PROGRAMSKE USMERITVE ZA L. 1982 O seji občinske konference SZDL, ki je bila 17. decembra lani in katere namen je bil oceniti delo te frontne organizacije v letu 1981 ter na podlagi poročil, razprav in izku.šenj začrtati naloge za naprej, smo že pisali v novoletni številki Naše skupnosti. Tokrat v celoti ob-javljamo programska izhodišča za delo konference in njenih organov v letošnjem letu in del uvodnega govora predsednika OK SZDL Aleša Kardelja. Od razprav, ki so jih prispevali Anton Korošec, Marina Ju-vančie, Marko Roth, Mira Hladnik, Dino Kodarin, Zofija Barbič, Nuša Kerševan, Vlada Djokič, Miloš Nikolič, Slavko Gerlica in Alek-sandar Čarapič, objavljamo nekatere poudarke. Ugotovitve in spoznanja, ki so razvidna iz poročila občinske konference SZDL in njenih or-ganov, programska izhodišča za obdobje 1979—1982 ter neka-tere druge neposredne naloge, ki nas čakajo ob kongrcsih in volil- nih pripravah, so temeljna izho-dišča delovnega programa socia-listične zveze in njenih frontnih delov v letu 1982. Programske usmeritve so pri-pravljene na osnovi skupaj do-govorjenih nalog subjektivnih socialističnih sil naše občine in vsebujejo tiste neposredne nalo-ge, ki so povezane z našim vsak-danjim delom in življenjem. Široko razvejana frontna in mobilizacijska vloga SZDL se bo tudi v letu 1982 morala odražati in odigrati pomembno vlogo pri nadaljnjem razvijanju samou-pravljanja in delegatskega siste-ma, uresničevanju planskih nalog in trdno zastavljenih stabi-lizacijskih prizadevanjih. Prav tako se bo morala SZDL uve- Ijavljati kot fronta v samouprav-nem socialističnem sistemu in posvetiti vso pozornost nadalj-njim nalogam pri usmerjenem izobraževanju in preobrazbi osnovne šole z elementi celod-nevne osnovne šole, v kadrovski politiki in pri pripravah na voli-tve pri razvoju ljudske obrambe in družbene samozaščite, pri pri-pravah na kongrese in pri uresni-čevanju kongresnih dokumen- tov- Nadaljevanje na 3. strani ¦¦ (Nadaljevanje s 1. strani) ¦ SAMOUPRAVLJANJE IN DELEGATSKI SISTEM V ospredju aktivnosti obfiinske or-ganizacije SZDL v letu 1981 je bil samoupravni, komunalni in delegat-ski sistem. Zato so sklepi in stališča, ki so bili ob tem sprejeti, naša osnovna naloga, da le-te tudi uresni-čimo. Ocena delovanja delegatskega sistema nam mora služiti kot osnova za pripravo na volitve. To pa nas ob-vezuje. da odpravimo slabosti, ki so se pokazale v dosedanjem delu. Ve-liko več pozornosti bomo posvetili delu delegacij ter izobraževanju de-legatov, kj bodo ob volitvah sprejeli svoje obveznosti. Prav izobraževanje delegatov bo zahtevalo, da se bomo frontno lotili te odgovorne naloge, saj v dosedanjem delu na tem po-drofju nismo našli najboljših rešitev. V krajevni skupnosti, pri življenju in delu v KS nasploh bomo tudi v bo-doče posvečali vso pozornost uresni-čevanju ustavne vloge KS.Krepitev in uresničevaoje vseh oblik samou-pravnega in dnižbenopolitičnega de-lovanja delovnih ljudi in občanov je naloga vseh subjektivnih socialistič-nih sil. Zato moramo tudi v bodoče voditi dniibenopolitično aktivnost v smeri nadaljnjega preoblikovanja KS ter zgraditi življenjsko skupnost, v kateri bodo krajani resnični obli-kovalci inuiesničcvatciskupaj zastav-ljenih in na samoupravni osnovi do-govorjenih nalog. Pri uresničevanju te naloge bo temelj naših letošnjih aktivnosti uresničevanje sklepov in stališč, ki smo jih sprejeli ob razpravi o uresničevanju ustavne vloge KS. URESNIČEVANJE PLANSKIH NALOG IN STABILIZACIJSKIH PRIZADEVANJ Iz poročila o opravljenem delu in iz ocene izvajanja resolucije o druž- benoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 je razvidno, da ne dosegamo zastavljenih ciljev. Zato moramo v letu 1982 narediti vse, da nakazan? slabosti odpravimo ali vsaj omilimo. Zaključki 21. seje CK ZKJ in pred-sedstva SFRJ so obvezujoči za vse delovne Ijudi in občane. Zato se mo-rajo tako družbenopclitične organi-zacije kot samoupravni organi orga-nizirati