Csna 19 đb
lETO I?„ STE?. 271
SLOVENSKI
Izdaja Casoplsno-zalotnlSko podjetje SZDL. »NaS ask« — Direktor: Radi Janhaba — Odgovorni urednik: Sergej Voänjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica *, telefon 23-522 do 23-525 — Upravai Ljubljana, Tomšičeva S/H., telefon 23-522 do 23-525 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-536, za ljubljanske naročnike 25-153, za zunanje 21-832	— Poštni
predal 23 — Tekoči račun Narodne banke 681-«T«-163 — mesečna naročnina 258 din
LJUBLJANA, PETER, 19. NOVEMBRA 1954
lazgoTtri med fugoslovansko gospodarsko delegaelf o In zastopniki vlade ZDÄ so koniani
Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič odpotuje v petek
Washington, 18. nov. (Tanjug). Včeraj popoldne so se končali razgovori med jugoslovansko gospodarsko delegacijo pod vod-itvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozara Vuksanoviča in zastopniki ameriške vlade. Jugoslovansko delegacijo je povabila vlada ZDA ..a razgovore o raznih proble-
Zasedanje biroja azijske socialistične konference
Tokio, 18. nov. (AP). Danes
se bo začelo v Tokiju tridnevno zasedanje biroja azijske socialistične konference. Na dnevnem redu so organizacijska -prašanja in poročila misij, ki s' bile poslane v Indokino, na .Malajo in v Ceylon.
Pred zasedanjem biroja je ii včeraj v Tokiju sestanek gospodarske komisije azijske soci-: ivične konference, na katerem so govorili o agrarni reformi in naselitvi v tem delu sveta. Skleni:: so. da bodo prihodnjemu zasedanju biroja predlagali ustanovitev azijske plačilne unije, kar naj bi zboljšalo trgovino azijskih držav.
RIM. 18. nov. (Tanjugu Zahođ-ncnemška vlada bo vrnila italijanski vladi 37 umetniških del, ki so jih bili' odnesli nacistični voditelji med vojno iz Italije v Nemčijo. Med deli je tudi nekaj zelo dragocenih siik italijanskega umetnika Tiziana.
mih, ki se tičejo gospodarskih odnosov med obema državama.
Zadnji delovni sestanek je bil po 'obisku Svetozara Vukmano-viča pri predsedniku ZDA Eisen-hcverju. Natem zaključnem sestanku sta vodila delgacijo podpredsednik Vukmanovič in pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Robert Murphy. Jugoslovanski krogi nočejo oceniti razgovorov ali karkoli povedati o njihovi vsebini oziroma sklepih. Tudi na ameriški strani niso dali doslej nikakih pojas-
nil.
Sinoči je Robert Murphy priredil poslovilni sprejem na čast Svetozaru Vukmanoviču in članom jugoslovanske delegacije. Pri sprejemu so bili tudi veleposlanik FLRJ v Washingtonu Leo Mates, visoki ameriški funkcionarji in člani jugosio-
Zahvcla Vorcšilova predsedniku Tiiu
Beograd, 18. nov. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je prejel od predsednika prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Vorošilova naslednjo brzojavko:
»Zahvaljujem se Vam, gospod predsed., po Vas pa jugoslovanskim narodom za pozdrave in najboljše želje narodom Sovjetske zveze ob 38-letnici velike Oktobrske socialistične revolucije«.
vanskega veleposlaništva v Washingtonu. Danes popoldne bo Svetozar Vukmanovič s članoma delegacije Kopčokom in Gligo-rovim po razgovoru s predsed-
nikom Mednarodne banke Euge-nom Blackom in po kosilu, ki ga bo njemu na čast priredil Mednarodni monetarni fond, odpotoval v New York, od tam pa v petek zvečer z letalom v Evropo. Obisk se je s tem skrajšal za nekaj dni.
Vejvoda o delu skrbniškega odbora
Na zasedanju se je pokazala želja po resnem
reševanju vprašanj odvisnih ozemelj
Sporazum o goriškem y vodovodu
Trst, 18. nov. Italijanska vlada je na včerajšnjem zasedanju sklenila, da bo dala na razpolago goriški občini določeno vsoto denarja za plačevanje vode, ki jo dobiva iz vodovoda v Jugoslaviji. Mešana jugoslo-vansko-italijanska komisija je pred tem že večkrat razpravljala o tem vprašanju, pa se dosedaj niso sporazumeli, ker je goriška občina vztrajala na plačilu 8.50 lir za kub. meter vode, medtem ko je Jugoslavija zahtevala 11 lir. Goriška občina je sedaj mnenja, da je Rim sprejel jugoslovansko ponudbo in da bo odslej jugoslovanski državi kril razliko v ceni.
S.	L.
New York, 18. nov. (Tanjug) Clan jugoslovanske delegacije na letošnjem zasedanju Generalne skupščine Ivo Ve j voda je danes izrazil upanje, da bo izboljšanje položaja na svetu omogočilo hitro rešitev težav na nesamouprav-nili ozemljih.
Jugoslovanski veleposlanik v Braziliji Ivo Vejvoda, ki je Jugoslavijo zastopal v skrbniškem odboru Generalne skupščine, je odpotoval danes iz New Yorka. Pred odhodom je odgovoril na vprašanja dopisnika Tanjuga glede sodelovanja delegacij v skrbniškem odboru-
Ozračje na tem zasedanju skupščine, ki je bilo po San Franciscu morda najuspešnejše, je prišlo do izraza tudi v skrbniškem odboru. Med razpravo se je pokazala želja po resnem reševanju problemov in ureditvi položaja na nesa-moupravnih ozemljih. Prej so imele nekatere delegacije odbor samo za prizorišče propagande, kar je otežkočalo
Občni zbor slovensUe gospodarsko kulturne zveze bo 25. novembra 1954
Doslej se je prijavilo že več kot 30 organizacij ir. ustanov — Zveza bo nadstrankarska in bo branila pravice tržaških Slovencev, ki jih zagotavlja statut
Trst, 18. nov. Pobuda SHPZ, kmečke zveze in gospodarskega združenja za ustanovitev slovenske gospodarsko-kulturne zveze ;e naletela na zelo ugoden odmev pri tržaških Slovencih. Namen nove organizacije, ki bo zastopala in ščitila interese tržaških Slovencev, je združitev vseh slovenskih gospodarskih, kulturnih, športnih in sorodnih organizacij. Ustanovitev in značaj zveze je nadstrankarski in
je odprta vsem Slovencem, ki se udejstvujejo na rasnih področjih javnega življenja. Zveza se ne bo vmešavala v notranje zadeve posameznih organizacij in bo vsako včlanjeno društvo ohranilo svojo samostojnost. Pripravljalni odbor je že končal s pripravami in sklenil, da bo občni zbor 25. novembra.
Dosedaj se je prijavilo že več kot 30 organizacij in ustanov za vstop v zvezo, kar predstavlja
Zasedanje Ätlantskega sveta bo v decembru
Pariz, 18. nov. (Tanjug). Svet ministrov Atlantskega pakta se bo zbral 17. in 18. decembra v Parizu. To zasedanje bo kot prejšnja leta posvečeno splošni razpravi in proučitvi položaja v državah članicah Atlantskega pakta ter razčlenitvi proračunskih možnosti in vojaških sil teh držav. Devetnajstega decembra se bo zbral v Parizu tudi odbor mi-
3encfor Kncwland spet zahteva prekinitev diplomatskih stikov s Sovjetsko zvezo
Washington, 18. nov. (AP) — Vodja republikanske večine v ameriškem senatu William Knowland je danes spet izrazil zahtevo, naj bi ZDA pretrgale diplomatske stike s Sovjetsko zvezo. To bi bil po njegovem mnenju »moralni ukrep«, ki bi opozoril ostali svet na previdnost. Pripomnil je. da bo njegova svoječasna zahteva za revizijo ameriške zunanje politike odvisna od razvoja dogodkov.
Republikanski senator je dalje izjavil, da pričakuje razvoj dogodkov v parlamentih tujih držav glede sporazuma med Mendesom-Franceom in Adenauerjem o Posarju ter ponovne oborožitve Zahodne Nemčije.
VREME
Vremenska napoved za petek: "Lerpo suho vreme z delno oblačnostjo, ki se bo prehodno povečala. Temperatura ponoči med —4 in —2, podnevi 4 in 8 C, V naslednjih dneh bo srTho, presežno •Jepo vreme.
nistrov evropskega sveta. Odbor bo proučil predloge, ki mu jih bo poslala evropska posvetovalna skupščina z zasedanja v Strasbourgu, na katerem bo pretresala mednarodni položaj v luči najnovejših dogodkov, kot so sklenitev sporazuma o zahodnoevropski zvezi, sporazuma o Posarju in vstop Zahodne Nemčije v Atlantski pakt.
Predlogi za gospodarski razvoj koprskega okraja
Ei1
Ljubljana, 18. nov. Posebne komisije, ki so bile osnovane pri izvršnem svetu LR Slovenije z nalogo, da prouče gospodarski položaj koprskega okraja, so izdelale predloge za njegov perspektivni razvoj.
Komisije so ugotovile, da redstavlja najvažnejši proem gradnja moderne ceste, ki bo povezovala Koper z ostalimi kraji v Sloveniji. Računajo, da bo za modernizacijo te ceste potrebnih 1.7 milijard dinarjev- Glede železniške proge smatrajo, da zaenkrat ni najbolj nujna, vendar bodo zaradi predvidenega gospodarskega razvoja v okraju prihodnje leto začeli z izdelavo načrtov za to progo. Graditi nameravajo tudi dve novi tovarni, in sicer tovarno motornih koies in motorjev za čolne ter predilnico. Po mišljenju komisij bi bila potrebna tudi moderna bolnica v bližini Izole, ki naj bi imela okoli 450 postelj. Na področju turizma pa predvidevajo ob-
delo organizacije, sedaj pa se nam obeta, da bo splošno zboljšanje položaja na svetu omogočilo v ugodnejšem o-zračju rešiti vprašanja, kar so prej ovirale razne oblike hladne vojne.
Jugoslovanski delegat je o-menil tudi pomen problemov gospodarskega razvoja nesa-moupravnih ozemelj, ki jih je obravnaval odbor med to skupščino. Pripomnil je, da so ti problemi,	morda celo v
hujši obliki,	tudi problemi
nerazvitih držav sploh.
Itultjonski konzul v Kopru bo jutri odprl svojo pisarno
Koper, 18. nov. (Tanjug) — Predsednik koprskega okrajnega ljudskega odbora Franc Kralj je sprejel danes dopoldne na uradni obisk italijanskega konzula v Kopru dr. Carla Albertaria. Danes popoldne bo dr. Albertario v Bujah obiskal predsednika okrajnega ljudskega odbora Buj Erminija Medf.eo. Jutri 19. novembra bo italijanski konzul odprl svojo konzularno pisarno v Kopru.
Glavno poslopje ljubljanske univerze
Zgodovinski dogodek študentov
S seje predsedništvo SZDL Jugoslavije
večino slovenskih ustanov In
organizacij, ki aktivno delujejo na tem področju. Čakajo in oklevajo le še nekatera društva. Na žalost tudi pri tej koristni pobudi, ko gre za enotno organizacijo, ki bi branila interese Slovencev, ni šlo brez raznih napadov. V glavnem gre pri tem za posameznike, ki se boje, da se jim ne bi zamajali njihovi stolčki. »Te kritike in izpadi kažejo na namene«, je izjavil predsednik pripravljalnega odbora dr. S. Mikuletič, »ki jih je treba obžalovati, ker so razdiralnega značaja, poleg- tega pa kažejo na miselnost, ki jo je treba pomilovati in je nevredna ljudi, ki naj bodo pripadniki zrelega naroda.«
Potrebna je bila takšna organizacija že mnogo prej, sporazum pa je samo pospešil njeno ustanovitev. V novem položaju na Tržaškem, ki ga je ustvaril Londonski sporazum, pa se je pokazala še večja potreba po tesnejši in organizirani povezavi slovenskih gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij, da bodo lahko združeni branili pravice, zagotovljene s statutom.
S.	L.
Beograd, 18. nov. Predsedništvo zveznega odbora SZDL Jugoslavije je imelo dopoldne sejo, na kateri sta generalni sekretar SZDL Jugoslavije Edvard Kardelj in član pred-sedništva Rodoljub Čolakovič poročala o obisku zastopstva SZDL Jugoslavije pri socialističnih strankah v skandinavskih državah in v Belgiji. Seji, ki se je začela okoli 10. dopoldne, je predsedoval član pred-sedništva Moža Pijade.
Generalni sekretar Edvard Kardelj in član predsedništva Rodoljub Čolakovič sta se v svojih izčrpnih poročilih bavila z mnogoštevilnimi vtisi o uspehih in problematiki dela in prakse delavskega gibanja
v teh državah, kakor tudi o perspektivi nadaljnjega medsebojnega sodelovanja med temi socialističnimi strankami in jugoslovansko socialistično zvezo.
Predsedništvo SZDL Jugoslavije je soglasno odobrilo poročili in predlog, naj komisija’ za mednarodne zveze podrobno prouči podani poročili in obdela na širši osnovi.
Na koncu seje je predsedništvo SZDL Jugoslavije pooblastilo na predlog predsedujočega Moše Pijada organizacijski sekretariat, naj do prihodnjega zasedanja zveznega odbora predlaga kooptiranje dveh ali treh novih članov iz novo priključenih okrajev, bujskega in koprskega, v zvezni odbor.
Danes se na tleh ljubljanske Univerze odvija zgodovinski dogodek v razvoju jugoslovanskega študentskega gibanja. Prvič v zgodovini ljubljanski študentje volimo svoje predstavnike v univerzitetne organe.
Če bi zasledovali razvoj slovenskega visokošolca od takrat naprej, ko so bile formirane verske šole, v katerih je vladal fevdalni režim, pa nadalje, življenje visokošolcev, na katere so čakali pred univerzitetnimi vrati policijski pendreki, in do danes, ko študentje stopamo na Univerzo kot polnopravni družbeni delavci, lahko ugotovimo neslu-ten napredek.
Danes, ko stopamo ljubljanski visokošolci k volilnim skrinjicam, da izvolimo svoje predstavnike v najvišje organe Univerze, se lahko v polni meri zavedamo, kaj to pomeni v zgodovini študentskega gibanja. Od brezpravne »raje«, izpostavljene policiji, od »državljanov univerze«, kakor so
Načrt zakona o javnem tožilstvu sprejet
v pristojnih odborih zvezne ljudske skupščine
(Od našega beograjskega dopisnika)
Beograd» 18. nov. Načrt zakona o Javnem tožilstva je bil v zakonodajnem odboru, ki je danes končal njegovo proučevanje, izpremenjen v nekaterih bistvenejših postavkah. Pripombe, ki jih je na ta zakonski načrt dal zakonodajni odbor» je odbor za or ganlzacijo oblasti in upravo dopoldne sprejel; vsi člani te ga odbora so nato soglasno sprejeli načrt zakona o javnem tožilstvu. Prav tako soglasno je bil ta zakonski načrt nato iz glasovan tndi v zakonodajnem odboru zveznega zbora.
novo in modernizacijo 43 gostišč (500 milijonov). Po mnenju komisij bi bilo treba prihodnje leto zgTaditi tudi precej novih stanovanj (90.000 kvadratnih metrov).
Pred veliko proslavo v Kopru in Bujah
Koper, 18. nov. Ob koncu tedna bosta koprski in bujski okraj z množičnim zborovanjem v Kopru in Bujah slovesno proslavila dokončno priključitev cone B in novo priključenih krajev cone A k Jugoslaviji. Da bi bile te proslave čim lepše in mogočnejše, se vse vasi, kraji in mesta obeh okrajev mrzlično pripravljajo in olepšujejo, predvsem še, ker se bodo teh proslav udeležili tudi nekateri visoki predstavniki jugoslovanskega političnega in javnega življenja. S tema proslavama bo tukajšnje ljudstvo dalo duška svojemu veselju, saj so se uresničile njegove stoletne -težnje in boji zh priključitev k matični Jugoslaviji.	J. L.
Poleg raznih manjših izpre-memb je zakonodajni odbor zveznega zbora med svojo razpravo o načrtu zakona o javnem tožilstvu sprejel tudi nekaj bistvenih izprememb v tem zakonskem načrtu. Odbor se je največ zamudil pri proučevanju 9. člena načrta zakona o javnem tožilstvu, po katerm lahko javno tožilstvo uporabi razna pravna sredstva za zaščito splošne ljudske imovine, če ljudski odbori, ki jo upravljajo, teh sredstev ne uporabijo. Postavilo se je vprašanje, ali je javnemu tožilstvu sploh potrebno dati to pravico, če ljudski odbor na svoji seji sklene, da ne bo uporabil teh pravnih sredstev. Odbor o tem včeraj ni zavzel dokončnega stališča, danes pa je sprejel predlog predstavnika zveznega izvršnega sveta, da javno tožilstvo v tem primeru — če ljudski odbor sklene, da ne uporabi pravnih sredstev — lahko uporabi ta pravna sredstva šele potem, ko dobi za to soglasje republiškega oziroma pokrajinskega izvršnega sveta.
Zakonodajni odbor je zavzel
Priprave za družbeni plan Hrvatske za leto 1955
Zagreb, 18. nov. Danes je odbor za gospodarstvo izvršnega sveta Hrvatske začel razpravljati o načrtu družbenega plana za prihodnje Mo» Razpravljali so o indiutri# in so v ta namen poklicali strokovnjake is Moegih tovarn in podjetij, ki so v razpravi živahno sodelovali. M. B.
tudi stališče, da v zakonu o javnem tožilstvu niso potrebne določbe, ki obravnavajo postopek javnega tožilstva pri postavljanju zahteve za zaščito zakonitosti v upravnem postopku, (členi 40, 41, 42 načrta). Odbor je sklenil, naj se ti členi črtajo iz načrta zakona, ker je bolj pravilno, da se to uredi z zakonom o splošnem upravnem postopku, ki ga sedaj priprav-
ljajo. Do izdelave tega zakona, kakor tudi zakona o pravdnem, izvenpravdnem in izvršilnem postopku pa bo javno tožilstvo še naprej lahko postavljalo zahteve za zaščito zakonitosti proti pravomoćnim odločbam v civilnih zadevah po določbah zakona o javnem tožilstvu iz leta 1946.	M. P.
Decembra - na dnevnem redu predlog družbenega plana
Beograd, 18. nov. (Tanjug) V začetku decembra bosta odbora za gospodarstvo zvezne ljudske skupščine začela obravnavati predlog družbenega plana za prihodnje leto. Yr okviru teh razprav bodo obravnavali tudi nekatera važna vprašanja s področja našega gospodarstva, in sicer elektroenergetsko bilanco, proizvodnjo premoga in problem prometa, predvsem železniškega, ki ga bo treba prilagoditi naši razširjeni industriji.
Snežni zameti v Liki, Bosni in Makedoniji
Zagreb, 18. nov. Vreme se je na Hrvatskem danes neko liko zboljšalo, vendar burja še vedno piha na Jadranu in v notranjosti. V Liki je zaradi snežnih zametov ustavljen cestni promet med Otočcem, Vr-hovino in Plitvičkdmi jezeri ter še na nekaterih drugih krajih. Železniški promet ni več ogrožen, ker je prenehalo snežiti.
Sarajevo, 18. nov. Sneg, ki še vedno pada, je prekinil promet na cesti Sarajevo—Mostar, ker je z zameti zatrpal prehod preko Ivan-planine. Na kraj zametov so poslali večje število delavcev. Prekinjen je tudi premet na cesti Sokolac—Vlaseniea. Ze od včeraj je promet prekinjen na cestah Btiteč in Bosanski Petrovac, Drvar—Grahovo, Jabuka—-Goražde, Trnovo—Kali-novik—Neves inje, Bugojno — Kuprež, Glamoč — MMnište.
Snežni
viharji še trajajo tn odstranjevanje zame-
ovirajo
tov. Železniški promet se nadaljuje z manjšimi zamudami. Ogrožena je gozdna železnica Drvar—Srnetica.
Skoplje, 18. nov. Zaradi velikega snega, ki je zapadel v zadnjih dveh dneh v planinskih krajih zahodne Makedonije, je bil danes ustavljen promet na cesti Gostivar— Debar ter na ozkotirni progi Gostivar—Kičevo. Zaradi snega ie bil -»čeraj in danes ustavljen tudi redni avtobus«! promet na cesti Bitolj —Resan—Ohrid. Na drugi strand je zaradi velikega deževja v zadnjih dneh v severovzhodnem delu republike narasla Kriva reka prekinila promet na cesti Kumanovo — Kriva Palanka. Da bi vzpostavili reden promet na cesti Gostivar—Debar so odposlali buldožerje za odstranjevanje snega.
nekdaj imenovali študente, katere so univerzitetne oblasti pošiljale preko banovin-ske uprave v Bilečo in Sremsko Mitroviča, postajamo so-odločujoči faktor v razvoju in delu najvišje znanstvene in učne ustanove.
Z osvoboditvijo je bil dosežen tudi drugi položaj študentov. Začele so se težnje za uvajanjem marksistične znanosti, ki se vedno bolj uveljavlja na jugoslovanskih visokih šolah. Student je dobil položaj človeka, ki sta mu zajamčena znanstveni razvoj in izoblikovanje osebnosti.
Z razvojem celotnega družbenega sistema, od delavskega samoupravljanja in vse večje demokratizacije, so bile nujne spremembe tudi v stanju na visokih šolah. Ne gre za neko posebnost ali eksperiment, temveč za nujno stopnjo v razvoju naše družbe. Visoka šola ve more biti v današnjih pogojih domena samo onih, ki na njej delajo, temveč mora za njo vladati interes celotne drvšbe.
Zato študentje pozdravljamo družbeno upravljanje na visokih šolah. Ne samo zato, ker so nam dane določene pra-vice. Pozdravljamo ga zato, ker bo družba oni faktor, ki bo usmerjala Univerzo. Konec je onim teorijam o »avtonomiji« univerze, ki naj bi bila sama sebi namen. Če je bila Univerza kdaj avtonomna, je danes, ko stepa v življenje samostojna, osvobojena drža tirne administracije in drobnjakarstva, ter predana družbi, ki jo vzdržuje in ki jo potrebuje.
