SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stev. (n°) 15
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 2 de mayo - 2. maja 2013
na celu
skupnosti
Vlada obravnava reformni program
DANE VREČAR sdb
(Nagovor pri maši za žive in pokojne člane in odbornike društva Zedinjena Slovenija, v nedeljo 28. 4. v slovenski cerkvi Marije Pomagaj)
Jezusova razglasitev Nove zapovedi spada med najbolj slovesne trenutke človeške zgodovine: »Novo zapoved vam dam: ljubite se med seboj!«
Tako doni še danes, slovesno, po dveh tisočletjih. Svet gre naprej krut, krivičen, deljen, sprijen. Toda povečala se je tudi zavest, protest, jasna volja alternative: nesporno hrepenenje po bolj človeškem življenju.
Naša majhna slovenska emigracija v Argentini, njeno malo srce, je že v začetku čutilo vso silo dobre volje, da začne novo, lepše življenje. Upala je proti vsemu pričakovanju, ko je bila ura najtemnejša, preden se je zaželeno zdanilo, in ustanovila Društvo Slovencev, sedaj Zedinjeno Slovenijo. Z njo je zasanjala nemogoče sanje, takrat, ko je bilo najlažje vse popustiti. Tvegala je zmago pred nepremagljivim, ko je bilo na razpolago polno drugih, lažjih možnosti; pa je vsem kljubovala pogumno, preroško, evangeljsko.
Danes doživlja letošnji občni zbor. Darujemo pa tudi sveto mašo za vse žive in pokojne člane Zedinjene Slovenije. Ti so nosili težo desetletij in Bog jih ima zapisane v Knjigi življenja. So naša majhna parcela božjega kraljestva.
Zedinjena Slovenija darežljivo in spodbudno nadaljuje pot na čelu skupnosti, ponižna in zedinjena. Dobro ve, »komu je zaupala«: Bogu. Zato je tudi darovala mnogo svojega življenja za življenje skupnosti, zvesta cilju, dosledna, odgovorna, ljubljena. Če bi izgubili prepoznavo in spomin nanjo, bi končali z njeno najbolj dostojanstveno vrednoto, ki jo je imela, jo ima in naj bi jo imela še naprej, saj je zapisana z njenim lastnim trudom, z lastno ljubeznijo.
Zato ji danes v tej naši slovenski cerkvi Marije Pomagaj zagotavljamo naše nesebično sodelovanje; posebno naj bi to storila naša mladina, z veseljem in vso utopijo upanja. Saj jo gledamo kot velik božji dar Slovencem, kot pridobitev, kot dopolnitev, kot toplino.
Ko se je Jezus poslavljal med zadnjo večerjo, je zapustil apostolom novo zapoved ljubezni. Ta naj ga predstavlja, naj bo vernim v tolažbo, vsem pa znamenje, kdo je Jezusov učenec. Ne moremo oceniti zahteve te zapovedi, ne da bi popolnoma dojeli globočino Jezusove ljubezni do nas. »Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi ljubite med seboj!«
Sodelovanje s to slovensko zavezo je tudi znamenje ljubezni zavednega Slovenca.
Svet Slovenskih organizacij
Ministrica Komelova je v torek, 23. aprila 2013, obiskala novi sedež Sveta slovenskih organizacij (SSO) na Koronejski ulici v Trstu, kjer sta jo pozdravila predsednik SS dr. Drago Štoka in generalni konzul RS v Trstu prof. dr. Dimitrij Rupel.
Ministrica je pozdravila novo prostorsko pridobitev SSO, ki bo nedvomno zelo dobro vplivala na delo in prijetno vzdušje sodelavcev.
Nato se je ministrica Tina Komel udeležila seje izvršnega sveta organizacije, kjer je poz-
dravila prisotne člane SSO in predstavnike vključenih organizacij.
Poudarila je, da Urad podpira cilje predstavnikov in organizacij slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Zahvalila se je za dragoceno sodelovanje, viden napredek in izredno delo, ki ga opravljajo za rojake v Italiji. Posebej je pohvalila zgledno bilateralno sodelovanje slovenskih organizacij v Italiji z italijansko manjšino v Sloveniji.
Predsednik Sveta Slovenskih organizacij Drago Štoka je ministrici na seji predstavil delovanje organizacije, ki praznuje 35. obletnico delovanja. Posebej se je dotaknil tudi stanja na medijskem področju, kjer si prizadevajo za izboljšanje finančnega stanja tiskanih in spletnih slovenskih medijev.
Že v začetku prejšnjega tedna je vrh koalicijskih strank razpravljal o konkretnih ukrepih za reševanje javnofinančnih razmer, sanacijo bank, privatizacijo in reševanje gospodarstva. Vsebine pogovorov koalicijski vrh ni razkril. Glede uveljavitve fiskalnega pravila z letom 2015 pa je premierka Alenka Bratušek poslancem pojasnila, da bi to pomenilo drastično znižanje pokojnin, plač, socialnih pravic. Letos bi glede na fiskalno pravilo lahko primanjkljaj znašal 561 milijonov evrov, medtem ko bo zgolj ob nadaljevanju dela prejšnje vlade dosegel 1,8 milijarde. Razkorak v višini 1,2 milijarde bi bilo mogoče ujeti če s 30-odstotnim zmanjšanjem pokojnin in obsega javnega sektorja ter prepolovitvijo transfer-jev posameznikov, je dejala.
Za 25. april je bil napovedan sestanek s parlamentarnim vrhom, na katerem naj bi predstavila simulacijo učinkov fiskalnega pravila, a ga je odpovedala, saj ni bilo mogoče zagotoviti polne udeležbe predstavnikov strank. Predsednik SDS Janez Janša je namreč pojasnil, da se zaradi predkongresnih dejavnosti sestanka ne more udeležiti nihče iz največje opozicijske stranke. Kot nov termin srečanja se omenja 5. maja.
Sicer pa je predsednik SDS Janša na novinarski konferenci - prvi po odhodu z mesta predsednika vlade - poudaril, da se mora nova
vlada za obnovo zaupanja v Slovenijo in izboljšanje trenutnih javnofinančnih razmer jasno zavezati k nadaljevanju začrtane smeri reševanja krize.
