uto. VII. st. 21. Poltnlna platana v gotovini. V Lfubljani, v soboto 27. iasiuafja 1923.___________________________Po sam, St. 1 Din. NAPREJ Glasilo Socialistične stranke Jyg©siawII@. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Pokrajinski strankin zbor v Celju. (Dalje.) Zborovanje se prekine in prične zopet ob 14. uri. Predseduje sodr. Fran Koren. Rad.i kratkega časa se določi za referente govor pol ure, za debatante 5 minut. Preide se nato na 7. točko dnevnega reda: Strankin tisk. Referent s. Ivan Krušič (Trbovlje): Stranka orei ni imela direktnih vezi 's strankinim tiskom. V preteklem letu je izvršil strankin tisk veliko nalogo, ki je bila tem težja, ker je prevzel veliko svo-to dolga. Posamezniki ne morejo razpresti agitacijo tako, kakor to lahko napravi tisk. Časopisi drugih strank se lahko razvijajo, ker imajo fonde, medtem ko smo mi proletarska stranka, ki je odvisna od delavcev. V preteklem letu smo imeli velikanske težkoče. Da jih v bodoče ne bo, je treba premisliti, kako se jih bomo ubranili. Dolg se je v preteklem letu zvečal za približno 1U milijona kron. To ni razveseljivo dejstvo. Ko je bilo pol milijona dolga, se je še lahko delalo, ker so bile blagajne gospodarskih organizacij odprte. Ko pa je prišel drug kurz v stranko, so se te blagajne zaprle. Danes pa niti ne inserirajo v delavskih časopisih. V Sloveniji so razdeljene organizacije tako, da vsaka postopa in dela po svojem. V Avstriji so bile na strankinih zborih zastopane poleg političnih tudi strokovne, gospodarske in kulturne organizacije in obratno. Danes te vezi ni, ker ni pri nj h res socialističneg dela. če se smatrajo organizacije za proletarske, se morajo boriti z vsemi sredstvi in na vseh poljih zoper kapitalizem. Tisk mora biti urejen tako, da bodo vse te institucije vsaj inserirale v strankinem tisku. Tisk mora odkrito zagovarjati interese proletariata in razredni boj. Predlagam naslednjo resolucijo: »Naprej« in »Ljudski glas« sta ofici-alni glasili in last Pokrajinske organizacije Soc. stranke Jugoslavije in Kmetsko-delavske zveze za Slovenijo. Vsakemu članu stranke je dolžnost, da je naročnik strankinega lista, ter da vztrajno in marljivo razširja strankin tisk, kakor tudi da ob vsaki pril ki nabira prostovoljne prispevke za tiskovni sklad. Pisava lista naj bo urejena tako, da bo vedno zastopal razredno socialistično stališče, brez vsake zakulisne politike, ne oziraje se na levo ali desno, je li to posamezniku všeč ali ne, ker socialisti se borimo za družbo, ne za posameznke, Sodr. Filip Uratnik (Ptuj): Pri- referatu sodr- Krušiča pogrešamo točnih številk. Zdi se mi, da se v referatih mečejo pol milijoni preveč lahkomiselno- Tisk se nahaia v resnem finančnem položaju. 700 tisoč kron deficita nai se kr'je z rednimi prispevki. Kako se bo pa to storilo? Ko je bil Tone Kristan v stranki, se ie vedno našel bog. ki je stvar uredil. Vi pa računate s tem. da iih boste pokrili z rednimi članskimi prispevki. Dnevnik se ie preje vzdrževal s provizijami Danes ste napovedali temu boj, ni pa nikjer nikakega gospodarskega ravnovesja. Če se dnevnik ne more vzdrževati, ga pač ni mogoče imeti. Ha Hrvaškem imaio tudi samo tednik. To .ie odprta rana. Kako mora biti list urejevan, o tem ne bom govoril. Če bo prinesel še več »Svobod«, si gotovo ne bo pridobil na-ročnikov. Sodr. Zv. B e r n o t: Podal bom krat-ko poročilo o našem tisku. Stanje naroč-nikv »Naoreia« januarja 1922 je bilo 1813, koncem decembra 1922 pa 1864, torej za 51 naročnikov več. Čeprav se je ustanovila »Zaria« in »Enakost«. Maribor se je začel prvi boriti proti »Napreju«. Dobiti nismo mogli iz Maribora nikakega poročila. nikake notice, da smo morali poslati v Maribor posebnega poročevalca. »Naprej« se je tiskal v 2400 izvodih, in sicera za 1591 naročnikov po pošti, 273 naročnikov potom raznašalcev, kavarne 16, trafike 48 in kolportaža izven Ljubljane 413. »Ljudski glas« je imel januarja 1923 2228 naročnikov, koncem decembra 1923. pa 2248, torej za 20 več- Naklada »Ljudskega glasu« znaša 2500 izvodov. (Natančno računsko poročilo o tiski* bomo objavili koncem poročila). Mnogokrat smo dobili v poravnavo! stare račune, o katerih nismo ničesar vedeli. Nasprotno oa smo se morali boriti za pozitivne, da’ so nam bili izplačani. Sodr* Uratnika