Študentje rte bomo zavzemali v sistemu družbenega upravljanja nekega posebnega položaja, ker gre tu za družbeno dejavnost. Delali bomo tako kakor ostali za interese družbe. Če pa nam je družba to nalogo poverila, nam je ni dala kot zastopnikom določenega stanu, temveč kot članom družbe, ki žive z univerzo in ki imajo kot taki dolov čen vpogled v visoke šole in katerim prizna družba treznost presojanja. Prav v tem pa je bistvo današnjega dogodka. Ne bomo zastopniki študentov v ozkem pomenu besede. Smo člani družbenega, organa. Od fevdalne podrejenosti, od izpostavljanja in samovolje univerzitetnih organov, od uveljavljanja študentov, stopamo v novo fazo, ki pomeni kvalitetni skok v zgodovini študentskega gibanic. Tudi drugod po svetu so študentje v univerzitetnih organih, toda oni so le kot zastopniki študentov, mi pa se nahajamo v organih družbe, ki nam je dala polno zaupanje v soodločanju o univerzitetnih problemih.
Ta dogodek na današnji dan je važen mejnik v zgodovini jugoslovanskih študentov, je dejanje, ki pomeni mnogo v svetovnem študentskem gibanju. Prav posebno pa smo študentje zadovoljni, ker smo sami sodelovali in bili vplivnimi faktorji, ki so pripomogli k temu znamenitemu dogodku na naših visokih šolah.
Danes oddajamo glasmimce s TfäftVß prepričanjem, da bomo ibpolntfH zaupanje družbe.
Šinkovec Janez ■predsednik UOZSJ, ,
Obtok denaria v državi Ljubljanu v luči zaostalosti
_1 __9_M.	Jm 1UTmmImm TImmmummISm	tt?5Vr» n/v1rnWp IH hn vr Vr s fir pun sfanp 1fl«nrv. vpmo da bi mo«
Povečanje plačnih skladov za 16%, dohodkov od kmetijstva za 25% in dohodkov od obrti za 20% — Zmanjšanje skupnega zneska socialnih dajatev za 2 do 3% — Blagovni promet se je povečal za 13,5% — Imobilizacija okrog 25 milijard dinarjev neutemeljenih dobičkov je samo eden izmed ukrepov, ki bodo podprli naša prizadevanja za ustalitev tržišča
Konec oktobra smo zabeležili letos največji denarni obtok, namreč 82 milijard 700 milijonov dinarjev. Ta znesek predstavlja, če ga primerjamo s koncem leta 1953, povečanje za dobrih 14 milijard dinarjev. V primerjavi z letošnjim septembrom se je denarni obtok v oktobru povečal za okrog 4 milijarde dinarjev.
V prizadevanju, obrazložiti tako naglo naraščanje denarnega obtoka, se zatekajo gospodarski strokovnjaki predvsem k analizi dohodka prebivalstva in blagovnega prometa.
Dohodki prebivalstva sp se v letošnjih prvih 10 mesecih, če jih primerjamo z istim razdobjem lani, povečali za 13 odstotkov, tako da znašajo 460 milijard dinarjev.
Večji del tega zneska, namreč 206 milijard dinarjev, odpade na plačne sklade, ki so bili konec letošnjega oktobra za 16 odstotkov večji kakor lani. To gre v glavnem na račun okrog 200.000 na novo zaposlenih delavcev in uslužbencev in le manjši del na račun povečanja povprečnih plač, v glavnem državnih uslužbencev. Izplačila na račun socialnih dajatev pa so se zmanjšala, in sicer za okrog 2 do 3%>. To je posledica sprememb v našem sistemu otroških doklad.
Letos so se povečali tudi dohodki kmečkega prebivalstva, in sicer za 18 milijard dinarjev, če jih primerjamo s kmečkimi dohodki v istem razdobju lani, za približno 25%).
Gospodarski strokovnjaki poudarjajo, da smemo pripisati tri četrtine tega povečanja povečanju cen in le eno četrtino dejstvu, da se je povečala količina prodanih kmečkih pridelkov, v
glavnem živine. Razen tega pripominjajo, da so se v pretekli dobi naglo povečale tudi cene živine, in to v glavnem zaradi visokih odkupnih cen, ki so jih plačevala izvozna podjetja.
Pri povečanju dohodkov prebivalstva ima svoj delež tudi povečani dohodek pri obrti (Investicijsko področje). Do 31. oktobra letos je prejela obrt za 20 odstotkov več denarja kakor v istem razdobju lani. Menijo, da je to v glavnem odraz večje investicijske dejavnosti v državi.
V prvih desetih mesecih letos je znašal blagovni promet 344 milijard dinarjev ln je bil za 14 odstotkov večji kakor lani, neblagovni promet pa se je povečal za 13,5 odstotka. Ce primerjamo to povečanje z dohodki prebivalstva, predstavlja povečanje 1%>. Sodeč po tem, bi lahko sklepali, da bo v prihodnje denarni obtok začel padati. Vendar poudarjajo glede na blagov-no-denarne odnose v lanskem letu, ko je bil denarni obtok še hitrejši kakor letos, da je prišlo do večjega denarnega obtoka v glavnem zaradi povečanih dohodkov prebivalstva.
Od skupnega blagovnega prometa odpade na trgovino (po blagajniškem planu) 310 milijard dinarjev, kar predstavlja 16-od-stotno povečanje v primerjavi z lanskim letom, na gostinstvo pa 34 milijard dinarjev; približno toliko je znašal promet v gostinstvu tudi lani. .
Denarni obtok se je povečal tudi zaradi širših investicijskih del in večjih kreditov za obratna sredstva, kakor tudi zaradi dviga industrijske proizvodnje. Ker se v tem času kmetijska proizvodnja ni povečala, temveč
Je celo občutno padla (slaba letina), je veliki denarni obtok po splošnem mnenju vplival na nestalnost cen kmetijskih proizvodov.
S tem v zvezi so bili prav zadnje dni podvzeti ukrepi za čimprejšnjo ustalitev domačega tržišča. Med najpomembnejše spadajo zmanjšanje dinarske stimulacije izvoznim podjetjem, prilagajanje kreditnega sistema potrebam bolj ustaljenega tržišča in imobilizacija zneska okrog 25 milijard dinarjev, do katerih so prišla podjetja s povečanjem cen in ne z izpolnjevanjem proizvodnega procesa, varčevanjem ali podobno. Gospodarski krogi pričakujejo, da bodo vsi ti ukrepi ugodno vplivali na denarni obtok oziroma njegovo zmanjšanje (Jugopres).
Končano fe posvetovanje o telesni vzgoji mladine
Zagreb, 18. nov. V Zagrebu je bilo končano posvetovanje o telesni vzgoji mladine, ki se ga je udeleževalo nad 500 delegatov. Delegati so delali v treh skupina. V eni so obravnavali sicer pedagogiko in psihologijo telesne vzgoje, v drugi medicino telesne vzgoje in v tretji objekte za telesno vzgojo mladine. Na posvetovanju je bilo podanih okoli 50 strokovnih referatov, ki jim je sledila zelo plodna razprava. Sprejeti so bili tudi pomembni sklepi. Ob koncu posvetovanja je bil telovadni nastop, na katerem so sodelovali predšolski otroci, učenci osnovnih in srednjih šol ter delavska in študentska mladina.	M. B.
Bilten Socialistične zveze Hrvatske
Zagreb, 18. nov. Glavni odbor Socialistične zveze Hrvatske bo začel izdajati Bilten, ki bo imel instruktivni in informacijski značaj, tako da bodo organizacije na terenu lahko črpale iz njega smernice za svoje delo. Bilten bo služil tudi za izmenjavo izkušenj ter za boljšo organizacijo tiska in radia. V redakciji Biltena bodo sekretarji vseh komisij pri glavnem odboru SZDL Hrvatske. M. B.
Llabijanski učitelji so zborovali
Šolska reforma naj temelji na obvezni predšolski vzgoji in enotnem osemletnem osnovnem šolstvu — Družine, ki zanemarjajo skrb in vzgojo svojih otrok, naj odgovarjajo pred sodiščem! — Sredstva za izobrazbo ljudi ne bi smela obremenjevati plačilnih skladov podjetij
O včerajšnjem letnem občnem zboru društva ljubljanskih učiteljev bi kazalo nedvomno obširno pisati. To zaradi tega, ker zborovalci n':so obravnavali le ozkih »stanovskih«, društvenih vprašanj. Nasprotno. Opazovalec je dobil upravičeno vtis, da sedi v krogu družbenih in javnih delavcev, ki z velikim občutkom odgovornosti proučujejo na široki osnovi vprašanja vzgoje in šolanja naše mladine. Ni dvoma, da je ta napredek in to smer potrebno zabeležiti in s tem povedati o tem obrnem zboru morda več, kakor pa prostor sam dopušča, da o njem pišemo.
zaradi česar je po mnenju občnega zbora potrebno povečati izobrazbo učiteljev, bodisi s podaljšanjem študija na učiteljiščih (6 let), ali pa z dveletnim visokošolskim študijem. Za izpopolnitev strokovnega znanja sedanjih učiteljev pa naj bi se prirejali razni tečaji.
S šolsko reformo je tesno povezana šolska mreža. V to mrežo bi bilo potrebno vključiti vrtce za predšolsko vzgojo. Sele ko bodo rešena osnovna vprašanja šolskega sistema, bo lažje pripraviti dobro premišljeno razmestitev šol v Ljubljani, kakor seveda tudi drugod.
Nadal.ie so ljubljanski učitelji razpravljali o učilih. Na rudniški šoli na primer je bilo 52 odstotkov učil kupljenih v letih 1908—1910. (Kako je šele drugod!) Mnoga današnja učila ne ustrezajo pedagoškim potrebam. Obenj zbor je skle-
Zborovalci so bili predvsem mnenja, da reforme šolstva ni mogoče več odlašati, da je treba preiti na konkretno delo in ukrepe, kajti sedanji šolski sistem je v globoki neskladnosti z našimi družbenimi potrebami. Pri tej reformi pa ne gre samo za organizacijske oblike, saj šole niso le učilnice, osnovne šole še posebej ne, marveč tudi vzgojevalnice. Reforma naj bi izhajala iz načel obvezne predšolske vzgoje (vrtci naj zato postanejo proračunske ustanov?! in enotnega osemletnega osnovnega šolstva. na katerega naj bi bilo navezano vse ostalo šolstvo. Pri razpravi o šolski reformi naj bi se prosvetni delavci bolj posvetovali tudi s starši, tako da bi predlogi učiteljev vsebovali tudi mnenje in poglede staršev.
Osemletno osnovno šolstvo bo razumljivo potrebovalo usposobljenega učnega kadra.
Študentje ljubljanske univerze!
Danes, 19. novembra 1954, bo zgodovini!» dan za študente IhA! lanske univerze. Volili bomo svoie predstavnike v organe družbenega upravljanja na Univerzi. Volijo vsi redni, izredni slušatelj! m absolventi iz !et 1953 jn 1954. Volili bomo od 8. do 14. ure na dosedanjih fakultetah.
Naši kandidati so: Za Univerzitetni svet: Bulc Marko, štud. kemije.
Za fakultetni svet Prirodoslovno - matematične in Filozofske fakulteten
1.	Ižpužič Boris, abs. geografije;
2.	Matekovič Blaž, štud. filozofije.
Za Fakultetni svet Pravno-ekonomske fakultete: Krč Ivo, abs. iur.
Za Fakultetni svet Tehniške fakultete: Lipič Drago, absolv. geodezije.
.Fakultetni svet Medicinske fakultete: Valič Ivo, štud. medicine.
Za Fakultetni svet Agronomsko-gozdarske in veterinarske fakultete:
1.	Vidrih Jože, štud. gozdarstva;
2.	Skalin Boris, štud. agronomije.
Poleg omenjenih predstavnikov volimo še zastopnike za Univerzitecnp skupščino in sicer na vsako začeto številko 200
vpisanih slušateljev po enega zastopnika.
Študentje m študentke!
Z UDELEŽBO NA VOLITVAH DOKAŽIMO, DA SE ZAVEDAMO POMENA DRUŽBENEGA UPR AVL T AN T A NAŠIH VISOKIH SOL!
ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE UNIVERZITETNI ODBOR LJULJANiA.
nil ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi skupaj s strokovnjaki izdelala načrte sodobnih učil in jih poslala proizvodnim podjetjem. Omenjeno pa je tudi bilo, da naše šole sodobnih pripomočkov: skiopti-kov in ozkih filmov sploh nimajo.
Glede pouka moralne vzgoje
so bili zborovalci enotnega mnenja, naj bi v osnovnih šalah odpadel kot poseben predmet, ker mora učitelj vzgajati otroke pri vseh predmetih, ne pa le posebej pri eni uri.
Drugo področje obravnavanih vprašanj je veljalo skrbi za otroka. Predvsem je bilo ugotovljeno, da je razen roditeljskih sestankov treba iskati še druge oblike stikov med domom ln šolo. Na neki šoli na primer so uvedli »dan staršev«. Starši prisostvujejo enkrat na mesec pouku in izpraševanju in so s temi stiki izredno zadovoljni.
V	Ljubljani ni malo socialno in moralno ogroženih ter vzgojno zanemarjenih otrok. Tudi zdravstveno stanje otrok, vajencev in dijakov je izredno kritično. Mnogo je družin, ki za otroke sploh ne skrbijo, čeprav prejemajo od družbe sredstva za to. Vzroki takega stanja so neurejene družinske razmere, ločeni zakoni in pijančevanje, ki se v Ljubljani žal stalno veča. Nekateri učitelji so bili mnenja, da bi zaradi zaščite otrok morali ostreje nastopati proti ločitvam. Učitelji so pozdravili ukrepe notranje uprave proti prekomerni prodaji alkoholnih pijač in predlagali, naj bi uvedli obvezno zdravljenje alkoholikov. Tiste družine, ki za otroke ne skrbe in celo zapravljajo sredstva, ki jih daje družba v te namene, na bi bilo potrebno kaznovati. Sploh je razprava opozorila na to, da je treba od družin ostro zahtevati izpolnjevanje obveznosti do vzgoje in skrbi za otroke.
V	tej zvezi je podal občni zbor še en predlog: vsi prispevki, ki jih dajejo gosoo-darska podjetja za otroke, sploh za izobrazbo ljudi, za reprodukcijo kadra, ne bi smeli, iti iz plačnega sklada podietij. saj tudi razširjene reprodukcije ne finansiramo iz plačnega sklada. Ta predlog je žel vsesplošno odobravanje in so ga govorniki široko utemeljevali
Na koncu 5» sDrp’°l občni zbor še nekaj predlogov: o proslavi 10-letnice osvoboditve Ljubljane; upravni odbor naj bi nadalje napravil analizo mladinske literature in svoie predloge obravnaval z Mladinsko knjigo Itd.
Želeti je, da bi društvo z uspehom Izvedlo koristne pobude in sklepe včerajšnjega občnega zbora.	fd.
Predsednik ML0 dr. Marijan Dermosiia v razgovoru z novinarji
Tako na številnih zborjh volivcev kakor na zasedanjih mestnega ljudskega odbora so bile že neštetokrat poudarjene razne pomanjkljivosti našega mesta, vendar pa lahko trdimo, da so bile vse trditve skoraj vedno slabo utemeljene, da se je posamezne primere posploševalo in da nismo videli vseh problemov Ljubljane kompleksno, v medsebojni povezavi, tako, da bi lahko ugotovili kje so tisti glavni členi v verigi pr oblemov, ki jih bo treba najprej zagrabiti in pričeti reševati.
Železniško vozlišče na pivem mestu
Položaj v Ljubljani, ki ga je orisal v torek zvečer v razgovoru z novinarji predsednik MLO dr. Marijan Dermastia, dokazuje, da je prej možno govoriti o Ljubljani kot o dokaj zaostalem kakor pa naprednem mestu. Ljubljana bi bila lahko pomembno tranzitno mesto in turistično izhodišče — vendar je do tega še daleč.
Med problemi, ki ovirajo razvoj mesta, je brez dvoma na prvem mestu ljubljansko železniško vozlišče. Rešitev tega sl si je MLO. med drugim postavil »v prvi plan«. Ustanovljen je bil tudi poseben projektantski biro, ki je izdelal več načrtov za ureditev vozlišča, od katerih prideta dva v poštev. Kljub temn, da bodo stala dela grobo računano 15 do 16 milijard, ureditve ni več mogoče odlagati, kajti sedanja ureditev železniškega vozlišča ne samo da ovira razvoj mesta, marveč povzroča veiiko gospodarsko škodo, v kateri najbrž ni zapornica na Titovi cesti, ki je zaprta po 9 ur na dan, niti največja postavka.
Predsednik Dermastia je obrazložil tudi načrte o podaljšanju glavne ljubljanske magistrale — Titove ceste skozi Gradišče, kjer je sedaj ozko. grlo, v Trnovo, kjer bi uredili prometno razčlenitev, ter načrte o povezavi mestnega središča z avtocesto Ljubljana—Zagreb. Teda zaostali smo s cestišči v samem mestu, saj je le 10,5“/* vsega ljubljanskega cestišča utrjenega s kockami oz. z asfaltom.
Poseben problem je cestni premet, ki kaže vso žalostno sliko naše zaostalosti. Dobre zveze med središčem in pred-
Zcmelek naše najmodernejše potniške ladje
Split, 18. nov. (Tanjug) — V splitski ladjedelnici so postavili kobilico potniške ladje »Jugoslavija«. Nova ladja bo dolga 90, široka pa 13 metrov in bo imela dva motorja po 2400 konjskih moči ter 2.600 brt. Njena hitrost bo znašala po 16 do 18 morskih milj. Ta doslej največja in najmodernejša potniška ladja bo lahko sprejela do 2.200 potnikov; v njenih kabinah bo prostora za 240 postelj. Ladja bo opremljena z modernimi radarskimi napravami. V kratkem naj bi začeli graditi še eno ladjo tipa »Jugoslavija«.
mest jem, pa tudi bližnje okolice z mestom, so tesno povezane z reševanjem stanovanjskega vprašanja. Ce bi lahko prihajali ljudje z manjšo izgubo časa na delo v mesto, bi se pritisk na stanovanja v mestu močno zmanjšal. Toda tudi rešitev tega vprašanja je povezana z velikimi stroški, S3j bo za prvo fazo (uvedba trolejbusov oz. avtobusov proti Viču, Šentvidu in Rakovniku, medtem ko bi krožna tramvajska proga z odcepi proti Zalam ln Mostam še ostala) treba vložiti v napeljave in vozila 860 milijonov din. Da je to nujno dokazujejo že številke o naraščanju prometa (leta 1939 — 9 milijonov, leta 1952 — 27 milijonov, leta 1953 — čez 30 milijonov potnikov), da niti ne govorimo o iztrošenesti vozil.
Pereča je ureditev zgornjega dela oz. podaljša Titove ceste skozi Črnuče, kjer bi bilo treba zgraditi čez Savo tudi nov most. Stari most, ne samo da je preozek in zato ovira promet, marveč ne prenese večje obremenitve. Ureditev tega kritičnega dohoda v mesto so preračunali na 1 milijardo in 200 milijonov din.
Ne samo stanovanja, marveč tudi kanalizacija in vodovod
Med težje probleme, ki pa jih MLO že rešuje z vso resnostjo, spada brez dvoma kanalizacija, na katero je doslej priključenih le ena četrtina zgradb. Od tega je 30'/« kanalskega omrežja še iz stare Avstrije, kjer so kanali grajeni iz kamnitih pleišč ln opeke. O stanju teh ni treba posebej govoriti.
MLO rešuje ta problem s gradnjo severnega zbirnega kanala ter s kanalizacijo v Šentvidu in Vižmarjih, da bi se izognili oikuženju Save. Uresničitev tega velikega projekta, skupaj s čistilnimi napravami ▼ Zalogu, bo stala 1 milijardo in 409 milijonov din.
Na drugem mestu je tov. Dermastia omeil vodovod, pri katerem ustreza zmogljivost' rezervoarjev le IG'/* kenzuma. Problem vodovoda rešuje MLO na ta način, da je razdelil Ljubljano, na štiri področja, vodovodni sistem pa bi bil med seboj povezan. Kleče bi oskrbovale središče mesta, drugo področje bi bilo Hrastje, kjer že gradijo naprave. (Hrastje že oskrbuje bolnišnico in njeno bližnjo okolico), tretje bi bilo šent-
Osmo žrebanje II. ljudskega
posojila
V sredo popoldne Je bilo v direkciji posojil Narodne banke FLRJ v Beogradu osmo žrebanje II. ljudskega posojila. Vrednost amortiziranih obveznic znaša 261,700.000 dinarjev, vrednost izžrebanih dobitkov pa 70,495.000 dinarjev.
AMORTIZIRANE so obveznice, ki imajo eno izmed naslednjih številk v vseh serijah: 2, 10, 14, 60, 63, 86, 181, 202, 250, 313, 339, 376, 398, 439, 443, 464, 479, 498, 499, 516, 54S, 563, 571, 572, 597, 625, 640, 647, 651, 661, 668, 670, 706, 720, 724, 748, 810, 832, 836, 870, 932, 953, 967, 997.
DOBITKE PO 1.000 DINARJEV so dobile obveznice v vseh serijah, ki imajo eno izmed naslednjih številk: 202, 313, 398, 439, 993.
DOBITKE PO 5.000 DINARJEV so dobile obveznice v vseh parnih serijah, ki imajo številko 845.
