A KNJIŽ
ra
PRIMORSKI DKEYHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
,2^ -Štev. 65 (2684)
Poštnina plačana * gotovim
TRST, sreda 17. marca 1954
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
KRSCANSKA DEMOKRACIJA JE TOREJ VČERAJ SKLENILA VZTRAJATI V BLATU KORUPCIJE. PRIBLIŽUJE SE 20. MAREC IN ZATO NI IZKLJUČENO, DA BO SKUSALA BLATO POBELITI Z ZADEVNIMI kPATRIOTICNIMIh PROVOKACIJAMI PO TRŽAŠKIH ULICAH.
Cena 20 lir
javno mne-Č^oualo od včerajš-'•ik , d- b°ve vlade sklep: o*eb„ Plccloniiem? Ker gre !i.t<>t>rirr,v:UnanjeQa ministra, ■Mikp ~f°Fanje preseglo ita. ;fri«'ani» ei?e! -sa^ 9re tudi za it	ljudje	pred-
Toi tahj0 v ^etu.
<stoytotv,na pri tem ni
"*« Piprf D la Ptccionija, o-^pisujel! ?,c.clomja, ki mn vazn° vl°9° Pri 'm, smrti Vilme Mon-5^® rt„	ki ga neka
^Iži, j„ . rimskeni procesu "J>!ijonp Jf spravljal v žep los/n, sumWvih trgov-lK*Va >”2 denarjem delav-Jf prj aar°vanja. Osnovno J?* vprašanje, ali na-«/er0 orf 7. res razščistiti ?* 5^imir>*iatere vodijo niti p,fi>a z «Področja tiho-
!! Ml*dcnH‘a'ILi}i' or^-> in smT~ ‘«fo So 8^_ dekleta, in v ka-
c?č zna.fcoT ot kaže vedno
l	zaPleteni	vrho-
!fotka	uprave Gre
*Kel“ dpi! vPrašanje, 'ali bo
ie ^rteeni”0*1 <<metIa>>- fci 3° 1 tn obljubljal Sa-
,Scelba, nato pa vsi rfoouoriTi ° n<1 . vprašanje j* Bo	Piccioni,
resnn z%akih sodeč či-i'Je rehohtrl^1 dati ostavko, S Ch' i o ran " P“-h to Pred, jCe.Jba ^ 2 ajito-i,8njega n.ie(^ni^ca ulade in no-?*> Dr- stra podprl tezo, ,?*> trebn* ■s^lT}1 Vilme Mon-
0lJUČiti k°Var k°'
V “s tnZ- BOV°most. Pre-Stra D* Cara se ^0,, ,.nr?, raziskovanje o-,	ie imel bivši
»Lt0	'Clje P«»onc. P«
t? atfun<> u. okviru «adtni-..pdgovornosth O
im '•iti nn tnPstva z ma~ £*."«>/«	rimsko
?* }*trhn^ n,a «na lini \hi zaL Vazi- da.
M^raiv t0
%
proces
5»i jT"*^1 ? t0 smer). l>eri(i(jr lcctoni ostal, ko n..5|> Bof„< ~~ ne Blede no si-fJe,~7	njim
ni?e9a • ^ila huda za bi 7i»i V a» šele mi-C’ ^ivšenV So P°s!a!i SP0* C,t5a Df r m,n,s,ra m se-« ^asPerijevega na-»i/Vsko tajništvu demo-
S S‘rQ,1’f‘, w
» leti J r	prtiu.
h	korupcije,
n. Je s. ^oralne nrirlino Irnt.
tajništvu demo-
»ih??01 !fT»»f*rari?£e> so 9a
(Ett 1 strankarski to-yl f« Viola) ie pred c »v, °lžili korupcije, !t™oralne pridige, kot Pil cW)»t najbolj kvalifi-#ii t,p na tem svetu? «/s^nn„U odstop bi pome-de^tun- da 3e »■tj e iirja. nta9n° zajela naj-
syC/Jr°ae in da m°-
?^€tl pometati pri •e»« "•> 'ni>^e J!ri vratarjih. VIniavn' kandidat za H' >e b'l dovolj °istnla ]e 2 n-amera-• 1Cno *»	to	dejstvo
h $ Pa hi priz:’laI- I^jeE/ou
%r*,nuin0*tPotea’ul za sabo % h Preiskave, ki bi
*' t^nta^J vse ozadje i* i!U ^eliu' °,'M°ntesi-Piccio-ceu erietn0	te^c	ozadja
Javno*ti še do-
dr,,' lnorc*a tuc^^ ^UoltalhanJ}. meglenih za-Znsi^e9a notranjega k«>. *	let	(n. pr.
^ni ^nom	nom, sicilskim
teWP°i ?'scint\n skrivnostno bi !?‘£c ln Russa), <*£?» ta*o nujno "Sfj.. Podtni,,^, demokristjan. te0o še Spatara in V,	Marsikoga dru-
% Pkol°ža]u ..
;	d«’«. . s *«»n no-
Vsi Scelbovi ministri solidarni s kompromitiranim Picdonijem
Scelba proglaša sumljive rezultate policijskih preiskav o smrti Vilme Montesi za ..dejstva" in si umiva roke. češ da vlada ne more posegati v sodstvo - De Carova preiskava »izključno upravnega značaja" in omejena na zveze bivšega poveljnika policije „z osebami izven državne uprave" - Klavrna vloga socialnih demokratov - Danes spet proces proti Mutu
RIM, 16. — Danes predpoldne se je sestala italijanska vlada pod predsedstvom ministrskega predsednika Scelbe. Ker se je vedelo, da bo vlada govorila tudi o primeru Montesi — ki jo tudi neposredno zanima zaradi govoric o odstopu zunanjega ministra Pic-cionija — so poročila o . seji pričakovali s precejšnjim zanimanjem. čeprav si nihče ni obetal senzacionalnih novic in čeprav se je že govorilo, da bo vlada izrazila svojo solidarnost Piccioniju, ki je bil na procesu proti Mutu obtožen. da je v njegov žep zdrknilo šest milijonov lir od prodaje neke Montagneve hiše ustanovi INAIL. Poleg tega se v zvezj z afero Montesi vsak dan tisočkrat imenuje Piccioni.iev sin Piero, ki se mu je nedavno pridružil še brat Leone, skupno s Pacciardijem delničar neke družbe iz Mon-tagnevega sistema.
Med sejo je res Scelba «v lastnem imenu in v imenu vseh članov vlade« izrazil solidarnost zunanjemu ministru Piccioniju, ki ga je podprl tudi Saragat, ko je prosil kompromitiranega ministra, naj sploh ne govori o ostavki. Piccioni. ki zadnje dni ni več zahajal v palačo Chigi, je prisostvoval današnji seji vlade, čeprav so mnogi napovedovali, da ga ne bo. Piccioni se je tako potolažen vrnil tudi v palačo Chigi, kjer je sprejel novega albanskega poslanika Edita Cucija
Kot pove uradno poročilo o seji vlade, je predsednik vlade in notranji minister Scelba podal «poročilo o tekočih sodnih zadevah« in v tem poročilu poudaril, kot prav; uradni komunike:
1. Preiskavo o smrti Mon-tesijeve so začeli 11. aprila 1953. leta karabinjerji, nato pa jo je prevzela, rimska kvestura. preiskava se )c vzporedno nadaljevala s strani obeh organov sodne policije, ki sta se pri tem ravnala po navodilih glavnega driavnega pravdniitva Tako karabinjerji kot policijske oblasti so soglasno ugotovili, da je treba izključiti vsakršno hipotezo zločina.
2. Po rezultatih sodno-poli-cijske preiskave karabinjerjev in policije in nadaljnjih preiskav, ki jih je odredilo državno pravdništvo, je na zahtevo državnega tožilca pre-
iskovalni sodnik razsodil, da se ne začne noben kazenski postopek.
3, Ko je tednik «Vie Nuove» objeval članek, ki je namigoval na sum, da je treba vzrok smrti, pripisati zločinskemu dejanju, je oseba, ki jo je članek omenjal, list tožila Med kazenskim postopkom je odgovorni urednik Usta svoje obtožbe umaknil in plačal določeno vsoto kot odškodnino pa tud{ sodne stroške.
4. Kasneje je tezo zločina povzela neka druga revija v člankui ki ga je oktobra lani napisal novinar Muto, ki ga je nato državno pravdništvo v Rimu ovadilo sodiUču zaradi razširjanja, lažnih in tendencioznih vesti, ki lahko motijo javni red.
5 Po izjavah obtoženca je državno pravdništvo ponovno začelo s preiskavo o primeru Montesi in po nadaljnjih ugotovitvah je preiskovalni sodnik na zahtevo tožilca izdal razsodbo, da se ne začne kazenski postopek»
«To so dejstva« je dejal, Scelba in s tem s težo predsednika vlade podprl razloge, zaradi katerih .ie bil postopek zaradi smrti Vilme Montesi dvakrat ustavljen, razloge, ki se zdijo danes veliki v čini javnega mnenja v Italiji smešni in skrajno sumljivi in ki jih je začei napadati tudi velik del italijanskega meščanskega tiska Scelba je dejal, da vlado «/elo zanima resnica«, da pa s^> ne more vmešavati v poslovanje sodnih oblasti. Ko si je tako umil roke, je še dodal, da bi zaradi ((ponovnih sklepov preiskovalnega sodnika« bila vsaka preiskava o delovanju organov sodbe policije ((protislovna in neustavna« in da bi vlada za nekaj takega «sploh ne mogla odgovarjati pred parlamentom, sodno oblastjo in vso deželo«. Vlsda vseh. takih zahtev torej ne bo sprejela, temveč «mora opozoriti javno mnenje na nujnost strogega spoštovanja neodvisnosti posameznih oblasti«.
Nato je Scelba pojasnil meje, ki so postavljene De Ca-rovi preiskavi. Dejal je, da vsebuje poročilo karabinjerjev o. Montagni tudi nekaj trditev, ki se ne tičejo kazen-
tegnila imeti za posledico ((odgovornost upravnega značaja«, je bila ministru brez listnice De Caru poverjena ((preiskava izključno upravnega značaja za ugotovitev resničnosti trditev v poročilu o odnosih med policijskimi organi in o-sebami, ki so izven državne uprave«.
Uradno poročilo pravi še, da je vlada nato soglasno odobrila Scelbovo ravnanje in njegove sklepe in da je prav tako soglasno izrazila Piccioniju svojo popolno solidarnost in ga povabila, naj cvedro nadaljuje svoje delo v službi države«.
Končno je vlada imenovala še za novega poveljnika policije sedanjega turinskega prefekta dr. Giovannija Car-caterro. Med drugimi ukrepi, ki so bili ie odobreni na vladni seji. je tudi imenovanje generala armadnega zbora Giu-seppa Mancinelli.ia za načelnika italijanskega generalnega štaba na mesto generala Marrasa, ki gre v pokoj.
Za Scelbo in- vso italijansko vlado s socialnimi demokrati vred. ki je njegovo poročilo soglasno odobrila, je torej zadeva Montesi končno veljavno dognana in položena ad aeta, proces proti Mutu se torej lahko zaključi samo z njegovo obsodbo fali pa s poravnavo in preklicem njegovih trditev) preiskati pa je treba samo nekatere zveze po. veljnika policije z Montagno — ne. ker bi se za tem kdo vc kaj skrivalo, temveč ker pač Montagna ni član državne uprave. Kdor trdi drugače, «moti javni red«.
Zanimivo je, da je proti takim ((motilcem javnega reda« (med nje pa bi moralo spadati tudi vse občinstvo na procesu proti Mutu. ki se soglasno zgraža, kadar nastopa državni tožilec ali kadar so-čišče ukrene kaj tipičnega za današnji položaj italijanskega sodstva, odobrava pa skoraj vsako besedo zagovornikov) danes nastopil tudi «Os-sc-rvatore Romano«, ki je z vatikanske prižnice prvič posegel v zadevo z Montesijevo in Mutom. Povod za to pa daje vatikanskemu glasilu fotografija papeževega oseb-rega zdravnika prof. Riccarda
t : - _ r	u:
skega postopka in sicer o | Galeazzija Lisija, ki je, kot ((delovanju osebe, ki je baje znano, tudi zapleten v Mon-imela odnose s policijskimi I tagneve kupčijske zadeve. Na organi« Ker bi ta dejstva u-ltej fotografiji je namreč vi-
deti «v tendencioznih propor-cijah, tako da se rkoraj zdi glavna figura« veliko papeževo sliko na steni za zdravnikom. Vatikan protestira, da si upajo nekateri listi ((oskruniti celo spoštovanje in če-ščenje, ki ga zahteva in zasluži dostojanstvo najvišjega svečenika«.
Toda med ((motilce javnega reda« je treba zdaj prištevati že velik del italijanskega meščanskega lista, med njimi tudi glasilo demokristjanskih zaveznikov «La Voce Repub-blicana« ali list severno-itali-janskih finančnih krogov «11 Corriere della Sera« in številne druge, ki vsi zahtevajo, naj se obnovi sodna preiskava o smrti Vilme Montesi. Panfilo Gentile. ki je nedavno ugotovil, da sta bili obe
sodni preiskavi ne le ustavljeni z logično nevzdržnimi utemeljitvami, temveč tudi formalno in proceduralno nepravilno voden in končan (prave sodne preiskave sploh ni bilo), izraža danes v »Corriere della Sera« bojazen, da se utegne vsa uradna preiskava omejiti na De Carovo ((administrativno preiskavo«, ki ima nujno omejeno področje (danes je Scelba v svojih izjavah to področje še bolj omejil) in ki nikakor ne more niti nadomestiti sodne preiskave niti dati sodnim obla'
Odgovor «Mednarodne politike» na «Italijanski odgovor Kaidelju»
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Publikacija italijanskega veleposlanfttva v Londonu, ki je izšla z naslovom •TRST - ITALIJANSKI ODGOVOR KARDELJU*, je po mnenju glasila Zveze novinarjev Jugoslavije »MEDNARODNE POLITIKE« samo ie en falsitikat zgodovinskih dejstev, da bi se dokazale »pravičen Italije do Tržaškega ozemlja. List ugotavlja, da omenjena publikacija navaja netočne podatke o razvoju Trsta, o številu prebivalstva in druge netočnosti s ciljem, da bi pobila argumente, ki jih je o razvoju tržaškega vprašanja prikazal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj v beograjski »Borbi« oktobra lani.
»MEDNAHODNA POLITIKA* pobija kot neutemeljeno pravico Italije do Trsta, ki se je razvil na slovenskem ozemlju pod av-stroogrsko monarhijo, ki je favorizirala Italijane na škodo Slovencev. Italija nima pravice do Trsta niti z zgodovinskega niti
stem pretveze, da njihova preiskava ni potrebna ali da jo zavlečejo. Gentile zaklju-, z etničnega stališča, ker je to Čiču ie svoj članek z zahtevo, j sto jugoslovansko ozemlje, kate-naj se takoj začne sodna pre- I rega pripadnosti ni mogofce dofo-
  em na osnovi slučajne italijan-
<Nadaljevanje na 4. strani) ‘ske večine r Trstu in t nekate-
rih obrtnih mestecih, poudarja _ bila po prvi svetovni vojni in
‘ ki si ga je prisvojila z napadom v drugi svetovni vojni, pa kaže v pravi Inči zahteve italijanske politike do Jugoslavije, zaključuje »MEDNARODNA POLITIKA*.
list.
Etnična meja med Jugoslavijo ln Italijo je zahodno od Trsia. Italijanska večina je osredotočena v središču mesta na okrog 3 in pol kv. km in na podlagi tega Italija nima pravice zahtevati 73g kv. km čirto jugoslovanskega ozemlja. Prav tako, nadaljuje list, se avtorji brošure po-služujejo potvorb, da bi pobili Kardeljevo trditev, da je tržaško pristanišče odvisno od svojega zaledji, ki je v pretežni meri jugoslovansko.
List s statističnimi podatki pobija trditve italijanske brošure in poudarja, da prav ta odgovor Kardelju potrjuje, da se italijanska imperialistična politika do Jugoslavije ni prav nič spremenila. Metode preobračanja dej-stev in izkoriščanja falsilikatov. ki se jih poslužujejo avtorji, brošure, so značilne za italijansko propagando sploh, poudarja Hst.
Trditev, da se Italija s svojimi zahtevami do Jugoslavije omejuje samo na .STO, je navaden bluf in poskus, da se preslepi svetovna javno«. Dejstvo, da Italija danes ima za »svoje nacionalno področje* tisto jugoslovansko ozemlje, ki si ga je prigra-
NADALJUJEIO SE SRDITI BOII
okoli trdnjane Plen Bien Phu
Francosko poveljstvo pošilja v vsej naglici padalce Iz vseh krajev Indokiue - Vojsko oskrbujejo lahko samo s padali, ker Hočitnin-hovo topništvo neprestano obstreljuje letališče - Velike izgube na obeh straneh - 5ovi vojaški proračun določa, da bodo Združene države Amerike nosile tri četrtine izdatkov za vojno v Indokini
HANOI. 16. — Vietminški radio javlja, da je poveljnik Hočiminhovih sil general Jap označil napad na Dien Bien Phu za ((najmogočnejši napad, kar jih je bilo kdaj izvršenih na utrjene položaje«. Radio ic dodal, da general Navarre lahko uniči Hočiminhove sile samo na papirju, ne pa z vojaškimi opertreivaroi.
Medtem pošilja francosko poveljstvo v vse.i naglici nova ojačenja na bojišče. Letala se ne morejo spuščati na letališče, ker ga Hočiminhovo topništvo z vseh strani obstreljuje. Zato je.francosko poveljstvo sklenilo, naj se vse čete spuščajo s padali. Prav tako spuščajo naravnost na bojišče orožje, strelivo, živila in zdravila.
Bitka, ki traja že štiri dni. je terjala velike človeške iz-
^ti ? '■ ne socialni de-r-foloiZl°ali več skri-Sa mu ® lziave’ tem-Nn^ouorJ'?’10 Povzeti
invJtKskr. st.i ali Za de-
st “'Juor
»niiobo./Ji p«
t 1 (
tSns. ki utJ^ hude posle-'k nsko ^ zajeti de-
z raz-
Nrjan*fco °.?ile z<ljeti de-lN , sdaj i0ul ank°, v ka-N. l. y„° govorimo o
vou;rni edini ’z-
lit jJ6**0	Toda	kako
y0nt«aneTe Z'*'11 P°d
h, K ■	1	Te	na	vo'
odgovora na 'l<lnji tli ostnI i{ali. cC*”1 je ^'Ster Movek, N	0	Re-
k-e,. 5 prcH JI a n ’ da ne.
tej	«anoS\a stranka se
Cr<fi s„°?iProrn.itira.
i. Je . din,. V°]ih vrvnL-n*,
*r’h «,„■ , nira-
>*"■" Br,) 'i‘SJcrediii Prvakov, *-0l'tiko pranja vse
, ko
oblast,
(A ‘“ilce lZ ‘ra?ja
1n°n<%oinnh let■ —
an*a na ■ ohl°st,
'tj *o«e r,d(i»iokrT* ■ ^orm«fe
< Ci><>Ca C‘3C' J*
JroffiSiz
voui0.