smo vprašali, če dobimo od delnic »Ljudske tiskarne« v Mariboru kaj dividende za leto 1921. Bila ie 4 odstotna* pa vendar boljše nego nič. Obljubil nam ie. da dobimo takoj, pa nam je več mesecev pozneje tik pred Božičem na ponovne urgence sooročil, da znesek lahko dvignemo pri Splošnem kreditnem društvu. Z »Naorejem« bomo izhajali, a le s pomočjo proletariata, če ga naučimo na točno plačevanje brez zastankov. Seveda bomo morali pomagati listu z organizacijskimi prispevki, dokler se ne zviša naklada- R. U. R. (Prispevek h kritiki.) (Konec.) Pred istim nejasnim vprašanjem stojimo tudi v zadnjem dejanju, v dobi brez ljudi, z edino človeško senco — Alkvi-stom. Roboti so zmagali, svobodni so, toda v življenju je nastopil zastoj. Vse prošnje in grožnje Akvistu. nai jim pove, kako se izdelujejo roboti, so zaman. Siromak se vrti po sobi. Premetava steklene cevi in brska po omari, napenja možgane, pa vse nič ne pomaga. Knjiga skrivnosti je upepeljena, tvornlca stoji n robotstva se je polastil strah pred bodočnostjo- Končno pride Akvistu na um, razrezati robota in pogledati, kako ie urejena nieg^va notranjost. Toda preslabi so njegov živci, neka! razrezov z nožem in joka mu omahne. Zgrabi se za glavo iti beži od krvave mize, za njim krik in stoki ran enega robota. Kaj naj bi pomenilo to? Poglejmo v rusko revolucijo, morda nam ona odgovori. Ko je bila po štiriletni krvavi borbi buržoazija premagana, ko je proletariat vzel državno upravo v roke, je'nastal popoln zastoj na vseh poljih socialnega življenja. Pritisk na inteligenco, prošnje in grožnje, naj pomaga proletariatu, naj mu pove. kako je treba voditi državo, kako obuditi mrtvo industrijo, mrtve lokomotive. mrtve parnike, so ostale brez uspeha. Inteligenca deloma ni hotela, deloma pa ni znala pomagati proletariatu iz obupnega položaja. Tudi na vprašanje, kaj pomeni Alkvistovo rezanje in mrcvarenje robota, naidemo odgovor v ruski revoluciji. Strašna lakota in nalezljive bolezni, ki so zahtevale milijone človeških žrtev in ki še danes niso popolnoma prenehale razgrajati. medsebojna borba, vstaje nezavednih mas, neštevilne nedolžne proletarske glave, ki jih je odsekala črezvičajka v svojem pretirano krvoločnem in pogosto krivičnem postopanju, vse to je precej podobno Alkvistovi operaciji. Končno bi še omenil pomen ljubezni med robotom Primusom in robotko Hele- no- Zopet posežem v rusko revolucijo. Vse prizadevanje sovjetske vlade, vsi njeni ukreni, dobra volja in izvanredna požrtvovalnost narodnih mas, gigantsko delo ki so ga izvršile te mase tekom zadnjih štirih let — je kaplja v morje razvalin, ki so nastale pod močno stavbo kapitalizma. Socialno življenje v Rusiji še danes ni urejeno, razmere so neznosne, pomanjkanje vlada povsod, kamor se ozreš. Vse je prazno, vse podrto, vse uničeno. Toda v robotu se ie zbudila ljubezen, objel je robotko, odšla sta skozi vrata, za njima je zrl starec — Alkvist. zadnji zasopnik stare inteligence med roboti, blagoslavljal je odhajajoča in šepetal: »Pojdita v novo življenje, množita se in skrbita za nov človeški rod!« Kaj ie hotel avtor povedati s ^tern? Na razvalinah stare carske in buržoazne korupciie so se začele dvi-gati majhne in močne proletarske hišice, ustanavljajo se nove ljudske šole, ljudske univerze, polagoma se začenja ureroienje 'z najnižjih slo;ev proletariata. Tu je hotel avtor povedati, da se bo v Rusiji za- Sodr. Jurij Jeram (Jesenice): Dolžnost gospodarskih organizacij je, da strankin tisk Dodpiraio z inserati, pokazale pa so v preteklem letu pravo nelojalnost. Po mnogih krajih ie še mnogo članov političnih organizacij, ki niso člani gospodarskih organizacij češ. da so kapitalistične. Treba se ie bojevati proti temu, brez zavednih članov mora gospodarska organizacija postati napol kapitalistična. S pisavo »Naoreia« se strinjamo. Napada naj se v niem ne, tuji naoadi pa naj se odbijaio kratko in odločno. Politične vesti. + Seja ministrskega sveta 24. t. m. Minister Ninčič je poročal o mednarodnem položaju, ugotovil je. da je položaj za nas vobče dober. Z Bolgari. Madžari in Albanci živimo v znosnih razmerah. O od-nošajih z Italijo ie referiral dr. Rybar. Ra-pallsko pogodbo bo ratificiral italijanski parlament 6- februarja. Ker je naša vlada odklonila prevzem