DOBITKE PO 10.000 DINARJEV so dobile obveznice, ki imajo številko 443 v naslednjih serijah:
9, 16, 31 38, 39, 41, 59, 65, 66, 68;
103, 131, 141, 144, 161, 186;
203, 207. 247, 253;
319, 328, 230, 335, 369;
408, 418, 431, 441, 457, 463, 472, 473, 497;
504, 512, 515, 535, 541, 549, 561, 566, 568, 575, 586, 599;
611, 628, 632, 638, 673, 680, 688;
71S, 766, 790;
808. 809, 821, 841, 862, 863, 889, 981, 919, 936, 937, 9S0, 971;
1031, 1101, 1106, 1114, 1117, 1133, 1177, 1204,	1207,	1220,	1225,	1247,	1250,
1269, 1281,	1302,	1306,	1321,	1325,	1349,
1359, 1363.	1373,	1374,	1389,	1398,	1399,
1436, 1465,	14S9,	1472,	1482,	1499,	1514,
1517, 1521,	1529,	1532.	1579,	1534,	1588,
1615, 1634,	1639,	1648,	1676,	1685,	1687,
1701, 1709,	1723,	1735,	1771.	1776,	1777,
1785. 1786,	1833,	1866,	1877,	1887,	1893,
1920. 1921,	1931.	1933.	1964,	1977,	1990;
2006, 2036, 2044, 2092, 2094, 2093, 2114, 2115, 2122, 2139. 2141, 2181, 2182,
2191, 2219,	2229,	2271,	2290,	2299,	2327,
2364, 2369,	2409,	2420,	2433,	2439,	2448,
2453, 2461,	2463,	2481,	2490,	2491,	2503,
2504, 2513,	2516.	2544,	2560,	2562,	2563,
2573, 2575,	2592,	2671,	2686,	2706,	2711,
2720, 2721,	2733,	2747,	2758,	2777,	2803,
2821, 2827,	2850,	2851,	2856,	2865,	2871,
2887, 2891,	2907,	2909,	2933,	2934,	2960,
2964, 2967,	2976,	2989;
3007,	3019,	3025,	3031,	3034,	3039,
3044, 3065,	3071,	3074,	3080,	3082,	3094,
3101, 3114,	3120,	3149,	3164,	3175,	317fr,
3181, 3192,	3229,	3236,	3267,	3269,	3275,
3281, 3295,	33Ö9,	3313,	3341,	3346,	3348,
3349, 3355,	3432,	3439.	3444,	3463,	3473,
3499, 3538,	3541,	3553,	3560,	3565,	3581,
3595, 3608,	3610,	3629,	3633,	3687,	3694,
3705, 3706,	3720,	3722,	3723,	3741,	3743,
3755, 3773,	3811,	3852.	3855,	3913,	3932,
3959;
4003,	4026,	4034,	4037,	4040,	4042,
4059, 4074,	4088,	4091,	4113,	4132,	4175,
4181, 4198,	4199,	4234,	4241,	4242,	4274,
4282, 4291,	4325.	4331,	4332,	4367,	4380,
4388, 4389,	4396,	4403,	4405,	4406,	4423,
4439,	4444,	4451,	4463,	4476,	4504,	4506,
4530,	4537,	4573,	4577,	4587,	4609,	4613,
4615,	4624,	4627.	4629,	4633,	4639,	4942,
4670,	4693,	4720,	4723,	4733,	4736,	4738,
4739,	4745,	4755,	4756,	4758,	4767,	4775,
4791,	4794,	4798,	4801,	4808,	4810,	4820,
4830,	4839,	4894,	4897,	4911,	4929,	4939,
4942, 4951, 4976, 4986.
5009,	5017,	5018,	5925,	5035,	5062,
5075,	5088,	5111.	5131,	5153,	5154,	5209,
5245,	5258,	5263,	5274,	5289,	5301,	5314,
5323,	5333,	5339,	5348,	5358,	5378,	5393,
5395 5399 5427 5430 5447 5471 5477 5481, 5493,	5510,	5531.	5534,	5544,	5548,	5563,
5564,	5565,	5598,	5600,	5626,	5634,	5648,
5651,	5668,	5674,	5687,	5697,	5701,	5718,
5729,	5763,	5781,	5801,	5808.	5814,	5868,
5918,	5932,	5934.	5952,	5956,	5987;
6018,	6G59,	6128,	6132,	6145,	6176,
6225,	6234,	6235,	6263,	6270,	6276,	6288,
6299,	6321,	6328,	6329,	6336,	6348,	6379,
6403,	6405,	6413,	6422,	6423,	6439,	6444,
6455,	6504,	6521,	6536,	6563,	6565,	6572,
6639, 6647, 6651.
Dva dobitka po 5000 din so dobile obveznice, ki imajo številko 60 v serijah 2448 In 6253.
En dobitek za 100.000 din Je dobila obveznica, ki ima številko 836 v seriji 3063.
SVETOVNO PRVENSTVO V STRELJANJU
JUGOSLAVIJA - DVANAJSTA ZA ANGLEŠKI POKAL
Caracas, 18. nov. Prva dva dni tekmovanja za svetovno prvenstvo v streljanju so bile tekme za kolajno precizno puško
mojstra strelca malega kalibra s daljave. Ljubila vija) je v tem
40 streli na 50 m Petrovič (Jugosla-tekmovanju dobil
bronasto kolajno s skupno 388 krogi.
Včeraj je bilo končano tekmovanje za Angleški pokal, ki je bilo razdeljeno na ekipni in posamezni plasma v streljanju s precizno puško (5 S mm), in sicer dvakrat po 30 strelov leže, prvič na 50 in drugič na lOO m Jugoslovanska ekipa je v tej konkurenci osvojila dvanajsto mesto s skupno 2330 krogi. Posamezni strelci so imeli: Petrovič 591, C k 5SO, Skorič 580 in Mašek 571. V tekmovanju posameznikov ni nobeden
naših strelcev prišel na prvih deset mest. Plasma Petroviča, ki je dosegel 591 krogov, še ni izračunan.
Po ekipah je bil kenčni vrstni red naslednji: ZDA 2373, Švedska 2372, SZ 2370, Nemčija 2368. Norveška 2362, Finska 2361, Peru 2361, Filipini 2345. Švica 2339, Brazilija 2339, Mehika 2333, Jugoslavija 2330, Venezuela 2329, Kolumbija 2312, Kuba 2312. V posameznem je zmagal Boa (Kanada) 598 krogi pred Johanssonom (Švedska) 596 in Američanom Westergardom s 596 krogi.
To je bila prva disciplina, ki Je bila končana v formalnem delu tekmovanja. Danes se je začelo tekmovanje s pištolo (6 serij po 10 strelov), pri keterem so do zdaj dosegli najboljše rezultate Runi.
viško področje, ki bo v kratkem dograjeno in četrto, nekje za Bokalcami. S tem pa še ni preskrbljeno Barje, ki nima zdrave pitne vode. Dela so preračunana na približno 2 milijardi din.
Zelo radi govorimo, da je Ljubljana čisto mesto. Da je stanje vsaj vzdržno, je velika zasluga prebivalcev, ki sarot disciplinirano vzdržujejo red in snago. Mestno podjetje »Snaga« odvaža smeti le od 30'/« zgradb, to je 35.000 kub. metrov odpadkov letno. Lahko rečemo, da ostalih 70*/« prebivalcev še kar skrbno odlaga smeti in odpadke. Ce bi imeli sortirnico smeti oz. surovin, ki bi bile še kako potrebne naši industriji, bi se lahko podjetje »Snaga« samo oskrbovalo.
Med številnimi drugimi problemi, ki jih je omenil ta večer tov. Dermastia — od problema eHe&trike, kjer nam že danes primanjkuje 76 transformatorjev v vrednosti 850 milijonov din, javne razsvetljave, kjer je le 60*/» cest razsvetljenih, problema preskrbe in šolstva, do - opreme Ljubljane za tranzitni promet in za pravo turistično središče — bi omenili le še stanovanjski problem.
Po vsedržavnem popisu pride v Ljubljani 13,4 kv. metra stanovanjske površine na enega prebivalca. Ta številka zelo lahko zavede nepoučenega človeka, češ da je stanovanjski standard v našem mestu še dokaj visok. Druge številke, da odpade na 34.080 stanovanj 59.000 gospodinjstev, ,pa nam kažejo stano-vanjsiki problem v čisto drugi luči in dokazujejo, da nimamo samo stanovanjske stiske, marveč lahko govorimo o stanovanjski bedi. Kaj lahko tu stori Mestni ljudski odbor nam po-
Novi tečaj Politične šole se bo pričel februarja 1955
Novi petmesečni tečaj Politične šole pri CK ZKS se bo ponovno pričel 1. februarja 1955. Sola je namenjena predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu.
Interesenti naj osebno napišejo prijavo z vsemi osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah In tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi ter višini mesečnih prejemkov.
Prijave bomo sprejemali do 31. decembra 1954. Interesenti naj jih pošljejo na naslov: Politična šola pri CK ZKS, Parmova 37-H trakt, telefon 23-981 imt. 206.
Slušateljem bo za čas študija zagotovljena štipendija, gojencem izven Ljubljane pa tudi bivanje v internatu Politične šole. Podrobnejše informacije se dobijo pri upravi Politične šole in na okrajnih komitejih ZKS svojega okraja.
Sola nudi temeljno znanje Iz osnov znanstvenega socializma in politične ekonomije, ki omogoča absolventom nadaljnji samostojni študij naših političnih in gospodarskih vprašanj, zlasti pa Jih usposablja za globlje razumevanje aktualnih družbeno gospodarskih problemov v zvezi z nastajanjem komun.
DEVIZNI TEČAJI
Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili 17. novembra zaključki po naslednjih tečajih: ameriški dolar 1151 — (1.149.99, 1.149.29, 283.10); angleški funt 3.130 (3.186.24, 3.183.28, 278.96); nemška marka 28.895.— (28.879.83, 28.696.65,	300.49); belg. frank —
(2.510.94,	2.510.94,	318.49); franc,
frank 307— (306.02, 306.52, 257.61); klir. švic. frank 21.500— (21.390.03. 21.484.44,	213.16); Ital. Ura 196—
(198—, 197.11, 310.64); Lit STO — (197.99,	188—,	291.67); Lit Gor.
130— (118—, 130—, 170.83); holand. forint — (23.696.37, 23.696.04, 200.15): sved. krona — (18.608.37, 17.875.45,
208.26)	; egipt. funt — (2.111.50, 2.111.50, 145.10); obr. dolar Avstr. — (1.004.89, 998.51. 232.84); obr. dolar Danska — (820—, 820—, 173.33): obr. dolar Grč. 788— (787.80, 768.80,
156.27)	; obr. dolar Turč. — (661.81, 665.76, 121.92); obr. dolar Arg. — (675—, 675—, 125—).
Opombe: številke v oklepaju pomenijo: 1. predhodni srednji tečaj, 2. srednji tečaj, 3. agio v’/., črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi v Ljubljani ni bilo zaključkov.
Situacija: Promet srednji, večja ponudba v francoskih frankih, itaUjanskih lirah, švicarskih frankih ter grških in turških obrač. dolarjih. Neorodano ostalo 2,994.024— tržaških limitu din 194—
stane jasno, če vemo, da bi mo» rali vložiti v graditev stanovanj v desetih letih približno 45 milijard din, da bi rešili stisko; to je 4.5 milijarde na leto — proračun Ljubljane pa znaša 3 milijarde 200 milijonov din. Po statističnih podatkih zaostaja tempo graditve petkratno za naraščanjem prebivalstva.
To je samo nekaj najbolj perečih problemov, ki kažejo naša mesto dokaj- drugače, kakor pa smo ga navajeni od zunaj gledati. Mestni ljudski odbor je vse te In še več dragih problemov zbral in utemeljil ter jih bo izdal v posebni publikaciji. Čas je — kajti ura je pet minit» pred dvanajsto.	da
Kđo re?
Iz italijanskih časopisov smo izvedeli, da je bila v Milanu nedavno ustanovljena italijan-sko-jugoslovanska trgovinska zbornica. Vest se nam je zdela vsekakor zelo zanimiva, zlasti v zvezi z bližnjo obnovitvijo jugoslovansko-itali jonske trgovinske pogodbe. Mešane trgovinske zbornice imajo lahko zelo pomembno vlogo pri razvijanju boljših odnosov med državami. Prav zaradi tega smo se obrnili na predstavnike tukajšnje trgovinske zbornice, da bi dobili točne j ša pojasnila o novi zbornici.
Nismo ETU malo začudeni, ko so nam povedali, da o tej zbornici ne vedo prav nič več kakor mi. Povedali so nam, da jih je vest zelo presenetila, ker o stvari niso bili prav n Ul obveščeni in nimajo niti pojma, kdo naj bi z jugoslovanske strani sodeloval pri ustanavljanju te zbornice.
Od vseh naših republik ima le Slovenija mejo z Italijo in je gotovo tudi najbolj zainteresirana na izboljšanju gospodarskih zvez med obema državama. Nočemo s tem trditi, da bi morala biti prav Slovenija tudi zastopana v tej zbornici, vendar pa bi bilo vsekakor potrebno in tudi razumljivo, da bi Trgovinsko zbornico Slovenije vsaj obvestili o tem, da se v Milanu snuje neka mešana trgovinska zbornica. Vendar vsega tega ni bilo.
Zbornica se je že sama zanimala za ustanovitev mešane milanske trgovinske zbornice, toda doslej še ni mogla izvedeti ničesar. Vprašanje je, če o njej kaj vedo naši osrednji gospodarski organi v Beogradu, ali pa so morda tudi oni o vsej zadevi poučeni le iz vesti v italijanskih časopisih?
.4. S.
Po kratkem trpljenju nam j» umrla predraga mama, sestra in babica
ANTONIJA CIGLER vdova po šolskem uprav.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto ob 15. url Iz Antonove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoča sinova: Robert ln Milan, sestra Marija, vnukinja Ja-gica ln ostalo sorodstvo.
82. letu starosti na» nadvse skrbni oče»
Umrl Je v ljubi mož, brat, stric
KARL SKUSEK
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 19. XI. 1954 ob 15. url iz Zal — Jožefove mrliške vežice.
Žalujoči: žena Jožefa, sin Jože, hčerka Terezija z družinama, rodbine Serjak, Kalin, Skušek.
Ljublj ana, Westfalen, Trst 17. XL 1954.
Po dolgi ln mučni bolezni na* je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak
ANDREJ ŠKRABA
poštni uslužbenec v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 20. t. m. ob 15.30. uri la Jakobove mrliške vežice.
Žalujoči:	žena Marija, otroci,
brat, sestre in ostalo sorodstvo.
Umrla nam Je naša ljubljen* mama, žena. stara mama in teta
IVANA PRAZNIK vdova KORETIC, roj. BURSlC, žena železn. upokojenca.
Pogreb nepozabne mame bo 19. novembra ob 15.30. uri iz Zal — Andrejeve mrliške vežice.
Žalujoče rodbine: Praznik, Ko-retič, Kogovšek, Kante.
je
lir pri za 100— in 46.083.— turških obrač. dolarjev pri limitu din 668.— za 1 obrač. dolar. Kljub velikemu povpraševanju, so kunci vzdržni. Z ozirom na neprodane devize na današnjem sestanku, se lahko pričakuje padanje tečajev.
Odvetniška zbornica v Ljubljani
sporoča, da je dne 18. novembra 1954 umrl njen član in predsednik nadzorstvenega odbora
DR. VLADIMIR RAVNIHAR
odvetnik v Ljubljani.
Iskrenega tovariša, ki Je preko 50 let vzorno opravljal odvetništvo, uglednega pravnika, zaslužnega zborničnega sodelavca ln javnega delavca ohranimo v častnem spominu. — Izvršilni odbor.
Umrl nam je naš dobri, ln tast
predragi mož, stari oče
dr. Vladimir Ravnihar
odvetnik
Pogreb bo v soboto, 20. novembra ob 4. uri popoldne z 2al iz Nikolajeve mrliške vežice.
Ljubljana, 18. novembra 1954.
Žalujoči: Antonija, žena; Fedora, Ksenija, Božena, hčere; Darja roj. Gregorin, snaha; ing. Anton Umek ln ing. Viktor Turnšek, zeta, in vnuki.
St. m - Dl novembra isst i SLOVE!SB P0B0CE7ILEC / stt. 3 '

Po svojih razgovorih s kanadskim zunanjim ministrom Pearso-r.om v Ottavii je predsednik francoske vlade M. ende s-p rance v sredo zvečer prispel v Washington ter že ob srnjem prihodu izjavil, da prihaja v Ameriko z občutkom optimizma ter da je prepričan, da to civilizaciji z zavezniškim sporazumom zagotovljena varnost in razvoj. Svoj prvi sestanek je imel predsednik francoske vlade c ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dullesom in je temu sestanku prisostvoval tudi francos':: ambasador Bonnet. Razgovor je bil predvsem posvečen vprašanjem Daljnega vzhoda, pregledani pa so bili vsi problemi, o katerih želi francoski premier razpravljati I predsednikom ZDA in s predstavniki ameriške vlade. Na programu teh razgovorov je po zatrjevanju obveščenih krogov 27 vprašanj in bo predsednik fran-c stke vlade zahteval predvsem od ZDA jamstvo za sedanji franco-: j-nemški sporazum o Posarju ter da z vidika tega sporazuma proučijo odnose med Vzhodom in Zahodom. Nadalje je predlagal j ancoski premier razgovore o j ancosko-nemškem gospodarskem : delovanju, o odgovoru zahodnih ; ’ na sovjetsko noto ter o vpra-š:njib Maroka, Indokine, ameriške v jaške pomoči Franciji, o paktu za obrambo jugovzhodne Azije itd.
Premier Mendes-France 'm minister Dulles sta imela včeraj drugi razgovor, med katerim sta ob-: .vnavala politiko v Indokini in v Aziji sploh. Ameriški državniki it lijo predvsem odgovore na dvo-vprašarij: kako se bo izvajal jancoski obrambni program v viru severnoatlantskega pakta in k i ko bo Francija uporabljala američka vojaška oporišča v Severni Afriku Zaradi tega je bil tudi gern! Collins pooblaščen, da na rojem inšpekcijskem potovanju s ere podatke, ki jih potrebuje predsednik ZDA Eisenhower pri d t ločitvi ameriškega stališča. O ; sedanjih razgovorih, ki jih je i tel francoski premier, še ni bilo •; b enega uradnega komentarja, ■i ' ljubljen pa je komunike po končanih razgovorih.
Britanski minister za zunanje zadeve Anthony Eden je začel v i-tdo s svojim govorom v Spodnjem domu dvodnevno debato o z .hodnoevropski zvezi. Minister Eden je pozval Spodnji dom, naj odobri politiko vlade, ki je izražena v sporazumih, doseženih 3. oktobra v Londonu in 23. oktobra v Parizu. Naglasil je, da so d sporazumi nov poskus, da se V Evropi postavi branik proti vsaki agresijglede obveznosti, po : riteri bo britanska vlada obdržali svoje čete na kontinentu, pa je o-ezoril, da je Velika Britanija tudi medj-pmio in drugo svetovno verno angažirala svoje vojaške sile v Evropi. Potem je naglasil, da so v Francji, Zahodni Nemčiji, Itališ, Nizozemski in v vseh priia-t: tiskih državah pozdravljali sporazum o zahodnoevropski zvezi kot zgodovinski korak za obrambo miru. — Ta zveza se ne bo nikdar spremenila v nekakšnega tekmeca Atlantskega pakta, bi bo ostal še nadalje odgovoren za strateško obrambo Zahoda. Njegovi funkcionarji bodo v kontaktu z tahodnoevropsk-o zvezo pri reševati u vseh vojaških problemov.
Po sporazumu je Zahodna Nemčija prevzela iste obveznosti glede svojih oboroženih sil kot vse druge države. Formiranje nemških oboroženih sil in nadaljnji razvoj nemških obrambnih prizadevanj bo pod kontrolo Atlantskega pakla in tako bo Nemari onemogočena vsaka neodvisna vo-jaška operacija. — Pariški sporazumi bodo pripomogli tudi k združitvi Nemčije. Sovjetska vlada še m riikaar nekaj predlagala, kar bi moglo biti stvarna podlaga za rešitev tega vprašanja, je naglasil Eden, potem pa poudarjal, da mora Zahod pred novo konkurenco okrepiti svoje lastne pozicije ter dati tvoji enotnosti solidno in ■ trajno podlago.
Kat predstavnik opozicije je bivši laburistični minister Herbert Morrison priporočil zbornici, naj toglasno sprejme predlagane sporazume, ker je njihov cilj preprečitev vojne, pri tem pa ne smejo biti zamujene priložnosti nadaljevanja razgovorov z ZSSR za tdruzitev Nemčije na temelju tplošnih m svobodnih volitev.
Kandidati za Malasiovega naslednika
Bretanja, 18. nov. (Reuter). Predsednik južnoafriške vlade Malan je sklical za danes sejo vlade, na kateri bodo razpravljali o njegovem nasledniku. Malan se bo umaknil z dosedanjega položaja 30. novembra. Takoj, ko je bil objavil sklep, da se namerava umakniti, sta se prijavila dva kandidata za predsednika. Malan bi rad, da bi prevzel njegovo mesto dosedanji minister za finance Havervga. Minister Strydom je tudi kandidat in Si je doslej zagotovil podporo nekaterih Slanov vlade. Ker pa sta oba kandidata člana vladne stranke, domnevajo, da bo predsednik Malan na današnjem sestanku poskušal preprečiti razkol v stranki.
Javno pismo Habiba Bnrgibe
Vodja tunizijskega nacionalističnega gibanja poudarja, da je treba doseči sodelovanje med tunizijsko in francosko vlado — Razgovori v Parizu so v krizi
Pariz, 18. nov. (Tanjug). Vodja tunizijskega nacionalističnega gibanja Habib Burgiba, ki je še vedno interniran v Franciji, je objavil v časopisu »Franc Tire-ur« pismo, ki ga je poslal nacionalnemu svetu Neodesturja. V njem izjavlja, da je vedno mislil, kadar je govoril o neodvisnosti Tunizije, na neodvisnost države glede združitve s Francijo.
Neodestur je z zadovoljstvom sprejel obljube Mendesa-Fran-cea o notranji avtonomiji Tunizije, pravi Burgiba. in ostane odločno na istem stališču. Medtem ko so v Parizu trajali fran-ccsko-tunizijski razgovori, je razburjenje v državi zaradi nadaljnjih čiščenj v Tuniziji in odložitvi splošne amnestije naraslo.
Glede svoje izjave, da je napovedana notranja avtonomija samo stopnja do končnega cilja — neodvisnosti Tunizije, kar je želja Neodesturja in vseh Tunizijcev, je Burgiba pojasnil, da je s tem hotel poudariti prav važnost sedanjih razgovorov, ki potekajo na temelju enakopravnosti med obema državama. To zamisel je izrazil že pred tremi meseci, takoj po izjavi predsednika vlade Mendes-Francea, da bo Tunizija dobila avtonomijo. Kadar pa govori o neodvisnosti države, ima vedno v mislih ijer>dVWfi?®tt Tunizije glede združitve s Francijo.
Na ugovor francoskih političnih krogov, da je problem fela-fcov povezan s tunizijskim problemom v celoti, je Burgiba dejal, da je ta dva problema povezala stvarnost in da so felahi, z Izjemo manjših terorističnih tolp, posledica operacij čiščenja In represalij. Izrazil je prepričanje, da bo v ugodnejšem ozračju laže doseči red. mir in varnost za vse. Pa bi to dosegli. Je treba razriasiH splošno amnestijo ■ vsemi poroštvi, da
felahov ne bodo preganjali in vznemirjali. Po drugi strani je treba doseči sodelovanje med obema vladama, da bo zavladala varnost v občutljivih področjih. Neodestur je pripravljen sprejeti povabilo francoske vlade, naj bi pomagal uvajati in ohraniti mir, zato pa mora dobiti politična, moralna in materialna sredstva. Ljudje, ki so bili s silo odstranjeni iz Tunizije, morajo dobiti možnost vrnitve, da bodo lahko sodelovali pri ukrepih, ki jih podpirajo in za katere se zavzemajo z vso svojo avtoriteto.