Vlada je začela obravnavo osnutka nacionalnega reformnega programa 2013-2014 (NRP). Dokument, ki v ospredje postavlja ukrepe za zagon gospodarstva in konsolidacijo javnih financ, bo skupaj s programom stabilnosti v začetku maja poslala v Bruselj. Pred sprejetjem želi vlada pridobiti še mnenje parlamentarnih strank in socialnih partnerjev. Osnutek NRP med drugim predvideva, da bo zaveza o zapisu fiskalnega pravila v pravni red izpolnjena do konca maja. Med ukrepi za konsolidacijo javnih financ so aktivnosti za zmanjšanje davčnih utaj, vlada pa med drugim ocenjuje, da banke do konca julija potrebujejo 900 milijonov evrov kapitala, za večjo konkurenčnost pa naj bi še letos pristopili k spremembam sistema minimalne plače. Predstavniki sindikatov in delodajalcev z osnutkom nacionalnega reformnega programa 2013-2014 niso zadovoljni. Kot so poudarili, niso v dokumentu videli nič novega.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki uvaja nadzor računskega sodišča nad poslovanjem holdinga in njegovih odvisnih družb. Zavrnil pa je predloga klasi-
fikacije državnih naložb in smernic upravljanja naložb, ki ju je predlagala Janševa vlada. Vlada je napovedala čimprejšnjo pripravo novih podlag za delovanje holdinga, oba dokumenta pa si želi obravnavati skupaj s predlogom strategije za upravljanje naložb.
V okviru intenzivnih pogajanj so predstavniki vlade sindikatom javnega sektorja predstavili pribli-ževalni predlog za znižanje mase plač in drugih izdatkov za javne uslužbence. Ta ne vsebuje več predlogov znižanja dodatkov za neugoden delovni čas in stalnost, pač pa znižanje regresa za malico ter zamrznitev kolektivnega pokojninskega zavarovanja ter znižanje razmerij med plačnimi razredi.
Slovenija je bila na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke zaradi ugibanj o nujnosti mednarodne pomoči bistveno bolj v ospredju kot doslej. Minister za finance Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Markom Kranjcem sta mednarodnim finančnikom zagotavljala, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne pomoči za rešitev finančnih in gospodarskih težav, s katerimi se sooča. Direktorica IMF Christine Lagarde je opozorila, da so glede Slovenije ključna dejstva, ne pa govorice, načela nove vlade pa po njeni oceni niso slaba.
Pesnica upora, upanja in ljubezni
Ljubka Šorli je dobila svoje mesto na tako imenovani aleji spomenikov v Novi Gorici. Doprsni kip, ki ga je blagoslovil upokojeni koprski škof Metod Pirih, so postavili tik ob njenem možu, učitelju in skladatelju Lojzetu Bratužu. Kot je v imenu pobudnika postavitve dejala predsednica Slavističnega društva Nova Gorica Ernesta Dejak Furlan, se je ne samo Nova Gorica ampak vsa Slovenija dostojno poklonila Ljubki
Šorli, ki nam je lahko vsem zgled v svoji pokončnosti.
Doprsni kip Ljubke Šorli je prvi kip kake ženske na tej ulici. Tako se je pridružila pomembnim imenom Ivanu Trinku, Simonu Gregorčiču, Alojzu Gradniku, Edvardu Rusjanu in braniteljem slovenske samostojnosti.
Ljubka Šorli je pisala liriko, značilno za obdobje med obema svetovnima vojnama, tematsko se je navezovala na domače okolje. Odraščala je v narodnem in kulturnem okolju: sodelovala je z mladimi v kulturnih in posvetnih organizacijah, v župniji nadomeščala organista ter vodila dekliški zbor. Spoznala je Lojzeta Bratuža, učitelja, zborovodjo, skladatelja, s katerim se je jeseni leta 1933 poročila, leta 1937 pa je umrl v goriških zaporih zaradi fašističnega mučenja. Tudi Šorlijevo so zaradi narodnega delovanja in zvez z družino Premrl aretirali. Na to je spomnila tudi govorni-
ca mag. Marija Mercina. Dejala je, da so jo leta 1943 fašisti aretirali in odtrgali od otrok. Več mesecev so jo zasliševali v zloglasnem tržaškem zaporu ter jo po številnih mučenjih in zasliševanjih zaprli v taborišču Zdravščina. »Njen odgovor mučiteljem je izklesan na spominski plošči Zdravščinega taborišča: Skozi trpljenje nas žlahtni usoda, ena misel je, en klic, svoboda!«
Da je pesnica, rojena v Tolminu, s svojim delom in življenjem pustila neizbrisen pečat na Goriškem, je spomnil tudi upokojeni koprski škof Metod Pirih, ki je blagoslovil doprsni kip, delo akademske kiparke Milene Braniselj iz Cerknice. V nagovoru je povedal, da je pred 20. leti vodil pogrebni obred Ljubke Šorli in blagoslovil tudi spominsko ploščo na njeni rojstni hiši v Tolminu.
Spomenik je odkrila hčerka pesnice Lojzka Bra-tuž, ki se je nato sku-
paj z vsemi prisotnimi
udeležila odprtja razstave z naslovom »Uporno sem viharjem kljubovala« v galeriji Frnaža. Razstavo, na kateri je moč prebrati številna pisma, ki jih je napisala in tudi dobila, med njimi je pismo kardinala Alojzija Ambrožiča pa tudi odlikovanje papeža Janeza Pavla II., je pripravila Melanija Kerševan.
Na slovesnosti ob odkritju spomenika so z izbrano besedo in pesmijo sodelovali Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice, Dekliški pevski zbor Kapela, Otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice in Nataša Konc Lorenzutti, ki je povezovala nastopajoče z umetniško interpretacijo pesmi Ljubke Šorli.
Zamenjali so Dežmana
V torek, 23. sprila, je burno odjeknila novica, da je minister za kulturo Uroš Grilc začel vladni postopek razrešitve direktorja Arhiva Republike Slovenije Jožeta Dež-mana.
Kot vršilca dolžnosti je predlagal dozdajšnjega direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana Bojana Cvelfarja.
Cvelfarja naj bi na položaju kot vršilec dolžnosti nadomestil Dragan Matič, ki je pred De-žmanom opravljal delo direktorja Arhiva RS.