< <>, in u oni. Spa-Č** j?la'MjU Zatik'‘n, se
Trim G tli a*.. .. .^OTlonrtl
h
dela atomska izžarevanja po atomskih poizkusih na Pacifiku, je Dulles izjavil, da ne more o tem dati nobene izjave, ker je bil o zadevi komaj obveščen. Dodal je, da na podlagi dosedanjih vesti gre «za nesrečen incident«.
___________________________ii	Pred	senatnim pododborom
za nakazila je tudi admiral
Nakazal	je možnost,	da bi	se začetek konference zakasnil	podeafk£
Nezadovoljstvo kitajske vlade	- O novih direktivah v ameriških	^r,h i2SS«^«itki ™-
vojaških	programih -	Uradno potrjen obstoj vodikove bombe	Jpa0^eboproSovanjadidrug£
držav in važnost odgovorov,
DULLES OBTOŽUJE MOSKVO
zavlačevalne taktike glede Ženeve
WASHINGTON, 16. — Na svoji tiskovni konferenci je drjsavni tajnik Foster Dulles v zvezi s sedanjimi razgovori v Moskvi o pripravah na ženevsko konferenco izjavil, da bi ta konferenca, ki je določena za 26. aprila utegnila biti odložena na poznejši čas. Pripomnil je, da na podlagi obvestil, ki jih je dobil, izhaja, da je Moskva uvedla zavlačevalno taktiko glede u-pravnih priprav za sklicanje te konference. Dodal je tudi, da imajo v Moskvi vtis, da kitajska vlada ni bila popolnoma zadovoljna s sporazumi, glede katerih se je zanjo obvezala sovjetska vlada na berlinski konferenci, ko^ je bilo sklenjeno, da se skliče konferenca v 2enevi.
Dulles je dajal, da se zdi, da je kitajska vlada pričakovala, da bo prišla na ženevsko 'konferenco kot peta velesila, medtem ko je bilo v Berlinu sklenjeno, da bodo Velika Britanija, Francija, Sovjetska zveza in ZDA poslale va-
niHimiiiimiiniuiiiiHiiiHtintHiiiiimuiuint
Jj *e	l(lhko
»-11.	Svr>1ih	llPosPOd-
8te '« « 0 « eni kupčijah %S vJ^Priia^} ra^nu: da bo
Vuc ha °v0l in	7■	J«-
“ "®li Več	zato-
a <3ool„ ,‘e- ki hi
'°>laS'a!dn-krbi Jim
S obSn,re^,c? V da
A J?	sir	03	mono-
Ta° ki,ube:P iz°'*°i,
Bed»'» ’i£S.
na vloga socialnih demokratov ki bi s težo svojih glasov lahko preprečili, da se v Italiji pravica in družbena morala tako sramotno ponižujeta. Saragat tega ni storit, čeprav je obljubljal metlo; na. sprotno, podprl je Piccionija in Scelbovo karikaturo svoje «metle». Spomnimo se, da je tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet nekoč ob podobni priložnosti izjavil: *Stvar je v tem, da Saragat ni socialist.»
Ker pa poznamo preizkušene metode italijanske buržoa-zije in sedanje vladajoče stranke za prikrivanje tn premagovanje lastne stiske in tut-zenje, se moramo ob koncu sfimo še vprašati: pa ne bodo tudi zdaj poskusili prebeliti svojo gnilobo z novim pogrevanjem tržaškega vprašanja? tem bi namreč ubili dve
bila za ženevsko konferenco in se Kitajski ni priznala stopnja velesile vabiteljice. Dulles je dalje izjavil, da se zdi da je morala Sovjetska zveza «dati pojasnila« kitajski vladi. Na vprašanje, ali bi ta zavlačevalna taktika utegnila zakasniti začetek konference, je Dulles odgovoril pritrdilno.
Govoril je nato o tem, kar se od 19. januarja dalje naziva «New look» ameriške o-brambne politike, in je izjavil, da Eisenhotver ima oblast — ’ne da bi moral prej vprašati za pristanek kongresa — odrediti obširno akcijo represalij v primeru napada na ameriško ozemlje ali na ozemlje kakega ameriškega zaveznika. Pojasnil je, da temelji ameriška teorija o ((takojšnjih represalijah« predvsem na zmogljivosti, da se ti ukrepi izvedejo, kar pa je predvsem odvisno od okoliščin in od trenutka, ko lahko pride do napada, na katerega bi morale ZDA odgovoriti. Če bodo ZDA lahko odgovorile na napad z akcijo z oporišč na svojem ozemlju, se bo politika ((takojšnjih represalija izvajala taioj, če pa se bo ta akcija lahko izvedla samo z ameriških oporišč v tujini, jo bo mogoče izvršiti samo s pristankom prizadetih vlad.
Dulles je pripomnil, da teorija takojšnjih represalij nikakor ne izključuje posvetovanj med ZDA in njihovimi zavezniki in tudi ne izključuje spoštovanja ameriške ustave, ki daje kongresu pravico napovedovanja vojne. Poudaril je nato. da po njegovem mnenju daje atlantski pakt ameriškemu predsedniku pravico takojšnje akcije brez predhodnega pristanka kongresa v primeru, da bi bile ZDA ali kaka država članica NATO napadene, To pa ne velja za primer neposredne kitajske intervencije v Indokini Toda ZDA — .ie pojasnil Dulles — ne bi ostale v takem primeru neaktivne. Dulles je poudaril da leta 1941 ne bi prišlo do japonskega napada na P e ari Harbour, če bi
S .....
muhi na en mah: tudi kom- —	----
informisti bi najbrž pozabili! ZDA lahko takoj odgovorile. na Piccionija in Vilmo Mon- j Dulles je nato^ zanikal vesti. tesi in pomagali trobiti v lo-lčeš da je ameriška vlada ob-vinistični rog.	lvestila	francosko vlado, ua
ima namen nuditi olajšave na gospodarskem področju celinski Kitajski v zameno za posredovanje pekinške vlade za prenehanje vojne v Indokini.
Novinarji so nato Dullesa vprašali, ali bi teorijo takojšnjih represalij izvajali tudi v primeru totalnega napada na zelo oddaljenem področju, ali pa če ta teorija v tem primeru predvideva pravo vojno. Državni tajnik je odgovoril, da je to tolmačenje napačno in je omenil izjavo 16 držav, ki so imele čete na Koreji, ki so poudarile, da se v primeru obnovitve sovražnosti vojna ne bi omejila na Korejo samo. To pa še ne pomeni, da bi izvršili atomska bombardiranja nad Moskvo in Pekingom, pač pa pomeni samo, da bi odgovor zadel nekatera področja, ki so za napadalca strateškega ali industrijskega pomena.
V zvezi z vprašanjem ja-
ponskih ribičev, ki so jih za- uradno potrdi.
ki bi jih ZDA lahko dale n« napad. Dodal pa je, da možnost atomskih protinapadov ni zadostno jamstvo za ameriško varnost. Pri tem je pripomnil, da se daje posebna važnost tudi prednostim, ki jih ZDA imajo v modernih letalskih in pomorskih silah, v novem orožju in v strateških rezervah; ki so zelo gibljive in opremljene za ofenzivo.
Radford je še pripomnil, da ni nesporazumov glede važnosti in potrebe kopnih sil v ameriškem vojaškem sklopu, dodal pa je, da je odbor glavnih štabov mnenja, da se kopne sile, ki sestavljajo divizije, po skrbni proučitvi lahko zmanjšajo.
Predsednik parlamentarne komisije za atomsko energijo Sterling Cole pa je danes po televiziji povedal, da imajo ZDA vodikovo bombo, ki se lahko prevaža letali. To je prvič, da se obstoj te bombe
gube na obeh straneh. Hočiminhovo topništvo je srdito obstreljevalo utrjene položaje, ko so se letala spustila niže, da iz njih odskočijo padalci. Topovske granaje. so eksplodirale povprečno vsakih pet* sekund ena na področju, kjer so pristajali padalci. Frotiletalski topovi so v zraku ustvarili pravo zaščitno mrežo. Hočiminhovi oddelki so od nekaterih utrjenih oporišč oddaljeni samo en kilometer.
Agencija «Nova Kitajska)) javlja, da je bilo sestreljenih ali pa uničenih na letališču dvanajst francoskih letal. Ista agencija javlja, da sta bila uničena dva bataljona Francoske unije. Francosko poveljstvo zbira v Hanoiu vse padalce iz ostalih utrjenih položajev v Indokini in uporablja pri tem vsa civilna letala. 162 prevoznih letal neprestano prevaža vse potrebno v obkoljeno trdnjavo. Francosko letalstvo močno posega v boje kljub slabemu vremenu in na slepo obstreljuje tudi džunglo, skozi katero nosači oskrbujejo .Hočiminhovo vojsko.
Tudi na področju ustja Rdeče reke se opaža večja dejavnost Hočiminhovih oddelkov. Več tisoč vojakov o-groža najvažnejše prometne poti v Tonkinu, zlasti pa cesto med Hanoiem in Haip-hongom. ter nadleguje manjše francoske garnizije ob teh poteh. Že en teden so v Hanoiu in v Haiphongu v stalni pripravljenosti in brez prestan-k-! utrjujejo obrambne naprave. V pariških krogih označujejo sedanjo bitko okoli Dien Bien Phu kot odločilno za izid vojne.
Medtem so danes v francoski narodni skupščini razpravljali o proračunu za narodno obrambo. Vojaški izdatki bodo letos znašali 1.110 milijard frankov.
Kar se tiče stroškov za vojno v Indokini, bo Francija nosila 21,75 odstotkov (136 milijard), ostalo pa (78,25 odst.). , ZDA (490 milijard).
Voditelj socialistične skupine Christian Pineau je kritiziral način porazdelitve kreditov v vojski, zlasti pa vojaški sistem, ki temelji na težkih divizijah.
General Koenig (golist), ki je predsednik komisije za o-
brambo, je izjavil, da je vojaški proračun nezadosten, in je zahteval, naj se zviša za 110 milijard. Izjavil je tudi, da Francija ni napravila, kar bi lahko napravila na področju atomskega , raziskovanja, kritiziral je tudi nezadostno opremo vojske in mornarice ter je dejal: «Leta 1940 smo bili poraženi, ker v letib vojno nismo žrtvovali nekaj milijard, ki bi preprečile neizmerne izgube. To je alpaka, ki se ne sme ponoviti«.
Socialistična skupina je sklenila, da bo glasovala proti celotnemu proračunu za o-brambo. Socialisti izjavljajo, da hočejo s tem poudariti svoje nasprotovanje politiki vlade glede narodne obrambe, zlasti pa glede porazdelitve kreditov.
Nocoj je vladni predsednik Laniel sprejel predsednika golistične parlamentarne skupine Delmasa. Po razgovoru je Delmas - izjavil, da ni bil določen noben datum za začetek debate o .ratifikaciji pogodbe o obrambni skupnosti, in to v skladu z Lanielovo izjavo ob priliki investiture, da se ta debata ne more začeti, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki so bili tedaj , določeni. Nekateri člani vladne večine so namreč zahtevali, naj bi se debata začela še pred začetkom ženevske konference.
danjega obsega konvencionalne oborožitve in tako oslabiti svojo obrambo. Za obrambo Zahodne Evrope pa je potreben tudi nemški prispevek, zaradi česar bo Anglija podpirala ustanovitev evropske obrambne skupnosti.
Nadalje je Alexander dejal, da ima Anglija važno vlogo na Srednjem vzhodu ne glede na izid pogajanj z Egiptom; angleške sile na sueškem področju so ((hrbtenica vsakršne učinkovite obrambe Srednjega vzhoda«.
Med debato bo lordska zbornica razpravljala tudi o angleškem obrambnem proračunu za novo finančno leto, ki znaša 1640 milijonov funtov šter-lingov.
Izjave delegata FLRJ
v gospodarski komisiji za Evropo
ŽENEVA/ 16. — Na zasedanju evropske. gospodarske .komisije so danes' nadaljevali s razpravo, o gospodarskem ' po* ložaju. v Evropi. Danes je govoril vodja Jugoslovanske delegacije Bogdan Crnobrnja. Njegov goyor je vseboval kritičen pogled na gospodarsko politiko v svetu in se . je , v tem razlikoval od govorov drugih delegatov.
Crnobrnja je . najprej ugotovil, da je bila leta 1953 konjunktura svetovnega gospodarstva relativno ugodna. Vendar to ne more prikriti številnih neugodnih dejstev gospodarske'politike' v svetu. Značilna je za • zadnje ,čate borba med onimi, ki se zavzemajo za stare oblike liberalizma, in onimi, ki »zahtevajo, da se gospodarska vprašanja rešujejo z noviirii akcijami mednarodnega sodelovanja.	j	<
V zadnjih letih, je rekel Crnobrnja', je na položaj v svetu in v Evropi predvsem neugodno vplivala politika Sovjetske zveze, ki ni stremela za izboljšanjem mednarodnega sodelovanja. Danes pa Sovjetska zveza kaže večjo pripravljenost za obnovitev svoje mednarodne trgovine. To je vsekakor koristno. Toda tr_ govina je samo eno izmed področij mednarodnega sodelovanja. Potrebno bi bilo, da ZSSR pokaže svojo pripravljenost za mednarodno sodelovanje tudi na drugih področjih.
Današnje stanje v svetu na. rekuje takšne mednarodne akcije, ki bi pripomogle k reševanju bistvenih vprašanj svetovnega gospodarstva. Med temi je pospešitev razvoja nerazvitih držav, razširitev mednarodne trgovine jtd. Reševanje teh vprašanj pa dejansko pomeni spremembe v proiz-vodn.it in mednarodni razdelitvi dela.
LJUBLJANA, 16	—	Zs	prvo
jugoslovansko razstavo vin, ki bo od 24. aprila do 2. maja v Ljubljani, se .ie iz Jugoslavije prijavilo nad 300 producentov z naj-bcljšimi vzorci domačih vin. razstavo vlada posebno zanimanje tudi v inozemstvu.
Lord Alexander o angleški strategiji
LONDON. 16. — Med debato o* obrambni politiki_v lordski zbornici je angleški obrambni minister lord Ale-xander prikazal angleške strateške poglede. Dejal je, da je v primeru vojne na vsak način treba braniti in obdržati zahodno Evropo in da se ne sme dovoliti Rusom, da * zavzamejo obalo Rokavskega preliva, kjer bi lahko v neposredni bližini Anglije,vzpostavili letalska oporišča in vzletišča raketnih izstrelkov.
Nato je dejal, da je še prezgodaj, da bi bilo niogoče^do-ločiti točno doktrino taktičnih načel atomske vojne, da pa je na vsak način jasno, da si Anglija ne sme privoščiti, da bi imela slabše orožje kot morebitni sovražnik, obenem pa tudi ne sme zmanjšati se-
Vojaški guverner v Teheranu Teimur Bakiiar (sedi) zaslišuje bivšega iranskega zunanjega ministra Fatemija takoj po njegovi aretaciji. V sredi je major Ali Akbar, ki je Fatemija aretiral. Fatemi, ki	ga	je	neki monarhistični	fanatik večkrat zabodel, ko so	ga	po zaslišanju nameravali
odpeljati v zapor, je še vedno v smrtni nevarnosti zaradi hudih ran. Fatemi si je pustil	dolgo	brado, zato da ga	ne
bi spoznali, toda izdal	ga	je	njegov nečak.
Alessi naj se briga za zadeve iz svojega škornja
Fašist Alessi je začel letos poleg uvodnikov izpolnjevati z dolgoveznimi članki tudi tretjo stran svojega «Gijr-nale di Triestei). Tu je začel pisati nekakšne reminiscence na stare, dobre case. ko je Trst cvetel v avstro-ogrski monarhiji, kjer je po 'njegovem mnenju tako iailič-no cvetel tudi italijanski iredentizem, ki — kot vemo po priznanju iredentista Albertija — «t bil prav nič številen. No, v včerajšnji številki se Alessi ukvarja s podjetnimi ustanovitelji tržaških paroplovnih družb, ki so bili seveda vsi «italianissimi», kar se vidi iz njih-.vih priimkov, ki jih navaju: Šcopt-nich, Premuda. Marunotich, Cosulich, Bussanich, Ivanci eh, Nicolich, Gladulich itd. itd. Vsi sami iredentisti...
Mimogrede pa se omenjeni fašist zaganja tudi v možnost, da bo kakšen posnema-lec arhitektov Wrighta aii Le Corbusiera pokvaril nuni-
Skozi sito in rešeto
bro-romansko-benesko)) arhitekturo Dubrovnika kot predstavnik «tistega tipa napredne demokracije, ki kaže posebno simpatijo za vse, kat spominja na zapore in kasarne)). Fašist Alessi naj nam
dovoli, da ga potolažimo: nova Jugoslavija je kot z Ales-sijem iz Trsta pomedla tudi z njegovimi kasarnami in zapori in z njihovimi ustun.i-vitelji iz vse prelepe Dalmacije, a divni Dubrovnik s posebnim zakonom yioglasilo. za nedotakljivo m’izejsi:o dragocenost.
«Procee proti pravici»
V zvezi z našim nenehnim poudarjanjem o potrebi odprave fašistične zakonodaje, moramo na tem mestu registrirati izid nadvse zanimive knjige, ki jo je napisal znani liberalni pravnik Achille Bat-taglia pod naslovom «Proces-so alla giustizia« in ki je
izšla prejšnji mesec v Bariju. Avtor napada vso fašistično zakonodajo, ki je v Italiji še danes veljavna in pravi med drugim, da je v veljavi na pr. še vedno zakon o postopku iz leta 1931, ki je najbolj fašističen od vseh zakonov kot ga je označil sam tedanji minister Rocco leta 1931. V uvodu še poudarja, da se bo proti tej zakonodaji moralo dvigniti vse ljudstvo, kajti «od zgoraj)> je zaman pričakovati rešitve. Naj navedemo samo nekaj naslovov nekaterih poglavij knjige: zmagoslavje pisane in tajne inkvizicije; policija se vme-šuje v kazenske procese in jih obvlada; zasliševanja, priznanja in mučenja; ne obstaja jamstvo ničnosti spisov; ni jamstva odgovornosti funkcionarja zaradi kršitve pravice do svobode; ni pravic in privilegijev obramoe; ukinitev ljudskega sodstva;
neučinkovitost postopkov v luči statistike.
Vsa ta italijanska fašistična zakonodaja velja tudi pri nas s to razliko, da jo proti, Slovencem uporabljajo v mnogo hujši obliki in meri.
Dober namen in žalostna stvarnost
V zadnji šteuilki «11 Ponte« citatno ‘na strani 346 naslednje poudarka vredne stavke:
»Potrebno je, da Italijani priznajo svoje napake hkrati pa da tudi priznajo, da je za Jugoslovane problem (ju-goslovansko-italijanskih odnosov, op. ur.) težak in poskušajo vzpostaviti bolj prijateljske gospodarske, kulturne in politične odnose s svojim sosedom in se trudijo skupaj z onimi, ki želijo v Jugoslaviji premaknitev s te mrtve točke, ki škodi obema narodoma, priznati, da je potreb-
no spoštovati pravice posa- < meznikov in manjšin, ki še obstajajo z ene in druge strani meje.s
Gornji stavki so del komentarja uredništva časopisa v zvezi s pismom L. Verar-da v imenu Italijanskega kulturnega krožka «Pao’o Morganv iz Ljubljane, ki ga je časopis v isti številki objavil kot odprto pismo v zvezi z «Manifestom» skupine demokratičnih Italijanov v decembru lani o potrebi obnovitve italijansko - jugoslovanskih prisrčnih odnosov.