PARIZ, IS. nov. (Tanjug). Kriza v razgovorih med zastopniki Franclje in Tunizije, je dospela danes v odločilno stopnjo. Predsednik tunizijske vlade Tahar ben Amar, ki je govoril včeraj z zastopnikom predsednika vlade Edgarjem Fau-rom in ministrom za Umizijske in maroške zadeve Christianom Fou-chetom, je razloži! svojim, tovarišem zahtevo francoske vlade, naj hi vprašanje fežahov rešili skladno s francoskimi zahtevami. — Cen Amar se je dopoldne posvetoval tudi z vodjem Neodesturja IT a hipom Burgiho. kateremu so izjemoma dovolili, da le smel priti v Pariz na zdravljenje.
Po tem sestanku je bilo sporočeno, da je med člani tunizijske vlade popolno soglasje glede vseh vprašanj, ki so v zvezi z odnošaji med Tunizijo in Francijo, posebno pa še glede felahov. Zvedelo se je, da vztrajaj o, jari tem, da je treba vprašanjejEglahov rešiti s skupnimi prizadevanji francoske in tunizijske vlade tako, da bo tunizijska vlada dobila politična in gmotna sredstva za uvedbo in držanje reda In varnosti. Francoska vlada pa Je to zahtevo zavrnila, češ da spada to vprašanje izključno v njeno pristojnost.
Položaj je zelo kočljiv tudi zato, ker Je degolistična parlamentarna skupina, kd Je sinoči po ostri graji vladne »politike popuščanja« v Tuniziji in Severni Afriki zahtevala, naj bi minister vztrajal pri tem, da morajo tunizijski ministri obsoditi »zločinsko dejavnost fela-hov«. Degolovska skupina je sporočila, da ne bo več podpirala vladne politike, te ne bodo sprejeli njene zahteve, kar bi utegnilo sprožiti krizo francoske vlade.
Danes popoldne je minister Fou-chet sprejel predsednika tunizijske vlad» Ben Amarja in ministra v
Isti vladi Masmudija in Slima ter Jim vnovič razložil stališče francoske vlade glede ureditve vp-raša-šanja felahov. Fouchet Je opozoril tudi na vznemirjenje v francoskih političnih krogih, ki se boje poslabšanje francosko - tunizijskih odnošajev, če ne bo sklenjen zadovoljiv sporazum.
Sirijski veleposlanik v ZDJi pri Dullesu
Washington, 18. nov. (AP).
Sirijski veleposlanik v Washington« Farid Zainedin se je včeraj sešel z ameriškim ministrom za zunanje zadeve Dullesom. Po sestanku je povedal, da sta govorila o tunizijskih in maroških problemih. Zainedin je pripomnil, da je govoril v Imenu osmih arabskih diplomatskih misij v Washington'.! in razložil njihovo skupno stališče, preden bodo o tem razpravljali v Združenih narodih. »Arabske države si žele popolne harmonije v zvezah med Francijo in Arabci, kakršna je med ZDA in arabskimi državami,« je dejal Farid Zainedin.
Britonski kredit Perziji
London, 18. nov. (AFP) — Uradno so sporočili, da je britanska vlada pred kratkim ponudila Perziji kredit 10 milijonov funtom za nabave v Veliki Britaniji. Kredit naj bi pomagal Perziji, da bi prebrodila začasne finančne težave, dokler ne bo začela prodajati petrolej in se ne bo zboljšala trgovina med Veliko Britanijo in Perzijo. Perzijska vlada je v načelu sprejela britansko ponudbo.
fidmiral Mountbatten na obisku v Kairu
Kairo, 18. nov. (AFP). Vrhovni poveljnik britanskega brodovja v Sredozemlju admiral Mountbatten je prispel davi z letalom na obisk v Kairo. Danes dopoldne je obiskal egiptovskega ministra za zunanje zadeve Mahmuda Fav-zija. Danes se bo admiral Mountbatten sestal s predsednikom egiptovske vlade polkovnikom Gamalom Abdelom Naserjem in vrhovnim poveljnikom egiptovskih oboroženih sil generalom Abdelom Haki-mom Amerjem.
BfiZVOJ DOGODKOV V EGIPTU
Državni tožilec zaslišal generala Nagiba
»Muslimanski bratje« zanikajo sodelovanje pri atentatu
Kairo, IS. nov. (AFP) Državni tožilec je sinoči zaslišal generala Nagiba glede na izjave prič na obravnavi proti članom »Muslimanskih bratov«, ki ga dolže, da je bil povezan z organizatorji atentata na predsednika vlade Naserja.
Sinoči je bil zaslišan tudi vodja »Muslimanskih bratov« Hasan Hodeibi, ki bo danes nastopil pred sodiščem kot priča. Priznal je, da so imeli tajno teroristično skupino organizacije »Muslimanskih bratov«-
Kairo, 18. nov. (AFP) Vrhovni vodja organizacije »Muslimanski bratje« El Hodeibi je izjavil, da sploh ne pozna atentatorja Latifa. »Vojaška organizacija, ki smo jo usta-
Zahodna Nemčlfa ne bo
Izdelovala atomskega orožja
pravi kancler Sdenausr v svojem pismu britanskemu zunanjemu ministru
novili,« je dejal, »ni imela druge naloge kot borbo proti Izraelu in imperialistom ter zaščito Tunizije in drugih držav, ki jih zatirajo Francozi.«
Kriza kolke vlade še traja
Vientien, 18. nov. (AFP) —
Laoška skupščina ni davi izglasovala investiture novi laoski vladi, ki jo je sestavil Fuji Sananikone, bivši minister za zunanje zadeve. Vladna kriza traja že en mesec.
Laoški prestolonaslednik Sa-vanakhet bo drevi nadaljeval posvetovanje za rešitev krize. Domnevajo, da bo skupščina v primeru neuspeha razpuščena.
New Delhi, 18. nov. (Tanjug)
Sinoči je bil dva dni pred napovedanim rokom končan umik francoskih in Ho Si Iilinhovih čet iz Laosa. Kakor je izjavil zastopnik francoskega poveljstva, je v skladu z ženevskim sporazumom ostal v Laosu kontingent 5000 francoskih vojakov. Dve severni pokrajini, v katerih so operirale čete »Patet Laosa«, bosta ostali pod jurisdikcijo laoske vlade.
London, 18- nov. (Tanjug) V
pismu zaJhodnonemškega kanclerja Adenauerja britanskemu ministru za zunanje zadeve, ki ga je Antony Eden sinoči navedel v svojem poročilu o zahodnoevropski zvezi, po-
Adenaaer uporabo energije v Zahodni
jasnjuje atomske Nemčiji v industrijske namene. Pismo so objavili v Londonu kot »Belo knjigo«. Adenauer se z njim v imenu zahodne vlade še enkrat zavezuje, da Zahodna Nemčija ne bo izdelovala atomskega, orožja. Sporazumi, sklenjeni v Londonu iu Parizu, ne vsebn-
1 ovl fHiaaia 1 spravlfa EP Stali® v Mai® zadrego
Odvetnika Solgmja še vedno niso našli — iti se skriva na poslaništvu neke ke-m-infcmicvske države v Rimu?
Rim, 18. nov. (Tanjug) —
Odvetnika Sotgiuja, funkcionarja komunistične partije in branilca odvetnika Muta v zadevi Montesi, še vedno niso našli, čeprav ga policija išče po vsej Italiji. Po nekaterih vesteh se je skril v Sardiniji, časopisi -pa omenjajo danes tudi možnost, da se skriva na poslaništvu neke kominfor-movske države v Rimu.
Sotgiu je obtožen udeležbe pri nemoralnih orgijah in sestankih v Rimu. Škandal je povzročil resno politično krizo v rimskem pokrajinskem svetu, čigar zastopnik je bil Sotgiu. Izvoljen je bil kot predstavnik KP Italije, zanj pa so glasovali pripadniki komunistične, socialistične in socialno demokratske stranke. Proti njemu so glasovali krščanski demokrati, fašisti, monarhisti, republikanci in neodvisni. Dva socialnodemokratska po-
krajinska svetovalca po odstopu Sotgiuja z mesta predsednika in odkar je škandal prišel na dan, ne nameravata več glasovati za kandidata ko-
munistične partije. Pri novo nastalem položaju predsednika sploh ne bodo mogli izvoliti. ker noben blok nima zadostne večine, saj se krščanski demokrati nočejo združiti s fašisti. Verjetno bodo v rimski pokrajini zaradi afere Sotgiu razpisane nove upravne volitve.
jejo omejitev glede količine proizvodnje nuklearnega gradiva v Zahodni Nemčiji za civilne potrebe.
Adenauer se v pismu zavezuje, da Zahodna Nemčija ne bo izdelala več kot 5-500 gramov nuklearnega goriva na leto. V Londonu pravijo, da je Zahodna Nemčija na podlagi dogovorov o ustanovitvi EOS leta 1952 privolila, da ne bo izdelala na leto več kot 500 gramov nuklearnega goriva, To precejšnje zvišanje z letom 1952 pojasnjujejo z dejstvom, da je bil v zadnjih dveh letih dosežen na področju atomske energije velikanski napredek zaradi česar v Nemčiji ne bi mogli uspešno delati poskusov z manjšo količino atomskega goriva.
Dejstvo, da se bosta britanska in nemška vlada posveto^ vali o atomski energiji, je
Etiopski cesar na Norveškem
Oslo, 18. nov. (Reuter). Etiopski cesar Haile Selassie je prispel danes na uradni obisk na Norveško. Na postaji ga je sprejel norveški kralj Haakon.
mogoče razumeti kot obliko nadzorstva nad izdelovanjem nuklearnega goriva v Nemčiji. To je imel v mislih tudi Antony Eden, ko je včeraj sporočil spodnjemu domu, da ni nevarnosti niti glede izdelovanja atomskega orožja v Zahodni Nemčiji niti glede nenadzorovane uporabe energije v industrijske namene.
0S1SK MSHEES-FBMCEA V WÄSBIKGT0KU
LONDON, 18. nov. (Tanjug). Danes je bila v 30 grofijah južne in vzhodne Anglije nenavadno gosta megla, ki je precej ovirala cestni in želzniški promet, letalskega pa so morali popolnoma ustaviti. Na izlivu Temze morajo ladje za varno plovbo uporabljati radar.
ZDA hočejo ustanoviti močno vietnamsko armado
Francoski ministrski predsednik na kosila pri Eisenhowerju
Washington, 18. nov. (Reuter) Kakor Se je zvedelo danes v uradnih virih, bo francoski predsednik Mendes-France z ameriškimi voditelji proučil program, po katerem bi ZDA izurile in opremile novo vojsko Južnega Vietnama. V ameriškem ministrstvu obrambe izjavljajo, da so ZDA pripravljene takoj zščeti s poučevanjem teh čet da bi tako dobili močno borbeno silo v Indokini.
Zvedelo se je tudi, da posebni odposlanec predsedni-
ka ZDA Eisenhowerja general Lawton Collins že razpravlja o tem programu s predsednikom vlade Južnega Vietnama Ngo Din Dijemom in poveljnikom francoskih sil generalom Paulom Elvjem-Francoski pooblaščenci v Washingtonu pa nočejo gleda teh poročil ničesar izjaviti.
Predsednik ZDA Eisenhower je danes povabil francoskega predsednika na kosilo, Pri kosilu je bil tudi ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles.
Položdj v ISžkip nespremenjen
Alžir, 18- nov. (AFP) V Alžiriji je bil davi položaj nespremenjen, zlasti še v področju Auresa, verjetno zaradi nenadnega mraza. V pianin-skoh področij je v višinah nad 1.300 m zapadlo precej snega.
Kaže, da uporniki čakajo, vsekakor pa je gotovo, da so ukrepi francoskih varnostnih sil v več krajih, kjer bi utegnilo priti do napada, prisilili upornike k večji previdnosti.
Včeraj je bil v Alžiriji sestanek zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, ki skrbe za javni red. Generalni guverner Leonard in poveljnik 10. vo-
jaške oblasti general Cher-riere sta davi odpotovala v Pariz, kjer se bosta sešla s člani vlade, ki jim je zaupana skrb za položaj v Alžiriji.
LIZBONA, 18. nov. (Reuter). Velika Britanija in Portugalska sta danes podpisali tri sporazume o manjših spremembah meje v nekaterih področjih med britanskimi posestmi Rodezijo in Nyas-salandom ter portugalskimi posestmi v Afriki. V uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno glede tega, je rečeno, da je namen teh popravkov, odpraviti manjše težave, ki so se ponavljale v zadnjih letih ob dosedanjih mejah med afriškimi posestmi obeh držav.
Nas veseli, toda odpreti vam ne moremo, ker bi se nam mali prehladil. (Karikatura M. Bregar)
Bist «o	neo
ii stične
politik
0
(nadaljevanje in konec)
Za angleške konservativce je protiinflacijska politika sredstvo, ki naj bi Angliji omogočilo vrnitev nekdanjega položaja svetovnega finančnega središča. Prvi ukrep konservativne vlade je bil, da so obrestno mero zvišali od z na 2.3'. c, potem pa na 4%. S tem so hoteli doseči ravnotežje pri plačilni bUanci ob dviganju svetovnih cen. Za tem, na prvi pogled. razumljivim ukrepom, pa so se skrivali daljnosežni cilji, praktično identični z onimi, ki jih je imela Churchillova vlada pred očmi že leta 1925 pri uvajanju zlatega standarda. Visoka obrestna mera naj bi napravila konec politiki popolne zaposlenosti laburistov, kar bi olajšalo pritisk na plačilno bilanco, prav tako pa so hoteli privabiti tudi tuje kapitale v London. To dvoje bi olajšalo Angliji, da doseže popolno kon-ventibllnost funta in prav to bi bilo po mnenju konservativcev potrebno, da bi Anglija spet postala središče mednarodnih finančnih transakcij. Zveza med interesi velikih finančnih krogov in politiko konservativcev je neposredna, kakor je bila pred dvajsetimi leti. Zaostritev konkurence na svetovnih tržiščih je prisilila vlado, da modificira svojo prvotno linijo, da bi s cenejšim kreditom okrerpila konkurenčno sposobnost svojo industrije. Letos meseca maja Je bila obrestna mera znižana na 3’It, ostala pa jo na višji stopnji, kot je bila v dobi laburistov.
Odnos tako imenovane protiinflacijske politike neoliberalistov proti politiki popolne zaposlenosti in njene posledice na delavski razred so se najbolj izkazale v Ameriki v zadnjem letu. Tu se hkrati tudi najbolje vidi, da se v zahodnem svetu pod izrazom »orotiinnacistično« v veliki meri skriva politika, naperjena proti delavskemu razredu (in ne samo
proti njemu), prav tako kakor se na področju mednarodnih ekonomskih odnošajev uporablja ta izraz za prikrivanje napadov na politiko razvoja nerazvitih držav.
Vdor neoliberalističnih tenuenc se je začel v ZDA že v dobi Trumanove vlade. Marca 1951 je uprava federalnih rezervnih bank sklenila s finančnim ministrstvom sporazum, po katerem za federalne rezervne banke v bodoče ne bo več obvezen odkup državnih obveznic po od države določenem tečaju, s tem Je bil razveljavljen sporazum iz dobe Rooseveltove vlade, s katerim Je bil bančni sistem spremenjen v orodje državne politike. To sicer nima velikega praktičnega pomena, ker sedijo v državni upravi predstavniki vodilnih bank, bila pa je to vendar važna institucionalna sprememba, ki je ovirala delo demokratski vladi. Čeprav republikanci doslej še niso mogli izvajati dosledne protiinflacijske politike, so vendar v prvih mesecih svoje oblasti začeli izvajati restriktivno kreditno politiko, ki je spomradt 1953 izzvala resno stisko na kreditnem trgu. Po priznanju ekonomskih svetovalcev Bele hiše se je število stečajev zelo povečalo in vlada je morala nekoliko popustiti od svoje prvotne linije, federalni rezervni sistem pa Je večkrat interveniral za razširitev obsega kreditov in za olajšanje kreditnih pogojev. Ameriška državna administracija ter vsi uradni in poluradni ekonomisti pa tudi pri tem niso nehali govoriti o neogibnostt protiinflacijske linije, ki naj bi dajala zdravo podlago gospodarskemu življenju države ter ustvarila pogoje za raz-evtt zasebnega varčevanja m zasebnega podjetništva. Poglejmo, v čem je logika take ekonom-sko-politične koncepcije.
Teoretiki tako imenovane popolne zaposlitve poudarjalo pri svojih teoretičnih in praktičnih
razmotrivanjih nasprotje med interesi industrijskega in finančnega kapitala. Visoka obrestna mera ustreza interesom finančnih krogov, destimulira pa industrij-ce, medtem ko nizka obrestna 's	mera poveča industrijski dobiček
:	ter s tem stimulira proizvodnjo,
investicijsko dejavnost in zaposlitev. To je poglavitni vzrok, zaradi katerega se je prejšnja politika popoine zaposlitve v ZDA, Angliji in v drugih državah zavzemala za nižje obrestne mere.
Prvi taki ugotovitvi je politika republikancev presenetljiva in videti je precej nelogično, če neka vlada, ki stremi za restavriranjem zasebnega kapitalizma, favorizira denarni kapital na račun mdu-strijcev. Stvar pa postane jasna pri upoštevanju razlike med položajem velikega in malega industrijskega kapitala. Teoretiki popolne zaposlitve pozabljajo na bistveno dejstvo, da so na današnji stopnji koncentracije prvič, veliki industrijski koncerni praktično neodvisni od kreditnega trga, in drugič, da je v tistih sektorjih, kjer Je prišlo do združitve industrijskega in denarnega kapitala, relativno le malo važno, če je večina dohodkov od industrijskega dobička v ožjem smislu ali pa od obresti. Ce upoštevamo, da so delniške družbe v ZDA v povojni dobi pri finansiranju svojih brutoinvesticij izkoriščale zunanja sredstva samo za 20 do 25% skupnega iznosa investicij, medtem ko je vse drugo prišlo na notranje finansiranje, potem postane jasno, da je velika industrija le malo občutljiva pri spremembah obrestne mere.
Tako protiinflacijska politika, ki očividno koristi finančnim Krogom, ne zadene velikega Industrijskega kapitala. Stvar pa s tem še ni izčrpana.
Ce je veliki industrijski kapital praktično neobčutljiv glede sprememb pri višini obrestne mere, to nikakor ne velja za manjša podjetja, ki so odvisna od zunanjega kredita, zlasti pa za tista podjetja, ki se v konkurenčnem boju komaj še obdržijo na površju. Za njih že malo zvišanje izdatkov za obresti lahko pomeni propast, prav tako kakor pomeni za njih že malo znižanje obresti lahko pogoj za nadaljevanje In razširjenje poslovanja. Prej omenjeno priznanje ekonomskih sve-
tovalcev Bele hiše dokazuje, da je restriktivna kreditna politika v resnici uničila precej manjših podjetij, kar pa je bilo povod novih fuzij ali pa tega, da so močnejši pogoltnili šibkejše.
Na ta način protiinflacijska politika, ki pospešuje proces centralizacije in koncentracije, ni koristna samo denarnemu kapitalu, temveč tudi veliki industriji.
Iz tega se precej jasno vidi, kakšne posledice ima lahko vse to za delavski razred, ker zapiranje od restriktivne politike prizadetih podjetij zmanjšuje obseg skupne zaposlitve. To pa je tudi eden od ciljev neolibe-ralistične politike, ker je po trditvi njenih nosilcev (kar ni omejeno samo na današnje uradne kroge ZDA) popolna zaposlitev glavni vir inflacije. V sodobni terminologiji neoliberalistov je popolna zaposlitev označena kot »pretirana« zaposlitev in naj bi bila zato osnovna naloga države skrb za ohranitev primernega ali »pametnega« nivoja skupne zaposlitve. Novi pojem »pametnega razvoja zaposlitve« se nikakor ne strinja s pojmom popolne zaposlitve, čeprav ga v buržoazni teoriji in praksi mnogokrat tako tolmačijo. Po neoliberalistični koncepciji ima »pametni« nivo zaposlitve samo pomen takega nivoja, pri katerem se ni treba bati zahtev za zvišanje dajatev ali — bolje rečeno — zahtev, ki bi šle preko tega, kar so delodajalci pripravljeni dati ali sprejeti. Ni treba posebej dokazovati, da je položaj delavskih organizacij pri pogajanjih z delodajalci toliko boljši in močnejši, v kolikor je gospodarska aktivnost intenzivnejša in je zaradi tega potrebnih tudi več delovnih moči. Gledajoč skozi to prizmo, vidimo, da hoče proti-
inflacijska politika doseči in obraniti gospodarsko aktivnost z velikim kapitalom, kar pa seveda ne more biti v vseh podjetjih. Protiinflacijska politika izločuje podjetja, ki so bila prej na meji rentabilnosti, ter znižuje skupno zaposlitev na »pameten« razvoj v tem smislu, da ustvarja rezervno armado dela, ki od svoje strani pritiska na mezde ter slabi položaj dela proti kapitalu na vsej črti. Rezervna armada dela, vključena v pojmu »pametne« zaposlitve, popolnoma ustreza tistemu pogoju, ki se v programu republikancev označuje kot »elastičnost« gospodarstva, to je možnosti, da se proizvodnja pod vplivom manjših konjunkturnih sprememb lahko prilagodi povečani zahtevi brez strahu pred inflacijskim pritiskom ali — odkrito rečeno — brez strahu pred nezaželenim dvigom dajatev. Določen odstotek brezposelnosti, večji od tistega, ki je navadno dovoljen po definicijah popolne zaposlenosti, je med centralnimi točkami protiinflacijske politike neoliberalistov, ki naj bi zavarovala »zdravo« bazo za razvoj zasebnega podjetništva.
Vse to razlaga pasivno stališče ameriške vlade do občutljivega popuščanja konjunkture, ki se je začelo sredi lanskega leta in se ni preraslo v večjo krizo, čeprav je od začetka tega leta brezposelnost dvakrat do trikrat večja kot v najugodnejših mesecih 1S53. Do popuščanja je v glavnem prišlo zaradi znižanja izdatkov za oborožitev v drugi polovici 1953 in letos. Preračunano po letni stopnji, to znižanje ni znašalo nad 4 do 5 milijard v odnosu do skupnih 52 milijard v letu 1953, vlada
pa ni pokazala namena, da bi to praznino izpopolnila z izdatki, ki bi bili namenjeni nalogom mirne dobe.