tako, da bodo prilagojenj ra-zmeram v svojih okoljih, pa naj bo to v OZD, KS ali na ravni občine. Pov-sod morarao ponovno preveriti real-nost planskih dokumentov, vse ak-tivnosti pa usmeriti v tiste organiza-cije, ki srednjeročnih planskih doku-raentov sploh $e nimajo. Stabilizacij-ska prizadevanja pa morajo temeljiti tudi na varčevanju, samoprispevanju in prostovoljnem delu, še zlasti mla-dinskem. Socialna politika in priza-devanja za čimboljše življenjske ra-zmere delovnih ljudi in občanov mo-rajo biti prisotna v programih vseh frontnih delov, da bomo lahko ure-sničevali zahtevne mobilizacijske na-loge. Ob pripravi planskih dokumentov, uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana za obdobje 1981—1985 v letu 1982 s predlogom resolucije za leto 1983 pa moramo v prvi polovici leta 1982 obratovati tudi smernice za pripravo dolgoroč-nega plana občin in mesta Ljubljane od leta 1986—1995 z nekaterimi elementi do leta 2000. METODE DELA SZDL KOT FRONTE PRI KREPITVI IN RAZVOJU DRUŽBENOPOLITIČNEGA SISTEMA Ocena dela občinske konference SZDL in njenih organov kaže, da bo treba vprihodnje še dograditi take oblike in metode dela kot smo orga-niziranost. Nekateri odbori, sveti in komisije so bili le na papirju ali pa so sodelovali zgolj formalno. Zato jih bo treba kadrovsko izpopolniti, saj je ponekod delo slonelo na nekaj čla-nih. SZDL mora vložiti vse napore v zadovoljevanje neposrednih živ- Ijenjskih interesov in potreb delov-nih Ijudi in občanov. Zato mora biti prisotna v vseh tenčicah družbenega življenja, v vseh okoljih. Z uresniče-vanjem zakona o stanovanjskem go-spodarstvu, hiSno samoupravo, hiš-nimi sveti, uličnimi in terenskimi od-bori SZDL moramo prodreti tudi tia, kjer do sedaj nismo bili pnsotni. Se bolj in neposredno moramo razvijati in dajati vlogo potrošniškim svetom in konferenci svetov potrošnikov pri občinski konferenci SZDL, saj so se v dosedanjem delu pokazali kot učinkovit organ, ki lahko veliko pri-speva k preskrbi prebivalstva nas-ploh, še posebno pa v obdobju zao-strenih stabilizacijskih razmer, v ka-terem bo zmanjšano razkošje pre-skrbe. Na osnovi sprememb statuta SZDL Slovenije in pravil ter poslov-nika obdinske konference pa bo treba opraviti še nekatere druge na-loge, ki so vezane na to. Gre za po-dročje, ki je bilo v SZDL doslej še premalo prisotno. V večji meri se moramo posvetiti politično nadzorni funkciji SZDL v sisternu socialistič-nega samoupravljanja ter na tej osnovi spremljati ter ocenjevati ure-sničevanje sprejetih in dogovorjenih nalog, družbenih dogovorov in sa-moupravnih sporazumov v občini in mestu Ljubljana. Še naprej bomo krepili vlogo po-svetov s sekretarji krajevnih konfe-renc kakor tudi delovnih srečanj v posameznih KS, ter tako poskušali skupaj reševati probleme, s katerimi se srečujejo aktivisti v posameznih krejavnih konferencah SZDL. Pri uresničevanju frontne in mobi-lizacijske vloge SZDL pa bomo po-svetili veliko več pozornosti delova-nju družbenih organizacij in društev terviogiZSMSkot usklajevalcu inte-resnih dejavnosti tega področja kakor tudi organiziranosti mladih v krajevni skupnosti nasploh. VSEBINSKE, ORGANlZAajSKE IN KADROVSKE PRIPRAVE NA SKUPŠČINSKE VOLITVE Že v letu 1981 je bilo ob pripravah na skupščinske volitve opravljenega veliko dela, vendar je bil to le del izredno pomembne naloge, ki jo mora socialistična zveza izpeljati z vso odgovornostjo. Kadrovske, vse-binske in organizacijske naloge ob pripravah in izvedbi skupščinskih in delegatskih volitev so prava temeljna in najodgovornejša naloga sociali-stične zveze v letu 1982. Oceniti moramo uspešnost celot-nega mandata skupščin sisov in druž-benopolitičnih skupnosti ter na tej osnovi voditi aktivnost ob pripravah in izvedbi volitev. Načela kadrovske politike bomo dosledno upoštevaii ter kandidirali in izbrajj take Ijudi, ki so s svojim delom in odgovornostjo dokazali, da so pripravljeni sprejeti in se bojevati za uresničevanje