Proti dani
napove-zame-
njavi so protestirali v Zboru za republiko. Po njihovem mnenju namreč menjava pomeni »prvovrstno ideološko materijo«, saj odpira vprašanja razumevanja preteklosti in poprave krivic. Ob tem so spomnili na zavezo nove vlade, da ne bo odpirala ideoloških tem. Predsednika republike Boruta Pahorja in pre-mierko Alenko Bratušek so pozvali, naj nastopita proti napovedani kadrovski zamenjavi. Zamenjava Dežmana bo po prepričanju predsednika Zbora za republiko Lovra Štur-ma in sopodpisnikov poziva »odprla polje za nov ideološki spopad, ki mu ni videti konca«. Na ministrstvu za kulturo so v torek za STA pojasnili, da je minister Dežmanovo razrešitev predlagal na podlagi 83. člena zakona o javnih uslužbencih, v okviru katerega lahko vlada v enem letu od nastopa funkcije razreši predstojnika organa v sestavi ministrstva.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Najnovejša laž osvojevalcev zgodovine
Bližajo se nam komunistični prazniki. V našem koncu se bo začelo s tekom v čast vosovskih morilskih trojic ob Ljubljanski žici. Potem bomo imeli uradno spominjanje na dogodek, ki ga ni bilo 27. aprila. Vse se bo zaključilo s prvomajskimi pivskimi orgijami od katerih se moramo potem odpočiti z dela prostim dnevom 2. maja. Onesnaženje našega prostora s totalitarnimi simboli bo popolna, vse-pričujoča in vsiljiva (videli bomo tudi okupacijo osamosvojitvene proslave s simboli zatiranja!). Sporočilo »mi smo zmagali« bo spet močno, vseprisotno. Jugonostalgija, ki ni nič drugega kakor žalovanje za časi, ko so bili »ta lepi«, »ta dobri« in »ta pridni«, bo obračala želodec vsakemu, ki si je želel samostojno in svobodno Slovenijo. Čas, ko april prehaja v maj, je čas, ko se najbolj pokaže, od kod smo prišli in kam nas hoče kontinuiteta spet peljati. To je čas, ko se razklanost, ki jo je v naš narod s krvjo zapisala KPS (Komunistična partija Slovenije), znova zaboli do dna srca. Razdelitev na »naše« in »vaše« bo spet popolna, namerna in žaljiva. To je čas, ko znova zvemo, da so besede sprava, sožitje, spoštovanje, poteptane v čast revoluciji in njenim pridobitvam. V tem vzdušju, ko narod čaka, da ti dnevi preprosto minejo, množica pa se vdaja pijančevanju in praznovanju, se bodo spet množično videle triglavke z rdečo zvezdo pod njo pa naše narodne barve. Že nekaj let smo priče najnovejši preobrazbi partizanstva. Priče smo reinterpretaciji zgodovinskih dejstev. Priče smo novi laži.
PREOBRAZBA P ARTIZANSTVA
Partizanstvo je čuden pojav. Ne le, da je zaradi spleta svetovnih dogovorov v Sloveniji zmagalo, temveč si je tudi prisvojilo vso oblast. KPS je zlorabila vsakega, ki se je zbiral pod njenim okriljem, da je izvedla krvavo in brezbožno revolucijo, ki je v Sloveniji terjala nepredstavljivo število žrtev. Če pomislimo, da je pri nas umrlo manj kot 1000 nemških okupatorjev, zaradi partizanov pa smo izgubili več kot 40.000 najboljših Slovencev (talcev, vaških stražarjev, domobrancev, doma umorjenih, ipd.), spoznamo, kako je 9. maja 1945 nastopil čas terorja, ki so ga v tipično levi maniri poimenovali »čas svobode«, v resnici pa je bil to čas, ko si moral biti tiho ali pa si izginil v gozdu, Hudi jami ali Kočevskem rogu... Ljudje so dobro razumeli sporočilo in strah je mnogim ostal v kosteh do današnjih dni. V petih desetletjih oblasti in pranja možganov v šolah, tovarnah, javnih medijih, gostilnah, se je uveljavilo to gibanje kot alfa in omega vseh družbenih
pojavov. Z »borčevsko penzijo« pa so revolucionarne oblasti kupili borce in njihove družine, njihovo lojalnost in njihov molk.
Partizanstvo je tudi večno »mlad« pojav. Pri nas se med borce štejejo ljudje, ki so se komaj rodili. Privilegiji, ki so osebni, se prenašajo iz roda v rod. Namesto, da bi vsako leto imeli manj borcev kakor zahteva naravni red, so čedalje mlajši in nič manj zagrizeni in nestrpni kakor takrat, ko so padali streli, ki so pobijali naše narodne voditelje. Čas nam ne prinaša olajšanja pred tem pojavom, rak se širi in širi in zastruplja naše medsebojne odnose, kakor jih od zdaj že davnega l. 1941. Denar, ki ga država »vlaga« v ta zakrnel in v preteklost zagledan pojav, bi zadostoval za rešitev več kot polovice krize in nikjer ne bi bilo nobene škode.
REINTERPRETACIJA ZGODOVINSKIH DEJSTVEV
Beseda revolucija je kratkoma-lo izginila iz njihovega besednjaka. Ostaja le nek fantom, ki mu pravijo NOB. Človek, ki se z resnicoljubnostjo loti študija zgodovinskih dejstev in se ne ozira na spomine pozabljivih borcev, hitro spozna, da je bilo bolj malo boja proti okupatorju in veliko revolucije. Dejstva pričajo in govorijo, da ima prav tisti, ki trdi, da je bila revolucija pod krinko NOB-ja in nič drugega. Drugače mislečim očitajo revizionizem, ko se trudijo poiskati resnico o naši zgodovini in razumeti partizansko boljševištično krvoločnost, sami pa so najhujši revizionisti in si sproti izmišljajo nove in nove interpretacije preteklosti.
Dogodkom iznajdejo nov pomen, ki ga z medijskim zvočnikom in šolsko močjo uveljavijo v javnosti. Pozabijo, kar hočejo pozabiti in jih nadomestijo z novimi spomini, ki so čista izmišljotina. Obenem pa ne dovolijo nobene kritične distance ali problematiziranja partizanskega pojava. Zahtevajo, da sprejmemo za sveto resnico in dogmo, kar pravijo, da so zmagali, da so bili na pravi strani ... Pri tem pa pozabljajo, da zmaga ne pomeni isto kakor »imeti prav«, da so bili na »pravi« (zmagovalni) strani silno malo časa, saj so kmalu pokazali svojo privrženost totalitarizmu in se s tem postavili na napačno stran, kajti totalitarna stran je vedno napačna stran, pa še izgubila je povrhu, saj živimo v svobodni demokraciji in ne več pod Titovo zvezdo. Proti Hitlerju so se borili mnogi in raznoliki. Takoj, ko je bil uničen skupen sovražnik, se je z vso silo pokazalo, kaj kdo je in sta se svobodni Zahod in v komunizmu zasužnjeni Vzhod postavila na nasprotna bregova. Zato tudi ta »ar-
gument« nima nobene moči, ampak je le ena od mnogih samoprevar vsakega, ki si na glavo povezne čepico z rdečo zvezdo.
A zgodovina je samo ena. V njej ne more in ne sme biti stavkov, ki se začenjajo s pogojnikom kakor npr. »če partizani ne bi bili zmagali« ipd. Partizani so zmagali, z revolucijo KPS so prišli na oblast, uničili so slovenski značaj, prinesli so strahovlado in totalitarni titoizem in njegove mani-re, povzročili so gospodarski zastoj in moralni razpad družbenega tkiva. Slovenski narod trpi to okupacijo in se bori s to boleznijo že od leta 1941 dalje. Cena borbe za naš obstanek in svobodo je strahotna in vendar boj še traja.