Toda glejte: v Trstu se pro. slavlja tridesetletnica ital. aneksije Reke ob udeležbi predstavnikov oblasti... rimskih seveda.
Sporazum, statut
iu njihovo izvajanje
Znameniti «Ufficio per le zone di confines predsedstva
italijanske vlade je pred 'kratkim izdal debelo zbirko 268 strani velikega formata raznih zakonov in okrošnic pod naslovom ((Izvršitev pariškega sporazuma med italijansko in avstrijsko vlado 5. septembra 1946».Ni dvoma, da je knjiga izdana tudi zato, da bi Italija pred svetom pokazala, kako dosledno izpolnjuje omenjeni pariški sporazum med Gruberjem in De Gasperijem. Toda v pred-zadnji številki milanske «Re-lazioni mternazionali* najdemo besedilo dolgega govora južnotirolskega nemškega senatorja Raffeinerja (južnoti-,rolska ljudska stranka), ki ga je imel 25 februarja in v katerem je hudo napadel predsedstvo italijanske vlade, da krši omenjeni sporazum • Gmber-De Gasperi. Zahteval je, da nova vlada — on je v senatu glasoval za zaupnico Scelbovi vladi —- preneha z zatiranjem,' in denacionalizacijo manjšine in začne v novem duhu uresničevati omenjeni pariški sporazum in pokrajinski statut.
MMMORSKI DNEVNIK
— 2 —
17. ml«4
1«
SPOMISHKI 1I\KVI
Na današnji dan so leta 1944 Štajerski partizani močno poškodovali rudnik na Lokvah in na Kisovcu pri Zagorju.
DANES, sreda 17. 'BMt*
Jeaert, Ejuiiislava ^ Sonce vzide ob 6.16 in, z* 18.13. Dolžina dneva n.o<. % vzide ob 16.25 in zatone oo JUTRI, četrtek 1». mar“ Ciril, Budom ir
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Za župana emigracija ni kritično vprašanje
Žolčni BarlolIJev napad na tisk, ki je pisal proti emigraciji - Občina bo kupila 30.000 m* zemljišča ob Timavu za ureditev vodovoda
Zamujanje postaja vedno resnejše vprašanje tržaškega občinskega sveta, saj se je začela včeraj ob 18. uri napovedana seja komaj okrog 19 in je bilo v sejni dvorani legalno število svetovalcev šele ob 19.12. Tak odnos do občinskega sveta dela ((izvoljenim možem« le malo časti, pri čemer je zanimivo, da so najhujši zamudniki prav svetovalci večine.
Včerajšnja občinska seja se je pričela z diskusijo o izseljevanju v Avstralijo, proti čemer je protestiral svetovalec Paladin (PSVG), češ da dobivajo tujci v Trstu rezidenco in delo, medtem ko morajo domačini v tujino. «Tujci» pa po njegovem niso prišleki iz Kalabrije in Sicilije, niti ezuli vseh mogočih vrst, temveč osebe, katere je v Trst «eksportiral» Tito!
Župan pa pravi, da vprašanje ni tako kritično, saj je 15 do 16 milijonov Italijanov v tujini. Nato je zašel v žolčne napade na »določen tisk«, pri čemer je mislil naš list, ker obdolžuje župana, da je bila emigracija napravljena zato, da bi se izselili predvsem slovenski kmetje in dali tako ((življenjski prostor« novim prišlekom iz škornja.
Po več krajših najavitvah novih sklepov so pričeli razpravljati o nakupu 30.000 kvadratnih metrov zemlje od princa Torre di Tasso. Pri tem zemljišču ima občina velik interes, saj leži ob Timavu, koder izvira vsa voda za potrebe tržaškega vodovoda in tako tržaškega prebivalstva. S pomočjo tamkajšnjih regulacijskih naprav, pa se lahko znatno izpreminja raven vode. Regulacijske naprave so bile med vojno poškodovane, a so jih s prispevkom 100 milijon lir, katere je dala ZVU, obnovili in služijo ponovno za namakanje tamkajšnjega zemljišča. Okrog tega zemljišča in izkoriščanja vseh tamkajšnjih naprav so nastali med občino in princem številni spori, ki so se zaključili s sedanjim predlogom, da bo občina zemljišče kupila in se istočasno obvezala vzdrževati tamkajšnje naprave.
Svetovalci opozicije niso nasprotovali nakupu zemljišča, pač pa so v nadaljevanju diskusije složno zahtevali toč-nejše poznavanje pogodbe in zlasti točk o obveznostih, katere sprejme občina na svoja pleča. Spor je že zelo star in se vleče od 1912. leta brez dokončne rešitve. Je pa vprašanje zelo važno in bi lahko nepravilna odločitev prinesla občini nepopravljivo škodo.
Zupan je prekinil vsako diskusijo z zelo »demokratično« ugotovitvijo, da je o vprašanju že dovolj razpravljal občinski odbor in razni strokovnjaki ter dal najprej na glasovanje predlog, da se vprašanje odloži in da se med tem časom lahko svetovalci seznanijo s pogodbo v podrobnostih. Za ta predlog so glasovali vsi predstavniki opozicije in dva svetovalca PLI in je dobil 13 glasov, proti pa običajna demokristjanska večina — skupno 19 glasov. Po tem so dokončno še glasovali o nakupu samem, kjer je zopet zmagala standardna večina; proti so glasovali: svetovalec Dekleva in kominformi-sti; vzdržali pa so se: PSVG, FzN, BT, MSI in PLI.
Zadnji del seje je bil posvečen precej dolgočasnemu razpravljanju o proračunu. Govorila sta samo dva svetovalca. Najprej je Gregoretti — šel demokristjanske skupine v občinskem svetu, na dolgo polemiziral z raznimi trditvami svetovalcev opozicije. Pri tem se je posebno na dolgo ustavil na vprašanju dohodkov, kjer so mu zlasti pri srcu «posredni davki«, saj so po njegovem taki davki edino donosni in edino mogoči.
Morelli (MSI) pa je opisoval težak položaj cone zaradi politične nestalnosti, ki se je po 8. oktobru še poslabšal zaradi politične negotovosti. Po njegovem bi zato morala občina čim bolj omejiti vse izdatke in se odpovedati predvidenemu posoj!lu 3 milijard lir, ker znašajo letne obresti kar 250 milijonov lir.
V nadaljevanju svoje dokaj blage kritike je naštel vsa občinska podjetja, ki bi lahko bila aktivna, pa so kljub raznim modernizacijam v hujši pasivi, kot so bila prej Tako se je zelo slabo obnesla modernizacija podjetja za javno čistočo, saj se je pasiva povečala na 70 milijonov lir, ker so kupili take avtomobile, ki se stalno kvarijo in jih je treba drugam pošiljati v popravilo. Nepotrebna je zgraditev novega velikega hladilnika v občinski mesnici, za kar bi porabili 40 do 50 milijonov lir, medtem ko bi se dalo z malimi stroški popraviti mesnico za konje, ki je že nekaj mesecev zaradi o-bupnega stanja zaprta.
Ko se je ustavil pri ACE-GAT se je svetovalec spomnil idiličnih časov iz leta 1935. ko je bilo podjetje aktivno in da so se razni hierarhi th-ko dobro ugnezdili v njem. da so po večini .ostali na svojih
položajih še sedaj. Vendar gre seda; večji del torte v usta demokristjanom in bi bilo zato potrebno posebno ((predstavništvo opozicije«.
Med nepotrebne stroške spada po informacijah istega svetovalca tudi občinski hidro-tehnični urad, ki menda nima drugega dela, da se bavi s proučevanjem daljnih načrtov o novem vodovodu, pri čemer se za ta urad porabi okrog 30 milijonov letno brez potrebe.
Danes bodo na tržaškem občinskem .svetu ponovno razpravljali ’ o tržaškem občinskem proračunu. Ro vsej verjetnosti bo govoril tudi svetovalec Ljudske fronte dr. Dekleva. Vpisani pa so še svetovalci:	Miani, Agneletto,
Greppi, in Cumbat.
Poskusna vožnja «Frediana» v Tržaškem zalivu
V ladjedelnici,Sv. Justa so v teh dneh dokončali motorno tovorno ladjo »Frediana«, katero so gradili za pomorsko družbo »Patrisanda«. Nova motorna ladja ima 1.800 brutto registrskih ton in je najmoderneje opremljena z vsemi pomorskimi aparati. Ladja ima motor tipa «Ansal-do», ki bo razvijal 1.350 konjskih sil. Včeraj dopoldne so napravili z omenjeno ladjo poizkusne vožnje po Tržaškem zalivu in jo bodo v kratkem izročili lastnikom.
Z izročitvijo te ladje se znatno poslabša stanje v omenjeni ladjedelnici, saj bodo gradili le še eno 2300-tonsko petrolejsko ladjo «Genna». Tako bo tudi ta ladjedelnica, ki je v januarju izkoriščala okrog 70 odstotkov naprav, zaposlovala komaj slabo polovico naprav in bo prisiljena k odpustom ali pošiljanju delavcev v «barake».
Slikarska razstava ak. slikarja prof. BOGDANA GROMA v umetnostni galeriji »Rossoni«, Korzo 9, je odprta do 25. t. m. vsak dan od 11. do 12.30 ter od 17. do 20.30
S SESTANKA OKRAJNIH FUNKCIONARJEV QF
0 AKTUALNI ORGANIZACIJSKI IN POLITIČNI DELAVNOSTI OF
Krajevne in okrajne skupščine - Razkrinkavanje klečeplazne politike SDZ Uspeh propagande proti emigraciji - 4. aprila 10. obletnica ustrelitve openskih talcev - Priprave za 1. maj
Predvčerajšnjim je bil na
sedežu tajništva sestanek o-krajnih predsednikov in tajnikov OF celotnega področja. Na sestanku so obravnavali organizacijska vprašanja, današnji gospodarski in socialni položaj na Tržaškem, priprave za letošnje praznovanje 1. maja, o izvedbi svečanosti za ustreljenimi talci na Opčinah 4. aprila ter še o pripravah za proslave slovenskega pesnika Srečka Kosovela.
Okrajni tajniki so podali poročila o položaju na terenu, o pripravah na krajevne in okrajne skupščine, ki morajo biti v aprilu, ter o poteku razdeljevanja članskih izkaznic.
Na sestanku je spregovoril tudi tajnik OF tov. Bole o splošnem položaju, posebej pa
Rim in njegove nasilne izolacije od naravnega zaledja. Go. voril je še o politiki SDZ, ki se je z vdinjanjem rimskim emisarjem ter s paktiranjem z Vidalijem in z gonjo proti Jugoslaviji še enkrat razkrinkala v svojem delovanju proti slovenskim nacionalnim interesom. Naša dolžnost je razkrinkavati na vsakem koraku to politiko SDZ, zaradi katere je že prišlo posebno v nabre-žinskem okraju do razkrajanja SDZ, kar skušajo sedaj njeni voditelji zavreti s sestanki, ki jih mrzlično sklicujejo.
Zbrani okrajni funkcionarji OF so z zadoščenjem ugotovili da je predvsem časopisna in tudi ustna propaganda pro. ti emigriranju v Avstralijo
še o krizi kot posledici nasil- med slovenskimi ljudmi imela
nega povezovanja Trsta na
IZ DISKUSIJE NA SESTANKU SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
IZKORISTITI VSE MOŽNOSTI ZA PRAVILNO VZGOJO MLADINE
Slovenci potrebujemo srednjo tehnično šolo - Poslednji slovenski otrok mora v slovensko šolo - Skrb za zaposlitev slovenske došolane mladine - Ustanovitev mladinskega lista, učiteljskega pevskega zbora, športnih organizacij itd.
GRADBENA IN DRUGA DEJAVNOST V REPENTABORSKI OBČINI
V VELIKEM REPNE GRADIJO SUDDRNU JAVNO KOPALIŠČE
Urejevanje dvoriiča pri ljudski hiši na Colu - Pred skorajšnjo uvedbo novih avlomaličnih telefonov IACP bo gradil na Fernetičih novo ljudsko hišo
Javno kopališče v Velikem Repnu so končno pričeli graditi. Temelji so bili izkopani že pred zimo, in sicer pod okriljem SELAD, sedaj pa kopališče gradi gradbeno podjetje Urbani-Pahor, ki je na družbi ponudilo najnižjo ceno za gradnjo kopališča. Nekateri sicer izražajo pomisleke nad izbranim prostorom, češ kako bo z izlivom vode, vendar to ne bo prehud pro-ble i, kajti umazana voda se bo najprej sčistila v posebnem bazenu, potem bo pa pod cesto napeljana v jamo, kjer bo imela odtok v zemljo. Doslej je za kopališče dobila občina v posameznih gospodarskih načrtih nakazanih 9 milijonov lir, nadaljnje 3 milijone pa so vnesli v 13. gospodarski načrt, ki pa še ni bil odobren.
Delavci podjetja Milič sedaj urejujejo dvorišče okoli ljudske hiše na Colu ter postavljajo nov zid, na katerega bodo postavili še mrežo. Za to delo je občina dobila odobrenih en in pol milijona lir, podjetje Mili.; pa bo kot najnižji konkurent na dražbi delo izvedlo za 1,318,050 lir. Po končanih delih bo okolica brez dvoma pridobila na zunanjem izgledu.
Omenimo naj tudi. da so prejšnji teden postavili nove orgle v repentaborsko cerkev Ustanova za vzdrževanje cest USVS pa sedaj dela načrte za popravilo poti k repenta-borskj cerkvi, tako da je u-pati, da bodo cesto še letos popravili, uredili nasipe in podvoze, ki so že v precej obupnem stanju.
Kot smo že poročali, so na dveh sejah občinskega sveta svetovalci načelno odobrili zamenjavo dosedanjih staromodnih telefonov na Colu in v Velikem Repnu z modernimi telefonskimi sprejemniki, ki bodo priključeni na mestno omrežje. Ta sklep, kateremu pa so še dodali postavitev nove Javne telefonske govorilnice na Fernetičih, je bil od upravnega odbora predsedstva cone odobren, vendar s pripombo, da se bo o tem vprašanju podrobneje razpravljalo ob preučitvi letnega proračuna, ki predvideva za zamenjavo že obstoječih telefonov 3,235.000 lir ter l,390.00Q
lir za postavitev nove govorilnice na Fernetičih. Ker je
centrala na Opčinah že goto- ?sJlovno_vP	.
va in ker bodo na predsedstvu J šoi na Tržaškem. Priznati je cone o proračunu kmalu raz- treba, da številčno stanje o-
Na sestanku slovenskih šolnikov, ki je bil v nedeljo v novi šoli pri Sv. Ivanu in o katerem smo že obširno poročali včeraj, se je po poročilih o skupnem delovanju obstoječih strokovnih sindikalnih ždruženj, razvila diskusija. v kateri so posamezni šolniki načeli vrsto problemov in dali mnogo koristnih sugestij za delo Zveznega odbora.
V zvezi s programsko točko Zveznega odbora, da se bo ta prizadeval tudi za otvoritev vseh tistih šol. ki nam Slovencem na Tržaškem še manjkajo, je bilo govora o potrebi po Srednji tehnični šoli. Anketa, ki je bila med šolniki svoječasno že izvedena, je pokazala, da bi bilo učencev za Srednjo tehnično šolo dovolj, saj bi se vanjo, po opravljenih dodatnih izpitih vpisala velika večina tistih učencev, ki dokončajo Nižjo industrijsko strokovno šolo. Ker te šole Slovenci nimamo, morajo tisti učenci, ki se želijo nadalje izpopolniti v industrijski stroki, nujno v italijansko Srednjo tehnično šolo ali pa opustili misel na nadaljnji študij na škodo njihove strokovne usposobljenosti. Ker pa je našim narodnim nasprotnikom mnogo na tem, da se slovenski ljudje ne uveljavijo tudi kot mojstri, obstajajo podatki, da so na italijanskih srednjetehničnih šolah vrgli domala vse tiste slovenske učence, ki so se vanje vpisali.
Kam zgovornejšega dokaza torej, da Slovenci resnično potrebujemo Srednjo tehnično šolo in da so jo oblasti dolžne dati. Zvezni odbor se mora zato oborožiti z vsem potrebnim dokaznim gradivom in odločno začeti akcijo glede (ega.
Veliko pozornost so disku-tanti posvetili vprašanju šolskega naraščaja, saj je to osnovno vprašanje slovenskih
mladinskega lista v okviru učiteljskih organizacij, kot je to bilo že po prvi svetovni vojni v Trstu. Predlagatelj je povedal, da se je za stvar že zanimal, da je že našel osebo, ki bi bila pripravljena prevzeti odgovorno uredništvo, da pa naj bi učiteljske organizacije prevzele pokroviteljstvo nad založništvom. Predlagatelj je pravilno poudaril, da slovenskim otrokom v Trstu manjka tovrstna literatura in da je tudi to vzrok, da slovensko mladino zastruplja poplava cenenega in skrajno neprimernega italijanskega čtiva.
Razen čtiva vplivajo na šol. sko mladino vzgojno tudi počitniške kolonije, zato ni postransko, kje so te kolonije in kakšne so. Diskutant, ki je sprožil to vprašanje, je ugotovil, da so otroci, ki so bili v kolonijah v Sloveniji, mnogo pridobili na spoznavanju svoje ožje domovine in jezika in da so v šoli mnogo laže sledili pouku slovenščine, zemljepisa, zgodovine itd.
Ne manj važen je bil tudi predlog za ustanovitev učiteljskega pevskega zbora, Dis-
kutant, ki je govoril o tem, je poudaril, da ni prav. da iz vrste skoraj 400 šolnikov, kolikor jih je približno v coni A, še ni bil izbran pevski zbor, čeprav so za to dani vsi pogoji.
Končno je bilo sproženo tudi vprašanje šolskih, oz. dijaških športnih društev. No-
bena skrivnost ni, da zahaja slovenska mladina v italijanska športna društva pač za- praznika čim bolje in čim lep-
velik uspeh in da ima pri tem prav naš dnevnik veliko vlogo. Tako se je ugotovilo, da je od 94 prijavljencev za emigracijo iz nabrežinskega okraja odšlo le 11, medtem ko so ostali umaknili svoje prijave.
Ker bo prihodnjega 4. aprila 10. obletnica ustrelitve 72 talcev na Opčinah, bomo to obletnico, ki je istočasno simbol odpora proti nacističnim in italijanskim okupatorjem, počastili z večjo spominsko svečanostjo, za katere dovoljenje je bila že vložena prošnja.
Okrajni tajniki so poročali tudi o izvedbi Kosovelovih proslav na terenu in o poteku vpisovanja za množični izlet v Sežano in Tomaj k osrednjim proslavam. Po do sedaj znanih podatkih, se je vpisalo nad 1000 oseb, nedvom. no pa se bo to število še precej povečalo..