dela turških predvojnih dolgov, ki so ga določili zavezniki naši državi, bo naša vlada prepustila rešitev tega vprašanja konferenci Zveze narodov. + Volilne priprave. Vse stranke postavljajo, se kregajo in cepijo radi kandidatov. Spor med Pašičem in Protičem je povzročil, da radikalci ne bodo izdali posebnega volilnega proglasa. Kandidat radikalcev v mariborskem okrožju bo trgovec Wickelhauser. V Ljubljani sta se hotela dva visoko povzpeti. V ta namen sta sklenila kompaniio in si kuoila cigaro. Vsak je dal pet soldov. Močnejši je bil tisti. ki je šibkejšega pridobil in ie radi tega prvi nažgal in začel kaditi. Kadil je in pihal, da se je vse okrog kadilo- In ko .ie bila cigara že skoraj pri koncu, je hotel šibkejši tudi kaditi. Ne, je rekel močnejši, jaz kadim, ti pa lahko pljuvaš. — Zgodilo se je to te dni na Turjaškem trgu. + Uradn'kom obljubljajo nove doklade. Finančni minister bo načrt kmalu predložil vladi in finančnemu odseku. V svrho pokritja hočejo zvišati nekatere carine in reducirati nekvalificirano osobje. + Med našo državo in Bolgarsko so se sporazumeli za sestavo mešanega odbora za preiskavo dogodkov in izsleditev krivcev v Južni Srbiji in Macedoniji. + Tržaško komunist eno »Delo«, ki so ga bili fašisti ustavili, je začelo zopet izhajati. čelo normalno življenje takrat, ko bo popolnoma utihnil vihar državljanske voine, ko se bo kmet in delavec zopet poprijel dela, nadaljevalo pa. ko bo stopila na mesto sedanjega izmučenega, demoraliziranega in večinoma nesposobnega pokole-nia nova, zdrava, v proletarskem duhu odgojena mladina. Pravtako bi seveda lahko primerjali Cankovo dramo s socialno revolucijo v svetovnem obsegu. Da naša kritika tega umotvora ni razumela, ali pa ga ie nalašč napačno razlagala, tega bi ji končno ne štel v greh. Ker ie popolnoma razumljivo, zakaj se pri nas piše v nekem duhu tudi o stvareh, ki jim je ta duh popolnoma tuj. Toda da si drzne govoriti kaj takega, kakor je niena trditev, češ, da te drame sploh ni bilo treba uprizoriti na našem odru. da je to neumnost. ki ne spada pred tako imemtno in pametno občinstvo, to je dokaz ali absolutne gluoosti ali na zakrknjenosti naše kritike, ki nima primera nikjer drugod. Moje prepričanje glede naše drame je na- 4- V ostravsk'h premogovnikih, zelo vročih ta! vsakodnevnih socialnih bojev, so podjetniki zopet odpovedali za štiri tedne kolektivno pogodbo, ker se niso hoteli z rudarji sporazumeti radi sobotnega delovnika. + D ktaturo hočejo uvesti Francozi v Poruhrju. Za voiaškega diktatorja hočejo imenovati generala Wevganda. Zasedli so še mesti Hamborn in Wiilfrath. Železničarji na postajah Diisseldorf-Rath in Hamborn so 21- zastavkali. Promet je popolnoma ustavljen. + Irski vstaši so zažgali dva kolodvora. pri čemer ie bilo več žrtev. + Ameriška in angleška vlada sta odgovorili na italijansko noto, kaj mislita glede posredovanja o francosko nemškem sporu, da ostaneta nevtralni. Inšpekciji dela. Čutim se dolžnega pozvati to ustanovo. podreieno ministrstvu za socialno politiko. nai nam v svojem lastnem interesu nove. kako izvršuje svoje nadzorstvo in komu žniim koristi. Dalje v interesu pretežne večine našega naroda, katere ne tvorijo posamezni gospodje v nienih uradih, ki ob vsaki priliki kričijo nad delavskimi zastopniki, kadar priha!aio k njim po pomoč v smislu zakona o zaščiti delavcev, temveč ki jo tvorimo mi proletarci kot državljani in davkoplačevalci. Predvsem zahtevam odgovora od inšpekcije dela v Mariboru, kjer so ori drugi intervenciji za pomoč delavskega zastopnika kratkomalo nahrulili. Interveniral je radi tvrdke Geharduis v Majšpergu. ki je iz-prla okrog 70 delavcev samo zato, ker so zahtevali osemurnik in ker so odločno odklonili vsak terorizem z akordnim delom. Od 5. t m. je 70 zaposlencev te tvrdke brez dela — zakaj? Zato. ker je mariborski inšpektor skoro oasiven z revizijo reda in dela v industriji. Pravi, da ima premalo financ na razpolago. Pravi tudi. da ga politična oblast šikanira radi njegove pasivne marljivosti — to ie radi tega, ker premalo ščiti interese gospodov kapitalistov. Dobro, če je premalo finančnih sredstev. naj g. inšpektor to iavno pove in ne bo iavno napadan; pove pa nai tudi javno. da ni in ne bo hlaoec politične oblasti in industrijskih družb- Tu mi