NOVE LAŽI
Po novem nosijo člani borčevskih združenj triglavko z rdečo zvezdo in slovensko trobojnico. Svojo priljubljeno in pristno, staro titovko z rdečo zvezdo so brez težav zamenjali za nekaj povsem izmišljenega in novega (vsak lahko vidi, da so te čepice tudi dejansko nove). Zakaj? Borci so bili najglasnejši med tistimi, ki so se upirali in postavljali pogoje naši samostojnosti. Kdor se hoče spomniti, ve, da je tako. Zakaj torej slovenske narodne barve tam kjer jih nikoli ni bilo? Očitno zato, ker rdeča zvezda postaja to, kar je za demokratični tabor vedno bila: simbol totalitarizma, zatiranja, nesvobode, ločevanja in vsakovrstne diskriminacije in se z njo ne morejo več hvaliti. Zato je potrebna okupacija narodnega duha in prisvojitev zaslug za našo samostojnost. Česa takega pa ne bomo dovolili. Vedno znova bomo ponavljali, da smo prav iz ZB NOB poslušali najbolj goreče zagovarjanje titoistične Jugoslavije, nasprotovanje samostojnosti in demokraciji, ki nam jih je prinesla prav tista Slovenija, ki se je že 1941 uprla KPS in njenim partizanom. Samostojna Slovenija nima nič s komunistično Slovenijo. Zato naj le-ta postane del preteklosti, ki se je lahko sramujemo in se iz njenih grozodejstev lahko učimo česa ne smemo delati, če hočemo mir in spravo, spoštovanje in sožitje med nami.
Nova čepica je najnovejša laž partizanstva. Prepričan sem, da niti ne zadnja. V teh prihodnjih tednih bomo spet priče novim lažem o par-tizanstvu in njihovemu patetičnem paradiranju, zagledanem v preteklost, ko so bili mladi, močni, pijani od krvi demokratičnih Slovencev. Kdor pa je zagledan samo v preteklost je suha veja na družbenem telesu in ga najbolj ogroža čas, oz. prihodnost, ker je njegov čas že nepreklicno minil.
Andrej M. Poznič - Časnik.si
Vlada prestaja precej težke čase. Stvari se zapletajo in vzporedno tečeta uspešna invazija na demokratične ustanove in znatno upadanje ugleda in priljubljenosti. Le nesposobnosti opozicije moremo pripisati dejstvo, da zaenkrat vladi ne preti polom.
Dejstva in skrbi. Od-vzemimo zaenkrat obtožbe in dokaze korupcije in poglejmo le suha dejstva. Celo vladni inštitut za statistike priznava, da domača industrija doživlja že četrto zaporedno trome-sečje padca proizvodnje. Medtem, ko vse sosednje države prepričljivo rastejo, se argentinska industrija nevarno krči. Presežek zunanjetrgovske bilance je marca padel za 49% v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. Torej: bilanca je še vedno pozitivna, a znatno manjša. Kljub zamrznjenju notranje cene rastejo. Posebno je to vidno pri gorivih. Bencin je bil deležen posebnega vladnega dekreta o zamrznjenju (Moreno dixit), a od tedaj cene bolj rastejo kot prej. Nafta Premium se bliža desetim pesom na liter. In naj vlada še tako trdi obratno, ima to precej zveze s ceno dolarja na črnem (sivem, modrem) trgu, Pretekli teden je postavil nov rekord: 9,35 pesov. Vsi strokovnjaki priznavajo, da je cena pretirana; a razlika z uradnim dolarjem dosega že 80%. Gradnja, ki je bila ena izmed lokomotiv domače rasti v preteklih letih je dejansko strmoglavila. V prestolnem mestu so prošnje za gradbena dovoljenja v prvih dveh mesecih padle za 85%. To je posledica klade (cepo) na dolar. Kakšna je posledica tega na področju zaposlenosti je jasno. Le vlada tega ne prizna. Prav tako ne prizna rastoče revščine. Razlika med uradnimi statistikami in privatnimi je grozna. Po podatkih, ki jih je objavila študija katoliške univerze, vlada (INDEC) »prikriva« kar 9 milijonov revnih. Ni čudno, da vladni funkcionarji postanejo nervozni, kadar morajo razlagati stanje v državi. Tak je bil primer gospodarskega ministra. V razgovoru z grško televizijo je vstal in nenadno zaključil intervju, z izjavo da »hoče oditi«, ko so ga vprašali za inflacijo. Spodrsljaj je obšel ves svet in bil predmet norčevanja. Položaj vlado skrbi, a kaže da ne ve, kaj bi naredila.
Pokorno sodstvo. Vladi je končno (predvideno) uspelo, da je po maratonskem zasedanju parlamenta potrdila vseh šest spornih zakonov o reformi sodnega sistema. Ni šlo lahko. Vladna poslanska skupina se je uveljavila, v
nekaterih primerov samo za en glas. Opozicija je obtožila, da glasovanje v več točkah ni bilo v skladu s pravilnikom. Tako opozicijske stranke kot kolegiji odvetnikov in združenja sodnikov so napovedali, da bodo vložili sodne postopke zaradi neustavnosti številnih členov novih zakonov. Čakajo le, da jih vlada objavi v uradnem listu, s čimer pridejo v veljavo. Kakšen bo uspeh teh ukrepov je predvideno: preden bo po dolgih in zapletenih postopkih zadeva prišla v roke Vrhovnega sodišča bo vlada že izvedla vrsto posegov, ki jih novi zakoni dovolijo. Ko pa bo (predvideno) Vrhovno sodišče tem zakonom postavilo ustavno mejo, vlada ne bo upoštevala teh mej in delala naprej po svoje. Predsednici in njenim se je zelo mudilo. Kljub vsem potezam (med temi volilna pravice po 16 letih) jim ankete ne kažejo dobro za prihodnje volitve. Dejansko se je gospa že vdala v usodo, da nikakor ne bo mogla doseči dvotretjinske večine v parlamentu, ki bi dovolila ustavno reformo in možnost ponovne kandidature. V samih vladnih krogih celo dvomijo, da bi lahko ohranila sedanjo večino v parlamentu. V treh odločilnih okrožjih (prestol-no mesto, Cordoba in Santa Fe) se vladi napoveduje poraz. Zanašala se je na milijonske glasove v bue-nosaireškem predmestju. A ankete tam kažejo padec priljubljenosti predsednice (in namena za pozitiven glas) skoraj 10% v zadnjih mesecih. To pa postavlja pod vprašaj tudi izid volitev leta 2015.
