustavnosti in zakonitosti.
V drugem delu analiza daje številne predloge nuj-nih sprememb za učinkovitejše delovanje in dogra-jevanje potitičnega sistema socialističnega samou-pravljanja. Predlogi se nanašajo na učinkovito ure-sničevanje družbene reprodukcije, uresničevanje jn nadaljnje razvijanje samoupravnega organiziranja, kakovostno in učinkovito samoupravno odločanie, zagotavljanje družbenega vpliva pri opravljanju de-javnosti posebnega družbenega pomena, izpopol-njevanje delovanja in nadaljnje razvijanje delegat-skega skupščinskega sistema, usklajevanje volil-nega sistema z bistvom delegatskega sistema, na-daljnjo demokratizacijo kadrovske politike in krepi-tev odgovomosti pri opravljanju družbenih funkcij ter dosledno uresničevanje ustavne zasnove dtiižbeno-politične skupnosti ter dosledno in učinkovito ure-sničevanje ustavnosti in zakonitosti. Mnogi predlogi se nanašajo tudi na izboljšanje ustavne vloge sub-jektivnih sil v političnem sistemu socialističnega sa-moupravljanja.
. Pričakujemo, da se boste v čimve^em številu vključili v javno razpravo ter kritično in ustvarjalno prispevali, da bodo nove rešitve izhajale iz življenja in dejansko zagotovile odločujoč položaj delavca v združenem delu. Bodite pobudniki za organiziranje razprav v svojih okoljih.
Konkretneje bomo o teh predlogih poročali v pri-hodnji številki glasila.
Trgovski delavci v pokoju
Maximarket vabi k sodelovanju
V Emonini Trgovski hiši Maximarket vas vabi-jo, da se kljub upokojttvi ponovno vključite v delo' na enem od številnih oddelkov. Maximarketovi razlogi za takšno vabilo so prav enostavni: mnogi med vami še vedno čutite potrebo po sti-kih z Ijudmi in delovnim okoljem ali kakor bi rekli mnogi med vami: »TRGOVSKA ŽILICA Ml NE DA MIRU«.
Prav je, da vam ta žilica še vedno utripa. Oglasite se v kadrovski službi Maximarketa, kjer boste izvedeli vse potrebno o vključitvi v delo.