spre-jetih usmeritev ter s krepitvijo osebne in skupne odgovornosti ure-sničevati zastavljene cilje. (JSMERJENO IZOBRAŽEVANJE IN UVAJANJE ELEMENTOV CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE Koordinacijski odbor za usmer-jeno izobraževanje in koordinacijski odbor za usmerjanje in spremljanje vpisa v usmerjeno izobraževanje sta leta 1981 odigrala pozitivno vlogo, vendar bo treba vložiti še veliko na-porov predvsem pri zagotavljanju izvajanja programa v tnoščanski gi-mnaziji. Pri uvajanju celodnevne osnovne šole pa bo treba pri krajevnih konfe-rencah SZDL za posamezne šolske okoliše ustanoviti odbore za uvaja-nje elementov celodnevne osnovne šole ter pričeti z uresničevanjem ne-katerih nalog s tega področja. VLOGA SZDL PRI RAZVIJANJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRtZBENE SAMOZAŠČITE Pomembne dobre izkušnje, ki smo jih dobili ob izvajanju nalog, pa tudi nekatere slabosti, ki so se pokazale v vaji Ljubljana 80—81 ter pri drugih opravljenih nalogah s področja NNNl" ler izobraževanju občanov » področja Ijudske obrambe in druž-bene samozaščite, nam bodo v pri-hodnje služili za temelj naših aktiv-nosti, da dodelamo in zadamo naloge SZDL v tisti smeri, kot jo mora le-ta odigrati na tem področju. Naša te-meljna naloga bo tudi v bodoče po-družabljanje ljudske obrarabe prek raznih oblik izobraževanja in uspo-sabljanja občanov, vključevanje mladih in žena ter njihovo usposab-ljanje kakor tudi graditve obrambne in samozaščitne kulture v zavesti vseh občanov. ALEŠ KARDEU, predsednik OK SZDL naše občine: »V okviru socialistične zveze smo dobršen del aktivnosti posvctili zaostrenim ra-zmeram v gospodarjenju, ob tem pa smo tudi z vso odgovornostio in re-snosljo poglabijati delo na področjih, povezanih z vprašanji, ki se dnevno pojavljajo. Tu mislim na največjo širino uveljavljanja in utije-vanja naših nacel in prakse glede negovanja svellih revoliuionarnih tradicij narodnoosvobodilnega boja, bratstva in enotnosti, miru in poli-tike neuvrščenih. Dejavnosti v fej smeri je bilo veliko, tudi ob akcijah, kjer se je izkazovala naša solidarnost in humanost, kot tudi ob tem, da smo lelos imeli jubilejno lelo, tesno povezano s številnimi pomembnimi dogodki pred 40 leti. Naj naštejem nekalere aktivnosti, v katerih je socialistična zveza v vsej svoji frontai prepletenosfi na vseh ravneh odigrala pomembno vlogo! Na prvo mesto bi kazalo postaviti našo trdno in odločno voljo, ki je bila kronana z zmago ob izidu referenduma za III. samoprispevek. Z zadovoljstvom lahko ugolovimo, da smo v naši občini dosegli najboljši odstotvk udeležbe na referendumu v Ljubljani, pa tudi najvišji odstotek glasovnic »za«. Pohvala gre vsem, ki so se ob tem angažirali. Mislim, da je najboljši dokaz, kaj in kako smo delaii, uspcšen izid re-ferenduma za III. samoprispevek v Ljubljani. Kekel bi: Tc/ko je šlo, ampak što je, in to kar dobro. Izkazaio pa se je tudi, da bi vendarle bilo lahko še boljše, da nismo povsod odigrali svoje vloge in funkcije in da še vedno nismo organizirani tako. da lahko pridemo do vsakega cloveka ali on do nas. Ne gre za fizični, pač pa za vsebinski prislop. Ta samoprispevek je bil dovolj močna in trdna preizkušnja za širše dru/benopolitično merjenje naše zavesti, prepričanosti in ne nazadnje tudi predanosti našemu sistemu kot tudi sočloveku. Ob tem pa je bila izpričanost vzhodnega predela mesta — kot v dneh revolucije — ven-darie še nekoliko bolj povzdignjena in trdna. Sam izid in rezuliat refe-renduma so pokazali še nekaj: namreč, da je bil v pretežno deiavskih področjih uspeh nesporen.