ni treba danes ničesar dokazovati, eno oa inšpekciji dela v Mariboru lahko že zdaj dokažem, to namreč, da obiskuje samo one industrij- sprotno: Ce odštejemo Cankovo dramo, Cankarjeva dela in nekatere prevode iz ruščine, bi vso drugo letošnjo kremarijo lahko brez posebne škode postavili pred gledališko poslopje, nai io občudujejo mimoidoči pijanci- Da oa se igrajo sem ter tia stvari, ki so res umetnost in ne samo bedasto, zoprno zvijanie in stokanje predpotopnih figur na odru, je zasluga našega dramskega vodstva, ki mu kritika še ni dorasla do kolen na mu vendar včasih daie očetovske nasvete. Končno ie treba izraziti željo, da bi se podobne predstave prirejale večkrat, ali oa vsaj ta drama še ponovila in da bi io obiskalo čim več preprostega ljudstva, posebno delavcev, ki io bodo brez patentiranih kritikov razumeli tako kakor ie v resnici zamišljena. Tudi inteligenci io lahko priporočamo- seveda brez imenitne krit!ke v »Ljubljanskem Zvonu«. Ce bo oa naša kritika odprla oči vsal tist;m. ki nimaio kurje slepote že od rojstva, smo lahko popolnoma zadovoljni. ske delavmce. ki se nahaialo v bližini kolodvora ali oa v bližini njenega urada. Vse druge delavnice v mariborskem okrožju oa nadzoruje telefon čno. kar ie seveda najlažje in se godi lahko brez vednosti obratnih zaupnikov. In če drugače ne gre. oa pokliče podjetnika ali podjetnico v urad, oa se tam lepo — gotovo v interesu podjetnika — med seboi sporazumejo. Temu uradu podobno deluje urad v Celju. Svetuiemo torei gg. inšpektorjem, da se nekoliko bolj posvetim soc!alni politiki, ker so poklicani delati red v industriji In ščitit’ delavstvo, ne pa biti talni zastopniki raznih družb. V tem smislu poživljam tajništvo okrožne strokovne kormsije v Mariboru in v Celju, da o vsakem nedo-statku gg. inšpektorjev točno poročata, tako da bo razvidno, da svojih poslov ne izvršujejo čeravno iih kličejo mnogokrat na delo Za vso krizo le odgovorno socialno ministrstvo. Toliko za danes, če bo treba, oa nrihodnilč več- Rejc. NA NASLOV KONZUMNEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO! Pripravlja se presenečenje, sl;čno onemu z Blaznikovo tiskarno. Zadružna banka v Ljubljani, ki se je ustanovila svoj čas s pomočjo naših gospodarskih organizacij in naših sodrugov, naj bi bila nekako središče našega gospodarskega življenja. Radi mahinacije A. Kristana banka te naloge sicer ni vrš la v polni meri, sedaj pa se je namerava Kristanova grupa popolnoma polastiti in sicer na ta način, da se izvrši fuzija s Slovensko banko, ki je v lasti Pranrotnikove Slavenske banke. Za fuzijo je pa potrebna 3,a večina, te pa Kristan In tovariši nimajo. Pomaga naj jim pa Konzumno društvo za Slovenijo, ki ima za en milijon delnic Zadružne. Konzumno društvo ima torej ključ situacije v svojih rokah. Četrtega februarja na občnem zboru bo torej imelo Konzumno društvo priliko pokazati, ali je za Kristana ali pa je za delavske interese in za interese svojih zadrugarjev. Pravočasno ga opozarjamo na ta važni dan in na njegovo dolžnost, da prepreči Kristanove namene! Zadru-garje Konzumnega društva, posebno pa člane načelstva in nadzorstva opozarjamo na to, kar se pripravlja, te posebej. Istotako tudi delničarje Zadružne banke! Dnevne vesti. Davčni obvezane! se opozarjajo, da finančna delegacija še ni objavila roka z vložitev dohodninskih napovedi in naznanil o izplačanih služb, prejemkih za leto 1923. Razglas, ki bo določal rok do konca februarja t. I-, izide te dni v Uradnem listu. Rok za vložitev torej ne poteče kakor prejšnja leta. že koncem januarja, ampak še le koncem februarja 1923. Delavci! kupuite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Koz‘na & Ko.. Tržič, ki so naibobši in najcencjši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20. UubMstva. Danes v petek, dne 26. januarja se bo vršila v Zadružnem domu (v Sp. Šiški — Zibertova ulica bivša nemška šola) točno ob 19. nujna važna odborova seja kralevne politične organizacije SSJ v Sp. Šiški. Vabi se tudi odbor krajevne politične organlzacje SSJ v Ljubljani. Udeležba dolžnost! — Predsednik. Delavska predstava v dramskem ele-dalšču bo v soboto. 