Na koncu so zbrani funkcionarji OF razpravljali še o proslavi 1. maja in sklenili zastaviti vse sile, da bo proslava tega tradicionalnega
to, ker ni slovenskih. Ce prebiramo lokalne športne kronike, bomo med mo-štvi posameznih italijanskih klubov zasledili izredno veliko slovenskih imen, Začetj bi bilo treba seveda pri tistih športnih panogah, za katerih delovanje je največ možnosti oz. najmanj ovir. Pri tem predlogu je nekdo pojasnil, da se dela na taborniški organizaciji, da pa je težava zaradi pomanjkanja vodilnih kadrov.
Vse te in ie druge predloge je Zvezni odbor vzel na znanje in zagotovil, da se bo zanje zanimal v okviru možnosti. Na vsak način pa je ta diskusija pokazala velike vrzeli, ki jih bo treba čimprej zamašiti.
še uspela.
Odložen proces
proti Cizmičevim napadalcem
Razprava proti Ljubomiru Gavariču in Ivanu Valjevcu, ki sta obtožena poskusnega umora Stefana Cizmiča, na katerega sta streljala s samokresom, je bila odložena na 20. april. Iz nepotrjenih virov pa smo zvedeli, da obstaja možnost, da bo begunca sodilo zavezniško vojaško sodišče. Ta vest še ni potrjena, vendar je možno, da bo zavezniško sodišče vzelo zadevo, še posebno ker gre za obtožbo proti 2 beguncema, v svoje roke.
pravljali, je skoraj gotovo, da se bodo prebivalci repenta-borske občine že v najkrajšem času lahko posluževali novih avtomatičnih telefonov.
Pri Fernetičih bodo zgradili novo šeststanovanjsko ljudsko hišo, ki jo bo gradila IACP. Gradnja hiše je že odobrena, določiti bo treba le prostor, kjer naj bi hiša stala. Člani občinskega odbora so si prostor že ogledali, vendar še niso sklenili nič konkretnega. Cim pa bo zemljišče, okoli 800 kv. metrov, kupljeno, bodo z deP. takoj pričeli.
Ob koncu naj še omenimo, da je tržaški občinski tehnični urad izdelal načrte za popravilo in razširitev ceste Op-Čine-Velik; Repen. Po prvotnem proračunu bi ta dela veljala 7,387.000 lir, toda po nalogu urada za javna dela pri ZVU so te načrte zavrgli ter sedaj delajo nove, ker nameravajo cesto istočasno tudi asfaltirati. Upajo, da -bodo z deli pričeli še letos.
V bolnišnici se je ranila
S prognozo okrevanja v l'J ali 20 dneh so včeraj pridržan na ortopedskem oddelku 55-letno Paolo Uliani por. Radiani iz Ul. Gambini, kateri so ugotovili precejšen udarec na spodnjem delu hrbtenice z verjetno kostno poškodbo.
Radianijeva je pojasnila, da je med čiščenjem stranišča v otorinološkem oddelku bolnišnice, kjer je zaposlena kot snažilka, padla in se udarila.
Kolo so ji ukradli
Neznani zlikovci so predvčerajšnjim ukradli Jolandi Krizmančič por. Evi iz Padrič št. 27 njeno 18.000 lir vredno kolo. ki ga je žena pustila pred vrati gostilne v Padri-čah. Eva je policiji, kamor je šla prijavit tatvino, pojasnila, da je vstopila v gostilno in je zato pofožila kok) ob /id. Komaj nekaj minut kasneje se je vrnila na cesto, toda kolesa ni bilo več nikjer.
tiok na naših šolah ne odgovarja številu slovenskega pre. bivalstva. čeprav kažejo statistike, da je število« skupno vpisanih otrok letos višje kot lani. Vzrokov za stanje je več, a glavni je raznarodovalni pritisk italijanskih šovinističnih krogov na nacionalno manj odporne slovenske roditelje. Ker se ta pritisk opira na osnovo, ki jo je načrtno ustvaril fašizem, t. j. na gospodarsko odvisnost slovenskega delovnega človeka, ima žal le preveč uspehov. Proti odtrgavanju slovenskih otrok slovenski šoli je potrebna zato nenehna borba, široko zasnovana in podrobna, pisana in ustna. Potrebno je prepričevanje od primera do primera in pobijanje vseh nasprotnih parol.
Toda to seveda ni izključna naloga šolnikov; to je predvsem naloga vseh zavednih^ slovenskih ljudi. Akcijo jen treba voditi temeljito, vsak v svojem okolišu. Ugotoviti je treba vse otroke slovenskih staršev in tudi tiste iz mešanih zakonov, ki so dorsstli za vstop v šolo. Treba je do njih in jih opozoriti na njihovo narodno dolžnost. Poslednjega slovenskega otroka je treba rešiti za slovensko šolo in s tem za slovenski narod in naš narodni obstoj na tem ozemlju.
Seveda ima to vprašanje še drugo plat, na katero je pravilno opozoril eden izmed dis-kutantov. Gre za vprašanje za. poslitve došolane slovenske mladine. Slovenski ljudje in posebno mladeniči so med lokalnimi gospodarskimi krogi cenjeni in upoštevani predvsem zaradi svoje poštenosti, delavnosti, sposobnosti in tudi zaradi obvladanja obeh občevalnih jezikov na našem ozemlju, kar je važno predvsem v trgovski stroki, Zvezni odbor naj bi po predlogu diskutanta stopil v stike s slovenskimi gospodarskimi podjetji.
Bila je še vrsta drugih pomembnih predlogov, med katerimi je treba posebej orne-, niti predlog za ustanovitev
mmUMbF
Spomini in skomine reških fašistov •••
Včeraj je preteklo 30 let od nesrečnega dneva, ko je tudi Reka padla v sužnost fašistične Italije. Bivši resici fašisti so na pobudo re-škega odseka Lege Naziona-le to obletnico seveda proslavili v šovinističnem in re-vanžnem duhu. Dopoldne so se razne organizacije ((bojevnikov« udeležile običajne maše v cerkvi sv. Antona Novega, zvečer pa so na sedežu reškega odseka Lege v Ul. Ginnastica odkrili zgo-dovinsko-fotografsko razstavo o Reki, Med drupim so razstavili razne edomotož-ne» dokumente iz časa fašizma, sliko o obisku bivšega kralja Viktorja Emanuela III. na Reki, razne biltene «zmage», fašistični napis *quis contra nos« itd. Za to priliko so vrteli na ploščah tudi razne ((patriotske« pesmi, ki jih je poslušalo nekaj zelo redkih obiskovalcev (vsega skupaj je bilo ob 18.10 kakih 10 starih ljudi). Razstava hoče seveda prikazati, da je Reka popolnoma italijanska in da jo bodo zopet dobili, kar dokazuje tudi napis «Fiume i sempre presente«. Pri tem pa so pozabili neko »malen-kosts: da namreč nimajo več opraviti s staro Jugoslavijo, da so D’Annunziovi časi za zmeraj minili in da delajo — račune brez krčmarja.
SPOR MED UPOKOJENCI IN ZAVODOM ZA SOC. ZAVAROVANIE
Številni upokojenci INPS
prikrajšani za 8000 lir na leio
To oškodovanje delavcev povzroča nepravilna aplikacija zakona o povišanju pokojnin
Med številnimi upokojenci in Državnim zavodom za socialno zavarovanje je nastal spor glede pokojnin. V Italiji je odsej< za socialno pomoč CIGL ugotovil, da se zavod za socialno zavarovanje ne ravna v celoti po zakonu o revalvaciji pokojnin ter da ga aplicira po svoje. Na ta način naj bi bili številni delavci prikrajšani za 7000 do 8000 lir pokojnine na leto.
V Trstu, kjer računajo, da je bilo prikrajšanih 15.000 zavarovancev Državnega zavo. da za socialno zavarovanje (INPS) je vzela stvar v roke Zveza upokojencev Pozvala je vse upokojence, ki so bili o-škodovani, naj vložijo prošnjo za revizijo pokojnine. Namesto da bi to akcijo podprla tudi Delavska zbornica, saj gre za obrambo interesov delavstva, je izdala poročilo, da bodo vse podobne prošnje zaman, s čimer se je postavila pravzaprav na isto stališče kot INPS, ki je tudi izdal svoje poročilo, v katerem zanika u-pokojenim delavcem pravico do revizije pokojnine. Se več, ta zavod trdi, da je zakon o revalvaciji pokojnin pravilno uporabil in da zato delavcem nič ne priti če. Pri tem trdi, da bi pa določene sku-
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. marca 1954 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 9 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE: uradnik Et-tore Bellusctvi in prodajalka Iaa-bclla Persano, tesar Carlo Zor-zetti in šivilja Jolanda Redolfi de Zan.
UMRLI SO: 48-letni Peter Go-jak, 67-letna Lucija Furlan, 45-letna Roma Devescovi por, Bolla, 69-letna Rosa Martinelli, 64-letni Antonio Musizza, 68-letni Andrej Mahnič, 67-letni Giovanni Batti-sta Zavadlal, 50-letni Guglielmo Petronio, 78-letni Giuseppe Tamaro.	*
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 11,6, najnižja 6,7, ob 17. uri 10,6. zračni tlak 1014,3 stalen, veter 5 km severozapadnik, vlaga 80 odstot., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7.7 stopinj.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Ob 13. uri iz Genove s 117 potniki ital. ladja »Ca-stel Verde«, ob 18. uri iz Reke s 3 potniki Jug. ladja aBakara, ob 21. uri iz Chioggie prazna Ital. ladja »Adriatico«.
ODHODI: Ob 12. uri proti Pireju s 420 t lesa in 1 potnikom grška ladja «Astypalea», ob 21.10 proti Avstraliji z emigranti ital. ladja «Castel Verde«, ob 23. uri proti	Benetkam	s	106	t raznega
blaga	holandska	ladja	»Draco«.
NOČNA SLU2BA LEKARN:
AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7; De Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-dini, Ul. Tiziano Vecelllo 24; Ha-rabaglia v Barkovljah in Nlcoli v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILK*
ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ	366	- 60
Gasilci	2	- 22
Policija	2	- 23
pine upokojenih uradnikov precej izgubile, če bi aplicira, li omenjeni zakon, kakor zahteva Zveza upokojencev.
Ko je namreč INPS leta 1952 prilagodil pokojnine delavcev, ni pri uveljavljenju člena 2 zakona št. 218 od dne 4 aprila 1952, raztegnjenega na naše ozemlje z ukazom št. 134. upoštevala, da je treba stare pokojnine prej revalvirati. O-menjeni zakon namreč določa, da morajo tudi pokojnine, ki so bile likvidirane pred 1. januarjem 1952 doseči vsoto, ki bi bila enaka esnovni pokojnini, pomnoženi s 45. Tudi v Trstu je INPS pomnožil z določenim koeficientom pokojnino, ki so jo upokojenci prejemali na dan, ko je stopil v veljavo zakon ter ni pred tem revalvirala osnovne pokojnine, katero bi morali šele po tem računu pomnožiti s koeficientom Prav s tem je oškodovala številne upokojence. Pri tem gre za delavce in delavke, ki so bili upokojeni med 1. aprilom 1943 in 1. januarjem 1952 in ki prejemajo starostno ali nezgodno pokojnino (rento). Krivično ravnanje INPS se vidi že iz tega, ker zakon o revalvaciji pokojnin ne dela razlike med tistimi, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1852, in tistimi, ki so šli v pokoj kasneje.
Doslej je že več sto upokojencev vložilo prošnje za revizijo pokojnin. Te prošnje so tudi pogoj za nadaljnje prizive na sodišče. Ravno zato je še bolj nerazumljivo ravnanje Delavske zbornice, ki odsvetuje upokojencem vlagati prošnje. Pokojnine, ki jih prejemajo zavarovanci INPS so že tako nizke, saj mnogi prejemajo komaj okoli pet do šest tisoč lir na mesec Zato je prava sramota, da hoče Zavod za socialno zavarovanje odvzeti delavcem še to, kar jim po zakonu pripada; zato pa morajo tudi vsi podpreti upravičene zahteve upokojencev INPS.
Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na Upravo
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20/HI Tel. 37338
(*1MWat IM g—
Ob predavanju tržaškega skladatelja Vasilija Mirka
Med številnimi Slovenci, ki so morali zapustiti rodno primorsko grudo je tudi slovenski skladatelj prof. Vasilij Mirk. Po rodu Tržačan se je prvič oglasil kot skladatelj l. 1907 s skladbo ((Spomladi v gozdu» za ženski zbor in orkester. Nekaj let pozneje se je začelo njegovo ime pojavljati med sotrudniki prve slovenske glasbene revije kNovi akordi«. Od. takrat hodi Vasilij Mirk strmo m težavno pot slovenskega skladatelja. Kakor vse slovenske skladatelje, ki so se rodili v zadnjih desetletjih preteklega stoletja označuje tudi Mirka dvojnost umetniškega in krušnega poklica. Tako sta bila Anton Lajovic, pravnik, Emil Adamič učitelj, Vasilij Mirk pa si je izbral profesuro in sicer zgodovino in geografijo. Služboval je kot profesor na slovenski trgovski šoli v Trstu. Ko so razmere v njegoveri rodnem mestu postale nevzdržne se je leta 1928 preselil v Maribor. Povsod, kamor sta ga zanesla študij in služba, je Vasilij Mirk ves svoj prosti čas posvečal glasbi ter je deloval kot organizator glasoe-nega življenja, kot zborovoi.-ja, pedagog, učitelj na glasbenih šolah, udejstvoval se je pa posebno kot skladate.j. Kljub temu da je napisal številna zborovska dela in samospeve za glas in klavir nas pogled v sNove akorden prepriča, da je Mirka že v mladosti bolj privlačevala instrumentalna glasba. Napisal je vrsto klavirskih del. kot so Rapsodije, Glasbeni utrinki, Barkarole, Romance itd. Napisal je več stvari za simfonični orkester, med katerimi poznano ((Simfonično suito)). Sledijo skladbe za godalni kvartet, godalni trio ter violinska sonata. Od njegovih del je bilo doslej le malo objavljenih, več pa so jih izvajali, pri čemer so si zlasti zborovska utrla pot med najširše sloje ljubiteljev naše glasbe.
Vasilij Mirk je v svojem bistvu romantik, toda napredno usmerjen, ter tu in tam naslonjen na domačo narodno pesem — to so črte, ki označujejo Mirka kot glasbenega ustvarjalca, kateremu gre častno mesto v starejši generaciji sodobnih slovenskih skladateljev.
Zaslužni tržaški skladatelj bo nocoj in jutri zvečer predaval tržaškim Slovencem v Gregorčičevi dvorani (Ul. Roma 15, 11.) «0 razvoju slovenske glasbe na Primor-skem». Vabimo vse tiste, ki se zanimajo za razvoj slovenskega kulturnega življenja na naši zemlji, da se predavanj polnoštevilno udeležijo.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODISCA
Brezposelnost ga je spravila na krivo pot
Več tatvin oziroma poskusov tatvin je januarja letos precej razburilo ne le prizadete, temveč tudi nabrežinsko poveljstvo policije, ki nikakor ni moglo zaslediti spretnega ljubitelja tuje lastnine. Končno pa je tatič le padel v roke pravici, toda glej, nanj ni nihče niti najmanj sumil: policija je v svojem poročilu celo zapisala, da je 23-letni Stefan Gruden, mizar po poklicu, stanujoč v Nabrežini, iz dobre in poštene družine ter da fant ni podvržen pijančevanju in drugim razvadam, ki so tako v modi pri današnji mladini. Njegova dejanja je zato policija pripisovala nenadnemu pojavu kleptomanije Ker je fant priznal dejanja, so ga seveda prijavili sodišču in tu je mladenič prvič spoznal, kam ga lahko pripeljejo nepremišljena dejanja. Imel pa je vseeno srečo, in za to se mora predvsem zahvaliti staršem, ki so poravnali škodo še pred razpravo, kajti sodišče ga je obsodilo pogojnu in z odločitvijo, da mu obsodbe ne vpišejo v kazenski list, na 11 mesecev in 5 dn: zapora ter na 8.000 lir škode.
Gruden je bil obtožen tatvine 15 klobas, 15 1 žganja in 25 1 vina 45-letnemu Hermanu Pertotu iz Nabrežine ter poskusa kraje mesa iz stanovanja 71-letnega Josipa Kuka. nje, prav tako iz Nabrežine. Zasačila pa sta ga Pertot in njegov svak, ko je hotel pri njem neke noči ponoviti tatvino. Hotela sta ga prijeti, ko pa jima to ni uspelo, je Pertot vrgel proti njemu kamen, ki ga je zadel v glavo, tako da jima je ranjen padel v roke.
Naslednjega dne sta mladeniča spremila domov in staršem, ki so takoj povrnili škodo, obrazložila vse. Morda bi se zadeva končala tu brez sodnih odmevov, da ni policija zvedela o tem nočnem dogodku. Čeprav presenečeni agenti so morali izvršiti svojo dolž. nost in Gruden je romal najprej na poveljstvo in nato še v zapor.
Med zasliševanjem je mladenič pojasnil, da je oktobra lani ostal brez dela in ker je imel pokvarjeno vespo ter je bil brez denarja, katerega pa ni hotel prositi starše, je sklenil ukrasti kako malenkost, ki bi jo nato vnovčil. Vselej po tatvini pa mu je bilo žal in je Pertotu ukradene klobase in žganje vrgel v jamo za smeti v bližini pokopališča, medtem ko je vino zlil v očetov sod. Te njegove izjave so resnične, kajti policija je nekaj dni prej izvedela od otrok, da so na tistem mestu našli klobase, ki jih je Pertot spoznal za svoje. In tako se je z obsodbo, čeprav pogojno, končala zgodba mladeniča, ki je bil do svojega 23. leta pošten, a ga je brezposelnost, ki se je po 8. oktobru lani razširila kot kuga po našem ozemlju, spravila na slabo pot.
tfilG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE gostovanje v
Ljudskem gledališču v Kopru
Petek 19. marca 1954
ob 20. url Sobota 20. marca 1954 ob 15.30 uri
Cankarjeva farsa
it Mini
fetotfiMiatutki"
Sobota 20. marca 1954 ob 20. uri Nedelja 21. marca 1954 ob 15.30 uri
Nušičeva komedija
GLASBENA MATICA TRST
d(UnjeM.lie glad&e na 7^/umo-/idk£m“
bo predaval danes 17. marca 1954 in jutri 18. marca 1954 v Gregorčičevi dvorani SHPZ, Ul. Roma 15/11-prof. VASILIJ MIRK.
Pričetek predavanj točno ob 20.30. Predavanje bo spremljano z reproducirano glasbo na gramofonskih ploščah.
Vstop prost.
PODPORNO DRUŠTVO k DIJAŠKA MATICA » V TRSTU sklicuje za 28. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v Trstu, Ul. Roma 15/11. redni
LETNI OBČNI ZBOR
s sledečim dnevnim redom :
1. Otvoritev.
2. Poročila odbornikov.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Volitev upravnega odbora, nadzornega in razsodišča.
5. Razno.
Vabimo članstvo, da se udeleži občnega zbora.