Na umiku? Po objavi novih zakonov bo vlada v stanju, da odstavlja in postavlja sodnike po mili volji. Mnogi opazovalci to razlagajo tudi v smislu, da si s tem sedanji volilni krogi zagotovijo milo sodbo, ko bodo obtožbe korupcije, ki iz dneva v dan skoraj nevzdržno rastejo, prišle v odločilno sodno fazo. Dejstvo je, da so potem, ko je časnikar Lanata objavil vrsto obtožb o korupciji v najvišjih vladnih krogih, vprašanje skritih fondov začeli raziskovati tudi drugi mediji, celo v Urugvaju in Venezueli. Ena od švicarskih bank pa je blokirala račun kirčnerističnega podjetnika Baeza, ki naj bi bil slamni mož pokojnega predsednika. Vladni možje slutijo, da bo nekoč konec njihove nadvlade in si hočejo zagotoviti sodno »imuniteto«? Vsekakor je do tistega trenutka pot še dolga. In končni izid je odvisen tudi od zrelosti, ki jo bo odslej naprej kazala politična opozicija.
NAŠ DOM SAN JUSTO
Člansko kosilo, sprejem novih članov in poslovilni koncert
V nedeljo 23. aprila se je v zgornji dvorani Našega doma na članskem kosilu zbrala velika sanhuška družina. To slavje je popestril in se s koncertom tudi poslovil priznani slovenski pevec g. Marjan Zgonc.
Nadja Miklič in Maksi Malovrh sta nas prisrčno pozdravila in nas nato nagovorila: »O dom! Sveta beseda v brezdomstvu tujine. Brod na Oceanu; nam je lepo zapisal dr. Tine Debeljak. Kraj kjer vsak lahko najde svojo domačnost v njem. Dom, kjer se goji lepo slovensko besedo in pesem, kjer se ohranja ljubezen do vere in slovenstva v vseh njegovih oblikah. Dom kjer se spoštuje tudi drago Argentino, ki je tako lepo sprejela vse naše prednike in kjer se rojeva nov slovenski rod.
Danes smo še posebno veseli, ker bo v članstvo Našega doma San Justo pristopila nova in številna skupina mladih kandidatov.«
Predsednica doma je nato pozdravila navzoče in zmolila pred kosilom. Sledilo je okusno kosilo, ki so pripravile žene in matere sanhuškega okraja. Pridno je nam postregla tudi mladina Našega doma.
zahvali smo mu želeli še srečno vrnitev v prelepo Slovenijo, naj bi uspešno nadelje-val in razvijal čudovit talent s katerim ga je obdaroval Vsemogočni in ponesel naše tople pozdrave družini in vsem rojakom onkraj oceana.
V spomin na ta zadnji koncert in v za-
Profesorju... Profesorjem... 10-3-2013
Pred posladkom je sledil kulturni program. Oder je krasila mogočna scena, ki je pripravil naš neutrudni umetnik, g. Tone Oblak, za scenski prostor je poskrbel Klav-dij Selan in sodelavci doma. Slovenski pevec g. Marjan Zgonc, ki je gostoval med Slovenci v Argentini skozi tri tedne, se je še z zadnjim koncertom poslovil od nas. Pevec se je pred nastopom oprostil, da ne more zapeti kot bi hotel, ker je med svojim bivanjem v Buenos Airesu zbolel za hudim bronhitisom. Kljub vsemu je nam poklonil lepe melodije in pesmi vsem v užitek. Predvajal je tudi dva video spota. Med koncertom je ob posebni pesmi poklonil čudovito vrtnico naši gdč. Angelci Klanšek, ki bo kmalu proslavljala svoj visoki življenjski jubilej.
Katera beseda naj se ob tako bogatem, barvitem, veselem koncertu še doda? Beseda prisrčne zahvale g. Marjanu za njegove pesmi, za talent in njegovo prisrčnost. Ostali nam bodo v trajnem spominu. Po
hvalo za njegov obisk se mu je v kratkem nagovoru zahvalila tudi predsednica doma ga. Mici Malavašič Cassullo ter izročila spomin v dar.
A slavja še ni bilo konec!
Po posladku in kavi je sledil sprejem novih članov, skupina mladih, ki so se veselo in navdušeno odločili, da pristopijo članom Našega doma San Justo.
Najprej je tajnica glavnega odbora doma, Veronika Malovrh, prebrala zapisnik kjer je odbor soglasno sprejel nove kandidate za člane doma.
Napovedovalca sta nato poklicala na oder vsakega novega člana posebej. Predsednica doma ob spremstvu podpredsednika Marjana Grilja, tajnice Veronike Malovrh in gospodinje Metke Trpin Zafra je vsakemu izročila diplomo v spomin. Spejetih je bilo devetnajst novih članov. Poleg pergamentov je vsako dekle dobilo vrtnico in fantje obesek za ključe v spomin. Sledila je še skupna slika in čestitka predsednice doma.
Prijetno popoldne smo zaključili z zahvalo vsem, ki so nam na kakršen koli način pripomogli, da je člansko kosilo in gostovanje g. Marjana Zgonca tako lepo uspelo. Zahvalili smo se odboru Našega doma, ki je kot pokrovitelj prevzel nase veliko skrb in organizacijo njegove pevske turneje. Še posebno smo se zahvalili vsem slovenskim domovom, ki so ga tako gostoljubno sprejeli in mu omogočili koncert po njihovih okrajih: Hladnikov dom v Slovenski vasi v Lanusu, Slomškov dom v Ramos Mejiji, Slovenska Pristava v Castelarju in Slovensko planinsko društvo v Bariločah. Zahvalili smo se tudi vsem družinam in posameznikom, ki so nam pomagali pri uresničitvi te uspešne pevske turneje, ter vsem odgovornim za luči in zvok, ki so vseskozi skrbeli za dobro izvedbo koncertov: Matjaž Groznik, Nace Kržišnik, Ignacij Mehle, Erik Oblak, Aleks Puntar, Luka Štrubelj in Matej Urbančič.
Pokramljali smo še v veseli družbi in se zadovoljni vrnili na svoje domove po tako lepem in bogatem prazniku.
m-k
Premlevamo »novico dneva« in se pogovarjamo o preživetih trenutkih kot dijaki SSTRMB.
-Vračanje v preteklost je večkrat boleče, dolgočasno, nehvaležno, indiferentno, ... Danes nam je potrebno, zanimivo in celo prijetno, ker obujamo spomine na profesorja, ki nam je bil blizu: Tine Debeljak.
-Genialen, moderen, globok, moder, edinstven, izreden, »predrzen«, prijazen, ponižen, dobrohoten, vešč ...
-Bil nam je živ most med Slovenijo in Argentino.
-V nekako komplicirani starosti iskanja identitete, nas je s svojo magistralno vednostjo navduševal, bodril naj plavamo v prelivanju in spajanju dveh kultur.
-Ujemali smo odtenke njegovih razmišljanj, poslušali z odprtimi usti njegove razlage pa naj je bilo pri učnih urah, sprehodih ali ob mizi na mladinskih srečanjih.