27. t. m. ob 20. Uprizorila se bo Tolstojeva drama »Živi mrtvec«. Vstopnice so do zrnžani ceni in so v oredprodain v tajništvu »Svobode«, Židovska ulica 1. I. nadstropje (nad drogerijo Kanc) in v Strokovni kom'sij; v Še-lenburgovi ulici 6, II. nadstroo e. Vse so-druge opozarjamo, daj si pravočasno preskrbe vstoomce. Vodstvo mestne plinarne namerava v poletju ozir. spomladi razširiti plinsko omrežje čez železniški tir južne železnice po poti na Rožnik in v Rožno dolino. Za to prosi vse hišne posestnike in stanovanjske najemnke v omenjenem delu mesta, da.se priglasijo mestni plinarni, ako nameravajo rabiti plin za kuho ali razsvetljavo. Od števila odjemalcev je odvisno, ali se bo pl osko omrežje razširilo tudi na ta del mesta. Prijave do 15. februarja t. 1. Stanovanjski najemniki, ki se glede najemnine ne morejo pogoditi s hišnim gospodarjem, naj stanarino založjo pri mestni blagajni, najumestnejše v obliki hranilne knjižice, ker mestni magistrat radi obilnega posla ne bi mogel skrbeti za nalaganje in obrestovanje založenih vsot. O višini stanarine razsoja stanovanjsko razsodišče in je pismene vloge vlagati pri stanovanjskem uradu na Dunajski cesti. Kurz iz zgodovine umetnosti. V soboto. dne 27. t. m. se bo vršilo peto predavanje. Tema »Gotska arh’tcktura In plastika«; predavatelj dr- Fr. S t e 1 č. Začetek točno ob 6. uri. Se:na dvorana bivšega deželnega dvorca. Vstopnice pri vhodu. Celje. Kao?taf stične nakane. Tukajšnja tvrdka Rebek (znani agitator za lOurni delavnik) je uvedla 6urni delovnik v svoji tvornici za tehtnice, 6urni delavn k je Rebek uvedel ob času, ko so pomočniki predložili potom organizacije svoje zahteve za zvišanie plač, ker so organ'zirani. Rebek ima oa poleg ključavničafev tudi 3 mizarske pomočnike zaposlene, ti pa delalo dnevno 9 ur. Eden izmed teh 9-ur-delav-cev je dobil naslov »mojster« samo zato. ker dela 9 ur na dan- Gospod Rebek je demokrat in kakor čuiemo tudi kandidat na demokraški listi »zastopnikov vseh slojev«. G. Rebek pa najbrže ne ve. kaj pomeni »demokrat« v pravem pomenu besede. Demokracija — enakopravnost. Lepa enakopravnost je tista v Rebekovem podjetju! Kakšna enakopravnost bi šele bila v državi kjer bi b:li samo razni ljudje Rebekovega kalibra poslanci ali celo mi-pistri! Poznamo te neiskrene trne, ki se laska o masi za kratko dobo vsake kvatre enkrat, kadar bi jo potrebovali za kake volitve! Pred nekai dnevi so bili aret ranl ka-oitalisfčni oodnetn ki radi tatvine mesa in vina. Nedavno ie celjski lokalni list »Nova doba« priobčil vest o veliki tatvini pri peku Krenu v Sp- Hudinij. Ukradli so baje pol zaklane svinje v vrednosti več tisoč kron Pol:ciii se ie posrečilo najti tatove, med katerimi se naha'aio zveste priče g. Westna pri nreganjamu organiziranji delavcev* 'n Westnovi stavkokazi: Josip Šket, Anton ia Šket. rojena Germadniko-va. njegova žena, Pavla Podgorškova, Metod Plib^šekajl^arija Šketova. sestra Josipa Šketa. v^^Westnovi zaposlenci. Govorica na gre. da Drdeio osumltenci pred orvntn. K razpravi se še nnvrnemo. Podjetje »Joštov mlin« - Medlog je uvedlo lOurni delavnik, ker ima baje ve- liko dela. Zadeva se je tukajšnjemu Inšpektoratu dela že javila, vendar se gospod inšpektor ne zgane kljub temu, da bi mu moralo biti jasno, da imamo sedaj v zimskem času dovolj delavcev brez posla, poleg tega pa tudi zakon, ki zabra-njuje lOurni delavnik. Kako dolgo se bo gospoda okrog raznih uradov norce brila s socialnimi zakoni? Opomba ur.: Tako dolgo, dokler bodo delavci nezavedni tako, kakor so sedaj, in se sami ne pobrigajo za svoje pravice! Marmor. Tretja redna občinska seja dne 23. januarja. Klerikalci so prišli z barvo na dan, kakor so pri prejšnjih sejah soglasno glasovali za vse izdatke, tako so se zdaj dosledno upirali vsem predlogom za davščine, ki naj krijejo potrebe. Začenjali so z nestvarnimi, osebnimi prepiri, ki po našem mnenju ne spadajo na javno obč. proračunsko sejo. Kljub klerikalnemu protiglasovanju so bile sprejete sledeče davščine: Davek na pivo se poviša na 50 D'n od hi in bo nesel 250 tisoč Din: za žganje na 20 Din od hi ter bo nesel 40 tisoč: za šampanjec na 25 Din od steklenice in na 20% luksuzne davščine (za bare). Davščina na težke avtomobile se zviša od 500 ozir 750 Din na 2000 oz;r. 3000 Din: davek na zemljišča od 65 na 100 in na podjetja od 57 na 100%. Razen tega je bilo sklenieno, da občina ne bo več čakala na odmero donosa iz