ODBOR
( GLKDALIŽČiž VERDI)
Prihodnji ponedeljek se prične v gledališču «Verdi» gledališka dramska sezona ((Pomlad 1954». Prva bo nastopila italijanska komična gledališka družba, ki jo vodi Nino Besozzi in v kateri igrajo še Muto Navarrlnl, Paola Orlova in Maria Doniati. Prva bo na sporedu komedija Arnaida Fraecarolija «Smo vsi Milančani«. Gledališka družba ima na sporedu tudi de Angelisovo igro »Markiz de Fuentes«, Verneuilo-vo »Sola davkoplačevalcev«, Noc-rovo »Bivši učenec« In Pirandel-lovo #Pomisli Giacomino«.
Jutri zjutraj se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za prvo predstavo.
DRUGI NEDELJSKI KONCERT
Jutri zjutraj se začne pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za drugi nedeljski koncert »Pomlad 1954» orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom Glorgia Cambissa in ob sodelovanju pianistke Zite Lana. Koncert se prične v nedeljo ob 11. uri. Na sporedu so skladbe:	VVagnerja,
Caselle, Schuberta in Rimsky -Korsakova.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Redni sestanek danes od 18, do 21. ure na sedežu. Delitev novosti in Nove filatelije štev. 1,
TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE poziva vse tiste svoje člane, ki so naročili semenski krompir, da čimprej pridejo na sedel po nakazila za določeno količino.
Tajništvo.
Z avtom v pešca
Proti večeru, manjkalo je nekaj minut do 18. ure, je neki agent finančne straže vozil s tovornikom last poveljstva po D’Annunzievem drevoredu v smeri Garibaldijevega trgu, ko je v višini Ul. Conti trčil v nekega pešca, ki je z negotovimi koraki hotel prekoračiti cesto. Ker je pešec, identificiran za 39-letnega Giovan-nija Zugana iz Ul. Cordaroli, zaradi sunka padel na tla in se ranil, mu je agent takoj priskočil na pomoč v pričakovanju rešilnega avta, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Ker so mu ugotovili nekaj prask na obrazu in udarec na kolku poleg seveda omotičnega stanja, so Zugana pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 10 dneh na II. kirurškem oddelku.
0l1
Rossetti. 16.00:
Cooper in Roberta -’ p Ezcelsior. 15.30: »Mizar«, dams, F. Silva.	-..[lic*
Fenice. 15.00: »Deviška k™ Jean Simmons.	]#
Nazionale. 16.00: »Pel1100" bimci«, Jean MaralS.
16.00.
Filodrammatlco.
II?
mesto«, Sterling ne Nelson, prepovedan” ni izpod 16 let. , Arcobaleno. 15.30: /Tekmi«*
IkUUMCKU. 1J.J«.
žene«, D. Scheridan. K * £
/.encn, u. ouuci i««--- . M j Auditorium. 15.30: »Vrt«1'’" vana Pampanini.	jr
Astra Rojan. 16.00: »ui15* banera«.	1P
Cristallo.	(Trg	Peruti,	(*
«Smer Budapest«, drews	j/
Grattacielo. 16.00:
»plesala ib e» Nella *
son in Folke SuddflU^J
mo eno poletje«, son in Folke Suh strože prepovedano
Alabarda. 16.00: »Zendin T S. Granger. D. Kerr. Ariston. 16.00: »Ciklon«. A Armonia. 15.30: «Deseton gije«, B. Lancaster. ,p Aurora. 16.00: »Vihar11* gom», Susan Haywara. Garibaldi. 15.00: «Naredm*
B. Lancaster. , -rf# Ideale. 16.00: «Ljudska P1 M. Callister.	■
Im pero. 15.30: «Kruh, ])%&,.
fantazija«, G. LolK#,|VSJ Italia. 16.00: «Takšno je*‘ , V\ Viale. 16.00: «Tujska
ne Galter. Mark Lavr ^ Kino ob morju, l«w- J barvah«.	,	!9n
Massimo. 16.00: «P1«C’’ J in Yvonne Šanson. ... V Moderno 16.00:	«Bl*wJrf!
A gulre. Prepovedano izpod i6 let. ntr0Ci V Sv. Marko 16.00: «otr, gar«, Amedeo Nazz*r‘;■ Savona. 15.00: ((NedeljS*" Secolo. 16.00: «Na	,
bobni«.	-Vah1'
Vittorio Veneto 16.00. * imenovati se Ernest«. Azzurro 16.00: »Stara n Cornel Wilde. „ ^tstra** Belvedere. 16.00: «P>'^	.
gubljencev«, G. pe Vii<i Marconi. 16.00: «Zena-paJnP*S krila ljubezen«. S. ,w |# Novo cine. 16.00: «Af'rl* ca«, Humohrey B°* ,.jrli>.,i Odeon. 16.00: »Trije Radio. 14.30, 17.00,	#).
«Na,jvečja pr~“f»va Venezia. 16.00:
SREDA, 17. mar«
JKlOkLOVA**,*
C O A A Tli®
254,6 m ali Uf KC. (ji h 7.0®*
Poročila v slov. o° '	.
19.00 in 23.30.	730
7.10 Jutranja glasb*. gled tiska; 11.00 Solsk% ^ Ja mladina piše o b tr)Dcyi: velu; 11.30 Uverture/ rf, skladateljev; 14.30 Mf.Khb.? do Jadrana; 14.40 1	v\\
mladinskih in otros«'-rjl#L Primorske; 17.00 perne skladbe Rihard. K Verdija, Humperdink3 jjfb, -	-	.	ansiu	-***
tane; 17.45 Jugosloval li in solisti pojejov. dalinke; 18.00 Poročila
ni* 1G1S 7, ..Ml/near n ..,( .
ni; 18.15 Za vsakogar S knjižne police: ''^°frpr>r niški svet; 21.30 P* *■ „ Balet ((Labodje jeze«.-!jdU izvaja londonski s®*., fr/i kester, dirigira Ana.oi jjtb larl; 22.40 Nekaj v&KmD) za lahko noč: 23.00 (r čila v Italijanščini; za lahko noč.
T It H T !'■ t
306.1 m ali 980 Kt
11.30 Lahka glasbal pt A
vsakega nekaj; 13.00 "»j IK dlje in lepi g|aSOi!;i,Mrni,Si na glasba; 14.15 Kultur. |I;fp ni k; 17.30 Plesna gl**- lij) t bellus: Simfonija št. rlna:	Simfonična
klavir in orkester;	litJ
klavir in orkester; l#;Yb K ški vedež; 19.15 pe?,k£ iW 20.00 Šport; 20.05
JC, ZU.JU Z,UOr	JJ.V,	I
menije iz L.fubljan*..„v#lt tu a 1 nost I; 22.00 KnJJ/.V( ijjj umetnost: 22.15 StraUšf ^ harjeve melodije; 23V
■■i
v San Remu: kogar nekaj: 20.50	-,rt:	(
kitari; 21.05 W. A rova svatba«, komičn* von dej., dirigira Her&eh rajan.
T K I* »
11.15 Nekaj vala v Romu:
s p d dfy,
Slovensko pi«01II,j?e 2*. i"
Trstu bo priredilo <*	/
izlet na Snežnik »ez v tli. > sovanje na sedežu p, 1 chiavelli 13 do l0. lj 4. aprila pa bo Pr‘bjadr* I na Platak ob Prl1 ga veleslaloma«.
24. t. m,	. -d#
MOTOKLUB
bo priredil 28. t, tn. d1' tljo. Prijave članov urt sedežu od 17. do
m'	-kSO^!*
MOTOKLUB sn 'J
bo priredil 4.	m	JV
pavo, Novo Goric 0 r* Vpisovanje do 25. ^Ktdei*rf
žu v Skednju, Sl<8 30 ^
122, I. vsak dan od M
MOTOKLUB «^1	4
nabrežij
Izletniki, ki P°tuJ.Jaj >e ’ Tomaj 21, t. m-, ,,0 t, j
v Tomaj 21, t. m-, na sedežu v sobot® - t£)if 18. uri. Priporoča'110 , Moto klub	V	t’
priredi Izlet 28. t K> lK. Vpisovanje do Čeh1 ^ . od 18. do 20. ure ®
Tatvina dreves
Včeraj zjutraj se je na policijskem poveljstvu v Škofijah oglasil 67-letni Giovanni Monsalvi stanujoč v jugoslovanskem delu vasi ter prijavil, da so mu neznani zlikovci ukradli iz gozdička, ki je v coni A, 25 dreves raznih vrst, pri čemer so mu povzročili približno 15.000 lir škode.
I
ADEX *
27. in 28.	*
dvodnevni
VIPAVO Q AJDOVSClN0 POREG
TAR pni ,
——T i?^»
28. ,nar?*)iIČ<
enodnevni
herpelJE
KOZINO
skocija>	(
DIVAČO ,
fJ\
Vpisovanje pri »Adria
F. Severo 5'6
Mož je sedel na stolici in s* ni premaknil.
S tem je bila zadeva končno rešena. Soba je bila tu, prijazna, mirna, cencjša kot hotelska in primerna za intenzivni študij, ki sva ga tako krva. vo potrebovala preden stopiva pred neapeljske profesorje, da nam otipajo obisti medicinskega znanja. Tudi Kinkela, ki je bil tokrat bolj hladen in ki ni videl v tem stanovanju velike možnosti in pobude za izvenštudijsko udejstvovanje, je bil s so^o zadovoljen. Pri tako posrečenem podvigu je padal sklep za sklepom: kako bova dopoldne prakticirala v javnih ambulantah medicinskih klinik, popoldne se pa posvetila intenzivnemu študiju in tako dalje.
Toda žal se je kmalu izkazalo, kako je tudi tem najinim načrtom bilo sojeno kratko življenje.
Ko sva okoli desete ure prišla natovorjena s prtljago domov in na rahlo pozvonila, na. ma je odprla vrata gospodinja, oblečena v lepo, domačo obleko. V predsobi so sedeli okoli mize štirje moški mlajših let, sumljive in neprijetne zunanjosti ter strastno igrali na karte. Kritično so ogledovali zdaj naju, zdaj najine kovčke. Meni in Kinkeli je postajalo tesno pri srcu in oba sva bila zaskrbljena, kaj bo nocoj, če se ti štirje južni kvartopirci spravijo na naju. Ko sva stopila v najino sobo, je bilo najino prvo delo, da sva si ogledala varnostne naprave. Ugotovila sva, da ni na vratih ne zapaha ne ključa. Loteval se naju je občutek, da v tej hiši nisva varna in da bi se nama znalo kaj neprijetnega zgoditi.
(Nadaljevanje sled#)
umu sum izseljencem
(OB IZIDU PRVE ŠTEVILKE NOVE ^VENSKE REVIJE «RODNA GRUDA»)
C NEZADRŽEN NAPREDEK TEHNIKE IN ZMNOSn ')
iumrJUbljani je lzila Prva Sruil, T* rev'^e “Rodna n«.*.* ’	1 namenjena pr-
lje vert0 slovenskim izse-trirtJi V tui'ni- Revijo je niSc« !{Slovenska izselje-,1 ■ ^ica), v Ljubljani, ki
^devajedletu-na VS° m°Č lip«..	našim izse-
{„ m v tujini nudila to, (j Pogreša sleherni temini • ^e odtrgan od svoje /j ov,ne- Pot, ki jo je ubra-'ra reviia je posvem „ t,\ena kakor je svojstveni ■ samo vprašanje na-IM S -encev’ ki danes žive mi	okolnost-
mivih a?6 tui"le- Poleg zani-i°ioJlankov 0 najvažnejših irobn,	domovini ter
j!t) , n<>oic iz domačih kra-Mini? 01nenjena revija pri-
in j # Povesti, črtice, pesmi »aiihplse. 0 delu in življenju ke n .roJa,COt, v tujini, član->t«D ■ 6 an}u njihovih dru-55 In or9anizacij, razen teti čjjg tUdi Prispevke iz kla-fttiiii tn sot*obne slovenske ,K*vnosti.
P
j« n, j*at*st'čnih podatkih let:	j .
leiii,
ft.-,	»iv	fJVUULH,lU,	SC
ijjo .i 1860 do 1940 iz-
350.000 Slovenije okrog okence«. Med tem io nrlfe. i'!1 je nekaj vrni-
lo	je	nen-aj vrni-
,je.	pomrl°■ f
jil, ’ glede na to, da hlCVOdarski, politični in domovi' vplivi njihove nove "Jihoti ne Jtaln° odvajajo od ilehern	■ domovine «srce
kor ~ e°a *Z!eljenca» — ka-tbo d„raV'	^’cme	Seliškar —
n0 d- ’mrt‘ obrnjeno v rojst-n°Vin°> Pa najsi je ta tuji«;	že	Pol	stoletja v
»ec ».•gat ali reven, dela-
Ost 'ZObraieneo»-t> t)seh^eKan3e izseljencev pa bil0 • bolnostih ne bi !e	tako občutno, ko bi
To*nj	n?e-	ne	infiltrirali
to	emigranti, ki
totvari	1‘stih	zlonamerno
fah „ Q1°, resnico o razme-Kafcjn	ožji domovini.
5arije 6 posledice ima to pi-u prij6 'afllco razvidi prav »ilJej tnTa’ ^ ga v prvi ite-^on, o„,°.i,ne grude)) opisuje 7’eaK Takole piše: nQ !zseljenka, ki živi sa-•alt, j. deželi in bere samo e’ je na meji Jugo-2ci^drevenela od strahu, *t* ttrah	pa	zaBledala ti-
t'lliCe ote: požgane cerkve, H b * obešenimi duhovni-'j' uer'0e vkovane ljudi, \ „ °°nijo na prisilno de-ij|eiUrat^u Matice nam je S?,tenka sama to pripo-
potem ko je bila za ltoie s 0 botro otrokom
t°aodek nas lahko L0tlc1«fci	potrebna je
jih i**1 '25cljencem revija, ”	0 vseh razmerah
f	,	rcJstni domovini
h' u°	obvešča-
»luciii*4, nova revija jim ^Ovin VSe t°, česar je ■ li,. .a Vedno dolžna svo-?<lt'rinee'n’ 1■ j• t) svojem u,tva , leziku prenašati
ini’ ki j° P°d
Ji0u*ne i sonce™ svoje do-nt‘ sleherni pošten t)n, do svojih roja-l ^lorpL°U*na je sleherne-n« U kot mati, ki je
■» Z!”‘H
t nou3' da prva ite' .ra“ ]>.ce revije posvečena
*t0*ltivi* im v°Htvam v
trne)ii rf1',so bHe najpo-
i;l in unn<° demokralično-
r*'h iju. tevanja glasov naj-
skih množic, Niti ni
»g«*«. 11
In iaz Pa nisva rinlh 10 Poznala urbani* /'lih' r°em°Erafskih in so-‘ V?" Neaplja, da bi n Pu^at' globlje v te H ia fobleme. Sodila «va
prit,t0 nekE vrste ft>1-
v 8a jun- em lePega in sonč. * naiitiem “»Uje ter sva šla del0 na^lepu mimo tega
,,aju ->e opozoril da stno . sol>e edinole pri W*Wik to pooblaščenih
»vo^Sredovalclh' kl da
Ul; 3° na :	P'sarne v žepih,
hi' dl,emuUlkah na križlšiih ki tpežljiv0 C	in faka'°
Vt,P°trebine.-na ncvešče ljudi,
> >n£3°.k8te^ »i bodi
»»So ;.na>c,io.
1» a Po sr»ri S-e S Kinkel° mo-»«> U I1'icu mes,a- Hodi-
«ta °v VPrt'Ce V ulico. okoli
Cff N^pi°jael°blj.e v s,ce
Ulj 'sblrin,	^asla sva v
»‘rtu* y>«olum,°v.^' v'iugastih l>	°krii m ^arni in mno-
sitian katera so viseli	* PodzpVn'ce P'sane«a
»,»5^ neznosn mniml stanova*
^ buS'® *mr^om po
Po teh11 ,POkvarjeni k o\ Ce'o tro'h UHcah so ^	nr°čadi „pe ma'e m več-
^ilo vin' r4\te le tol'ko,
' Na teh° . Clove*k'ga '‘»n]. hrup nt ullc*h se je
^4n^A,h acU'prere-
'n oni ^ mat>'on, pre-*«m, j. u3oie vPitje. 1 tui,Po	'eh	je
50 tn. . VeHki «, ah »Prehaja-v Neh°*e Sil ^Jul)ljann ,ele daleč til	UrS in «	*' Z“*r,!b
t,thatih°2o,lral 0Emu sam Pn
,Kai Se! T„ri‘kark'h
i v«. 1 kajti to, oda le za
N	i	n,lt0 "«»
5tti	in	mlSli. da
mikavni jug
^.o^pra-______
moja 50PA v Neaplju
HLAVAT/;
svoje nesporne čare in da je na svetu pravzaprav vse med seboj različno ter da vse ne more biti enako. Saj prav v tem je lepota in zanimivost svetži življenja.
V tem premišljevanju in začudenju nad vsem, kar se je godilo okoli naju, sva se s Kinkelo znašla pred katedralo sv. Gennara patrona Neaplja in Napolitancev. Imel sem vtis. da nam je morda le ta priskočil nekoliko na pomoč, kajti prav v bližini katedrale sva i velikim veseljem odkrila prvega, uradno pooblaščenega, na pručki sedečega in dremujočega gospoda senzala, starejših let ter male in debele postave.
Ko sva ga predramila, je mali, debeli mož vstal > pručke in je kar nihal od poklonov. Ogledal tl naju je i svojimi malimi očmi in se nama postavil takoj na razpolago. Ko »va mu povedala, kdo sva, od kod sva in zakaj prihajava k njemu po pomoč, se je kazal zelo počaščenega in se mahoma postavil v uradno pozo. Prvi je govoril Kinkela, za njim pa sem jaz skušal izpopolniti njegova izvajanja s tem. da sem postavil ves poudarek na najino željo, da
iščeva predvsem mirno in čisto sobo, v kateri se bova lahko ukvarjala z branjem in študijem. Gospod senzal je kazal polno razumevanje za najine potrebe in želje in s patetično kretnjo segel v notranji žep jopiča ter privlekel na dan majhen, zamazan notes. Začel je z resnim obrazom brskati po njem in bržkone iskati naslove razpoložljivih sob v svojem rajonu. Ni se zadovoljil, da bi nama dal naslove. To bi ne bila solidna in popolna pistrežba.
Povabil naju je najvljudneje, naj mu slediva, saj naslovniki. ki so mu zaupali oddajo svojih sob, niso bili daleč. Tako gredoč nama je zaupal, da ima več sob na seznam in da bova lahko izbirala po volji. Pri tem nama je hotel z očmi povedati nekaj, kar se nama očitno z besedo ni upal reči. Razumel pa sem, da bova lahko izbirala po tem, ali nama bu všeč gospodinja, domači ljudje, komfort sobe in še kaj. Kinkela se je kazal izredno srečnega, da je zadeva s sobo
pravzaprav zelo preprosta in venomer poudarjal, kako bo podvig s sobo popolnoma u-spel. Nagrada, ki jo bova dala senzalu, daleč odtehta hitrost, s katero prideva do lepe sobe. Zavili smo nekajkrat okoli vogalov in v živahnem pogovoru smo vsi trije, senzal sredi med nama, korakali navzdol in navzgor po najbolj čudnih ulicah Neaplja. Gospod senzal je vedel, da sva »dotorini tedeskin in bi bilo pomanjkanje takta, ko bi ne spustil dolge slavospeve na naslov «tedeškov». Mož je bil star maček v svojem poklicu. Bogve kaj je vse bilo zabeleženo v tistem notesu in po čem vsem so se ljudje obračali nanj p0 pomoč. V mestu kot je Neapelj, kjer živi dober del ljudi od slučaj-nostnih zaslužkov, je gotovo konkurenca zelo huda in čimbolj je takle senzal vljuden s klientom, tem večje so šan-se za dober zaslužek.