-»Danes zavestno lahko rečem, da vem, kaj vse mi je nudil, da sem svobodno odraščala in dozorevala v jasnosti identitete«.
-Pričakovali smo njegove učne ure. Strmeli ... Poslušali ...
-Razpiral nam je pahljačo za tiste čase modernih metod, da bi nam odpiral možgane in srce, ter jih obogatil z najrazličnejšimi vednostmi: diapozitive, slike, fotografije, zgodovinske dokumente, literarna dela, knjige, debate, poučne sprehode.
-Gledališča »Yerma«, »Leccion de ana-tomia«, »Rey Edipo«; taborjenja, predavanja, prireditve, zbiranja.
-Iz njegovih ust je vrela umetnost, kultura, zgodovina, literatura, fizika, arhitektura, matematika ... »Humanist vseh znanosti«.
-Sprehajal nas je od najbolj umetniško visokega do najbolj vsakdanjega - zemeljskega.
-Nudil nam je duševno hrano pa tudi prešteval, koliko »criollit« (piškotov) je potrebnih za v Bariloche.
-Priporočal je branje, branje, branje ...
-Upal si je posojati knjige brez strahu, da bi izgubili resnično stremljenje po resnici.
-»Razumela sem, da lahko le s čistostjo zaupanja raziskujem brez predsodkov ...«.
-Tihi pobudnik učenosti, ki osvobaja.
Spoštovani Profesor, dragi Tinček! Hvaležni smo ti za vsako darovano minuto tvojega poslanstva, mi, še tukaj razpršeni po svetu in oni, tam zgoraj, ki so te že sprejeli!
V besedah posvečenih prof. Debeljaku pa naj gre, ob naši okrogli obletnici decembra 2012, izrečena hvaležnost tudi vsem profesorjem in profesoricam SSTRMB. Nenadomestljive so z Vami preživete ure v lepi dobi formacije in dozorevanja!
Sošolke in sošolci Prve RASTi
SKA
»Napoleonov« večer
V soboto, 13. aprila ob 20. uri, se je kar lepo število publike zbralo v dvorani Dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši ob predavanju priznanega strokovnjaka mednarodnega prava - dr. Andreja Finka, pod naslovom: »Ob dvestoletnici Napoleonovega vdora v Rusijo (1812)«.
Kot uvod v to zanimivo predavanje smo najprej poslušali akorde Chaykovski-jeve uverture 1812, ki jo je avtor posvetil ravno temu pomembnemu dogodku ruske zgodovine.
Predavatelj je pričel svoja izvajanja s kratkim pregledom dogodkov po letu 1807, ko je bila ruska vojska v okviru 4. protinapoleonove koalicije premagana v bitki pri Friedlandu. Pogodba po francoski zmagi je dejansko prisilila Rusijo v zavezništvo s Francozi. Na nek način sta nastala dva cesarstva Zahodni v rokah Napoleona in vzhodni pod oblastjo Aleksandra I. Ruska gospodarska kriza je Carja prisilila, da je prelomil sklenjeno pogodbo in zavezništvo. Spričo tega »upora« se Napoleon odloči za hitro »ukrotitev Rusije« z invazijo Velike armade, ki je štela nad 600.000 mož.
Predavatelj je jasno označil vrsto logističnih težav na vojaškem področju: napredovanje na terenu ni bilo tako naglo, kot je bilo načrtovano; oskrba tako velike armade je bila otežkočena in komuniciranje med različnimi vojaškimi korpusi je bilo težavno. Z vsemi temi ovirami je Napoleon pričel že v poletnih mesecih, kaj vse pa ga je pričakovalo na izredno hudo zimo s temperaturami, ki so merile 30 stopinj pod ničlo, vojaštvo pa oblečeno v lahkih poletnih uniformah? Napoleon je žel dve zmagi s številnimi žrtvami na obeh straneh: v Smolensku in v Borodinu. Brez je težav nadaljeval svoje prodiranje proti Moskvi, ki so jo pa ob francoski zasedbi njeni prebivalci zažgali. Napoleon je trmasto vztrajal v svojem na-
črtu in predrzno ostal v požgani Moskvi, v lastni pasti. 9. oktobra mu ni preostalo drugega kot, da je ukazal umik.
Dr. Andrej Fink je orisal vso tragiko umika, ko je, v skrajno neugodnih naravnih razmerah, pokončna drža vojakov popolnoma odpovedala in se je spremenila v grozno vojaško katastrofo in moralni zlom nabornikov. Tragedijo je preživelo komaj 1000 mož. Predavatelj je nato temeljito in potanko analiziral strateški vidik, geopolitični faktor, svetovnonazorski vidik, teleo-loške značilnosti (motivacije) obeh nasprotujočih si taborov. Dr. Fink je tudi razložil kaj bi (po mnenju različnih strokovnjakov) moral storiti Napoleon, da bi se vsa zadeva končala drugače. Tematika tega večera
nam je blizu kot potomcem Slovencev, ki živimo v Argentini. Zaključil je svoje misli s pogledom na posledice Napoleonove invazije v Španijo za Južno Ameriko in vlogo francoske oblasti v Ilirskih provincah do avgusta 1813 ob Napoleonovem porazu v bitki pri Wagramu.
Celotno predavanje je publika sledila s pozornostjo in velikim zanimanjem. Po predavanju so sledila nekatere pripombe in vprašanja s strani publike.
Skrbno pripravljeno predavanje na podlagi številne bibliografije in dr. Finkovih analiz zasluži objavo in ponovitev predavanja v okviru Domov.
k. c.
V nedeljo 14. aprila je bila v Našem domu v San Justo prirejena tekma na 5 km, pod vodstvom prof. Jureta Urbančiča in s pomočjo vse san-
huške mladine. Ta dogodek smo pričeli organizirati že pred nekaj meseci.
Na dan maratona smo se mladi zbrali že zgodaj zjutraj, da bi pripravili prostor ter okrasili kraj z barvastimi zastavami, z obokom, ki je bi tekačem naznanjal kraj pričetka in prihoda, in zanimivimi »inflables« za otroke.
»Maraton 5 k«
sta ga vodila prof. Andrea Lipušček Bonino in prof. Jure Urbančič. Monika Oblak pa je predstavila sponzorje tega športnega srečanja, ki so veliko doprinesli k odličnemu uspehu dejavnosti.
Maraton se je pričel ob 10:30 uri s hojo na 1000 m starejših, katerim je bila namenjena v zahvalo za ves trud in delo.
Po odštetju 3, 2, 1 ... so vsi športniki pričeli s tekom, da bi dosegli cilj in tudi sami sebe premagali. Najbolj trenirani so pretekli progo petih kilometrov, ki se je odvijala po cestah okolice sa-njuškega doma, drugi so to razdaljo enostavno prehodili z namenom, da bi tudi oni uživali ob veseli družbi in zdravem počutju.