hišnonajemninskega davka od strani davčne oblasti, temveč izterjevala zneske takoj, ker po sedanjem načinu plačujejo hišni posestnki davke šele po dveh leiih. Sprejet je tudi načrt davščine od prirastka vrednosti zemljišč, kakršen je bil uveden v Ljubljani. — Koncem seje so se spomnili na Kohlbesnovo afero in obč. svet je soglasno sklenil, da župan sam, brez vednosti skupnega obč. sveta, ne sme več naročati blagajni nikakršnih izplačil niti najemati posojil, čemur župan ni ugovarjal. Hišni posestniki in zdravniki. Na grožnjo zdravnikov, da bodo v slučaju podraženja stanovanj in ordinacijskih prostorov tudi oni zvišali svoje tarife za 100%, opozarja Društvo hišnih najemnikov na odredbe proti naviianju cen in draginji: mariborski zdravniki zahtevajo danes za ordinacijo, za kakršno so računali pred vojno 1—2 K, od 100—120 kron, torej stokrat več, In zdaj mislijo podražiti svoje delo na 200%! Medtem so se stanarine zvišale le šest- do dvanajstkrat. Baje bo Društvo hišnih najemnikov svetovalo svojim članom, da naj plačujejo odslej zdravnkom le šest-do dvanajstkratnl predvojni honorar. Blagor vam, hišni posestniki, ki imate hiše. izza katerih se morete pričkat5! Sicer ne mislimo, da boste s protidraginj-skim! odredbami kaj dosegli, ali najbrže boste v slučaiu potrebe mogli plačati tudi petstokratno povišane zdravniške takse. Kaj pa naj začno neimoviti sloji, ki ne posedujejo hiš, in bodo torej primorani plačevati oboje: podražena stanovanja in poraženo zdravniško pomoč? Protestni shod proti zvišanju stanarin z zahtevo po izboljšanju gmotnega položaja sklicujejo javni nameščenci, upokojenci in železničarji za nedeljo 28. t. m. v veliko dvorano Nar. doma. Slični shod' se vrše na isti dan po vsej državi. V delavnici Južne železnice je izbruhnil včeraj v četrtek opolnoči velk požar, o katerem še nismo zvedeli podrobnosti. »Ljudska univ.« bo priredila v ponedeljek 29. t. m. ob pol 8. zvečer v mali kazinski dvorani predavanje »Evropa pred vojno in po vojni«. Predavatelj jo Božidar Borko. Narodno gledališče; v soboto dne 27. t. m. »Golgoto«, red C in kuponi; v. nedeljo 28. ob 15. »Užitkarji«, izv., znižane cene; ob pol 20. »Kozarec vode«, gostuje »Dramatično društvo« iz Celja. = 15 lokomotiv za normalni tir. 50 osebnih 'n 10 poštnih vagonov je prispelo te dni na račun voinih reparacij iz Nemčije. ki bi bili morali dospeti že lani. = VI. praški velesejem se bo vršil 11.—18. marca t. 1. 2e dosedai se je priglasilo več razstavljalcev. nego jih je bilo na zadnjih dveh semniih. Zanimivo je to, da bosta na tem semit u razstavili tudi obe sovjetski republiki, zakavkaška in ukra-jinska.____________________________________ Tacen. Pevsko društvo »Zarja« v Tacnu si ie nadelo na občnem zboru vzvišeno nalogo; sklenilo je ustanoviti knjižnico ki bo začela delovati v naikraišem času. Na ta nač:n se bo nudila prilika tudi nepevcem aktivno sodelovati v tem kulturnem društvu, katerega glavni namen ie. da nadaljnje izobraževanje našega ljudstva, ki še vedno ječi v duševni suž-nosti in v odvisnosti ljudi, katerim je glavno načelo: blagor ubogim na duhu.., V dosego svojega cilja si usojamo stopiti s prošnjo do napredne javnosti, da nam pomore pri tem delu z darovanjem kake kni ge. Zagotavljamo vsem prijateljem —-posebno na obiskovalcem Šmarne gore, da bo drušvo to naklonjenost poplačalo s tem. da bo v na5bližji bodočnosti nudilo razvedrilo in zabavo. Poleg knjižnice si bo društvo še tekom tega leta sezidalo svoi društveni dom v Tacnu. Knjige nal se blagovolilo pošiljati na pevsko vod-stvo v Šmartno pod Šmarno goro. UTRINKI. Volk, kozel in ovca so se dogovorili sklicati konferenco in osrečiti »maso« za bližnje voktve z novo enotno fronto. Za-kai veliko je hrepenenje »mase« do novih enotn h frontah. Tako veliko, da je doslej še vedno in dosledno zavračala fronte, ki se niso imenovale »enotne«, temveč samo so-ci-a-li-stič-ne in or-ga-ni-zi-ra-ne. in ki jih niso ustanovili volkovi, kozli in ovce- »Delavstvo bo doseglo toliko uspehov. kolikor se bo samo zanle brigalo.« Drugod, kjer ie delavstvo morda še na slabšem nego pri nas. te resnice že davno več ne oznaniujeo, ker so io že ožitvorili. Samo pri nas bi moral človek obupati, ker k> Je prisiljen vsak dan nanovo neštetokrat oonavlfati in še ni pravega uspeha. Ali nai to pomeni da je delavstvo pri nas do naravi mani obdarjeno? Ali oa. da bi morale biti posili še slabše razmere, ne-go so?