Sredi prijateljskega razgovora se mož ustavi : upnim ter vaznim glasom pove: «Gospodje, tu v tej hiši bi bilo nekaj primernega za vaju». Stopimo v vežo, se po-vzpnemo do tretjega nadstropji in pozvonimo. Vrata se od-
pro in pred nas stopi vsa nasmejana, siva gospa. Gospa se spogleda s senzalom, nas povabi v stanovanje ter nama najprej predstavi ravnokar, prihiteli dve hčerki, ki sta, kot sva slišala, še pred eno minuto tolkli po klavirju. Sledilo je prisrčno stiskanje rok in v nekaj stavkih splošni pregled položaja. Sele na to nama je pokazala sobo. Po prvem navdušenju — bolj nad hčerkami, kot nad sobo — sem skušal analizirati situacijo in sem v našem lepem jeziku apostrofiral Kinkelo s sledečim nagovorom: «Pragi moj Kinkela! Soba je svetla, položaj ustreza, toda ti dve hčerki in klavir sta dve resni zapreki, da najamemo prav tole sobo, Tu se bo malo študiralo. Zavoljo lepih hčerk in zavoljo klavirja pa nisva prišla tako daleč od doma. Predlaganj naj bi nama gospod senzal pokazal še kako sobo«. Kinkela je pristal na moj predlog in čez nekaj trenutkov sva že stala pred drugo hišo. Pozvonimo pred stanovanjem v četrtem nadstropju. Vrata se odpro in iz njih se usuje kakih osem mladih deklet. V stanovanju je bil namreč velik modni salon. Dekleta so pa bila kar se da prijazna, skakala v mene in Kinkelo in z vsemi mogočimi gestami in najbolj prisrčnimi izlivi so kazala svoje veselje nad najinim prihodom. Sprejem je bil res edinstven. S Kinkelo sva bila naravnost ginjena nad redkim sprejemom. Ostati v tem salonu in najeti to sobo bi bilo za naju taka loterija, da bi je najbrž do smrti ne pozabila. Za to sva tudi tu v nekaj stavkih kritično izprašala po situaciji in analizirala zadevo. Kinke-
lo, ki je bil bolj zgovoren, sem vlekel zadaj za jopič in mu dal s tem razumeti, da je tu pač preveč božjega blagoslova in da nama ta soba ne ustreza. Kinkela, ki se je spoznal na moje Morzejeve znake, se je uklonil in, nazaj se oziraje, zadnji zapustil pravljični modni salon.
Skrajni uslužnosti gospoda senzala je pripisat^ da nama
je, utrujen od hoje in stopnic, bil voljan pokazati še tretjo sobo. Ta je bila nekje za stavbo glavne pošte, ki je ležala v Ulici Diaz. V veži hiše nas je sprejel in nam prvi želel dobrodošlico stari, suhljati hišnik, s takim kroničnim vnetjem očesnih ko-njunktiv, da so mu rdeče in vnete veke kar visele iz oči.
slučaj, da je ista številka posvečena tudi dogodkom okrog Trsta v zvezi z angloamenško odločbo od dne 8. oktobra, proti kateri je protestiral kot sam mož ne le ves slovenski narod temveč tudi ves pošten svet. Revija prinaša celo vrsto protestov tudi od strani slovenskih izseljencev u Holandije, Francije, Belgije, Vestfalije in 7,DA. Od oktobra do danes je minilo sicer že nekaj mesecev, toda prav to dokazuje, da slovenski rod krivic, ki so mu jih kdaj delali drugi, zlepa ne pozabi.
Na vidnem mestu je objavljeno tudi posvetilo pokojnemu književniku in revolucionarju Etbinu Kristanu, ki je po dolgih letih grenko okušene tujine prišel nazaj med svoj narod delat in umret.
Skoro ves osrednji del revije je medtem posvečen povestim in poročilom o življenju in delu naših izseljencev. Med drugim je objavljena tudi prelepa domorodna «Izseljeniška pesem» Toneta Seliškarja.
V rubriki «Mladj rod» bo mladi naraščaj slovenskih izseljencev našel prikupen kotiček, ki mu prinaša slovensko narodno pripovedko ter prisrčne pesmi Frana Levstika, Iga Urudna in Josipa Stritarja.
Razen tega je revija ustregla tudi tistim slovenskim izseljencem., ki v svojih kulturnih društvii in organizaco-jah vedno pogrešajo literaturo za svoje dramske, recitatorske zn folklorne odseke. V posebni rubriki mKnjiga-oder-pesem» bodo le-ti našli prav vse, kar je novega in pomembnega na področju slo-
v Zahodni Nemčiji
V spodnji zbornici so zunanjega ministra vprašali, do kakšne meje bo po bonnskem dogovoru dovoljeno zahodno nemški vladi in nemškim zasebnim podjetjem proizvajati atomski material, ki je prikladen za proizvodnjo atomskih bomb in drugega atomskega orožja ter kakšne korake bo predlagala britanska vlada za zagotovitev primernega nadzorstva zahodnih zasedbenih oblasti nad takšno delavnostjo.
Parlamentarni podtajnik za zunanje zadeve Anthony Nut-ting je v pismenem odgovoru izjavil, da je treba bonnske dogovore čitaii v zvezi z dogovorom o Evropski obrambni skupnosti. Po členu 107 tega dogovora se lahko proizvajajo atomska orožja in jedrsko gorivo, prikladno za a-tomska orožja, samo na strateško izpostavljenih področjih. kot je Zahodna Nemčija, s soglasno odobritvijo sveta Evropske obrambne skupnosti, Sedaj izvajajo nadzorstvo nad atomsko energijo v Zahodni Nemčiji vse tri zasedbene sile po zavezniškem zakonu št. 22
V pismu z dne 27. maja 1952 se je zahodnonemški kancler dr, Adenauer obvezal, da bo zvezna vlada predlagala zakon, ki prepoveduje razvoj, proizvodnjo ali posest atom-
skih orožij. Nadalje Se je obvezal, da bo njegova vlada predlagala zakon o prepovedi uvoza ali proizvodnje jedrskega goriva, razen v zelo malih količinah, ki pa ne bodo do-voljne za proizvodnjo atomskih orožij.
NOV SISTEM proti nastajanju ledu na letalih
K večji varnosti letenja bo brez dvoma pripomogel tudi novi britanski sistem za tajanje ledu na površini letal, ki so ga te dni prikazali britanskemu občinstvu.
Toplotni elementi v obliki kovinske prevleke, ki so povezani z električnim sistemom na letalu, so razmeščeni po vsej površini letala. Tako se površina segreje in led se taja.
Ta sistem so razvili pri poskusih v novem zračnem predoru z nizkimi temperaturami, ki so trajali tri leta; preizkusili pa so ga v 1500 urah poletov. Glavni prednosti sistema sta mala teža ter dejstvo, da preprečuje nastajanje ledu na večjih površinah letala
venske književne ustvarjalno-
sti% Kot dodatek temu pa se je redakcija revije odločila tudj za rubriko «Slovenski leksikon», J$i v prvi številki obravnava življenje in delo Primoža Trubarja, v odlomkih pa bo objavljala tudi Jurčičev roman «Jurij Kozjak — slovenski janičar».
Revija bo izhajala letno v 10 številkah. Posebno pozornost je uredništvo posvetilo tudi njeni opremi, pri čemer bodo posebno hvaležna dela Maksima Gasparija. Prepričani smo, da bodo to revijo pozdravili prav vsi zavedni slovenski izseljenci.
MILOŠ MACAROL
Pod vodstvom logarjev državne gozdne uprave se vadijo prostovoljne gasilke ameriških višjih srednjih šol v državnem gozdu Chatiahoochee zajeziti in zadušiti v kali gozdni požar.
Ravnatelj britanskega centra za raziskave atomske energije v Harvellu, Sir John Cockikroft, je v prvem predavanju o atomski energiji, ki jih je imel na londojišlci univerzi, izjavil, da bo razvoj proizvodnje atomske elektr-ke poglavitni cilj centra, ki se, kot znano, bavi z raziskavami vseh problemov o atomski energiji razen s proizvodnjo atomskega orožja. V Har-wellu izdelajo letno nad 10.000 pošilja radioaktivnih izotopov. Jedrski reaktorji za proizvodnjo atomske elektrike se razlikujejo po gorivu, ki ga uporabljajo za spreminjanje toplote v električno energijo. Pri prvi britanski jedrski e-lefctrarni v Cumberlandu so dveh letih proučevanja v Harwellu, v sodelo-
AMERIŠKI SREDNJEŠOLCI
KOT PROSTOVOLJNI OGNJEGASCI
Ko so prišli gasilci gasit požar, ki je izbruhnil v gozdu v okrožju Lake Ozarke v zvezni državi Missouri. so našli na kraju nesreče skupino višjih srednješolce-/, ki so že zajezili ogenj. Takrat niso polagali velike važnosti na to okolnost in so si mislili, da so pač fantje kot vestni državljani, ki so slučajna opazili nevarnost požara, takoj priskočili na pomoč. Ko so jih ob drugi priliki našli na kraju požara še preden so sami prihiteli, sc razumeli, da je šolska mladina dobro organizirana in izurjena. Ugotovili so, da so ti srednješolci sami postavili svoj stolp, s katerega opazu-
jejo okolico, če se pojavi nevarnost gozdnega požara. Čeravno je ta stolp čisto preprosto zgrajen in komaj osem metrov visok, vendar služi kar dobro svojemu namenu. Večkrat so ti prostovoljni ognje-gasci prej na kraju požara kot pa poklicni in preprečijo širjenje požara.
V zvezni državi Missouri in tudi v drugih ameriških zveznih državah so gozdne u-prave izposlovale pri šolskih oblasteh dovoljenje, da lahko vodijo srednješolce višjih razredov in jih usposobijo za gašenje gozdnih požarov. Danes predstavljajo srednješolci kot organizirani prostovoljni gasilci največjo pomoč za pobijanje gozdnih požarov.
Danes najdemo to prostovoljno srednješolsko organizacijo skoraj že v vseh ameriških. zveznih državah. Ravnatelj poklicnih gasilcev za pobijanje gozdnih požarov v Indiani, Joseph De Young, je izjavil, da ne ve, kako bi ukrotil hude gozdne požare, ki so izbruhnili jeseni leta 1952 brez prostovoljcev višjih srednjih šol, V oktobru in novembru so namreč tedaj besneli najhujši gozdni požari, kar jih pozna gozdna uprava te zvezne države, V Indiani ni tedaj deževalo 40 dni. Takrat je izbruhnilo v tej ameriški zvezni, državi nič manj kot 428 po’žarov, ki so uničili skoraj 7.000 hektarov gozdov in drugih nasadov. Država je poklicala tedaj na pomoč 1.000 prostovoljnih gasilcev iz višjih razredov srednjih šol. Brez teh prostovoljcev bi bila škoda. ki so jo povzročili omenjeni požari, še enkrat tako velika.
V zvezni državi Virginiji so leta 1952 organizirali 9.000 višjih srednješolcev v 728 skupin prostovoljnih gasilcev za pobijanje gozdnih požarov. Tudi v Texasu, Floridi in v Ohiu so se srednješolci dobro obnesli kot prostovoljni gasilci. V zvezni državi Georgiji so logarji organizirali srednješolke, ki prostovoljno pomagajo pri gašenju požarov v državnem gozdu Chattahoochee
"Tudi v ameriški zvezni državi Monfana so leta 1952 začeli organizirati srednješolce, ki sedaj služijo kot prostovoljci pri požarni obrambi gozdne uprave doline VVest Valley. Gozdna uprava jih je dobro izurila za gašenje gozdnih požarov. Ti srednješolci spretno jahajo konje in vozijo vozila. Poznajo
vsafc kotiček v dolini kot svoj I rem bodo udeleženci tečaja I na, ker se mladina vzgaja k
lasten žep. Njihova glavna na- služili kot prostovoljni gasil-loga je, da nadzorujejo gozdo- ci, in poseben znak. ve glede morebitnih požarov, j Poklicni gasilci priporočajo, ki jih morajo zajeziti, čim jih|naj se prijavijo kot prostovolj-
opazijo, dokler ne pridejo po' klicni gasilci. Zaradi požarov, ki tu in tam izbruhnejo v gozdovih, so ti mladi prostovoljni gasilci zelo zaposleni. Logarji se priporočajo gozdni upravi, da jim stavi vedno več teh prostovoljcev na razpolago, ker so se zelo dobro obnesli.
Prostovoljne gasilce so v Združenih državah začeli organizirati med drugo svetovno vojno, ko je bilo veliko pomanjkanje moških, ki so večinoma služili v vojski ali v obrambni industriji.
Nekatere ameriške zvezne države so po vagledu Indiane tudi po vojni ohranile srednješolske organizacije prostovoljnih gasilcev za pobijanje gozdnih požarov. Od leta 1942, ko je ravnatelj gozdne uprave v Indiani, De Young, začel organizirati srednješolsko mladino za gašenje gozdnih požarov, do konca leta 1952 so poklicni gasilci izurili 24.409 u-čencev in učenk 230 višjih srednjih' šol. Od teh je pomagalo gasiti gozdne požare 5.566 kot prostovoljnih gasilcev. Guverner Indiane je te srednješolce odlikoval in jih nagradil zaradi njihovih zaslug za varnost prebivalcev in zaščite državnega premoženja. V vseh desetih letih niso prostovoljni srednješolski gasilci zabeležili niti ene nezgode v svojih vrstah.
Na posebnih tečajih pojasnjujejo srednješolcem predvsem osnovna načela požarne obrambe in nato prikazujejo praktične primere. Temu sledijo vaje. V enem popoldnevu razložijo poklicni ognjegasci ali logarji državne gozdne u-prave učencem in učenkam višjih srednjih šol, ki so se prostovoljno prijavili za udeležbo na tečaju, osnovna načela požarne obrambe, na kar predvajajo v zvezi s teoretičnim poukom primeren film, ki nazorno prikazuje njihova izvajanja. Nato izprašujejo u-deležence tečaja, da se prepričajo, če so mladi prostovoljci pravilno razumeli predavanja, Nato priredijo ognjegasne vaje v gozdu. Ob zaključku tečaja izročijo vsakemu udeležencu priročnik za prostovoljne gasilce, da se lahko vsak sam naprej uči, nadalje podroben zemljevid področja, na kate-
ni gasilci krepki fantje od 15. leta naprej, čeravno sprejmejo na tečaje tudi mlajše.
Srednješolci, ki se prijavijo, morajo predložiti pismen pristanek svojih staršev, če hočejo biti sprejeti. Poveljstvo poklicnih gasilcev, ki jih v posameznem primeru potrebuje. Šolski ravnatelj potem sam določi tiste dijake med prostovoljnimi gasilci, ki jih bo dal poveljstvu gasilcev na razpolago. Nato se ti fantje oblečejo v posebne obleke za gašenje požara, ki jih hranijo v posebnih omaricah v šoli. Potem čakajo na gasilni avto, da jih odpelje. Seveda pazi šolsko vodstvo na to, da ne trpi zaradi tega šolski pouk.
Poklicni ognjegasci pošljejo navadno fante nazaj v šolo še preden se mrači in konča šolski pouk. Ce pa ostanejo izjemoma še pozneje na kraju nesreče, potem jih peljejo naravnost domov in jim morajo dati tudi večerjo, če ni$o fantje za časa večerje ie doma. Poklicni gasilci se poslužujejo prostovoljcev samo za to. da zajezijo širjenje požarov, sami pa gabijo žarišča požarov, kar je najbolj nevarno in zahteva veliko izkustvo.
Fantje so zelo navdušeni za tako prostovoljno gasilstvo. V zvezni državi Indiani so se v vseh srednjih šolah prostovoljno prijavili. Sola, katere učenci so pomagali pri gašenju požara dobe posebno odlikovanje v znak priznanja. Večkrat so dijaki, ki so se vračali po šoli domov, zapazili, da začne goreti gozd, ki se je vr.el, ker so nemarno vrgli vanj iz kakega avtomobila, ki je vozil mimo. ogorek cigarete. Fantje so kar sami ogenj v kali zadušili in tako preprečili gozdni požar, ki bi lahko povzročil ogromno škodo.
Ravnatelj državne gozdne u-prave v Indiani zelo rad pripoveduje, kako so se nekoč srednješolci z avtobusom vozili na tekmo košarke in med potjo zadušili gozdni požar, ki so ga zapazili. Kljub temu, da je to srednješolsko moštvo košarke prišlo eno uro pozneje na igrišče, je vendar zmagalo,
Brez dvoma koristi prostovoljno gasilstvo srednješolski skupnosti. Vsekakor pa je tudi velikega vzgojnega pome-
skupnem delu in požtrvoval-nosti v skupni nevarnosti. Mnogi mladeniči so se pri gašenju gozdnih požarov začeli zanimati za gozdarstvo in so pozneje postali gozdarji.
Največji uspeh pa je v tem, da mladina sama prepreči o gromno škodo gozdnih požarov in se navadi ceniti naravno bogastvo svoje domovine
Hiše in letala iz pšenice
Newyorško podjetje «Rced Reasearch Inc.», je izdelalo lahek gradbeni material iz pšcnice.. Predsednik družbe izjavlja, da bodo nov material lahko uporabljali za izdelovanje najrazličnejših stvari, od hišnih sten do letalskih ogrodij, za tla, vrata in razno pohištvo. Material izdelujejo tako, da povečajo pšenična zrna na dvajsetkratni obseg prvotft velikosti, nakar jih kuhajo skupaj z raznimi smolami in kemikalijami, s čimer dobijo trdno in proti žuželkam odporno tvarino. To mešanico stiskajo končno pod vročino na razno debelino, kot je pač potrebna za razne namene.
vanju z industrijo in z britansko ustanovo za elektriko, odločili za grafitni moderator ogljikovim dvokisom, kot sredstvom za spreminjanje toplote v električno energijo.
Na aplicirane objektivne raziskave ter na zelo majhen prispevek pri delu za obrambo in za izdelavo atomskih orožij odpadejo približno štiri petine vseh naporov centra; preostala petina pa je posvečena dolgoročnim, osnovnim znanstvenim raziskavam za razvoj atomske energije. Neka. tere raziskovalne skupine delajo na problemih z daljnosežno praktično uporabo in ki bodo •— če bodo uspešni — izredne važnosti ter za znanstvenike tudi zelo zanimivi. Druga skupina pa proučuje nad vse važno jedrsko silo, ki drži skupaj atomsko jedro ter proizvaja atomsko energijo v reaktorjih in bombah. Za to uporabljajo osemstotonski ci-klotron za proizvodnjo protonov in nevtronov, ki imajo do 180 milijonov voltov e-nergije. Skupina za raziska-vanje pospeška posameznih delcev atoma pa gradi linearni pospeševalnik za proizvodnjo protonov z energijo 600 milijonov elektrcin-voltov, kot učinkoviti vir mezonov za študij mezonske fizike Kemiki pa delajo na elementih, katere dobimo iz plutonija, ter na kemiji trdnih snovi in na kemiji izžarevanja, to je na popolnoma novih področjih u-dejstvovanja.