Pozornost je treba posvetiti še enemu, in sicer največjemu viru nevarnosti, ki jo ima v sebi neoliberalistična politika. Oživljanje zasebnokapitalističnih tendenc je bilo združeno in v največji meri povzročeno s politiko oborožitve. V pogojih leta 1S50—51 je bilo to praktično neogibno, ker je razvoj mednarodne situacije v resnici zahteval, da se temu problemu posveti resna pozornost zaradi ohranitve miru. Od takrat pa so se k sreči razmere precej spremenile in danes se namesto oboroževalne tekme postavlja na dnevni red razorožitev ali vsaj omejitev oborožitve na stopnjo nacionalne varnosti. Okrepljeni zasebni kapital se pa kljub temu krčevito drži oborožitve kot opore svoje ekonomske politike. To je vzrok umetne vojne psihoze s pretiravanjem nevarnosti ter združevanja te nevarnosti z ideološkimi momenti in določenimi zunanjepolitičnimi potezami za poslabšanje političnih odnošajev. Ta politika je tembolj nevarna, čim bolj se stvarna situacija nagiba k pomiritvi. Tako se danes boj proti neoliberalističnim tendencam prenaša v velikem, če že v največjem delu, na mednarodno področje, na teren zunanje politike in upravičeno se lahko reče, da bosta od uspeha ali neuspeha pri pomiritvi in konsolidaciji mednarodnih odnošajev odvisna nadaljnji razvoj in trajanje sedanje ofenziv« neoliberalizma.
Radoš Stamenkovič
izniči m elektrika v Sloveniji (kchbrih »a»he»i )
Albert Husson:
Srečna, črta“
Proizvodnja elektrike je močno zaostala za naglim povečanjem potrošnje — Kako omiliti katastrofo, ki jo lahko povzroči ostra zima in pomanjkanjs vode — Tudi pri široki potrošnji bi lahko prihranili
Pomanjkanje elektrike Je v Sloveniji vsako leto občutnejše. Spomnimo se samo lanske zime, ko je bilo treba omejiti proizvodnjo v številnih industrijskih podjetjih, ki se napajajo iz elektrosistema Slovenije, na katerega je priključen tudi zahodni del Hrvatske. Potrošnja je v zadnjih letih močno narasla. Napačno bi bilo misliti, da je vzrok pomanjkanju električne energije le industrija, ki je zrasla v nesorazmerju z zmogljivostjo naših elektroenergetskih virov; potrošnja se je v povojnih letih Izredno povečala tudi po naših mestih, v gospodinjstvu, uradih Itd. Samo v Ljubljani je znašala letna potrošnja tik pred vojno 18 milijonov kilovatnih ur, leta 1946 — 20 milijonov kWh, leta 1S53 je skočila potrošnja na 61,700.000 kWh, medtem ko je bilo letos samo do konca oktobra potrošeno 72 milijonov kWh.
Kritično stanje nastane predvsem v zimskih mesecih zaradi pomanjkanja vode, kajti naši elektroenergetski viri so v glavnem pretočne hidroelektrarne brez akumulacije. Ko nastane tako kritično stanje, izpadejo iz proizvodnje turbine draga za drugo in ne preostane drugega, kakor čakati na dež ali južnejše vreme.
Letošnja zima bo verjetno že posebno težka, kajti pomanjkanje elektrike smo občutili že v oktobru, ko je bilo treba omejiti oziroma izključiti karbidne peči v Rušah, elektro-plavž v Štorah in obločne električne peči na Ravnah, Jesenicah in v Litostroju. Res da je trajala ta omejitev le kratek čas. Položaj v letošnji zimi bo še težavnejši, če ne bo uspelo Vinodolu na Hrvatskem, ki odvaja električno energijo v isti sistem, nabrati v jezeru Lok-varki zadostne količine vode, ki bi zadostovala za planirano proizvodnjo 13 milijonov kWh.
Med velike potrošnike se je letos uvrstila v Sloveniji tudi tovarna aluminija v Kidričevem, ki ne bo zaradi svojega tehnološkega procesa proizvodnje prenesla niti najmanjšega reduciranja. To bo morala utrpeti ostala potrošnja.
Če bomo hoteli kolikor toliko uspešno prebroditi krizo pomanjkanja električne energije v zimskem času, bo potrebna kar največja disciplina, ne samo podjetij, marveč tudi vseh koristnikov v široki potrošnji Konec prejšnjega meseca je bil izdan izredno pomemben odlok o obvezni pogonski pripravljenosti elektrarn, s katerim so vse gospodarske organizacije, ki imajo v svojem sestavu hidroelektrarne ali termoelektrarne, dolžne usposobiti jih,
zagotoviti sl zadostne količine premoga in na poziv oddajati električno energijo v omrežje. Ta odlok za podjetja, ki pridejo pri tem v poštev, ni bil nov, kajti že poleti jih je sekretariat za gospodarstvo LRS o tem pismeno obvestil, njihove termoelektrarne pa so obiskali strokovnjaki iz kotlovske m elektroenergetske. Inšpekcije ter ugotovili sposobnost naprav.
Če zahtevamo na eni strani disciplino podjetij in njihovo razumevanje skupnih koristi, da bodo dala za omrežje vse proste, razpoložljive kapacitete, potem lahko isto z enako pravico zahtevamo tudi od vseh majhnih potrošnikov (v gospodinjstvu, pisarnah, uradih itd.), ki pomenijo s svojimi električnimi pečmi, kuhalniki itd. v kritičnem času veliko obremenitev. Treba se bo boriti za sleherno kilovatno uro, da bo koristno uporabljena. Problem pomanjkanja električne energije je problem, ki se ga morajo jasno zavedati in ga po svojih močeh reševati prav vsi potrošniki električne energije.
Mimogrede še nekaj o uporabi elektrike v široki potrošnji, predvsem v gospodinjstvu. Tu ni storila svoje dolžnosti še niti industrija, niti gospodinje. Proizvaja se kuhalnike najrazličnejših vrst, ogromno je na tem področju tudi šušmarjenja; izdelujejo močnejše kuhalnike
Z regulacijo Savinje in z ureditvijo celjskega vozlišča bo treba bolj pohiteti
Celje 18. nov. Včeraj je bila
v Celju pod vodstvom ljudskega poslanca in direktorja železarne v Štorah Andreja Svetka seja odbora za regulacijo Savinje in za ureditev celjskega železniškega vozlišča. Seji so poleg zastopnikov ljudskega odbora in med njim predsednika Fedor ja Gradišnika prisostvovali zastopniki vseh glavnih Investitorjev, tako za direkcijo ljubljanskih železnic ing. Funtek, za Upravo cest LRS ing. Starič ter za Vodnogospodarsko upravo ing. Lah.
Iz poročila o poteku del pri regulaciji Savinje je bilo razvidno, da se celjsko gradbeno podjetje »Beton«, ki ta dela izvaja, doslej ni najbolj izkazalo. Na novem gradbišču, ki je za Celje življenjskega pomena, primanjkuje strojev, buldožerjev, bagrov itd. pa tudi transport materiala je nezadovljiv. Zaostanek pri regulacijskih delih je delno opravičljiv s tem, ker je »Beton« v zadnjem času pospešil graditev cest Ljubljana—Celje na odseku pri Vranskem, kamor je tudi poslal večino svoje mehanizacije. Navkljub temu, da je dokončanje tega odseka ceste zelo nujno, so člani odbora za regulacijo priporočili zastopnikom podjetja, da naj se zavzamejo za pospešitev del v celjskem ovinku Savinje. Zato je odbor sprejel tudi več sklepov, ki se izključno nanašajo na delovni kolektiv »Betona« in v katerih opozarjajo na dela, ki jih bo treba prvenstveno izvršiti še v letošnjem letu. Med ostalim so tudi priporočili, da naj kolektiv »Betona« prouči vse možnosti za uvedbo dveh delovnih izmen pri regulaciji Savinje.
Slaba, oziroma pomanjkljiva mehanizacija zavira tudi uspešnejše napredovanje ded, ki jih Izvaja železniška tehnična sekcija. Ta ugotovitev je toliko kritičnejša, v kolikor meče zelo «dabo luč na podjetje »Obnovo« v Žalcu, ki ne kaže nobenega razumevanja, da bi razpoložljive buldožerje, ki jih posoja izvajalcem del, dajalo tja, kjer so najbolj potrebni. Tako pa ee je zgodilo, da je »Obnova« buldožer celo vzela g tega gradbišča ter ga poslala n. pr. v Hrastnik, na gradbišče stanovanjske zgradbe. ,
Splošno pomanjkanje buldožerjev pa bodo investitorji skušali rešiti z nabavo novih strojev.
Poleg tega, da gradbeni pro-grami v celoti še niso potrjeni tn da je zaradi tega tudi s projektiranjem nemogoče začeti, »e je v razpravi pokazalo, da bo treba več sodelovanja med vsemi Investitorji.
Dosedanja dela pri regulaciji Savinje so predvsem usmerjena v utrditev in zgraditev nasipa na bodočem levem bregu reke, po katerem bo stekla tudi železnica. Po doslej opravljenem delu pa je prestavitev železni-ifeega tira, kar bi naj bilo izvedeno do 1. maja prihodnjega leta, precej negotova. Ker pa bi plačevanje teh del močno
zaradi tega odbor sprejel sklep, da se je treba določenih terminov točno držati.
V nadaljevanju je odbor med drugim razpraadjal o kreditiranju in nadaljevanju del pri regulaciji la ureditvi železniškega vozlišča v začetku prihodnjega leta. Medtem, ko bo ljudski odbor celjske mestne občine moral najeti kredit za nadaljevanja regulacijskih del v prihodnjem
leiu, pa je položaj pri železnici nekoliko bolj zapleten, vsekakor, pa vsaj po nekaterih izjavah dovolj optimističen ne glede na to, da je Glavna direkcija drž. železnic v Beogradu črtala iz investicijskega plana ljubljanske direkcije vsoto za ureditev celjskega vozEšča. Zastopniki ljubljanske direkcija upajo,'da jih bo pri' urejevanju tega vozlišča podprl republiški Izvršni svet in da bo zato tudi v začetku prihodnjega leta mogoče neprekinjeno nadaljevati z začetimi deli.	M. B.
brez vsake regulacije itd. Prav tako industrija pri nas še ni pričela izdelovati ekonomičnih loncev, v katerih je možno kuhati pod pritiskom, ali vsaj loncev, z brušenim dnom, ki se popolnoma prilegajo plošči kuhalnika. 2e v sosednji Avstriji te »debelo pogledajo«, če hočeš kupiti za električni kuhalnik emajlirano posodo, ki ima navadno usločeno dno, kajti za električne kuhalnike je le posebna posoda z brušenim dnom in z oznako »elektro kozica«, »elektro lonec« in podobno.
Pa tudi za gospodinje lahko trdimo, da na splošno ne znajo uporabljati električno energijo za kuhanje. Kuhajo v posodah, ki so pogosto manjše od plošče kuhalnika, ali pa ko vsebina zavre, puščajo kuhalnik odprt do naj večje mere gretja, čeprav ni možno vode pregreti čez 100 stopinj in bi bil isti efekt, če bi gospodinja »priprla« kuhalnik na manjšo jakost. Zavod za napredek gospodinjstva bi dal lahko v tem pogledu še številne druge koristne nasvete, gospodinje pa bi se morale zavedati, da z ekonomičnim načinom kuhanja na električnem štedilniku sledijo svojo lastno napravo, plačajo manj električnega toka in koristijo gospodarstvu.
Strokovnjaki so izračunali, da bi se dalo s tako gospodarnostjo in z uporabljanjem sodobnih prej omenjenih sredstev prihraniti 40 odstotkov električne energije, oziroma če račun obrnemo, elektrificirati novih 40 odstotkov gospodinjstev. Le če bomo vsi potrošniki Iskali rešitve, se bomo lahko izognili raznim omejitvam in drugim ukrepom, ki bodo sicer v nasprotnem primera neizogibni.
Ker računajo strokovnjaki, da bo prišlo do še občutnejšega pomanjkanja električne energije v naslednjih obdobjih, bo treba resno pohiteti predvsem z dograditvijo hidroelektrarne Vuhred in termoelektrarne v Šoštanju, poleg tega pa bi bilo treba pospešeno pričeli graditi akumulacijsko elektrarno Lobnico, kjer bi lahko čez leto zbrali znatne količine vode za zimsko dobo. Za ta namen je bila tudi projektirana. Ce bi bila ta elektrarna dograjena danes do prve faze, za katero je preračunano, da bi lahko dajala že 60 milijonov kWh, bi lahko vso to količino že sedaj korist-
55
Treija premiera v Prešernovem gledališču
rad pogosto preseneča gledalca. Sploh se kaže, da je Albert Husson zelo tankočuten In duhovit, kar je prišlo še posebej do izraza v dialogih, ki so velikega pomena za konverzacij-ski komad, kot je »Srečna črta«. Tu je precej posrečeno poanti-ramih stavkov, mnogo je kratkih, nedokončanih replik, ki lahko bolje učinkujejo kot mar-sikak Jasno povedan dovtip. V dialog je pisatelj položil nekaj drobnih, malce satirično obarvanih bodic na račun vsakdan njih družbenih in človeških pojavov. Sicer pa je dialog lahkotnega in zabavnega značaja, vendar’ ni nikjer banalen in preveč vsakodneven. Tudi je živahen.
VI pravi in uspešni režiji kon-
no porabili.
da
Izginwli talec
Nekulturnost nekaterik
ksaltisrislkow
m
pealo dela pri poznejši pre-Itvl struge Savinja* je tudi
Sredi naše kulturne Ljubljane je čez noč zmanjkal kip, velika, dobra dva metra visoka, bronasta skulptura talca v nadnaravni velikosti. Kip je bil namenjen za spomenik padlim borcem, žrtvam fašizma v Nazarju v Savinjski dolini. Izdelal ga je mlad talentiran slovenski kipar Ciril Cesar iz Celja. V Ljubljano ga je pripeljal naravnost iz zagrebške livarne, ga na svoje stroške postavil v Tivoliju na promenadi, dobrih 20m naprej od poti v Jakopičev paviljon. Kip je stal tam eno noč in dobršen del drugega dne. Ko pa je prišel kipar Cesar iretji dan v Ljubljano, svojega dela ni več našel. Iskal ga je poitfod, pretaknil ves Tivoli, kipa nikjer. Ves obupan ga je iskal po vsej Ljubljani, spraševal, toda nikjer ni našel odgovora na to zagonetko. Končno je le zvedel, da je spomenik, v Me-dtni vrtnariji.
Toda kako je kip prišel tja?
To pa je zgodbica zase, kaj zgodbica, prava drama, ki ne meče lepe luči na tiste člane Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki so jo zaigrali. Toda pustimo komentarje ob strani, naj govorijo dejstva sama.
Začelo se je s telefonskim pogovorom iz Društva likovnih umetnikov v Mestno vrtnarijo.
»V Tivoliju je na Vašem teritoriju postavljen nek kip, ki ga je treba odstraniti«.
»Mi ga nismo postavili, pa ga tudi ne bomo odstranili. Za to nimamo delavcev«, je bil odgovor vrtnarije.
»Odstopite pa vam vsaj prostor, kamor ga bomo lahko spravilu.
Tako si je Društvo zagotovilo samo prostor za deponiranje nezaželenega kipa, najelo delavce in jih tudi plačalo, da so težko skulpturo prepeljali za visoko grmovje mest.-.e vrtnarije, med staro šaro, drva in razmetano opeko.
Da bo vsa stvar okrog izginulega kipa bolj jasna, moramo še pribiti, da je društvo likovnih umetnikov tudi kiparja Cesarja nedavno povabilo kot svojega člana, naj predloži svoji najbolj& deli za skupno razstavo slovenskih likovnih umetnikov, ki je sedaj v Jakopičevem paviljonu. Cesar je poslal na razstavo skico v lesu in sporočilo, da pred ■ pcHI ionom razstavi svojega
Talca. Pozne je pa je dobil od
umetniškega sveta stanovskega društva sporočilo, da je bila
25.	oktobra seja, kjer je društvo sklenilo, da pride za razstavo vpoštev le njegova skica v lesu; kip Talca pa naj ne pošilja, ker je umetniški svet mnenja, da ta ni primeren za razstavo (v glavnem so izbrali od kiparskih del Za razstavo le akte).
Toda mladi kipar Je Se omenjenega talca pač smatral za svoje najboljše delo in ga hotel na vsak način pokazati publiki tudi v Ljubljani, umetniški svet pa mu ga je ovrgel. Zato ga je pripeljal in ■postavil na promenadi tako, da med kipom in razstavo v Jakopičevem paviljonu-ni bilo nobene zveze. Kot kaže, ni bil Talec pri nekaterih članih Društva likovnih umetnikov zaželen, zato so ga odstranili.
Kipar Cesar pa je tudi napravil napako, ker si ni predhodno preskrbel dovoljenja Mestnega ljudskega odbora, da lahko razstavi svojega talca. To dovoljenje je dobil šele tedaj, ko so mu kip že odpeljali, i^oda, dovoljenje MLO je govorilo, da naj razstavi Talca na prostoru pred Jakopičevim paviljonom. In tako je Cesar kip spet pripeljal iz smetišča mestne vrtnarija in ga znova postavil, tokrat tik pred paviljonom, tako, kett je pisano na dovoljenju.
Zaenkrat kip še stoji. Okrog njega je vedno polno občudovalcev in prav nič ne pretiravamo, da prav Cesarjev Talec privabi v paviljon na ogled razstave slovenskih likovnih umetnikov marsikaterega slučajnega sprehajalca v Tivoliju.
O samem kipu pa lahko slišiš mnogo komentarjev; »Dobro delo! Kdo je to delal? Cesar?? Za tako mladega kiparja, pravzaprav šele na začetku svoje ustvarjalne poti, je <to lep uspeh!*
Toda kaj naj bi vam naštevali hvale. Poglejmo v knjigo vtisov na razstavi. V to knjigo so obiskovalci tudi že napisali pohvale na račun Cesarjevega Talca. Partizanski tovariš mladega kiparja je n.pr. zapisal v kn.igo:
»Te dni sem bil v Zagrebu pri kiparju prof. Radaušu. Zelo pohvalno s« je izražal o
Tvojem Talcu, ki ga je videl v zagrebški livarni. Naj Ti bo, dragi Cesar, ob nepomoči Ljubljane v vzpodbudo vsaj to priznanje zagrebškega kiparja evropskega formata.«
In kongno lahko sodi o kipu najbolje še vsak sam, če si ga ogleda. Povemo naj samo še to, da ga je odobrila tudi komisija za spomenike NOB pri Glavnem odboru Zveze borcev. Delo predstavlja talca Uk pred usodnim trenutkom. Zadnje meči je napel, da bi strgal vrv, ki mu veže roke in da bi ušel smrti. To njegovo silno željo po življenju je kipar vlil v izraz na obrazu. Ta je čudovit. Kipar Cesar je upodobil na talcu lasten izraz svojega obraza iz trenutka, ko ga je kot partizana streljal gestapovec in je le za las ušel smrti. Oglejte si kip 'tudi na naši reprodukciji in presodite, če ja »primeren* in, ali tako ravnanje vzpodbudno vpliva na delo mladega umetnika. B-
Da bo vsa stvar jasna, naj takoj v začetku ugotovimo; komedija francoskega pisatelja Alberta Hussona »Srečna črta« je konverzacijski komad, ki je brez vsakršnih pretenzij po umetniški vrednosti, brez enotne in jasne idejnosti (morda bi bilo bolje reči, da je sploh nima!), ki bi celoti dajala smisel. Važna in zanimiva je tudi ugotovitev:	komedija »Srečna
črta« ne skuša biti življenjsko verjetna podoba ljudi in njiho-•vega življenja ter razmer, ampak le njena duhovita teatrska modifikacija. Ko gledamo to komedijo, se vseskozi zavedamo, da smo v teatru. To, kar j« za komedijo »Srečna črta« predvsem značilno v pozitivnem smislu, je njena konverzacijaka lahkotnost, sproščenost, nepri-s iljenost, vedrost, fantazijska razgibanost in tankočutna in prefinjena duhovitost, ki ponekod prehaja v rahlo satiričnost.
Komedija »Srečna črta« nima globljega jedra. Morda bd lahko rekli, da Albert Husson v neki meri smeši človeško lahkovernost, tisto lahkovernost, zaradi katere ljudje hitijo h gospo Marfi, slavni jasnovidki »Iz Orienta«, da bd izvedeli Y*e tisto, kar si želijo; ali so Jim možje zvesti, ali ženo tn ljubico ne varajo svojih mož, sploh o vseh svojih srčnih zadevah, o uspehu in sreči itd. Seveda mlademu doktorju Jacquesu, specialistu za duševno bolezni, ki so ga starši dvajset let študirali in j« sedaj brez pacientov, ker vsi raje obiskujejo jasnovidko, ne kaže drugega, kot da sprejme ponudbo gospe Marfa in postana njen pomoč-nik-faiir. Ljudje so zadovoljni * njim, toda ne vedo da jdm on pripoveduje le to, iker. je izvedel o njih od detektiva, ki so mu znana intimnosti o njegovih klientih. Seveda pa je upanje, ki ga jim daje fakir, drago. Pisatelj smeši tako lahkovernost ljudi, ki brez pomiieleka verujejo v fakirjeve beseda, kot tudfi fakirja, ki izrablja to človeško slabost Toda dejanje bi bilo pradolgočaeno, če pisatelj ne bi poskrbel, da se detektiv zmoti, kar doktorja Jacques« spametuje, da «pusti ta poklio in ko potem n« ve, kaj bi, mu usoda nakloni mesto državnega astrologa, ki mu ga je Iz hvaležnosti ponudil minister za zdravstvo. Res duhovita satira na račun sinekur v francoskih ministrstvih. Seveda je pisateljeva fantazija ustvarila še vrsto drugih zapletov in slučajev, ki se končajo v sreči dveh mladih zaljubljencev, dr. Jac-quesa ln prikupne Fran^oise, hčerke jasnovidke, in v zadovoljstvo Jacquesovega očeta in gospe Marie, ki sta dosegla svoj namen.