____________________ LISTNICA UREDNIŠTVA. V Zagorje: Delni odgovor imate V »Napreju« št. 19 z dne 25. t. m. Drugo po seji Pokrajinskega odbora. Poslano* na naslov dr. Koroščeve nolom’jade na shodu v Štorah Drl Celju. V »Slovencu« štev. 17. z dne 23. jan. 1923 sem čital med drugim, da sem bil vodja centralističnih socialistov, kateri so hoteli delati nem:r. Resnici na ljubo ugtoavliam. da sem se jaz — kakor ostali som:š’jeniki — zadržal popolnoma mirpo do otvoritve shoda. Nemir je nastal šele tedaj, ko ie šlo za upton Sinclair: Fi»flnce Kremen. 24. nadalj. (Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.) Preiskava se je izvršila in posledica je bila, da je Jurij Zorman, ki je prispeval za ustanovitev »Delavca« — dobil svoj denar nazaj. Nemcem v organizaciji ni bilo to po volji in zopet so obtožili nasprotnike, da hočejo onemogočiti agitacijo za stavko. Nemški socialisti so kra omalo prezrli vse zabavljice o »nemškem zlatu«, imeli pa so veliko povedati o ruskem zlatu, katerega po njihovem mnenju daje stari Gra-nitch z obema rokama. Končno so posegli v svoje žepe, privlekli na dan borne ostanke svoje mezde in zložili sklad, tako da ostane zahteva po socialni pravičnosti v Leesvillu pri življenju. Stvar je bila zaključena s tem, da je organizacija zavrgla kajzerjevo plačo, oprijela pa se je brezplačno istega dela, ki ga je hote! imeti kajzer. Rešitev vprašanja ni bila povoljna, toda France Kremen ni poznal boljše poti v tistih časih. O Prva številka »Delavca« je izšla. Jože Kolar, urednik novega lista, je napisal članek, ki je vzel vso prvo stran. Članek je bil plameneč. Pozival je delavce pri Empire Machine, naj izrabijo položaj, se organiz rajo ter zahtevajo svoje pravice. »Osem ur dela, osem ur počivanja in osem ur zabave« — je proklamiral Kolar. Leesvillska dnevnika »Herald« in »Courier« sta takoj padla po novem tekmecu in ga obtožila »nemške propagande«. »Herald« je izvohal, kaj se je govorilo na seji krajevne organizac je. Reporter je obiskal nekatere socialiste in med temi tudi Divjega Viljčeta, katerega je intervjuval. Viljče je bil seveda vesel, da je mogel zopet enkrat izbruhniti ves svoj srd proti kapitalistom in »Herald« mu je posvetil obilo prostora na prvi strani z njegovo sliko vred, pod katero so bile debelo tiskane besede, ki jih je izrekel in katerih ni izrekel, namreč da je on — za vojno proti kapitalistom s pomočjo vsakogar in vseh sredstev, ki so pri rokah, četudi je treba uporabiti prah brusilnega kamna za uničenje kolesja v stroji in zabiti bakrene žeblje v sadnja drevesa--------------- »Herald« je obtožil socialiste, da je njihova opozicija proti »umazanemu denarju« le krinka, a v resnici so nemški člani v organizaciji prejeli kajzerjev denar, katerega so »oprali« s tem, da so ga natanko spremenili v »socialistični denar«. Ta obdolžitev v kapitalističnem listu je še bolj razpihala ogenj sovraštva med Nemci in »zavezniki« v organizaciji. Prvi so takoj sklepali, da je Tržan izdal delavsko gibanje in da igra v organizaciji ulogo kapitalističnega vohuna. Odvetnik se Je pa zopet smejal. 'AH so nemški sodrug! res mislili, da lahko vzamejo kajzerjev denar, ne da bi to prišla v javnost? »Torej res misliš, da jemljemo denar nemške vlade?« je grmel Gornik na prvi seji in zahteval odgovor. Tržan ni dal odgovora naravnost, temveč jim je povedal dobro primero. Govoril je o drevesu, čigar korenine se raztezajo na vse strani; vsaka korenina ima svoje majhne koreninice, ki srkajo vodo. Na zemlji stoji človek, ki vliva vodo v zemljo. Vliva in vliva, voda se cedi po luknjicah v globočino in vse koreninice posegajo po kapljicah in jih srkajo. »In zdaj me prašujete, če verjamem, da je drevo dobilo kaj vode?« je končal Tržan. Sledil je hud prepir. Vročeglavci se niso zmenili za primere in so kričali, da Tržan blati socialistično gibanje in prikazuje sodruge, ki so proti vojni, kot korumpirance in zlo-č:nce. On zalaga kapitalistično časopisje z municijo! Sramota, sramota!, »Izdajalec!« je vreščal Divji Viljče. »Vrzite ven Judeža!