Toplotni „sid"
Na nedavnem zasedanju tehnične komisije Britanskega fizikalnega instituta za vzpo-reditev dela so tehniki aeronavtične industrije poudarili potrebo po novih kovinah, ki bodo bolj odporne, tako proti izrednemu pritisku, ki se razvija v modernih reakcijskih motorjih, kot proti zelo visokim temperaturam.
Ko bo rešen problem letenja z nadzvočno brzino v vodoravni smeri, pri čemer je treba poudariti, da doslej še nobeno letalo ni prebilo zvočnega zidu pri poletu v vodoravni smeri, se bo treba lotiti reševanja problema ((termičnega zidu», to je pregraje, katero tvori silna vročina, ki se razvija med poletom; toplota, ki bi lahko v trenutku spremenila letalo v goreči svetlobni meteor.
V letalskih krogih opozarjajo, da je že sedaj moč reakcijskih motorjev vešja od odpornosti kovin, ki jih uporabljajo za izdelavo teh motorjev. To mnenje potrjujejo tudi nesreče, do katerih je prišlo pri eksploziji močnih mo-
torjev, izpostavljenih prekomernim naporom.
Zaradi nevarnosti, da bi delci motorja, ki je eksplodiral med poletom, preluknjali na pol prazne tanke za gorivo, so letalski konstruktorji tiste strani tankov, ki so najbližje motorjem, ojačili z oklepnimi ploščami.
ISaftovod od Atlantika
do Pacifika
Nedavno dovršeni naftovod preko Skalnatih gora je pxvi& zvezal vzhodno z zahodno o-balo Združenih držav s sistemom daljnovodov za pretok petrolejskih proizvodov, Zdaj lahko transportirajo nafto in bencin po enem cevovodu od Atlantskega oceana do Pacifiškega na razdaljo 4.800 kilometrov.
Veine pnevmatike
Na nedavnem zborovanjn Ameriškega kemičnega društva je kemije dr. John Twiss Blake sporočil, da bodo nove sintetične tvarine, ki so znane pod imenom izocinski gumi, omogočile izdelovanje avtomobilskih pnevmatik, katere se v dotiki z zrakom ne bodo spremenile in bodo torej odporne proti oksidaciji, zaradi česar se sedanje pnevmatike mehčajo in razpokajo. Nove pnevmatike bodo trajale prav tako dolgo kot avtomouil sam.
ISova britanska podmornica
Nova britanska podmomi,ea «Explorer», ki so jo nedavno splovili v ladjedelnicah družbe «Vickers-Armstrong», je med drugim opremljena z naj. novejšo vrsto stolpa za reševanje in s posebnimi napravami, s pomočjo katerih lahko posadka v nevarnosti zapusti podmornico.
«Explorer», ki je dolga 68 in široka 9 m, je prva podmornica, katero so splovili v Veliki Britaniji po izvedbi načrta za gradnjo podmornic razreda «A», leta 1948,
llpokojeni „Spitfire"
Po petnajstih letih je prišel tudi za letala vrste «Spitfi-re», ki so se proslavila med zadnjo svetovno vojno, čas. da jih nadomestijo z bolj modernimi. Zadnjo eskadriljo letal «Spitfire». ki je bila v službi na Malaji, so nadomestili z modernimi reakcijskimi lovci «Meteor».
Po zgodovinski «Bitki za Anglijo« so letala «Spitfire» vedno bolj izpopolnjevali, tako da so postala najboljša britanska lovska letala.
Na javni produkciji Glasbene šole, ki Je bila pretekli ponedeljek, je sodeloval tudi šolski orkester pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca.
It I'	K Vremenska napoved za danes:
m ■* *■ *■ Napovedujejo pretežno jasno vreme z manjšimi krajevnimi pooblačitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 11.6 stopinje; najnižja 6.7 stopinje.
TRST, sreda 17. tuarca 1951
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:	.
Tekmovanje mladinskih in otroških zborov Priroors • Trst II.: 20.30: Zbor Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Trst I.: 11.15: Nekaj pesmi s IV. festivalu v San Remu. 21.05: Mozart: «Figarova svatba)), kom. op. v 4. <ieJ-
C
mrmrnaiM
Danes nadaljevanje procesa muli Muto
Že danes kot priče Montagna, Piccioni in Pavone? - Francimei obljublja, da bo povedal vse, kar mu je zaupala Adriana Bisaccia - Sumljiva zgodba o preklicani izjavi
(Nadaljevanje s 1. strani)
iskava, ki bo odgovarjala vsem formalnim proceduralnim zahtevam.
S političnega stališča je zanimivo še zadržanje socialnih demokratov, ki so kmalu po izbruhu afere, zlasti po objavi karabinjerskega poročila, nastopali s precej radikalni-
„Atomizirani“ japonski ribiči
Od 23 ribičev so trije zaradi vpliva radioaktivnega praha hudo opečeni
TOKIO, 16. — Japonska javnost je zelo razburjena zaradi nesreče, ki se je pripetila 23 japonskim ribičem na Pacifiku v bližini Bikinskih otokov, kjer je ameriška komisija za atomsko energijo izvedla 1. marca atomski poskus. Omenjeni ribiči so bili v trenutku eksplozije oddaljeni kakih 100 km od kraja eksplozije in so videli tudi značilno gobo, ki nastane po eksploziji orožja. Ne da bi se čutili v nevarnosti, so nadaljevali z lovljenjem rib. Medtem so opazili, da se je pričel nekaj ur po eksploziji nabirati na njihovi ladji in po oblekah bel radioaktiven prah, ki je polagoma napravil na rokah in obrazu opekline. Koža je postala temnordeča. Nastajati so pričeli mehurji.
Ko so ribiči opazili te znake, so takoj odpluli v naj-bližnje pristanišče Yaezu, ki js 120 milj oddaljeno od Tokia. Dva izmed ranjencev so takoj prepeljali v bolnico tokijske univerze, kjer so ju zdravniki, ki se ukvarjajo z boleznimi, povzročenimi po atomskem izzarevanju. temeljito pregledali in ugotovili, da njuno življenje ni v nevarnosti. Najbolj so se opekli tli je ribiči.
Profesor tokijske univerze Kentaro Samada je dejal, da so posledice sedanje atomske eksplozije na človeka popolnoma drugačne od posledic, ki jih je napravila eksplozija atomske bombe v Hirošimu in v Nagasakiju. V sedanjem primeru so se mehurčki napravili dva do tri dni po tksploziji ter je bila koža neprenehoma izpostavljena iz. zarevanju. Pri prvih atomskih eksplozijah na Japonskem pa so se napravili mehurčki najkasneje v desetih minutah.
Velike preglavice povzročajo oblastem nalovljene ribe, ki so jih že dali v prodajo. Velike količine rib je policija že zaplenila, ker so zdravstvene oblasti z aparatom «Geiger» za ugotavljanje radioaktivnosti na določenih stvareh spoznale, da bi umrl vsakdo, ki bi bil na razdaljo 30 m osem ur neprestano izpostavljen izžarevanju radioaktivnega pepela, ki je na ribi. Velike količine teh rib so že razprodali. Sedaj je nastala med prebivalstvom panika, ker naj bi ljudje, ki so take ribe zaužili, z lahkoto dobili raka ali rano na želodcu.
Japonska policija je zaplenila iadjo «Fukuryu maru», last družbe «FUJI», in odredila, da jo je treba potopiti, ker ni mogoče z nje spraviti smrtonosnega praha. Pobrali so tudi «atomizirane» obleke ribičev, ki jih bodo prav tako potopili.
Vlada je pooblastila svojega veleposlanika v Washing-tonu, da protestira« pri ameriški vladi. Vlada ZDA ni po lanskem oktobru obvestila japonske vlade, koliko časa bo trajala prepoved vstopa v o-groženo cono okoli Bikinskih otokov, kjer so atomski poskusi. Poleg tega pa bi bilo treba tudi razširiti varnostni pas, kajti za eksplozije vodikovih bomb je potrebna širša cona s prepovedjo vstopa, kakor za atomske eksplozije. Da bi se ne ponavljale take nesreče, je japonska vlada zahtevala od vlade ZDA, naj točno pove, koliko časa velja prepoved vstopa v območje Bikinskih otokov, Japonska vlada bo zahtevala, da Amerika povrne stroške,
V parlamentu so levičarski socialisti predložili resolucijo, v kateri pozivajo vlado, naj odkloni kakršno koli odgovornost za nesrečo, ki naj se prisodi ZDA: obenem pa zahtevajo, da sp nad atomsko energijo vzpostavi mednarodno nadzorstvo, uporabljajo pa naj jo samo v miroljubne namene.
mi zahtevami, ki pa so danes,
— vsaj njihovi ministri s Sa-ragatom na čelu — v vsem podprli Scelbo in demokristjane v njihovih naporih, da umazano perilo ne pride na dan. Tudi znamenita Saraga-tova «metla» se zdaj omejuje na to, naj De Caro ugotovi, kakšne zveze je imel bivši poveljnik policije z Monta-gno, in še to samo z iskanjem ((administrativne odgovornosti«, kajti kazensko odgovornost Scelba in z njim vlada tako ali tako izključujeta. Socialdemokratsko sodelovanje v vladi se res ni začelo srečno
— takoj spočetka morajo že služiti kot plašč za prikrivanje demokristjanske gnilobe in to vlogo tudi sprejemajo.
Procesa proti Mutu danes ni bilo. Prihodnja razprava bo jutri in na njem bi morala med drugimi pričati mati Adriane Bisaccie in oni Ju-liano iz Avellina, ki je podpisal izjavo, da je slišal, kako je Adriana priznala materi, da je bila navzoča pri smrti Wilme Montesi. To izjavo je dal Juliano novinarjem «Uni-
ta». Danes pa so ga obiskali demokristjanski novinarji in tem je dejal, da vse to, kar je včeraj podpisal, ni resnično in da je podpisal, ker so mu zato dali 500 lir in baje obljubili še 20.000. V Rimu zadeve ne jemljejo preveč resno, kajti človek, ki je pripravljen za 500 lir dati poljubno ali celo izmišljeno izjavo, bo verjetno za isti denar ali za kaj več pripravljen dati tudi nasprotno izjavo. Kje je resnica, je pa težko uganiti.
Med pričami, ki bodo verjetno prišle na vrsto na jutrišnji razpravi, je tudi slikar Duilio Francimei, o katerem pa pravijo nekatere današnje vesti, da je izginil. Toda med tem procesom je bilo že toliko protislovnih, čudnih, resničnih in neresničnih vesti, da Tii mogoče kontrolirati, kaj je res s Francimeijem. ki je še včeraj pet ur potrpežljivo čakal v sodni palači, da ga pokličejo na pričanje. Pač pa je Francimei napisal za neko revijo članek, v katerem pravi, da bo na sodišču povedal
vse. kar mu je zaupala Adriana Bisaccia, ki jo je spoznal takoj po njenem poskusu samomora v Rimu.
Francimei pravi .sam o tem: «Poročal bom o telefonskih pozivih nekega «Uga», ki je Bisacci, kot je trdila, lahko dajal mnogo denarja, ki naj bi takrat služil za plačevanje mojih računov v bolnici, kjer so me odvajali mamil. Povedal bom, da ta «Ugo» ni mogel biti pisatelj Ugo Moretti, ki nikoli ni veljal za premožnega človeka. Povedal bom tudi. da mi je Bisaccia govorila o raznih orgijah, ki se jih je udeležila in ki so bile v bližini Rima. Poročal bom o mori, ki je tlačila Adriano takoj po njenem poskusu samomora. kako je v takem stanju mnogokrat govorila o vodi, o strahu pred smrtjo, o strahu, da bo «na enak način končala*. V dneh, ko je bila z mano. je bila zelo pretresena zaradi grozilnih pisem, ki jih je dobivala. Dejala mi je, da ve mnogo stvari o visokih osebnosti in da se boji. da bo «slabo končala«.
		
 ....... s...T ....................... T....." ~ .........:
■■ ■ " ■
\
S1RŠI SESTANEK PFS V RUPI
Izvolitev novega krajevnega odbora
Za Rupo, Peč in Gabrje bi bil potreben kulturni dom - Deset delegatov bo zastopalo vas na občnem zboru DFS v Sovodnjab
] Urnik trgovin v petek
Zveza trgovcev goriške po-: krajine sporoča, da bodo v
! petek na praznik sv. Jožefa j vsi trgovski obrati ves dan I zaprti. Izjeme bodo le pekarne. mlekarne in cvetličarne, ki bodo obratovale samo dopoldne. Ves dan bo zaprt tudi pokrit trg.
V četrtek 18. t. m. bodo mesnice odprte tudi popoldne do 20. ure.
V Rupi je bil v ponedeljek zvečer širši sestanek; krajevnega odbora DFS, katerega je otvoril domači predsednik, ki je uvodoma orisal tudi razmere v vasi.
Za njim je spregovoril tajnik ID DFS tov. Viljem Nanut, ki je v daljšem političnem poročilu prikazal stanje DES. Prešel je nato na socialne, gospodarske in kulturne prilike na Goriškem. Zaključil je z reorganizacijo DFS in razločil potrebo po ustanovitvi občinskih odborov.
Ho poročilu je nastala zelo živahna diskusija, pri kateri so sodelovali skoro vsi prisotni člani. S posebnim poudarkom so se obravnavale socialne prilike v krajevnem in širšem merilu ter tudi pre-
imenovanje naše organizacije. Z veliko vnemo so se pogovorili o prosvetnih in gospodarskih razmerah. Udeleženci sestanka so ugotovili, da je za vasi Rupa. Peč in Gabrje, katere so blizu, potreben kultur, ni dom, v katerem naj bi se razvijalo vse kulturno pa tudi gospodarsko življenje teh vasi.
Rupenci so v ponedeljek zvečer izbrali novi krajevni odbor DFS in predlagali 10 delegatov za občni zbor DFS v Sovodnjah, kjer bodo izvolili delegate za II. kongres DFS.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alessani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68.
BalsB;
 w “
r ~-h ' - - -- - -■ :
" "p WW:
;
SiL. luiipiL«,
j-'.rr.:. -
27. KOLO ITALIJANSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA LJUBLJANČANI PRESENETILI V BEOGRADU
Številne zapravljene priložnost! na tekmi Triestina - Napoli
Fiorentina izgubila na svojem igrišču dvoboj z Bologno ter prvo mesto • Lazio izgubil doma proti Torinu - Nagel vzpon Atalante
REZULTATI:
Atalanta ■	Milan	3-1
Fiorentina	- Bologna	1-3
Inter - Roma	l-l
Jnventus * Legnano	2-1
Lazio - Torino	M
Novara - Genoa	2-0	I
Sampdoria • Palermo 2-2 j Spal - Udinese	2-1
Triestina -	Napoli	1-1	j
Zadnje	kolo italijanskega j
nogometnega prvenstva je j dalo vrsto nepričakovanih re- j zultatov. Največje presenečenje predstavlja nedvomno prvi poraz Fiorentine na domačem igrišču. Premagala jo je Bologna in to z izdatnim rezultatom 3-1. Ta nepričakovani poraz je skupno s skromno zmago Juventusa nad zadnje plasiranim Legnanom ter težko izsiljeni remis Interja z Romo na domačem igrišču povzročil, da je Fiorentina izgubila prvo mesto in da je vsa velika trojica z istim številom točk na čelu lestvice.
Tudi na sreSi lestvice je prišlo do nepričakovane zamenjave mest med Torinom in Laziom kot posledica prav tako nepričakovanega poraza Lazia v Rimu. Med presenečenja, vendar manjša, smemo šteti tudi lahko Atalantino zmago nad Milanom. S to že drugo zaporedno zmago se je Atalanta dokaj odmaknila od zadnjega mesta. S ponovnim porazom je Legnano še bolj prikovan k dnu lestvice, z istim številom točk pa mu dela družbo Palermo, ki je tokrat sicer rešil točko na tujem igrišču. Končno sta se tudi «julijska brata« znašla na istem nivoju, vendar s to razliko, da je šla Triestina pri tem navzgor, Udinese pa navzdol.
Nas seveda predvsem zanima položaj Triestine. Po nedeljski tesni a zasluženi zmagi nad Udinese je v nedeljo sprejela Triestina v goste moštvo ((milijonarjev« Napoli, ki je v tokratnem prvenstvu stalni prebivalec zgornjega doma italijanske nogometne elite. Res je sicer, da Napoliju riso kdo ve kaj potrebne točke in da si brez posebne škode lahko tudi privošči kakšen poraz na tujem igrišču, posebno proti moštvu, kateremu gre za obstoj v prvem razredu. Kljub temu je bilo težko predvidevati kakšen bo rezultat dvoboja vnaprej in mnogi ljubitelji domačega moštva so se že vnaprej za-dovoljili z neodločenim rezultatom. In tako je tudi bilo. Dvoboj se je končal z rezultatom 1-1.
Tekmo samo je vseh 90 minut dokaj oviral dež, še bolj pa blatno igrišče. Vendar sta obe moštvi prkazali za oko zelo lepo igro, na trenutke celo igro visoke kvalitete, na žalost pa ta kvaliteta ni dobila odraza v realizaciji ne-
štetih prilik, ki so se nudile obema napadoma. Kateri od n&padov je pri tem več grešil, je težko reči, gotovo pa je, da jo bil kljub vsemu mladi in odlični vratar gostov Bugatti bolj zaposlen kot Nuciari in da bi kdo drugi na njegovem mestu ne opravil svoje naloge teko dobro. Za gol, ki ga je piejel Bugatti ni kriv, ker je bil pokrit od soigralcev.
Toda preden preidemo h kroniki, nekaj besed o Trie-stini. Priznati je treba, da že dolgo nismo videli domače enajstorice tako razigrane kot tokrat. Predvsem v začetku je napad ob stalni podpori Petagne in nazaj pomaknjenega Curtija ustvarjal pred golom gostov čudovite poteze, s katerimi pa se je bolj odlikovala desna kot le-vr. stran. Lucentini, Curti in Secchi so se še enkrat pokazali kot mojstri žoge. škoda, da Dorigo še ni dorasel tej trojici in da je imel Soeren-sen izrazito slab dan. V kril-ski vrsti je bil Petagna neutruden. Giannini pa prizadeven. V obrambi je bil boljši Maldini, ki je skrbno čuval plavolasega Jeppsona, medtem ko je Ganzer dobro opravil svojo nalogo kot prosti branilec.