V tej komediji ni globljih in močnejših konfliktov, v katerih bi se razgalila človeška narava. Konflikti, kolikor jih sploh je, so lahkotni, tako da se mimogrede izravnavajo in izginevajo. Marsikdaj pa je dejanje Po dramaturški plati kar zanimivo ln duhovito grajeno, brez posebno dolgočasnosti. Pisatelj
zašlo skoraj že v burko. Gleda mizanscene pa bi lahko rekli, da je v precejšnji meri nein-venciozna, dokaj stereotipna in prav malo duhovita. Seveda smo tu pa tam tudi zasledili kakšno domiselno potezo.
Igralsko je bila predstava n* povprečni višini. Glavno vlogo, mladega doktorja Jacquesa j* igral Laci Cigoj. Morda se n« bomo zmotili, če rečemo, da Laci Cigoj ni izrazito komedijski značaj, ampak bolj dramski. Menda je bil prav zato njegov mladi doktor premalo lahkoten, sproščen in duhovit. Občutek imam, da se igralec ni mogel vživeti, kljub trudu. Priznati pa mu moramo kar dobro notranjo konstrukcijo vloge. Pokazal je njen razvoj. Anka Cigojeva je igrala Francois«, hčerko gospe Marie. Mlad«
p:

' »Sto!
£ ><	im
m M
.'--S	%
Prim I« komedije »Srečna črta«
verzacljskeg» komad«, kakršen
je komedija »Srečna črta«, bi morali biti združeni tn pravilno vsklajeni predvsem trije elementi: tankočutnost, Javen« c tožno st in duhovitost. Od teh treh osnovnih prvin prt Jožetu Galetu, ki je delo režiral kot gost, nobena ni bila razvita v tisti meri, kot bi bilo potrebno. Obdelava dialoga je bila premalo tankočutna in domiselna. Mnogo duhovitih avtorjevih domislio ni prišlo do pravega izraza. Zamrle bo, komaj bo bile izrečene, ali pa »ploh niso bile pravilno izrečene. Krivda za ta nedostatek je ponekod v prvi vrsti v prehitrem tempu, s katerim je režiser Jože Gale nasilil vsa tri dejanja, z izjemo nekaterih prizorov. Morda je pravilen ta način, s katerim je dosegel svojevrstno dinamiko In predvsem zunanjo razgibanost, toda nekje je meja. Občutek za mejo smo pogrešali tudi v nekaj prizorih, kjer je dejanje
igralka jm pokazal« pred nem
smisel za lahkotnost in ml» dostno živahnost, v kateri j« male« naivno resne spogledljive« ti. Svoj igralski debut v po. klicnem gledališču je Jelica Siardova uspešno prestala v, žal, precej skromni vlogi fakirjeve asistentke Nicole. Njena Igra je bila živahna, preprost* in doživeta. Gospo Mario je igrala Vera Blase. V njenem igranju je. bilo opaziti nekoliko manire. Med ostalimi je France Trefalt ustvaril resnično plastičen lik dobrodušnega ministra, Mirko Cegnar pa je upodobil karakter poštenega in dobrega Jacquesovega očeta- Ostale vloge so igrali Jože Kovačič, Janez Grašič, Nada Bavdažev*, Jože Pristov šn Lado Štiglic.
Scena Nika Matula je preprosta in funkcionalna. Njegov» razčlenitev prostora ustvarja nazorno in jasno podobo. Zanimivo je izdelana posebno scena v drugem dejanju. Jože Jerko
s film SKEGA PLATNA
Umor
Ce smo bili dosedaj vajeni gledati znanega francoskega igralca Fernandeia izključno v komičnih vlogah, ga gledamo to pot v francoskem filmu Umor v resni in tragični vlogi, kar samo potrjuje veliko Fernandelovo igralstvo.
»Umor« pravzaprav nima nikakršne direktne zveze s kriminalom. Noel Annequin (Fernandei) namerno zastrupi svojo ženo Isabello (Line Noro), ker je smrtno bolna in ji hoče tako skrajšati silovite muke in bolečine. Ta film cbravnava torej stani problem eutanazije, ki ga je s pravnega in polemičnega stališča obravnaval že veliki Cayattov film »Pravici je zadoščeno«. Noel občnti po tem »nmorn iz usmiljenja« moralno krivdo in se »am prijavi sodnim oblastem. Ker pa ima Noel dva ugledna brata eden od njih je odvetnik, drugi pa zdravnik-patolog, bi seveda sodni proces proti Noelu utegnil škodovati njunemu ugledu in postal zapreka na nadaljnji poti njnnih karier. Vse to seveda sproži vrsto komičnih situacij in Noel končno pristane v blaznici, odkoder ga brata ob koncu filma sicer odpeljeta, vendar pod pogojem, da se moro nemudoma odpraviti daleč proč, da bi s svojo navzočnostjo ne vznemirjal mirne provincialne meščanske sredine in s svojo zdravo pametjo in toplim srcem ne oviral »poštenih« meščanov v njihovih življenjskih ambicijah.
Spretna režija Richarda Pottlera in k&merh Andrea Germaioa sta znali ustvariti iz te na zunaj resne vsebine pretresljivo groteskno podobo sodobne provincialne francoske stvarnosti, kateri služita ironija in humor samo za razkrinkavanje redne in francoske
v filmu je neverjetno galsko duhovit, teče gladko, nein konverzacijsko, v ka-Fr.ancozi pač skoraj vedno mojstri. Tudi
morju. Ti humor ne izvira Iz srca, temveč iz pameti in občutja za mo» ro, za to je nekje v globini morda statičen, celo aprioren, vendar s tvojo pretresljivo etičnostjo in stremljenjem po izboljšanju nravi, neki« pozitiven, nazoren in pretresljiv. In zato je ta film globoko napredno idejen, saj mu gre za človeka in njegovo višjo moralno vrednost, čo-tmli je to v filmskem jeziku poy^» dano skozi kopreno groteske, id? ni j« in moralizirajočega humorja- Torej tipično francoski.
Maggie
V,
predvsem moralne in psihične pokvarjenosti francoske buržoazijo. Dialog v filmu je neverjetno galsko iskreč in duhovit, teče gladko, neprisiljene " terem so
mojstri. Tudi posamezniki, poleg Fernandeia, ki je znal ustvariti pretresljiv In tragični lik, tako njedra brata odvetnik Hervy (Jacques r arom es) in zdravnik Blaise (Raymond Sonplex) sta dobri karakterni figuri, da ne govorimo o ženskih vlogah (Jeanne Moreau, Mirelle Per-rey in Colette Mareuü), ki so vsi skupno prispevali, da moremo uvrstiti ta zibu tako po igralski, kot po idejni plati med boljše filme francoske filmske proizvodnje. Kot sm< pomenili, Jp to groteska
•kega j
humor ▼ tem £$bnu, je humor, ff?	franc^ŠKega mora-
liUrtjÖce,?a duha, tltdno za k o renta fa. nega v Pascalovi filozofiji in !ru-
V nasprotju • Francozi je ta angleški film poln tipičnega angleško* ga, konkretneje škotskega humor*-ja, ki je v tolikšni opreki s humorjem Kontinenta oziroma Francozov« »Maggie« je tipična škotska obalna lupina, puhača, skratka ladjica, ki vsa škriplje od starosti in bojimo se. da se bo vsak trenutek sesule v svoje sestavne dele. In tako dobi »Maggie« končno slučajno neki tovor, ki bi ga naj prepeljala iz GLau-gowa nekam visoko v severno škotsko. Za posadko »Maggie« predstavlja ta tovor knob in obnovitev ladja, vendar pa hoče naročnik Amerika* n ec Cclvin B. Marshall (Pan! Douglas), ko vidi ta plavajoči škaf, n« vsak način pretovoriti svoj privatni tovor na drngo ladjo, ker se boji, da bi njegov tovor ne potonil z »Maggie« vned. In tu se začenja tu mala komedija, polna zapletov. t»ro-obratov, karakterne in situarijsku komike, ki raste iz tipičnosti in na-turuosti škotskih karakterjev. Taku sta kapitan in strojnik ladje »Maggie« (Alex Mackenzie, Jamines Copeland), pa tudi amerikanska po-s lovu ost, brezdušnost, dirka za časom in denarjem, poosebljene v Mister Marshallu, je posrečeno fronl-zacija Amerikancev sploh, iz katerih so se Angleži v tem filmn prav pošteno, prisrčno in mestoma tudi jedko posrečeno ponorčevali.
Znani solidni angleški režiser Alexander Mack end rick (režiral je filme kot »Mož v belem«. »Mandv«) Ju znal prijetno in uepretenciozno podati resnično in zanimivo podobe severne Škotske in njene obalnu plovbe, v film je poleg naravnih lepot Škotske znal vtkati tudi bistvo in navade otoških škotskih ljudi. • njihovim bolj robatim, a zato tea bolj prisrčnim humorjem. Pri tem mu Je bil seveda v veliko ©noro is pomoč snemalec Gordon Dines, e igralcih pa »mo že prej govorili, du omenimo še posebej izvrstno igro Paula Douglasa v vlogi Ameriku Ml str a Marshalla.

Ä\S»,-
m
ftr. m — Ä növkmbsa UM = 7 SLOVEHSn P0E0SE7SLEC ] s!r. 8
ÄL1 JODYC P° knjigi M. Kinnan Rawlingsove — i&še Muster
Sporočamo žalostno vest, đa nas Je zapustil v 81. letu starosti ljubljeni tnož, dragi oče, stan oče, brat, tast, svale ln strm
IVAN HABJAN blvSl gostilničar in posestnik Pogreb bo danes, 18. nov. 1954 ob 14.30. url Izpred hiše žalosti v Šmarju pri Jelšah.
Žalujoči: žena Marija, otroci Marica, Janko, Vinko, Franci, Maksi, Ivanka, zet, Stanko, snahe Ivanka, Fani, Marija, vnuki tn ostalo sorodstvo.
ZäHVfilE
436.
Zgodaj zjutraj je potisnil čoln v vodo In
cclvesla! na odprto jezero. Nameril se je proti kraju, koder je sinoči videl pluti ladjo. Ko pa je zapustil rečno ustje, ga je zajel močan veter. Upiral se je v čoln, da ga Jody ni mogel držati v pravi smeri. Valovi so vse bolj naraščali in i: ivešče tleskali ob njegovo trhlo barko. Na s rednjem koncu je začela vdirati voda. Jody i je prestrašeno oziral. Breg je bil že daleč za njim, pred njim pa se je jezero razprostiralo v neskončnost. Obrnil je čoln in se poskusil vrniti. A tok ga je odgnal k bregu daleč od esija.
437.
Trepetal je od napora in strahu, vendar n! izgubil upanja. Držal se bo pač obale in prej ali slej pride do tja, kjer reka spet zapušča jezero. Toda tako se je njegova pot brez konca in kraja vijugala ob neštetih zalivih in polotokih. Glodajoči občutek v želodcu pa je bil čedalje neznosnejši. Zdaj je spoznaval, kaj je glad, njegove ostre zobe, ki trgajo drobovje kakor volčji. Zdaj je tudi razumel materino skrb: »Pozimi bomo morali vsi stradati.« A nikjer nikogar, ki bi ga poprosil jesti!
438.
Od sončne pripeke ga je obšla slabost, a izbruhati ni mogel ničesar razen vode, ki jo je pil zmeraj spet. Proti večeru se je na bregu prikazala koča in poln vedrega upanja je zavil tja. Bila je zapuščena. Kakor sestradana žival je prebrskal in prevokljal vse kote. Nazadnje je v starem loncu našel prgišče zatohle moke. Pomešal jo je z vodo in požrešno posrebal surovi močnik. Nekoliko je vendarle zalegel. Nato se je ves mrzličen in izčrpan odpravil k počitku. Koča je bila kar dobro zavetje in postlal si je s starimi cunjami. Pogreznil se je v težke in divje sanje.
Uprava za ceste ODO Gorica
obvešča, da je cesta IH. reda, št. 1060, v odseku Predmeja—Lokavec zarili poškodbe do nadaljnega zaprta. — Promet se preusmeri n a cesto Pr edme j a—Col—A j dov-ščina—Lokovec.
KOLEDAR
Petek, 19. novembra:
Liza
.9. novembra leta 1828 je umrl r. Dunaju skladatelj Franz
i.aiToert.
*
'a današnji dan leta 1927 je •- ..:i v političnem pregnanstvu Pulkavi na Nižjeavstrijskem a:elj Franc Maseij-Podlimbar-
. i.
*
19. novembra 1944 Je bil maršal : .:o razglašen za narodnega he-
Centrala Narodne banke se Je
preselila iz dosedanjih prostorov a Cankarjevi ul. 18 v nove pro-- oi e na Titovo 1 in lb. Teieion-<e številke:	generalni direktor
'-G30, pomočnik dr. Linhart Božo -8S3, pomočnik Grilec Konrad -008, sekretar 21-303, oddelek za r.alize in ekonom, proučav. 23-157, organizacijska direkcija 21-078, Služba za koordinacijo dela s
kreditnimi podjetji 21-078, direkcija za kratk. kredit. 21-165, rekcija za kredit, zadr. in kmetij st. 20-979, direkcija dolgoročnih kreditov in fondov 21-490, direkcija plačilnega prometa z inoz. 21-054, direkcija DE 23-203, direkcija za Izvrševanje proračunov preko hišne centrale 23-321 int. 54, direkcija računovodstva 20-151, Devizno obračunsko mesto 23-057, devizna direkcija 23-053, direkcija
Je
specialno čistilo za kuhinjo čisti vse!
Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka »MARKIČ—SPLIT«
trezora 21-750. devizna likvidatura |n, ege^ih odlianih sadnih so-
23-373, ekonomsko tehn. služba
20-693.
Podjetje »AUTOTRANS« Reka obvešča koristnike avtobusne vožnje, da se od 21. XI. 1954 do nadaljnjega ukinja nedeljska proga Keka—Ljubljana ln obratno. — Prevoz na progi Reka—Ljubljana ostane še nadalje vsak delovni dan po dosedanjem voznem redu.
Narodno banko FLRJ, podružnico 601 Ljubljana, ki se je preselila iz Titove ul. 1 na Cankar-
kov. — Zahtevajte Jih povsod!
Kadar kupujete kamilice, kumino, janež, lovor vedno zahtevajte originalne zavitke z znamko »Go-sad»!
»JELA. specialna sol ra kopanje ne sme manjkati nobeni kopeli. »JELA. sol osvežuje, krepi živce in kot prerojen sl po uporabi »JELA« kopalne soli.
Štedilnik očiščen s KROMOVIM PRAHOM Je kakor poliran. Tudi ne rjavi tako hitro, tl prihrani
Jevo ul. 18, kličite odslej preko ogromno dela, zato zahtevaj kro-hlšne centrale, ki ima številke od mov. prašek.
3-321 do 23-325.
Gnitje krompirja preprečuje KROSAN. Ze 1 kg KROSANa konzervira 300 kg krompirja. Dobi
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE — LJUBLJANA Mestni dom
SOBOTA, 20. nov. ob 20: Splcar — Piši: »Naj bo stara al pa mlada«, spevoigra, red B., vstopnice so v pnulajl.
NEDELJA, 21. nov. ob 16.: Splcar — Piši: »Naj bo stara ali pa mlada«, spevoigra, izven.
Ob 20.: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska Igra z godbo, petjem ln plesom, izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje, tel. št. 32-860.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota, 20. nov. ob 14: — za učiteljstvo kranjskega okraja ln Izven: Hans Tiemeyer: Mladost pred sodiščem.
Nedelja, 21. nov. o 16: — Izven in za podeželje: Albert Husson: Srečna črta.
Četrtek. 25. nov. ob 18: — Red C in Izven — Albert Husson: Srečna črta.
Petek, 26. nov. ob 20: Red B ln Izven — Albert Husson: Srečna črta.
Sobota, 27. nov. ob 20: Telovadna akademija TVD Partizan Kranj v počastitev proslave Dneva republike.
E 0IIC E E T1
Koncert nagrajencev s I. nagrado v Monakovem in Ženevi — Cvetke Součkove in Dušana Popoviča — bo drevi od 20.15 v Filharmoniji. Vstopnice so Še na razpolago, abonenti in študenti imajo popust. Na koncert odličnin mladih umetnikov opozarjamo.
Slovenska filharmonija sporoča, da bo njen naslednji simfonični koncert (rdeči abonma) v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.15. uri. — Dirigent: Boris Papandopulo, solist: Jelka Suhadolnik-Zalokarjeva. Spored:	Papandopulo, Preludij;
Ravel, klavirski koncert; Čajkovski, 6. simfonija. Preostale vstopnice v prodaji pri dnevni blagajni Slovenske filharmonije od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Prav tam je tudi koncertni list št. 2.
PREDAtriNVA
V Mladinski univerzi v Kranju predava danes ob 19 Miro Destovnik: »O atomski energiji«. Na zanimivo predavanje, ki bo v fizikalni dvorani I. gimnazije mladino opozarjamol
Še	nekaj... <0* j
se v drogerijah, semenarnah, za- Nedelja, 28. nov. ob 18: — Izven
dragah itd. Lepo darilo
je Eau de cologne
Smrtna nesreča zaradi
nepremišljenosti
Na cesti med Javorjem in Crno 4e hotel lesni manipulant pri kme-t'sxi zadrugi v Crni, Martin Sie-r.ensek, skočiti na vozeči avtomo-■ :. Ta nepremišljenost ga je sta-!:3. življenje. Pri skoku je padel in c oil hude telesne poškodbe, kalivim je podlegel v bolnišnici.
Vlom v šempetrsko kavarno
Neznani vlomilec je 8. novembra ponoči vlomil v kavarno v Šempetru pri Gorici in iz nezaklenjenega predala točilne mize odnesel 4; 290 dinarjev. Morda bodo v kavarni odslej naprej zaklepali predale v katerih je denar, oziroma r.e bodo več shranjevali v njih ‘ Xo visokih zneskov.
Spet zaradi prehitre vožnje
in vinjenosti
Dne 9. t. m. ae je zgodaj zjutraj pripetila na cesti Ivanove!— Pamovci v murskosoboškem okra-huda prometna nezgoda. Iz smeri Ivanovci je vozil z veliko hitrostjo traktor znamke »Steyer« vinjen voznik A. G. Na ovinku pri Arje vi jami ni zmanjšal hi-fosti, zaradi česar je s traktorjem zavozil v obcestni breg in se prevrnil. Pri nezgodi ni bilo človeških žrtev, le ha vozilu je bilo za 50-CVC0 dinarjev škode. Nezgode je spet kriva prekomerna hitro3t in vinjenost.
Požar v Sprincu
Pred dnevi je zgorelo stanovanjsko poslopje Martina Kovačiča na Sprincu v ljutomerskem okraju. Ogenj je nastal zaradi slabih dr.en.nih naprav in v bližini dimnika ležečih lahko vnetljivih predmetov. Škode še niso ocenili. Pogorelčeva družina je dokaj siromašna, zato se je Socialistična zveza v tem kraju odločila, da bo organizirala nabiralno akcijo in Ji tako pomagala.
Pokvarjena živila Je prodajal
V Kopra so predali javnemu tožilstvu 44-letnega natakarja 2. K. iz Ankarana, ker je iz zaboja za odpadke vzel 3 kg pokvarjenih jeter ln jih prodal gostilni »Bratstvo« v Kopru. Tej gostilni je pretekli teden prodal tudi več kilogramov drobovine, ki je bila po živinozdravniku izločena kot neužitna, kar je K. dobro vedeL
Tudi svoji nevesti
ni prizanesel
Sredi poletja 1950 leta je prišel ▼ Ljubljano Lojze Krajačič, kamor ga je iz domačega kraja Jurovčka pri Čakovcu gnala želja po avanturizmu. V Ljubljani je našel službo, t kateri pa ni dolgo ostal. Bolj kakor del<- mu je dišalo lagodno življenje Ob ueki priložnosti se je seznanil z dekletom njegove «ta rosti, ki ji je znal tako laskavo dvoriti, cta je kmalu pridobil njeno naklonjeno>t. Njegovim lepim besedam je dekle verjelo in kmalu sta »klenila. da se bosta združila v »rečnem zakonu. V juliju 1953. leta
Je kakor po navadi s sladkimi bese-;ami prišel k dekletu in ga naprosil, naj mu da 30.000 din, da si to kupil obleko in vse, kar potrebuje za poroko. Ker dekle ni imela denarja, vzela p oso
Za zahvalo, ker ga je materialno podpirala, jo je Krajačič nekajkrat celo pretepel in jo laže poškodoval.
Krajačičevemu nagnjenju do tujega denarja ni bilo ustreženo s 30.000 din. Preden je izginil iz Ljubljane, je marljivo iskal še drugih žrtev, pri čemer se je posluževal raznih sleparij. Od svojih žrtev si je izposojal dcnai z izgovorom, da ga bo vrnil takoj, ko dobi plačo. Nekaj časa je bil zaposlen pri Zadružnih mlekarnah v Ljubljani, od koder je kmalu izginil in odnesel dežni plašč, last podjetja. S plaščem vred so izginili tudi gumijasti škornji.
Njegovim potem je sledil tudi Krajačičev prijatelj Leopold Stariha, s katerim sta bila nekaj dni zaposlena pri podjetju »Tehnika«. Nekaj noči sta prenočevala v delavskem naselju v Svetosavski ulici, kjer sta dobila kompletno posteljnino in odeje. 2e po nekaj dneh sta izginila, z njima vred pa je izginila tudi posteljnina. Stariha je nelcemu uslužbencu Zadružne mlekarne ukradel tudi dežni plašč, v katerem ga je ta uslužbenec našel oblečenega v parku. Da bi odvrnil sum od ^ sebe, se je izgovarjal, da mu je plašč dal njegov prijatelj Krajačič. Naj bo kakor koli že, oba prijatelja se bosta v kratkem znašla pred sodiščem, kjer bosta prejela tako kazen, kakor jo zaslužita.
Podjetjem svetujemo, da takim »muham enodnevnicam« posvete več pozornosti in tako preprečijo gmotno škodo, ki jo taki ljudje v številnih primerih povzročajo. Viva
ÄC SflliVEül
GLEBSLISČE
DRAMA — LJUBLJANA
Petek, 19. nov. ob 15.30: Goldoni: Laznik. Abonma red Petek H popoldanski.
Ob 20: Goldoni: Lažnik. Abonma
red C.
Sobota, 20. nov. ob 20: Goldoni: Laznik. Izven in za podeželje. Nedelja, 21. nov. ob 20: Goldoni: Lažnik. Izven ln za podeželje.
OPERA
Petek, 19. nov. zaprto.
Sobota, 20. nov. ob 19.30: Musorg-ski: Soročinski sejem. Abonma red E.