« Drugi člani — kakor je bil France Kremen — odkritosrčni ljudje, ki so se mučili in stradali toliko let. da bi zbudili delavski razred, so molčali in poslušali prepir s krvavečim srcem. Kaj imajo bedaki od tega prepira? France si je predstavljal, da je v Evropi. Da, tako mora biti v Evropi, v, deželi groznega narodnega sovraštva. In zakaj se je ta pošast priklatila v ameriško industrialno življenje? Zakaj ne bi delavci v Ameriki delali složno in se trudili za svobodo vseh? Nemci so pa odgovarjali: Stari Granitch je vsega kriv! On hoče obdržati ameriške delavce v sužnosti in zato podkupuje z ruskim zlatom vse vprek. Zakaj se ne bi delavci zedinili za stavko, za boj proti staremu Granitchu? Večina članov se je strinjala s to logiko. Saj niso bili pacifisti, o ne! Pripravljeni so bili za boj s kapitalisti, nikakor pa nočejo dovoliti, da bi bili orodje koga drugega, orodje vladajočega razreda. Oni so pripravljeni nadaljevati stari boj brez ozira na govorice o nemških vohunih. France Kremen si je mislil — in imel je prav — da bi kapitalistični listi v Leesvillu sami naredili nemške špione, čeprav bi jih ne bilo, samo da očrnijo socialistično gibanje. France je preživel vse svoje življenje v deželi, v kateri so ga delodajalci izstrada-vali in izkoriščali, in kadar si je hotel pomagati in se braniti, je naletel povsod na batine. Iz tega razloga je France Kremen sklepal, da ni med to in ono kapitalistično državo nobene razlike in zato ga pravljice o strahovih, čarovnicah, morskih kačah in nemških špionih niso oplašile. (Dalje prih.) glasovan e o predlaganem predsedniku s. Čebularju, kateri ie bil predlagan iz vrst zborovalcev, in to ne na mojo in:ciativo, ker sem šele v istem času v dvorano dospel- Zborovalci so zahtevali, naj se o predsedniku glasuje. Ker otvoriteli shoda g. Gajšek (najbrže po naročilu svo;ih predniakov) želj« in zahteve zbora ni upošteval, ie nastal nemir predvsem zaradi tega, ker ie predsednika kratkoma‘o on imenoval. Navzoči kmeti in delavci (z izjemo nar naročen'h pretepačev pod vodstvom kaplana Medveda) so zahtevali ponovno, da se o predsedniku glasuje. Ker se to ni upoštevalo, ste smatrali za potrebno da mene vržete iz dyorane. dasi-ravno sem bil popolnoma nrren. Priznavam. da so me vaši oiiani pretepači zgrabili kot tolovaji Kristusa. Jaz sem se pa držal gesla; »Ne bojim se vas. vi temne postave, nasprotniki ljudstva, ki me ob-daiate kakor hudobni duhovi; mene varu-jeio velike sile proletarcev, če treba s krepkimi rokami in čisto idejo socializma, ki bo vzlic terorju zmagala kot pravica nad krivico.« Postal bi bil kmalu žrtev vaše kulture. ker ste imeli strah, da bom jaz povedal zborovalcem resnico! Začeli so me suvati in z nožem cikati. Šele nato sem se oglas’1. da me hočejo klerikalci zaklati. Medtem se je pokazal na odru dr. Korošec. kateri je zaukazoval. nai socialiste ven vržejo. V tem ternutku sem dobil živ spomin na špansko inkvizicijo, ki bi io hoteli uvesti tudi v klerikalni avtonomni. Zdelo se mi je. da dela kaplan Medved pod vodstvom duhovnika dr. Korošca prvi poskus za praktične vaje nad menoj in z moiimi somišljeniki. Proletarci kovinarji iz Štor so se postavili za mene. nakar ie nastalo prerivanfe. kakršnega še na nobenem shodu nisem videl. Dr. Korošec je bil v švo‘i zadregi naročil orožnike, da ščitilo vaše oretenače. Ko sem videl, da orožniki ščit‘jo le klerikalce in ne vseh zborovalcev, sem apeliral na sodruge. da v protest proti klerikalnemu nasilju s po- močjo orožništva zapuste dvorano. Nato sem odšel zadnii iz dvorane in z menoj pretežna večina zborovalcev. Napisal sem to konstatacijo. ker sem prijatelj resnice. Izjavljam, da ie poročilo v »Slovencu« lažnj:vo in izmišljeno; prl-oravlien sem svoio trditev pred sodiščem zagovarjati. Glede centralizma in avtonomizma na izjavljam, da ie dr. Korošec s klerikalno stranko vred bolj centralističen in srbofilski kot pa iaz. Imam dokaze iz osebne skušnje. Po krivdi klerikalne vlade sem bil leta 1920. šest tednov v preiskovalnem zaporu in pod vPlivom srbskih zakonov ored snreieto ustavo po nedolžnem zaprt. Kdor ne veriame. naj ml p:še. da mu pošljem sodnijske akte. — Alojzij Leskošek, strokovni tajnik v Celju. * Uredništvo za spise pod tem naslovom seveda ni odgovorno. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Razpis. Razpisuje se talolško mesto pri Uniji stavbi