Vsak tek-
NADIA MOLEK
movalec je ob prihodu na cilj prejel kolajno v priznanje za trud in spodbudo, da bi se takih srečanj ponovno
Prva nagrada Urada za diplomsko nalogo
udeležil. Preskrbljeno je bilo tudi za vodo in alfajor, da se je vsak lahko okrepčal po napornem gibanju.
Bogu naj gre naša zahvala za prekrasno doživetje tega dne, za zdravje, družbo in prekrasno sončno vreme. Najlepša hvala tudi sponzorjem, organizatorjem, mladini, ki je sodelovala pri pripravi in izvedbi tega programa, ter vsem, ki ste nas podprli in se tega enkratnega dogodka udeležili.
Po žrebanju bogatih prispevkov, dar sponzorjev, in prijateljski zakuski smo zaključili »Maraton 5k Naš dom - San Justo«.
Anika Urbančič
Poročali smo že o diplomskem delu Nadie Molek »Ser esloveno en Argentina. Analisis antro-pologico de las diversas construcciones de eslove-nidad« in o odliki, s katero je bilo to delo ocenjeno na buenosaireški univerzi.
Nadia se je tudi odzvala na XI. Nagradni natečaj Urada za Slovence v zamejstvu in posvetu in v ta namen poslala svoje delo v Slovenijo. Prejela je prvo nagrado.
Urad v okviru svojega natečaja nagrajuje diplomske naloge ter magistrske in doktorske raziskave, povezane s Slovenci in slovenstvom zunaj meja države. Poslana dela preuči skupina strokovnjakov na Uradu in izbere nagrajence.
je, spol, kultura«. Vpisani so študenti iz vsega sveta (Dr. Hladnikovo smo imeli priložnost spoznati lani v okviru predavanj Slovenske kulturne akcije v Slovenski hiši, skupaj z Evo Batisto in Kajo Širok).
Tu velja omeniti dosežek Toneta Mizerita, ki je pred dvema letoma po seji sveta vlade RS za Slovence po svetu ministru dr. Boštjanu Žekšu predlagal, naj se ne sprejemajo naloge le v slovenskem ali angleškem jeziku, temveč tudi v kastiljščini. Predlog je bil sprejet in tako je Nadia lahko poslala svojo nalogo v izvirniku, kakor je bila predstavljena tudi na matični univerzi. Molekino delo pa ni edino, ki je bilo poslano na Urad v španšči-
Za maraton se je prijavilo kar 350 ljudi. Tekačem Našega doma so se pridružili še drugi tekmovalci iz okolice, prijatelji iz drugih slovenskih okrajev ter profesionalni atleti.
Dobiček, ki je bil zbran ob tem dogodku, je namenjen skupini, ki bo letos potovala na svetovno srečanje mladih s Sv. očetom Frančiškom v Rio.
Pod geslom »Skupaj gremo še naprej« se je pričel dogodek. Najprej se je vsak javil pri vpisni mizi, kjer je prejel določeno mu številko. Nato se je na cesti pred vhodom v dom pričelo gibanje za razgretje mišic, ki
Maja t. l. bo potekala slovesna podelitev nagrad, ki se je Nadia žal ne bo mogla udeležiti, ker bo v tem obdobju gostovala na norveški univerzi v Stavan-gerju. Tam bo predavala, na mednarodnem magistrskem študiju Erasmus mun-dus - migracije in medkulturni odnosi - v okviru predmeta sociologinje dr. Mirjam Hladnik, »Migraci-
ni in bilo dobro sprejeto.
V naslednjem koraku bi bilo potrebno razmisliti, kako omogočiti izdajo tega dela v knjižni obliki, saj bi le tako lahko prišlo v roke vsakogar, ki se zanima za to tematiko.
Iskrene čestitke Nadii, skupaj z zahvalo, da na tako visoki ravni predstavlja argentinsko slovenstvo.
Rok Fink
»Lepi spomini, obetajoča pričakovanja«
Pod zgornjim naslovom, ki je označeval vsebino prispevkov abiturientov Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka v letu 2012, je bil natiskan pred potovanjem petošolcev Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka, v domovino svojih prednikov. Ob poslovilnem večeru pred odhodom meseca junija lanskega leta, smo nekateri že imeli priložnost prelistati dragoceno in raznoliko vsebino prispevkov. Almanah pa je uradno predstavila dr. Katica Cukjati na zaključni proslavi tečaja.
V okviru omenjenega naslova nam je RAST XLI dovolila, da smo pogledali v zakladnico njihovih spominov, ki zajemajo kratko obdobje življenja, vendar tista leta, ki so prepojena z življenjskim navdušenjem, veseljem in brezskrbnostjo, ki so značilni za otroštvo in za zgodnjo mladost. Bralce Almanaha so presenetili zlatniki, ki so jih izbrali kot najbolj dragoceni in najbolj zanimivi ter dragi spomini.
Sodoživeli smo utrip enainštirideset src, v katera so se zabeležili različni srečni trenutki. Kako je razveseljujoče in upa polno dejstvo, da so ti pomembni dogodki
ALMANAH ABITURIENTOV 2012
pri večini abiturientov zasidrani v družini, v krogu najljubših sorodnikov in tako opisujejo ljubeznivost in radodarnost babice,
starega očeta in drugih. Pri dekletih se razodeva želja, da bi posnemale v življenju zgled mamice - verne, požrtvovalne, razumevajoče, zveste slovenskim koreninam - eno samo sonce v osrčju družinskega življenja.
Pri fantih, pa prednjači podoba očeta na mestu, kakršno si tudi želijo zase v prihodnosti: odgovornega, pridnega za delo doma in v skupnosti, vedno pripravljenega pomagati, kjer je treba ... in v marsikaterih primerih ga celo opisujejo kot polnega nežnosti. Pri dijakih je bilo tudi odločilno za izbiro poklica skupno delo z očetom. Med načrte je seveda vključena izbira poklica, s katerim se mislijo preživljati in izoblikovati.
Kar pa zasluži posebno omembo je pri mnogih izražena želja, da bi ustvarili lepo, harmonično družino kot je tista, v kateri odraščajo in kateri so globoko hvaležni.
V tem almanahu je sodelovalo s prispevki 36 dijakov iz buenosaireške-ga srednješolskega tečaja; pet prispevkov pa je delo dijakinj iz srednješolskega tečaja v Bariločah. Po običajnih oglasih pa nas abiturienti povabijo,
da jih spremljamo v mislih na potovanju z dnevnikom odhoda, potekom programa obiskov, proslav, doživetij v Sloveniji, na Primorskem, na Koroškem in končno srečno vrnitev v Buenos Aires. Vse vesti o poteku potovanja pa so ilustrirane z lepimi fotografijami.