Nedelja, 21. nov. ob 19.30: Verdi: Rigoletto. Izven ln za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Petek, 19. nov. ob 20: Christopher Fry Gospa ne bo zgorela. Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji.
(Thomas-Franek Trefalt).
Sobota. 20. nov. ob 20: Mira Mihelič. Zlati oktober. Izven. Nedelja, 21 nov. ob 15: I. Can-kar-dT. F. Smerdu, Martin Kačur. Izven. Popoldanska predstava.
Ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven.
ln za podeželje — Albert Husson: Srečna črta.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 20. nov. ob 19.30: Deval: Kotiček Igračk. Konec pred 22.
Nedelja, 21. nov. ob 15: Deval: Kotiček Igračk. Konec pred 18. Zveze z vlaki ugodne. Zadnjič.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 20. nov. ob 20: Erdkln-Roussin-Gray: Lepa Helena ali veselje do življenja. Premierski abonma ln izven.
Nedelja, 21. nov. ob 15.30: Erskin-Roussan-Gray: Lepa. Helena ali veselje do živ’jj enj a. Abonma red nedelja in Izven.
Torek, 23. nov. ob 20; ErSkin-Roussin-Cray: Lepa Helena ali veselje do življenja. Abonma red torek ln Izven.
Četrtek, 25. nov. ob 20: ErskLn-Roussin-Gray: Lepa Helena ali veselje do življenja. Abonma red četrtek ln izvem
Petek, 26. nov. ob 15: Luigi Pirandello: Sest oseb išče avtorja, n. šolski abonma.
Sobota, 27. nov. ob 20: Erskin-Roussin-Gray: Lepa Helena ali veselje do življenja. Abonma red sobota (delavski) ln Izven.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Sobota, 20. nov. ob 20: Hans Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Premiera. Režija Hinko Košak k. g.
i
:
»metalurgija'
TEHNIČNA RADNJA ZA PROMET ČELIKA NA VELIKO, SLAVONSKI BROD
obvešča vse svoje odjemalce, da zaradi inventure ne izdaja materiala v času
od 18. do 31. decembra 1954
pričal jo eeval
obro'
o je nagovoril, da je irllo v Narodni banki. Pre-e, da bo po poroki pla->ke po 5000 din na mesec. Dekle mu je res izročilo denar in čakalo na ženina. Potem, ko je dobil denar, je namreč izginil in ßa ni bilo nikjer najti. Za najneček je odnesel še aktovko dekletovega očeta.
V tem času bo opravljala prodajo, ki jo **o realizirata po inventuri, t. j. v januarju 1955. i
Prosimo svoje komitente, da si pravočasno naročijo potreben material ter se priporočamo.
RSBI0
Dnevni spored za petek
Poročila: 5.05, 6.00, 7.0«, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) vmes ob 6.30 Tržni pregled 6.35 Venček koroških pesmi, 7.10 Jutranji orkestralni spored 7.3o Gospodinjski nasveti 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame 11.00 Radijski koledar 11.05 Glasbena medigra 11.15 Cicibanom — dober dan! Zgodba o veverici Rjavki 11.30 Orkestralni spored; Morton Gould: Latinskoameriška s'imfonietta, Aram Haeaturjan: Trije plesi iz baleta »Gajane« 12.00 Kmetijski nasveti 12.10 Slovenske narodne pesmi v priredbi .Franceta Marolta 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame 13.00 Na straži: Domovina ena sama 13.15 za vsakogar nekaj
14.00	Za pionirje — K. Capek: Ptič-
ja pravljica 14.20 Opoldanski koncert, Svetomir Nastasijevič: Sedem srbskih plesov. Cenda Šedlbauer: Lirična suita, Georgiu Ene-sco:	Rumur.ska rapsodija 15.15
Lahka glasba 1530 Glasbeni razgledi 15.45 G. Rossini — O. Respighi: Fantastična prodajalna 16.10 Utrinki lz literature — Heinrich Heine: Šolske skrbi 16.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Popoldanski simfonični koncert 18.00 Družinski pogovori: Ing. Marijana Čuček: O mehanizaciji domov 18.10 Poje Zenski ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta 18.30 Iz kolektivov za kolektive: Kidričevo pred svojim velikim dnevom 18.45 15 minut z Avgustom Stankom
19.00	Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.15 »Prireditelji slovenskih narodnih pesmi pred mikrofonom« 21.00 Oddaja o morju In pomorščakih 21. 30 Plesna ln zabavna glasba 22.15 —23.00 Iz sodobne simfonične glasbe, Igor Stravinski: Koncert za violino in orkester. Peter Konjevič: Koštana, simfonični triptihon 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu
, 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
UMRLI
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, tast ln brat
IVAN SNOJ
železniški upokojenec in posestnik v Lescah.
Pogreb bo danes, 19. nov. ob
15 30. uri na leškem pokopališču.
Žalujoči: sin Franc z družino, brata Andrej ln Anton ter ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo, da je umrla naša ljuba mama, babica, sestra, tašča
CILKA TAJNIK, roj. KLOPČIČ
Pogreb bo danes, 19. XI.. 1954, ob 15. url tzpred križišča v Kranju.
Žalujoči: otroci Bojan ln Saša, vnuka Dušan,. Jure, Braco, brat Ing. Ivan Klopčič, snaha Mica ln ostalo sorodstvo.
Kranj, 17. novembra 1954.
V starosti 78 let je do-trpela naša zlata mama, babica, prababica
Ivana češenj
roj. Prsnk
Pogreb drage mame bo v soboto, 20. novembra ob 9. uri.
Žalujoči: sinovi, hčere, snahe, zet, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Vsem, ki ste spremili našega dragega moža ln ateka
IGNACA PUCKO
na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter z nami sočustvovali. iskrena hvala. Posebna zahvala družini Bobnjar.
Žalujoča žena Frančiška ln hčerka Marija.
Veržej, 16. XL 1954.
MALI OGLUŠI
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO z daljšo prakso išče Mizarsko podjetje Grosuplje.	18765-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA takoj sprejmem. Šentvid 79 nad Ljubljano.	19005-1
NEMŠČINO IN ANGLEŠČINO poučujem hitro in praktično Naslov v ogl. odd.	19066-2
ŠTEDILNIK, železen ln otroška stajica z vložkom naprodaj. Naslov v ogl. odd.	19002-4
OPREMLJENO SOBO zamenjam za prazno, tudi v okolici. Naslov v ogl. odd.	19084-9
OBRATOVNI KNJIGOVODJA išče mesto. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	19021-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — ki zna tudi kuhati, sprejme manjša družina. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »L december«.
190S8-1
DVA KLJUČAVNIČARSKA POMOČNIKA z znanjem avtogen-slkega alt električnega varjenja sprejme takoj: Kuk Ivan, Ljubljana, Titova 35.	lSCSl-1
MLAJŠI BRIVSKI POMOČNIK — išče zaposlitev. Nastop takoj. Mravlja, Jahačev prelaz 1, Kkanj.	19984-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA, samostojnega, za veliko delo sprejmem. Ponudbe pod »Stalno« v ogl. odd.	19016-1
KUHINJSKO OPRAVO, novo, moderno, prodam za 36.000. Zaloška 6, poleg Splošne bolnišnice.
19951-4
SVINJE, zelje, fižol, vino in žgance kupite na debelo pr! »Zrna-Jevac«, Novi Sad, filiala Ljubljana, Celovška 95, tel. 32-742.
19843-4
KUPIMO stružnico na posamičen pogon do 1500 mm in rezkata! stroj (frezmaštno) na posamičen pogon. — Ponudbe poslati na Strojno podjetje, Škofja Loka.
19064-5
RADIO, nov ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Inozemski«.	19917-5
PIANINO vzamem takoj v najem. Ponudbe pod »Planino« v ogl. odd.	19020-8
POŠTENEGA NAJDITELJA prosim, da vrne zlato uro, M sem jo izgubila od Kongresnega trga do realke, proti nagradi. Prosene, Prešernova 24.	19988-1«
OSAMLJENA GOSPODINJA z malim posestvom Išče za skupno goqpodinjsvo upokojenca od ■ 60 do 65 let. Prešnik Lucija, Drešlnja vas 48, Petrovče.
19060-11
FARMACEVTSKO POMOČNICO ln več bolničarje sprejmemo takoj. PTejemlkl po uredbi in tarifnem pravilniku. Celotna oskrba samskih oseb v zavodu. Prošnje z življenjepisom sprejema Zdravilišče Valdoltra pri Kopru.	19035-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — po možnosti z lastnim stanovanjem iščem. Naslov v ogl. oddelku.	190271
SPREJMEMO samostojnega referenta, veTzSran v agencijskih poslih ima prednost. Trgoagen-dja, Ljubljana, Trubarjeva 17.
19033-1
ZLATO ZA ZOBE (8 gr) v ploščici, plinski bojler in lisičji plašč za veliko postavo prodam. Naslov v ogl. odd.	18047-4
ŠIVALNI STROJ »SINGER«, po-grezljiv, prodam. Naslov v ogl. odd.	18012-4
OSEBNI AVTO, 7-sedežnl, znamke »Fcvrd A A«, y obnovljenem stanju ugodno prodamo. Lahko se uporablja tudi kot poltovor-no vozilo Podjetje »Avtoobno-va«, Maribor. Mlinska ul. 13.
»UNION«: angl. barvni film »Melba«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
»KOMUNA«: premiera francoskega filma »Lepotice noči«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ia 21. — Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ter od 14 dalje.
»SLOGA«; angl. Bim »Itaggüe«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 29. Ob 10 je matineja francoskega filma »Lepotice noči«. — Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 9.30—II ter od 15 dalje.
»SOCA«: slov.-nem. film »Greh«. Tednik. Predstave ob 16, 18 la 20. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 15 dalje. »SISKA«: franc, film »Umor« v glavni vlogi Fernandel. Brez tednika. Ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«: belgijski film »Banket tihotapcev« ln tednik. Predstavi ob 18 in 20. Oh 16 slovenski film »Kekec«. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
DOM »JLA«:	amer. film »Grad
iluzija«, ob 18 in 20. »LITOSTROJ«: francoski film »prekleti«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
VEVČE: ameriški film »Makao«. DOM2ALE:	nemški film »Sre*
lažno bije«, ob 20.
JARŠE »IND UPLATI«:	ameriški
film »Proti vsem zastavam«. BLED: ameriški film »Klovn«, ob 20.
CEUE »UNION«: franc, film »Zlata čelada«. Ob 18 ln 20.
CELJE »DOM«:	Italijanski film
»Nevesti se mudi«. Ob 18.15 ln 29.15.
NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »Zdravica New On» leansu«.
KRANJ »STORŽIČ«: ameriški film »Rimske počitnice«, ob 16, 18 ia 20.
JESENICE »RADIO«; ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«:	francoski
film »Plačilo za strah«, ob 19.
Železen ŠTEDILNIK, prenosen, dobro ohranjen ln otroški voziček, globok, poseben model, ugodno prodam. Gerbičeva 7.
19019-4
NEMŠKE OVČARJE predam. Sto-žice 222 (novo naselje). 19014-4 PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kupi državni obrtni mojster Pičman Lovro. Ilirska 15. 19023-5 KUPIM NABE (blakovske) z osmi za gumi-voz na 5 lukenj, rez-dalje med Suknjami ISO mm. srednji izrez obroča 110 mm. Vzamem tudi kompletna kolesa.-Ponudbe poslat!: Zupančič Ivan, Zg. Hotič pri Litiji.	19045-5
Štirisobno stanovanje v vili, v najbolj zdravem dela Ljubljane, zamenjam za tresob-no v Beogradu. Ponudbe v ogL odd. pod »Hitro«.	1S041-9
IZGUBIL SE JE lovski terijer Berr.bi. Najditelj naj proti nagradi sporoči:	Spolar, telefon
21-811.	19022-10
POZABLJENA AKTOVKA n* kamniškem vlaku 17. nov. s* dobi: Dobaj, Duplica 36.
19029-lf
Kruta smrt nam je iztrgala v starosti 81 let našo ljubo mamo, staro mamo
Morijo Vidic
Pogreb drage pokojnice bo danes, 19. XI. 1954, ob 15. uri na pokopališču v j IdrijL
Žalujoči:	otroci Pepi,
Franci, Ivi, Stanko, snahe, vnuki in ostalo sorodstvo.
LOVSKA DRUŽINA RAKITNA sporoča vsem lovskim tovarišem žalostno vest, da je danes umrl
di. Vladimir Ravnikar
Nepozabnega starešino in iskrenega lovskega tovariša, ki je v našem lovišču gojil in lovil skoraj 50 let, ohranimo v častnem spominu.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1954.
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je dne 18. novembra 1954 v 63 letu starosti za vedno zatisnil svoje izmučene oči naš nepozabni mož. oče
FILIP SLABE
vlakovodja drž. žel. v pokoju.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto. 20. novembra ob 15. uri na rogozntškem pokopališču v Ptuju.
Žalujoči: žena. sin. hčerka, svak
in ostalo sorodstvo.
Nenadoma nas je zapustila ljubljena mamica in žena
LEQP0LDINÄ SLÄPSAK
iz Boštanja.
Pogreb bo danes, 13. novembra ob 18. url na pokopališču v Boštanju.
Žalujoči: mož lože, sin Boris ter ostalo sorodstvo.
• •JI •**•* ••**•• •#••»• •••••—•« «•»••••
St. 271 — 19. NOVEMBRA 1954
Adenauer zavrnil zahtevo
opozicije
za takojšnjo razpravo o konferenci štirih o združitvi Nemčije
Bcnn, 18. nov. (Tanjug). Za-hcdnonemški socialdemokrati so danes ponovno zahtevali četverne razgovore o združitvi Nemčije. To zahtevo je predložila opozicija v pismeni peticiji, ki jo je poslala Bundestagu in v kateri poziva vlado, naj predloži zahodnim silam sprejem sovjetske note od 23. oktobra in sklicanje četverne konference o združitvi Nemčije. Istočasno so socialni demokrati zahtevali, naj to peticijo stavijo na dnevni red jutrišnje seje Bundestaga z dodatkom, da bi vlada povedala svoje stališče v obliki deklaracije. Socialni demokrati so zahtevali, naj se četverni razgovori ne omejijo le na združitev Nemčije. marveč tudi na vključitev združene Nemčije v varnostni sistem v okviru OZN.
Četverni razgovori naj bi omogočili, po mnenju socialdemokratov, načelno rešitev vseh problemov glede združitve Nem-
čije, nakar bi bilo mogoče sklicati splošno evropsko konferenco o sistemu kolektivne varnosti, kot so to predložili Sovjeti.
Takoj potem, ko je Adenauer peticijo sprejel, je sklical nujno sejo vlade in predstavnikov koalicijskih strank. Vlada je na seji zavrnila socialdemokratsko zahtevo, naj bi na dnevni red Bundestaga postavili peticijo opozicije. S tem je odklonila tudi zahtevo glede objave zunanjepolitične deklaracije in razprave o zunanji politiki in možnostih začetka razgovorov o združitvi Nemčije pred ratifikacijo pariških sporazumov.
V krogih opazovalcev komentirajo socialdemokratsko peticijo f-ot resen izstop ne le parlamentarne opozicije, marveč tudi tistih sil v Zahodni Nemčiji, ki smatrajo, da bo vladina politika otežila združitev Nemčije. Zunanjepolitično ofenzivo socialnih demokratov spravljajo poleg tega v zvezo s predstoječimi volitvami
v pokrajinske skupščine v Hesse-nu in Bavarski, na katere bo šla opozicija z geslom, da vodijo Adenauer in njegovi zavezniki v vladi politiko, ki je nasprotna zahtevam nemškega ljudstva za združitev.
Dograjena tovarna kisika v Slavonskem Brodu
Slav. Brod, 18. nov. Tovarna strojev, lokomotiv in mostov »D j uro Djakovič« je končala te dni izgradnjo tovarne za proizvodnjo kisika. Izgradnja je stala okoli 20 milijonov dinarjev. Dnevna proizvodnja bo dosegla 700 kubičnih metrov kisika. S proizvodnjo bo začela tovarna še ta mesec.
Kaj je Mendes povedal Eisenhoweriu
britanski parlament sprejel pariške soorazume
London, 18. nov. (r). V nadaljevanju razprave v britanskem Spcdnjev-ii demu je obrambni minister McMilan dejal, da v pariških in londonskih sporazumih ni zajeto vprašanje, ali katera koli vlada lahko pošilja zvezni nemški republiki atomsko in teivno-nukle-arno orožje in da morajo o tem vlade šele razpravljati, ko se bo to vprašanje po-javilo. Nato je pojasnil, zakaj je nujno, da Nemčija da svoj prispevek obramb; Zahodne Evrope. Dejal je, da bi se število sovjetskih oboroženih sil v izpostavljenih področjih lahko v 30 dneh zvišalo na nad 100 divizij, skupno z oboroženimi silami vzhodnoevropskih držav pa na kakih 400 divizij. Upoštevajoč to dejstvo, je po besedah McMilana očitno, da so 12 nemSkih divizij in pomožne pomorske enote življenjske važnosti. Aneurin Bevan, ki se ne strinja z uradno politiko laburistične stranke glede ponovne oborožitve Nemčije, pa je oporekal stališču McMilana. Dejal je, da se bo po formiranju 12 nemških divizij ponovno začelo tek-mova-nije s Sovjetsko zvezo v oborožitvi. Pred tem pa je ministrski predsednik Churchill v odgovoru na vprašanje glede razgovorov s sovjetsko vlado izjavil: ^Po ratifikaciji londonskih in pariških sporazumov bomo z veseljem sprejeli nadalinje zboljšanje razumevanja s sovjetsko vlado.«
London, 19. nov. (AFP). Spodnji dom je sprejel sinoči z 264 : 4 glasovi resolucijo, s katero odobrava pariške sporazume. Večina laburističnih poslancev se je glasovanja vzdržalo.
WASHINGTON, 18. nov. (AP). Tukajšnji diplomatski krogi poudarjajo, da je Mendes-France med svojim obiskom Eisenho-werju prepričal predsednika ZDA, da Francija ni za politiko popuščanja Sovjetski zvezi, marveč za dinamično politiko, k: bi omogočila Zahodu prevzeti od Moskve politično pobudo. Eisenhower in Mendčs sta po-
Sporazum o felahih
PARIZ, 18. nov. (AFP). Po sestanku ministra za vprašanja Tunisa in Maroka Christiana Fouche-ta s pTedsednilicwn tuniške vlade Tahar Ben Amarijem in tremi tuniškimi ministri so objavili danes popoldne sporočilo, da so v načelu dosegli sporazum o pogojih, pod katerimi bosta francoska in tuniška vlada sodelovali pri reševanju vprašanja felahov. Sporočilo dodaja, da je minisit-er Fouchet g>o tem razgovoru poklical francoskega generalnega rezidenta v Tunisu na razgovore v Pariz, da bi z njim proučil ukrepe za izvajanje doseženega sporazuma.
love besedilo resolucije
sedmih držav o izkeriš Čanju atomske energije v miroljubne namene
New Xork, 18. nov. (AFP). Ameriški predstavnik v OZN Cabot Lodge je predložil danes političnemu odboru popravljeno besedilo resolucije 7 držav o mednarodnem sodelovanju pri izkoriščanju atomske energije v miroljubne namene. Lodge, ki se je predhodno v imeu 7 držav razgovarjal tudi s sovjetskim predstavnikom Višinskim, je izrazil prepričanje, da bo to besedilo sprejemljivo za vse države in da bo na osnovi te resolucije
udan se zavzema za Nagiba
KARTUM, 18. nov. (Reuter). Štirje predstavniki proegiptov-ske sudanske nacionalne unije (vladna stranka) so danes odpotovali z letalom v Kairo, kjer bodo zahtevali od egiptovske vlade, da očuva življenje in svobodo bivšega predsednika republike Nagiba.
Sklep ob odhodu te misije so sprejeli sinoči na seji izvršnega odbora nacionalne unije, na ka-
Anarhija v juž. Vietnamu
Pariz, 19. nov. (Reuter). Francoski socialistični poslanec Pi-neau, ki se je nedavno vrnil iz Indokine, kjer je vodil parlamentarno delegacijo, je izjavil, da vlada v južnem Vietnamu popolnoma anarhija. Dejal je, da je po razdelitvi Vietnama dezertiralo iz južnokorejske vojske, ki šteje 150.000 vojakov, 35 tisoč vojakov, ostanek pa je porazdeljen na nasprotujoče se sekte, ki se med seboj borijo za oblast.
teri so celih 7 ur razpravljali o novem položaju v Egiptu. Po seji so poslali prebivalstvu Sudana poseben apel, naj ostane mirno. Na čelu delegacije, ki potuje v Kairo, je podpredsednik nacionalne unije in minister za javna dela Muredin.
ATENE, 18. nov. (Tanjug). Uradni predstavniki so sporočili, da so odložili objavo poTcčila o gr-äfxo-netnäkih gospodarskih razgovorih, ki jih vodi te dni nemški minister za gospodarstvo Erhardt. Kot se je moglo zvedeti, menda še ni razčiščeno vprašanje gospodarskih poslov, ki bi bili v Grčiji poverjeni nemškemu podjetju »Telefunken«. ,
Novi rektor beograjske univerze
Beograd, 18. nov. (Tanjug). Za rektorja beograjske univerze so izvolili danes profesorja veterinarske fakultete dr. Ilijo Djuri-čiča, ki je dobil 247 glasov. Profesor Djuričič je bil prvič izvoljen za rektorja te univerze pred nekaj leti.
mednarodna agencija ustanovljena v drugi polovici prihodnjega leta.
Resolucija poudarja, da se razgovori še vedno nadaljujejo in da bo čimprej mogoče ustanovljena agencija za atomsko energijo. Vse članice OZN bodo o teh razgovorih obveščane. Dalje pravi resolucija, da bo najpozneje avgusta 1955 mednarodna konferenca znanstvenikov, ki se bavijo z vprašanji atomske energije in da bodo na njo povabljene vse članice OZN, kakor tudi države — članice spe-aliziranih agencij. Na koncu izraža resolucija upanje, da bo OZN aktivno podpirala napore, da bi atomska energija služila samo dobrobiti človeštva in zboljšanju njegovega načina življenja.
K predlogu spremenjenega besedila „ resolucije je Višinski predložil amandma z zahtevo, naj bi na konferenco o izkoriščanju atomske energije povabili vse države brez ozira na to, ali so članice OZN ali ne. Višinski je v tej zvezi izjavil, da bi bilo treba omogočiti znanstvenikom vseh držav sveta sodelovanje na taki konferenci in apeliral na delegate, naj to zahtevo sprejmejo. Kot je znano, je 7 držav podpisnic resolucije ta sovjetski amandma odklonilo.