« NUŠA KERŠEVAN, pred-sednica MK SZDl. je govorila o problematiki mladinskega pre-stopništva in o pripravah na voli-tve. »Menim, da bomo morali v dejavnost mladinske organizacije v večji meri kot doslej vključevati tudi klube tehnične kulture, lako da bomo zajeli tudi mlade, ki de-lujejo na primer v taborniških in planinskih organizacijah. Tudi mladinskih delovnih brigad zad-nja leta nismo izkoristili tako, kot bi jih lahko; da bi namreč mlade navajali na drugačen odnos do dela, na tovarištvo in sodelova-nje. Prav tako menim, da je pri pri-pravah na volitve nujno v delega-cije vključiti večje število mladih. To pa zafo, da bi aktivno sodelo-vali v samoupravnih inleresnih skupnostih, v skupščinith, v dele-gacijah in v konferencah delegacij in da bi prek njih uveljavljali svoje pravice in dotžnosti, izražali svoj intrres za reševanje probfemov. Mislim. da je prav mlajša popula-cija tista, ki je izredno zainteresi-rana. kako se rešujejo problemi na področju stanovanjskega go-spodarstva in socialne politike nasploh.« MARINA JCVANČlC, pod-predsednica občinskega sveta zveze sindikalov naie občine, je govorila o skupnih nalogah SZDI in sindikata na področju socialne politike. »Bojevati se moramo proti mi»elnosli, ki deli reševanje socialnih probltmov na tisle, za katere je prblojno zdru-žcno delo, in na lisle, za katera naj bi bile prislojnc krajevne skupnosti. Take delitve nikakor ne muremo sprejeti. Zato mo-ramo združevati vse sile v okviru fronte socialislknf zveze.« Svojo razpravu \e Marina Juvantičtva končala z mislijo Borislava $e-ferja o socialni politiki v sociali-zmu. »Vsebina in razvoj vseh ak-livno.sti morata biti prežeta s statno (e/njo po sodelovanju de-lovnih Ijudi, občanov in njihovih družin, jim zagolavljati, da kra-jevna skupnost postaja resnična in najbližja humana skupnosl člo-veškega življenja. To je tudi pot za preprečevanje odtujenosti in dehumanizacije med Ijudmi.« VLADA DJOKIČ, delegatka KK SZDL Zelena jama: »V zvezi s poživitvijo dela mladinskih ak-tivov imam konkreten predlog. Mislim, da bi dosegli boljše uspehe pri organiziranju mladine v krajcvnih skupnoslih, če bi na-datjevali s prakso, ki jo ima pio-nirska organizacija na osnovni šoli. Na vsaki šoli poteka vsaj 20 aktivnosti, skoraj vsak pionir je že od prvega razreda dalje vključen v katero. Ko pa zapusli osnovno šolo, se ta njegova dejavnost pre-kine. Če bi ustrezni sisi namenili nckaj sredsfev za financiranje programov te mladine. bi najbri s kontunuitelo dela pritegnili ve-liko mladih v krajcvnih skupno-stih in jih lako pridobili tudi za politično delo. \ujno bi bilo, da bi socialistična zveza sprožila tako akcijo.« MIIOŠ MKOLlC, sekretar medobčinskega svela SZDL Ijubljanske regije: »Vključevanje občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje v dclo medobčinskega sveta potcka zelo dobro. Imamo dobre iz-kušnje z organiziranjem skupnih zadcv z občinama Litija in Grosuplje, ptedvsem na področju ohranjanja tradicij NOB.« SLAVKO GERLICA, pod-predsednik OK SZDL naše ubči-ne, se je v razpravo vključil s kratkim poročilom in oceno fa čas najpomembnejše družbenopoli-tične aktivnosti, ki teče v krajev-nih skupnostih. to je organizira-nje stanovalcev v družbenih sla-novanjih po določilih novega za-kona o stanovanjskem gospodar-stvu. Poudaril je dober začetek skupne akcije slanovanjske skopnosti in »ocialistične zveze, ¦ tudi ugotovil, da v vseh KS akcija ni stekla tako celovito, da so ne-katere krajcvne s konference SZDL ostale ob strani in je sedaj zadnji čas, da se v akcij&vključijo. Še posebej je izpostavil priložnost druibenopolitiiBih or^maizacii, da se znotraj na novo organizira-nih skupnosli slanovalcev pribli-iajo človtku, da ob samouprav-nem odnosu do stanovanja zgra-dimo samoupravni odnos do vse dnižbene lastnine in dnižbenega bogastva nasploh. »Zato moramo znotraj samoupravne celice v KS — znotraj skupnosti stanovalcev — organizirati tudi hišne odbore SZDL, aktive ZK in aktive mla-dine. Te suhjekiivne sile bodo sok hišni samoupravi in tehielj prave socialistične skupnosti. Kjer sub-iektivnih sil ne bo.stznahiSnasa-mouprava tudi v prihodnje okle-pati le golih računskih in knjigo-vodskih operacij okrog zakona in stanarine, kar pa jc daleč od vse-binskega namena zakona«, je zaključil svojo razpravo Slavko Gerlica.