Po žvižgu sodnika Liverani-ja je izvedla prvi napad Triestina, ki bi lahko ze v drugi minuti po Curtiju dosegla gol. Trenutek nato izsilijo domači kot, ki ostane neizkoriščen. V osmi minuti Secchi lepo zaposli Soerensena, vendar temu odnese Bugatti takorekoč žogo z noge. Napoli izvede prvi napad šele v 13. minuti, ko Jeppson naravnost banalno zapravi stoodstotno priložnost, ko se je sam znašel pred Nuciarijem. Kmalu nato napravi Jeppson podobno napako, ko še enkrat zgreši prazna vrata. Sedaj je Napoli ves v napadu in zdi se, da tržaška obramba ne bo zdržala. Na pcmoč ji pride tudi sreča, kajti v zraku zagrabljeno žogo, ki je prišla s kota, pošlje Cicarelli z ostrim strelom naravnost v drog, od katerega se po srečnem naključju odbije v polje. Toda ni se še poleglo razburjenje ko pretrese ves stadion krik veselja. V protinapadu izsili Triesti-nt kot z leve strani. Strelja Dcrigo precej izven kazenskega prostora, kjer stoji popolnoma nekontroliran Petagna, ki s kakih 30 m brez oklevanja pol visoko strelja proti golu. Žoga prodre živi zid nekaj panov nog in kljub požrtvovalnemu padcu Bugat-tija švigne v mrežo tik ob robu.
Po tem uspehu Triestina še vztraja z napadi, vendar ne več tako prepričljivo kot prvih 15 minut. Napoli je vse bolj nevaren, predvsem po zaslugi starega, a še vedno od-
ličnega Amadeia, živahnega in koristnega Ciccarellija ter na oko okornega, a v resnici pravega virtuoza Jeppsona. V 37. minuti prodre desno krilo Vitali, ki ostro strelja. Nuciari žogo zaustavi, toda le t:'ko, da jo odbije nazaj v polje. Nanjo se istočasno vrže-ta Ciccarelli in Jeppson, ki jo brez težav porine v mrežo. 1-1. Po tem izenačenju ustvari napad domačih še nekaj ugodnih priložnosti posebno v 40. minuti. ko bi Secchi kmalu dosegel gol, a je v zadnjem trenutku zaradi močnega zaleta na mokrem terenu zdrsnil.
Drugi polčas se je začel z bolj ležerno igro. Obema enajstoričama se je poznala utrujenost kot posledica težkega terena. Bilo je zato manj duhovitih kombinacij, pa več dolgih pasov, s katerimi se je igra naglo prenašala od enega do drugega svetišča. V 7. minuti lepo prodre Soeren-sen, toda obramba ga nepravilno zaustavi. Oster kazenski strel le malo izven 16-metrov-ke odlično strelja Curti mimo obrambnega zidu, toda Bugatti v krasni paradi ubrani. Kmalu nato ponovi Bugatti podvig, ko ubrani prizemni Dorigov strel. Nato je vrsta na gostih, ki prisilijo domačine v kot. V 29. minuti zruši branilec gostov Secchija v trenutku, ko se ta iz neposredne bližine pripravi na strel. Napaka je očitna, toda sodnik Liverani je ne žvižga, kar povzroči val ogorčenih protestov med občinstvom. Napoli ima sedaj odločno več od igre in Triestina se očitno le brani. Toda nekaj izrednega ni bilo vse do 40. minute, ko je Jeppson še enkrat sam vis-a-vis z Nuciarijem in ko dvigne žogo le za las previsoko nad prečko.
Za zaključek pa je potrebno napraviti še eno ugotovitev, toliko bolj, ker gre za redek primer: tekma je bila ves čas izredno fair, naravnost kavalirska, kljub temu, da Napoli-tanci ne slovijo po teh čednih športnih lastnostih.
J. K.
LESTVICA :
Odred BSK 1:0 (0:0)
Na sporedu so bile samo tri tekme med mošfvi na spodnjem koncu lestvice - Reprezentanti so se pripravljali za tekmi proti Izraelu In Grčiji
Juventus	24	14 S 2 39 18 36
Fiorentina	24	14 8 2 38 18 36
Inter	24	13 10 1 42 21 36
Milan	24	12 7 5 51 28 31
Napoli	24	9 9 6 36 26 27
Roma	24	8 10 6 37 27 26
Bologna	24	9 7 8 34 29 25
Sampdori;	24	7 9 8 28 30 23
Torino	24	« 11 7 24 29 23
Lazio	24	7 710 27 28 21
Novara	24	6 9 9 25 33 21
Genoa	24	8 4 12 24 35 20
Spal	24	6 8 10 26 39 20
Atalanta	24	6 7 1134 41 19
Udinese	24	5 8 11 27 38 18
Triestina	24	5 8 11 24 44 18
Legnano	24	4 8 12 32 44 16
Palermo	24	6 414 27 47 16
Jugoslovansko nogometno državno prvenstvo je v nedeljo skoraj počivalo zaradi skupnega treninga reprezentantov pred dvema važnima mednarodnima tekmama. Prihodnjo nedeljo mora namreč Jugoslavija nastopitji v Tel Aviyu proti Izraelu in teden nato v Atenah proti Grčiji. Reprezentanti so bili zbrani v Titogradu in so tam igrali proti Budučnosti dve tekmi. V nedeljo so zmagali s 4:1. Ob tem skupnem treningu je nastala tudi majhna afera. Vu-kas in Beara se nista odzvala pozivu na trening. Vukas navaja preutrujenost, kar se mu lahko verjame. Vendar sedaj grozi neposlušnima reprezentantoma kazon.
V nedeljo pa so odigrali tri tekme klubi, katerih igral-i niso v reprezentanci. Tako je šel Odred v Beograd. Skoraj gotovo ni bilo nikogar, ki bi pomislil, da bo Odred uspel v Beogradu doseči to, česar ne more doseči doma: premagal je BSK z 1:0 (0:0), pri čemer pa je treba poudariti, da njegova zmaga nikakor ni plod srečnega naključja, temveč dobre ;gre. Ce bodo igro prejšnje nedelje med Odredom in Vardarjem zaradi sodnikove napake razveljavili, (in bi v ponovni tekmi Odred zmagal), tedaj bi se ljubljansko moštvo mogoče še obdržalo v prvi zvezni ligi.
Rabotnički je doživel poraz proti razpoloženi Lokomotivi v Zagrebu, Radnički pa je poskrbel za drugo senzacijo s svojo zmago nad Proleterjem v Osijeku.
Lestvica je v prvi polovici ostala kot je bila, proti koncu pa se je nekoliko spremenila:
10. Lokom.	20	5	4	11	29:34	14
11. Eroleter	20	3	8	9	24:46	14
12. Radnički	20	5	3	12	22:38	13
13. Rabotn.	20	4.3	13	18:60	11
14. Odred	20	3	4	13	27:51	10
Potrebna je tretjajekma med Turčijo in Španijo
Ker je po porazu v Madridu Turčija premagala Španijo v Carigradu 1:0, se mora sedaj med njima odigrati še tretja tekma na nevtralnem terenu. Določeno je, da bosta igrali tretjo tekmo v sredo v Rimu. Vodja Spancev je dejal, da so jih v nedeljo Turki presenetili s hitrostjo, a da se to v Rimu ne bo ponovilo. Turki pa so baje naprosili FIFA, da bi tekmo sodil italijanski sodnik z jugoslovanskima stranskima sodnikoma.
* « *
Pred 120.000 gledalci je na stadionu «Maracana» v Riu de Janeiro Brazilija premagala Cile z 1:0. V tej skupini je torej preostala še samo tekma Brazilija-Paragvaj, ki bo
prihodnjo nedeljo tudi v Riu. Braziliji, ki ima sedaj že 6 točk, zadostuje tudi neodločen rezultat, da se plasira v finale.
* * *
V 13 skupini , sta bili edini državi Južna Koreja in Japonska, Čeprav ti dve v nogometu malo pomenita, se je I_ač mislilo, da se bo Japonski nudila priložnost, da v Švici vidi, kako se igra nogomet. Toda prejšnjo nedeljo so Korejci v Tokiu presenetljivo visoko zmagali (5:2), zadnjo nedeljo pa dosegli neodločen rezultat, kar Mm je zadostovalo, da bodo ili v Švico namesto Japoncev. Obe tekmi sta se odigrali v Tokiu.
ODBOJKA
Dve zmagi Jugoslovanov
ned francosko reprezentanco
LISBONA, 16. — Po lepem uspehu jugoslovanskih odbojkarjev, ki so v Bordeauxu premagali francosko reprezentanco s 3:1 ter tako ponovili uspeh lanskega leta v Zagrebu, nastopa sedaj jugoslovanska reprezentanca tudi na mednarodnem turnirju v Lis-boni.
Zreb je hotel, da sta se danes že zopet pomerili reprezentanci Jugoslavije in Francije. Jugoslavija je zopet zmagala, m sicer to pot s 3:2 (7:15, 15:13, 15:9, 14:16, 15:11). Portugalska pa je premagala Holandsko s 3:0 (15:6, 15:12, 15:10).
Prejšnji dan pa je že Jugoslavija premagala Holandsko s 3:0; Francija pa Portugalsko tudi s 3:0.
Pokal Kurikkala
so si osvojili Italijani
Pokal Kurikkala si je letos osvojila Italija. Po nekoliko slabšem plasmaju v teku na 15 km, so Italijani zmagali v štafeti in v teku na 10 km za ženske s prvimi tremi mesti. P.szultati:
štafeta 4 x 10 km: 1. Italija 2 35’22”;	2.	Švica	I.	2.37’52”;
2. Francija 2.43’02”: 4. Avstrija 2.43’37”; 5. Švica II. 2.43’43". G. Jugoslavija; 7. Nemčija.
10 km - ženske:	1.	Taffra
(It.) 47’59”; 2. Mus (It.) 50'56”;
3. Vicario (It.) 53’55”; 4. Ay-monnier (Franc.) 55’16”;	5. Birko (Jug.) 56'14”.
Prepovedano škropljenje sadnega drevja s strupi
Na podlagi prefektovega dekreta je v goriški pokrajini prepovedano škropiti z DDT in z drugimi strupi sadna drevesca od časa. ko se cvet odpira, dokler se cvet r.e osuje. Kršilci bodo kaznovani po zakonu.
DELAVCI OROA PR) PREFEj^j
Zahtevali so nova naročila
t
i
Pri goriškem prefektu dr. De Zerbiju so bili v ponedeljek dopoldne predstavniki notranjih komisij tržiških ladjedelnic. Predstavniku najvišje oblasti v pokrajini so delegati prikazali žalostno stanje tržiških delavcev, ki delajo z zmanjšanim urnikom, in izrazili bojazen preostalih zaposlenih v ladjedelnici in mnogih prebivalcev goriške pokrajine zaradi vedno večje krize, ki zajema tržiške ladjedelnice. Zahtevali so od prefekta, da posreduje pri odgovornih ministrstvih v Rimu
zaradi novih naročil, to čimprej potrebujejo 'r ladjedelnice.
Danes seja občinskega
Pričakujejo predložitev logov gospodarske
>/#/
pianista Gabrijela Devetaka
Naš rojak GABRIJEL DEVETAK, slepi pianist iz St. Mavra, bo imel svoj samostojni koncert jutri 18. marca ob 20.30 uri v dvorani »Zlati pajek* v Gorici, Korzo Verdi 1.
SPORED:
BACH - BUSONI:	Preludij in fuga	v D-duru.
MOZART: Sonata v	D-duru. Allegro,	adagio, allegretto.
BEETHOVEN: Sonata op. 31 št. 2. Largo - allegro agi-tato, adagio, allegretto.
CHOPIN: Mazurka	v a-molu op. 17. Notturno	op.	15
št. 2. Poloneza	op. 40 št. 1.
DEBUSSY:	Suite	Bergamasque. Preludij, minuetto, V
mesečini, passepied.
RAVEL: Sonatina. Moderato, movimento di minuetto, animato.
IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA
8 mesecev zapora zaradi bigamije
Leta 1948 se je poročil v Jugoslaviji, letos pa drugič v sovodenjski župnijski cerkvi
omiljenje gospodarske
Krii*
W*
Rot!«
obe'"'
Danes ob 18. uri se občinski dvorani na ponovno sestal goriški ski svet. da zaključi razpravo o zadnjih dnevnega reda.
Ker se je v ponedeljek
zad-
njič sestala gospodarska fc sija pri občinskem *ve‘^nes upati, da bo morda že <* y predložila občinskim SV-cem načrt za omiljenje S darske krize, v katero 3e £ej, goriška občina, ozirotnf goriška pokrajina. Kot Je . no, je bila gospodarska sija sestavljena pred ej. mesecem; sestavljajo Jo J , stavniki raznih političnih -pin; med drugimi je njejj ^ tudi tov. Bogomil lf Kakšen načrt je komisi ^ delala, ni še vsem _	^
vendar je upati, da bo ja o njem čimprej obveščen •
It
k s
veli;
Pris
*B»t
"lan
It
Goriško sodišče je včeraj dopoldne sodilo 28-letnemu Oskarju Maliču s Peči, ker je lansko leto sklenil zakonsko zvezo z Albino Devetak iz Sovodenj, čeprav je že imel v Celju ženo in 5-letnega otroka. Sodišče ga je klicalo na zagovor, ker je prekršil zakonska določila, ki dovoljujejo samo eno ženo, in ker je poleg tega zavedel z lažmi tudi Albino Devetak.
Obtoženi Malič se je po i.e-kaj letih bivanja na Štajerskem vrnil domov. Tu se je spoznal z delavko Albino Devetak iz Sovodenj ter se z njo poročil v farni cerkvi v Sovodnjah 25. IV. 1953. Cerkveni zakon je bil zatem prepisan v občinske knjige in bi moral tako postati veljaven, če ne bi kasneje prišlo do odkritij, ki so dokazala, da je ženin že več let zakonski mož in oče. V vasi se je namreč začelo šušljati, da je Malič pustil v Jugoslaviji ženo t otrokom in da je drugi zakon neveljaven. Občina se je zaradi tega obrnila do jugoslovanskih oblasti in dobila do-
Preraestitve učiteljstva v šolskem letu 1954-55
Pokrajinski sindikat osnovnih šol obvešča vse stalno nameščene učitelje, da je prišla z ministrstva okrožnica o premestitvah v šolskem letu 1654-55. Interesenti dobijo vse potrebne informacije na sedežu sindikata v Ul. Cappuc-cini.
kumente, v katerih je bilo navedeno, da se je Oskar Malič poročil 17. julija 1948 v Celju z 28-letno Kristino Soban; zakoncema se je leta 1948 rodila tudi hčerkica.
Te dokumente je pregledalo goriško sodišče in Maliča poklicalo na zagovor. Na sodišču se je Malič včeraj zagovarjal, da je smatral, da mu zakon, sklenjen v tuji državi. ne bi smel postati prepreka pri sklenitvi novega za. kona v Italiji. Druga «žena» Albina Devetak je zatrjevala, da ni bila poučena o stvari in da je bila vedno prepričana, da Malič ni bil oženjen. V sodni dvorani je bilo precej ljudi, predvsem sovaščanov, ki so po sodbi glasno pripominjali, da je bilo vsem znano, koga je obtoženi Malič zapustil v sosedni državi, da pa vse govoričenje ni nič pomagalo. Tudi dve priči pri poroki sta podpisali, da je Malič neoženjen in je tako Devetakova postala žena že Poročenega moža.
Sodišče je spoznalo Maliča za krivega in ga obsodilo na 8 mesecev zapora m plačilo sodnih stroškov, vendar pa ga je končno pomilostilo na podlagi zakona.
Predsednik sodišča dr. Suich. državni pravdnik De Marši, zapisnikar Omeri.
Goričani zadovolji z izletom v Plfl^c0v
Približno 30 Goričanov £(, soboto odšlo v Planico-je ob 20-letnici rojstva like skakalnice bilo 01 ^ rodno tekmovanje na ^ 120 m skakalnici. Klju^ ^ bemu vremenu, ki je v 3 ^ posebno v nedeljo, 50 goriški izletniki izredu0 ^ dušeni nad krasnimi P katerih so bili deležni- ■;
Goričani so odšli ^onl0^j t> dovoljni in z željo, <j» j tudi V bodoče udeležil' ^ svečanosti in to v večj6^ ^ vilu, kar pa je predV** ^ visno od dobrih odnos® sosednima državama.
1*'
V
<«di
Hijj
®9li
‘tv0
S
Sl
v«j
T
Pomlad je
ssončnimdnevo
Včeraj je bil na GoT]
prvi resnično s po**-- ^ dan; sonce je bilo zel° vctta-in bilo ni niti mal° ,^e < Meščani posebno I’nanl|1oi * otroci, so odšli na sj-® predmestje in na gorišk ^ bilo pa je vsepovsod no šolske mladine, ki la včeraj zaradi P pjo** mestnega patrona pou^8 j dan,	vff
Najbolj pa so se mena razveselili naši ki so lahko brez skf"' ts(' orat njive za P°m ,j ‘V setev, ki je letos zfrBa0st>lP bega vremena precej * j Upati je, da bo lcp° ^g p5” še naprej držalo in "O ,,r mladanska dela l3*1* doknadena.
W
t
ti
fi
fa
3
i
»ki
o
Si,
S5«
«0v
k
>8
'iii|
&
;!>ti
b»
K I N
CORSO. 16: ((Plaža«, ]10p.
film, M. Carol in R-	jfl1®
VERDI. 16.30: «Upornik krinko«. W. Hendri*; ^ev>' CENTRALE. 17: «MoZgc0tt-de«, barvni film.	t”9"
VITTORIA. 17:	«Ma*	JB,, A',
ščevalca«, barvni 11 I Quinn.	iei'
MODERNO. 17: «0nl oef. mih biserov«, W. P,s
V
Colo spet tekmuje
MILAN, 16. — Zeno Colo je podal ostavko kot trener italijanske smučarske reprezentance, ker namerava zopet tekmovati. Namerava se prijaviti za mednarodne tekme v smuku v Cortini. Udeležil se bo tudi tekmovanja «3 tre»
Pri Soči in na Oslavju našli nevarno strelivo
Preteklo soboto popoldne so kmetovalci, ki so orali zemljo na levem bregu Soče, našli strelivo kalibra 110, ki je bilo v zemlji kakih 40 let. O zadevi so takoj obvestili financarje, ki so takoj zastra-žili nevarno strelivo. Obveščen je bil tudi oddelek za odstranjevanje streliva v : Vidmu. Podobno strelivo so i našli tudi na Oslavju, in si- | cer eno kalibra 149 in drugo i 75. Tudi tukaj so strelivo za- j stražili, dokler ga niso od- j stranili.	I
predvaja DANES z začetkom ob 16. uri ii
JUi/iutd l . ufif; ...
PEIfc^
PtOCL M4CMR MM
#ežtra;f.0*Z
OflffUvorm urednik STANISLAV HH.NKO - UREDNIŠTVO: OUCA MONTECCHI « 6 lil. nad - Telefon itevllka «3-808 Iti -J4-638.	- Polti.l
nriSil SOJ —■ U PHA V A: Util CA 8V. FRANČIŠKA It. 30 - Telefonska Itevllka 37-338 - OGLASI: od 8. do 13.30 tn od IS . 18	- Tel.
tj -m — fen« Miuor za vsik iniri villne v llrlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravnt 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mm Strine 1 stolpca za vs« vrst« oglasov po din. — Tiska Tiskarski lavod ZTT - Pod min Gorica Ul 8 Pelltco l-ll Tei S3-82 - Rokonisi se n* vratajo
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, Četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3300 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija; izvod 10, mesečno ; Poltnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo trtajkega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Dr*, zalo*”’ olje. Ljubljana. Stritarjeva S-l„ tel. 21-828 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . r 892 — Izdaja Založništvo trZaSkega tiska l>.	^