Na predlog indijskega delegata Krišne Menona je politični odbor sklenil nadaljevati jutri debato o mednarodnem sodelovanju za izkoriščanje atomske e-nergije in nato glasovati o resoluciji 7 zahodnih držav. Krišna Menon je svoj predlog utemeljil s tem, da bi odgoditev omogočila azijskim in afriškim državam, da o predloženi resoluciji iznesejo svoje mnenje.
svetila največ razgovora odnosom med Vzhodom in Zahodom. Po mnenju Mendes-Francea, kot ga je izrazil Eisenhowerju, bi politika koeksistence lahko uspela, če bi bile zahodne države čimbolj čvrsto združene v svoji politiki in bi dale popolno prednost programu za povečanje življenjskega standarda.
'SMUČKE V OSNO VIME SOLE
-sa i
Z0RÄN POLIČ, predsednik »Partizana«, Zveze za telesno vzgojo Slovenije
Ne samo o posledicah, tudi o vzrokih moramo govoriti (7)
Razveseljivo je dejstvo, da je pričel dnevni tisk posvečati mnogo več pozornosti osnovnim problemom telesne vzgoje. S tem prestaja
»Slovenskem poročevalcu«, _ ki pričenja z obravnavanjem smučanja in bo prav gotovo v nadaljevanju sistematično seznanjala našo jav-
" judsl
nost' tudi z ^vsemi drugimi panogami sporta, partizanskih
GOZDNI TEK SMUČARJEV
Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo 21. t. m. medklubski gozdni tek smučarjev v Ljubljani, in sicer:
za članc-tekače na 4.000 m, za vse ostale discipline članov, članic, mladincev im mladink na 1S00 m.
Start bo ob 10. uri na letnem telovadišča v Tivoliju, prijave se sprejemajo do 9.30 ure v slačilnici Narodnega dema. Zbor sodnikov ob 9.30 uri na telovadišču.
Vabljeni vsi tekmovalci, ki se pripravljajo na smučarsko sezono!
*
Disciplinsko sodišče NZJ je kaznovalo igralca Tucakoviča in Skaro, oba člana Zenice, s tremi oziroma dvema mesecema prepovedi igranja zaradi nešportnega vedenja proti
pravice«* * o delu pokal Ljudske pravice.
Toda eno stvar vendarle pogrešam v teh člankili, zaradi česar tudi smatram, da vsi tovariši, ki so se oglasili v zvezi s problemi smučanja, govore bolj o posledicah, kakor pa o osnovnih vzrokih za tako stanje. Poudarjam pa, da se sicer s pisci strinjam, ker če hočemo stvarno stanje spremeniti, je to mogoče le z največjo materialno pomočjo gospodarskih, političnih in družbenih organizacij. Toda če hočemo res učinkovito razpravljati o stanju v vseh panogah telesne vzgoje in to stanje tudi spremeniti, ne smemo govoriti o njem kot vzrokn težav, ki jih imamo pri uveljavljanju množične in sistematične telesne vzgoje, temveč resnično le kot o posledici vzroka, ki je nekje drugje.
Osnovni vzrok za slabo materialno stanje v skoraj vseh panogah telesne vzgoje je v samem odnosn do telesne vzgoje, je v pogledih prosvetnih. zdravstvenih, gospodarskih in političnih organov na vlogo telesne vzgoje v življenju naših ljudi.
Kakor koli" stvari zasučemo, Je popolnoma očito, da ima v naših Šolah
TELESNA VZGOJA PODREJENO VLOGO.
Niti ni odrejenih dovolj ur zanjo, prosvetni organi so vse premalo odločni v zahtevah za vzgojo novih vaditeljskih kadrov. za ureditev vadbenih prostorov (predvsem igrišč in telovadišč) in za sistematično povezovanje telesne vzgoje s predmeti, ki širijo duhovno obzorje.
Mnogo govorimo o preventivnih merah v zdravstvu: nov zakon o socialnem zavarovanju celo upošteva posebne podpore za te namene. In vendar se v vseh teh merah nikjer ne poudarja najmočnejša preventivna mera, to je telesna vzgoja. Ne-
ter pisanje »Ljudske
nasprotnim igralcem. Oba kaznovana verjetno ^je, kako^ so pogledi odgo-sta se pregrešila proti nogometnim	L ~A 1 l' ~	~~
pravilom na tekmi med Odredom in Zenico dne 31. oktobra v Ljubljani.
Crvena zvezda iz Beograda je bila povabljena na 40-dnevno turnejo po državah Južne Amerike. Zvezda no odigrala 12 tekem v Argentini, Čilu, Urugvaju in Braziliji, Beograjčani gnedo na pot 14. decembra.
vornih zdravstvenih organov usmerjeni mimo tega vprašanja, čeprav bi lahko s svojim poznavanjem vloge telesne vzgoje (šolske, partizanske in športne) za zdravje človeka največ prispevali za njeno nveljav-ljanje.
Danes že uradno objavljamo statistike o nesrečah v podjetjih, analiziramo storilnost dela in podvza-
društvih, povezano s tekmovanjem za
memo vrsto ukrepov, da bi dvignili proizvodnjo, pa najsi bo to s pomočjo normiranja delovnega učinka, z udeležbo na dobičku in pod. Pri vsem tem pa odgovorni gospodarski organi pozabljajo, da dvig storilnosti ni odvisen samo od materialne vzpodbude, da se nesreče ne dajo zmanjšati s tem. da v vseh večjih podjetjih organiziramo ambulante in pod., temveč da je za vse to potrebna večja telesna sposobnost, odgovornost, spretnost, hiter refleks itd. Vse to lahko da v veliki meri pravilno ^ izvajana telesna vzgoja. Zato tudi ponovno ugotavljamo, da je, kolikor se tiče telesne vzgoje (partizanske in športne), novo v graditvi socializma prav to, da šport ne more biti
NITI PRIVILEGIJ NITI ZABAVA samo posameznikov, temveč je nujna potreba vsakega državljana, ki hoče v procesu graditve čim aktivneje sodelovati.
Pa tudi v političnem pogledu ne moremo prezirati vloge telesne vzgoje. V urah redne partizanske vadbe, v 'vadbi posameznih športnih panog se «edno zbira večje število mladine. Ne bilo bi pravilno izkoristiti to Difiložnost za razne dolge govore -in razlage, toda prav gotovo za tisto politično vzgojo, ki jo dajemo z zgledom, razgovorom med delom, opozorili na važne probleme in dogodke, z ustvarjanjem zaupnih
Erijateljskih stikov itd., pa tudi z orbo zoper razne klubaške, šovinistične in drage prostaške izpade.
To je le skromen prikaz negativnih ali vsaj slabih odnosov do telesne vzgoje.
Zaman govorimo o slabih materialnih pogojih dela. zaman zahtevamo sredstva za nabavo orodij in drugih telovadnih naprav, dokler bo tako govorjenje vzbujalo
KOT PONI2NA PROŠNJA in bodo imeli darovalci občutek, da so dali društvu ali klubu miloščino, s katero so se jih enkrat za vselej otresli. Zato tudi prošnje za materialno pomoč niso niti edina, niti osnovna pot po kateri naj se odgovorni organi in organizacije bore za razvoj telesne vzgoje.
Kdo ie poraročif
ali je to Športna morala? — zastopniki papir-niCarja iz VEVČ so DALI NERESNIČNE podatke
Zveza za drsanje In hokej na ledu Slovenije nam Je v zvezi z nedavnim člankom, za katerega so dali pobudo hokejski igralci Papirničarja iz Vevč, poslala obširno pojasnilo z ugotovitvijo, da kritika o poteku nedavnega plenuma ni v ničemer osnovana. Kakor zatrjuje zveza — in najmanj je povoda, da bi dvomili o resničnosti teh podatkov — so bili vsi delegati do podrobnosti seznanjeni s predlogi, ki so bili obravnavani glede bodočega načina prvenstvenega tekmovanja in so slednjič tudi pristali na spremembo, kakršna je bila sprejeta.
Iz podrobnosti, ki jih navaja pojasnilo se da razbrati nedvoumno, da so člani papirničarja (naš informator je bil Ivan Grum z Domžalske ceste) prikazali ta potek popolnoma po svoje in v znamenju neke borbe »elitne Ljubljane proti malim klubom«. Njihova trditev, da se jim godi krivica, ki naj bi jo bila zakrivila zveza, je torej popolnoma iz trte izvita in ni vredna pravih športnikov! Vse tako kaže, da so naši športniki samo preveč vneti pristaši svojih lastnih društev, pri čemer gazijo celo pravila najosnovnejše dostojnosti in zagovarjajo svoje namere in ambicije celo z neresničnimi podatki. Ko najodločnejše obsojamo takšen postopek, najsi prihaja iz tabora velikih ali »malih«, naglašamo obenem, da bomo v bodoče glede objavljanja takih in podobnih poročil uporabljali najstrožja merila.
bi bil ta predlog lahko nepravičen, na kar so bili vsi navzoči opozorjeni, vendar je šel predlog na glasovanje in je bil sprejet s tremi glasovi proti dvema (z glasom Papirničarja). 2reb je bil muhav in je bil prav Papimičar izžreban v skupino, katere si je najmanj želel____1
Takšen je bil resničen potek tega plenuma, toda še tamkaj je bilo dovolj časa, da bi se bil eden od treh članov Papirničarja oglasil in povedal svoje mnenje. Sedaj šele, ko so spoznali težave in neprilike, v katere so zabredli, so spravili v javnost neutemeljeni očitek, češ da se jim godi krivica po krivdi zveze, pri čemer jih ne moti niti potvarjanje resnice.
Zveza mora Žal ugotoviti, da take neutemeljene kritike — sejejo samo razdor, ki nikakor ne koristi procvitu nobene športne panoge in niti ne hokeja na ledu.
Osnovna bitka je bitka za uveljavljanje telesne vzgoje kot sestavnega elementa vzgoje mladine, kot močnega zdravstvenega, gospodarskega in političnega činitelja, ki mu gre socialistični skupnosti še vse drugačno mesto kakor ga ima pa danes pri nas.
Samo razčiščeni pogledi na vlogo telesne vzgoje, pravilno uveljavljanje te vloge in zdrava propaganda za tako telesno vzgojo, bodo preprečili vse nezdrave pojave, ki danes hromijo naše delo, ki omogočajo delo negativnim, večkrat naši stvarnosti celo sovražnim elementom, ki dopuščajo zdravemu športu tuje klubaške in šovinistične izpade.
^ Pa ne samo to. razčiščen je vprašanja telesne vzgoje in priznanje njene koristnosti v prosvetno-vzgoj-zdravstvenem, gospodarskem in političnem pogledu, bo nujno vodilo tudi do priznanja, da je treba vse materialne potrebe, ki jih nakazuje telesnovzgojno delo. pokrivati v skladu z možnostmi, ki jih ima naše gospodarstvo.
Postalo bo mnogo jasnejše, da vzgoja kadrov ni samo stvar posameznih družbenih organizacij, da je za smuči in razna druga orodja potrebno odrediti tudi družbena sredstva,^ da igrišča, telovadišča in telovadnice niso samo stvar nekaj članov in društvenih funkcionarjev.
Da bo imela telesna vzgoja takšno vlogo, moramo onraviti še ogromno propagandnega dela, moramo prepričevati, moramo seznanjati delavske svete, občinske odbore, okrajne skupščine, prosvetne in zdravstvene or-gane itd., itd. Predvsem pa moramo z načinom svojega dela in z rezultati tega dela dokazati, da se bodo sredstva vložena v telesno vzgoina deinvpocf v najbližji bodočnosti bogato vračala.
Mislim, da je v vsem nakazanem osnovni problem sedanjega stanja v telesni vzgoji in fr»di na i«nl!dnejša pot za dosego večjih nspehov.
Plenum upravnega odbora AZJ
L. 1955 Balija : Jugoslavija v Ljubljani
Nedavno se je v Beogradu sestal razširjeni plenum upravnega odbora Atletske zveze Jugoslavije, na katerem je bilo sklenjeno med drugim, da bo način moštvenega tekmovanja za državno prvenstvo v prihodnji sezoni ostal nespremenjen. V finalu državnega ekipnega prvenstva za moške, ki bo sredi septembra v Celju, bo tudi tek na 3.000 m z ovirami.
Razen finala državnega ekipnega prvenstva, ki bo v"-Celju, bo v Ljubljani tudi mednarodni dvoboj za moške med Jugoslavijo in Italijo. Državno prvenstvo za posameznike bo konec avgusta v Sarajevu, hkrati pa za članice v Senti. Drugi del državnega prvenstva v štafetah, mnogobojih in maratonu bo l. in 2. oktobra v Subotici. Konec septembra bo v Zagrebu finale državnega ekipnega prvenstva za ženske. Na mednarodnih prvenstvih Zagreba in Beograda (sredi junija) bodo sodelovali najboljši atleti SZ, CSR, Madžarske, Nemčije in Švedske. Računajo, da bo podoben miting z mednarodno udeležbo lahko tudi v Sloveniji. Naša reprezentanca se bo v mednarodni konkurenci merila z Nemčijo v Augsburgu, razen tega pa tudi na balkanskih igrah v Istam-bulu in na dvoboju med balkanskimi in skandinavskimi državami v Atenah. Jugoslovanska ženska reprezentanca bo v Saarbrü-ckenu nastopila v srečanju s Posarjem.
Predlogi potrebujejo še potrditve skupščine AZJ, ki bo februarja 1955 v Beogradu.
Zveza za drsanje in hokej na ledu ugotavlja v svojih izvajanjih med drugim:
Delo naše zveze je bilo vedno usmerjeno k razširjenju in dvigu hokejskega športa na ledu v okviru možnosti in pogojev, ki so nam bili trenutno dani. Tako je' tudi letos koledar zveznih prireditev tako obsežen in bo skoraj v celoti v Ljubljani, da je za izvedbo slovenskega prvenstva ostalo tako malo časa, da je bilo treba tekmovanje po enojnem sistemu na točke spremeniti. Upoštevati je treba namreč, da tudi v državni reprezentanci igra več slovenskih igralcev, katerih klubi bi bili brez njih močno prizadeti. O vsem tem so bili seznanjeni vsi delegati in so to naposled tudi sprevideli ter pristali na spremembo lanskega tekmovalnega sistema.
Zveza je dala nato predlog, naj bi bilo to prvenstvo v dveh skupinah, in sicer tako, da bi v eni skupini tekmovalo prvo, tretje in peto, v drugi pa drugo, četrto in šestoplasirano moštvo. Papirničar iz Vevč je stavil na-
sproten predlog, naj bi ekipi Jesenic in Ljubljane vstopili v državno prvenstvo brez sodelovanja na republiškem prvenstvu, medtem ko bi ostala moštva igrala med seboj po enojnem sistemu za republiško prvenstvo. Ta predlog so ostali delegati odločno zavrnili, ker bi bili s tem moštvi Jesenic in Ljubljane v prednosti.
Zveza je predložila za tem, naj bi za prvenstvo igral vsak z vsakim, toda v treh etapah po turnirskem načinu. Ta predlog je bil izglasovan s tremi glasovi proti dvema. Ko se je plenum lotil žrebanja, se je ugotovilo, da bi bilo tako mogoče odigrati samo I. kolo in bi morali klubi dalje igrati posamezne tekme, za kar bi bilo treba še več prostih terminov.
Delegat Papirničarja tov. Bezlaj je stavil potem naslednji kompromisni predlog:	»Jesenice
in Ljubljana naj bosta nosilca dveh skupin, ostali člani skupin pa naj bodo izžrebani. Potem pa naj bo, kakor bo!«
Zveza se je zavedala tega, da
MADŽARSKI NOGOMETNI PRVAK HONVEĐ je predvčerajšnjim gostoval v prijateljski tekmi proti Partizanu v Beogradu in izgubil z 2:3 (2:l). Domače moštvo je v tej igri prekosilo samo sebe in zasluženo zmagalo. Njegova udarna moč se Je pokazala posebno v drugi polovici tekme, ko so se morali Madžari samo braniti. Strelci golov so bili Valok in Antič za P., ter Kocsls in Mahos za H. Sodil je pred 50.000 gledalci Matančič. (Slika kaže Valoka pred madžarskimi vrati, kjer je imel reprezentativni vratar Grosics polne roke dela.)
Visoko onstran okenskega okvira pa je mirno plavala luna.
Ko se je prebudil, je po prasketanju ognja v peči spoznal, da je bila madame Loubet že tu! Prišla je — in spet odšla. Tišina je bila spričo njene nejevolje kar grozljiva. Zunaj je po okenskih šipah curela zoprna sodra. Še en puščoben zimski dan.
Oprezno je premaknil glavo na blazini in uprl pogled v dekle kraj sebe. Spala je, z licem pritisnjenim ob njegovo ramo; ustnice je imela priprte in eno dojko razgaljeno. Navzlic pobarvanim ustnicam in črnim črtam, povlečenim s črtalom po obrvih, ga je spominjala na Clouetove negodne device.1’
Kako spokojno spi! Bržkone bi prav tako dobro spala v vsaki postelji... Pa tudi na slamnjači ali na klopi v parku. Ali pa zvita v klopčič v kaki veži... Saj ji ni prav nič spati kjer koli; navadila se je tavati ponoči po temnih hodnikih in se potepati po cestah brez klobuka in plašča. Naključje jo je za nekaj ur zaneslo sem kakor muhe zapljunkarice, ki zablodijo poleti v at el j č. Še malo in se bo prebudila, se oblekla ter odšla...
Le kam? Sam bog si ga vedi. Tavala bo v dežju, pretaknila vse smrdljive uličice, se skrivala pred policijo in se hranila ob kakem jabolku, ki ga bo izmaknila z ročnega vozička pocestnega prodajalca. Ko bo padel mrak, bo čakala v senci dreves in ponujala neznancem svoje telo za pet, štiri ali celö za tri franke — nemara zgolj za prenočišče, za posteljo, kakor je bila napravila pri njem.
Nemara pa ... nemara ... Ce bi ji plačal, če bi ji dobro plačal... Ne bodi vendar bedak, naj k vragu! Saj je vendar candra, nič drugega kakor neotesana, cenena in neumna candra ... Takšno dekle ti lahko prinese le neprijetnosti...
*’ Clouet, rodbina flajnjsko-francoskLh slikarjev: Jean (15. stol.), njegov sin Jean (1485?—1545) in Frangois (1510?—1572?); pisatelj misli tupo*! edn j ega, slikarja portretov in miniatur. — Op. prev.
Bil je pred slikarskim stojalom, ko se je zdramila.
»Dobro jutro,« ji je voščil s svojega stolčka... »Si dobro spala?«
Sedla je in sklenila roke nad koleni. Z migom glave je vrgla s čela pramenček rumenih las, ki ji je nagajivo silil v oči.
»•maš cigareto?«
Čutil je, da ga vnovič grabi jeza. Zakaj le ne more biti vsaj malce priljudnejša? Pa nič ne de, saj se je bo tako kmalu znebil...
Oddrsal j« k naslonjaču zraven kavča in ji z namerno počasnostjo pomolil tobačnico. »Zdaj bi te pa prosil, da vstaneš. Poldne je že minilo in. čaka me delo.«
»Imaš vžigalico?«
Potegnila je in vdihnila dim.
»Si ti naslikal vse te slike?« Oči so ji krožile po stenah. »Kaj pa počneš z njimi? Jih prodajaš?«
S konico palice je pobral s tal njene culotte in jih vrgel na posteljo. »Obleci si jih in vstani! Rad bi delal.«
Ni se zganila, marveč je še kar naprej kadila.
»M erde!« Pogledala je skozi okno. »Že spet dežuje!s Nikdar še nisem videla toliko dežja.«
Njen dvignjeni obraz se je kopal v sivkasti dnevni svetlobi. Opazil je, da so njene oči lahno svetlorjavo pobarvane in svetlejše, kakor je bil mislil. Na lopaticah in pod pazduhami so se ji črtale ubrane modre sence. Šinilo mu je v glavo, da bi jo zaprosil, naj mu nekoliko pozira, da bi jo lahko skiciral, a se jft obvladal.
»Kaj pa imaš na ghu/i?« je rekla smeje, ko se je obrnila.
Bil je nej^poljen, kc§ ga je zalotila s takim smešnim klobukom, popackanim z barvami. »Moj delovni klobuk,« se je namrščil. »Vanj si brišem čopiče. Imam pač takšno navado.«
»Kaj špasna navatja,*
Znova je začutil, kafeo ves pobledeva.
»Ce ti ni pogodu, ga pač ne glej! Zdaj mi pa napravi uslugo: poberi svoje cape in pojdi! Saj te spodaj ne čaka več Patou. Jaz pa bi rad še kaj naredil.«
»Vidim, da se brž reztogotiš. Kar naprej se zadiraš vame in mi zabičuješ, naj se poberem. Kaj mi mar tvoj klobuk! V njem si pač malce smešen; no, in kaj zato?«
Ošinila ga je nasmejano in spogledljivo.
»Kaj pa je tam?« je vprašala, opazivši stopnice na galerijo.
»Moja soba in kopalnica.«
»Kopalnica!«
Kot bi jo pičilo, je švignila s postelje in stekla po stopnicah navzgor. Slišal jo je, kako je ob pogledu na kopalno kad vzk "’-nila od zadovoljstva.
Planila je k ograji in se sklonila čeznjo.
»Prosim te, lepo te prosim, dovoli mi, da se okopljem!« Njen glas je dobil prizvok cmerave prizadetosti otroka, ki moleduje za igračo. »Skrbno ti bom očistila kad, boš videl.«
Skriven notranji glas ga je svaril: »Odkloni! Naj se obleče in odide!«
»No, če že tako želiš.«
Zdelo se mu je, da so mu te besede kar same spolzele z ust Imel je grozljiv občutek, da se v njem skriva neka neznana volja, neki kljubujoči jaz, ki se izmika vsakršni njegovi kontrolL
»A ne koplji se predolgo!« je osorno dejal. »Priganja me delo.« S palico se je dvignil z naslonjača in se povrnil k stojalu.
Slišal je šumot vode, čofotanje po njej in žvenkljanje napeljave, trenutek zatem pa znake neke motnje, ki jih je spremljal izbruh najbolj prostaških kletvic.
Dekle je vnovič priteklo k ograji galerije: »Pridi, prosiml Neja*r*m zapreti pipice. Voda bo stekla čez.«