Na več kot sto straneh teksta nam naši dijaki posredujejo svežino, pristnost, mla-dostnost, iluzije in upanje.
Ilustracije vsakega članka abiturientov rasti XLI. primerno bogatijo tekste, ki jih beremo z zanimanjem, lahkoto in radovednostjo.
Za oblikovanje Almanaha je z velikim estetskim čutom poskrbela Mikaela Podr-žaj.
Osebne fotografije in skupno fotografijo abiturientov na zadnjih platnicah so profesionalno delo fotografa Marka Vom-bergarja. Almanah je tiskalo podjetje Servi-cios graficos Avella.
Lanski almanah abiturientov Rasti XLI je vzbudil veselje in zadovoljstvo nad vsebino in obliko, z željo, da bi srednješolsko obdobje postalo lep spomin in da bi se obetajoča pričakovanja petošolcev 2012 uresničila.
K C
O i //iknrJno orn O nrn HC	A

NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES Velika noč slovenskih rojakov v Bs. As.
Tudi letos so jo praznovali po stari slovenski navadi. Nanjo so se duhovno pripravili na duhovnih obnovah, ki so bile na področju Vel. Buenos Airesa v naslednjih mestih: Berazategui, Florida, Moron, Ramos Mejia, San Justo, San Martin, Slovenska vas v Lanusu, San Miguel in Barrio San Jose. Slovenski obredi velikega tedna so bili na dveh krajih: v novi dvorani v Slovenski hiši v Buenos Airesu in v cerkvi lazaristov Marije Kraljice sveta v Slovenski vasi v Lanusu. Na obrede velikonočnega tedna v Slovenski kapeli v Buenos Airesu so vse dni prihajali tudi rojaki iz ostalih mest Vel. Bs. Airesa in ne samo iz prestolnice, zlasti še k vigilijam pred Vstajenjem in k polnočnici na veliko soboto.
Na veliko soboto so slovenski duhovniki na področju Vel. Buenos Airesa blagoslavljali rojakom velikonočna jedila na 86 krajih.
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Gospodu Andreju Makeku v Palomarju je podarila žena, gospa Polonica, hčerko, ki bo pri krstu dobila ime Cecilija. Srečni družini naše čestitke!
SKUPŠČINA SLOV. SKAVTOV
V Slovenskem domu v San Martinu, kjer je središče Slovenske skavtske zveze, se je vršila v nedeljo, 31. marca skupščina. ...
Nadalje so bili izvoljeni: za načelnico slovenskih skavtinj ga. Ivka Praprotnik, za načelnika slovenskih skavtov Andrej Bodnar, za I. tajnika Janez Zupanc, za II. tajnika Danilo Pipan, za blagajnika Janez Pleško, za gospodarja Janez Pleško, za gospodarja Janez Marinček in Marijan Belak, za skavtskega trgovca Damijan Eker.
VSAK TEDEN ENA
DOMOVINI Jakob Razlag
Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj! Ti prekrasna, ti edina meni si zemeljski raj.
Tuje šege, tuje ljudstvo so prijat'lji, bratje ne, slava le, slovansko čustvo, srce moje veseli.
Prejmi celov zemlja mila, prejmi srce moje v dar. Da bi vedno matka bila, nepozabljena nikdar.
Svobodna Slovenija, 18. aprila 1963 - št. 16
RESUMEN DE ESTA EDICION
LETELI SO BREZPLAČNO
Interna revizija v Adrii Airways je po poročanju Dnevnika razkrila, da naj bi se s pomočjo nekdanjega vodstva s Tadejem Tufkom na čelu okoriščali tudi politiki s svojimi družinskimi člani. Za deset evrov ali celo brezplačno naj bi z Adrio ob politikih in njihovih družinskih članih leteli tudi gospodarstveniki, bankirji, javne osebnosti in recimo manekenke. Nekateri od politikov, ki so z Adrio leteli zelo poceni ali celo zastonj, naj bi bili po poročanju Dnevnika še vedno na pomembnih položajih. Adria Airways, ki jo je država v preteklih letih večkrat dokapitalizirala, je bila v preteklosti vpletena že v številne afere - od več sto tisoč evrov visokih provizij posrednikom za prodajo letalskih vozovnic, ki dela nikoli niso opravljali, do libijskih poslov z nafto, ki kljub visokim stroškom za letalsko družbo nikoli ni prispela do Adrijinih letal.
O TA KRAJNSKA KLOBASA
Slovenija glede zaščite kranjske klobase s sosednjo Hrvaško ni uspela doseči dogovora, ga pa je dosegla z Avstrijo in Nemčijo. »Ministrstvo mora do 24. maja o tem obvestiti Evropsko komisijo, ki se bo ponovno opredelila,« je dejal minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Meni, da bomo doživeli zaščito kranjske klobase, saj pravi, da so argumenti na strani Slovenije. V uradnem listu EU je bil februarja lani objavljen povzetek slovenske vloge za zaščito geografskega porekla kranjske klobase. »Potem smo dobili ugovor Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Ministrstvo je s strokovnimi službami uspelo doseči dogovor z Avstrijo in Nemčijo,« je ob robu izjave za javnost o srečanju z zadružniki v Ljubljani pojasnil minister. S Hrvaško pa še teče »karvavi boj«.
SLABE CESTE
Na slabo stanje cestnega omrežja, ki ga upravlja, že vrsto let opozarja tudi direkcija za ceste, ki se v zadnjih letih spopada s krčenjem sredstev, namenjenim za vlaganja v ceste. Program ocene varnosti cest EuroRAP s katerim so vrednotili stanje cest in jih po zgledu testov avtomobilskega trka označili z od ene do pet zvezdicami, je pokazal, da je polovica od dobrih šest tisoč kilometrov državnih cest v Sloveniji v zelo slabem stanju. Skrb vzbujajoče je, da si je veliko državnega cestnega ožilja zaslužilo samo eno ali dve zvezdici. V Sloveniji se vzdrževanje in gradnja državnih cest ne financirata iz namenskih sredstev, ampak gredo sredstva iz integriranega proračuna. V Direkciji RS za ceste pravijo, da so se sredstva, namenjena vlaganjem v ceste, v zadnjih petih letih zmanjševala in z rebalansi je bilo direkciji v tem obdobju odvzetih več kot 203 milijone evrov. To se na mreži glavnih in regionalnih cest močno pozna, poudarjajo.
PO SVETU
POTRDILI DOGOVOR
Srbski parlament je potrdil dogovor med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov s Kosovom. 173 poslancev je glasovalo za vladno poročilo o poteku dialoga med Beogradom in Prištino pod okriljem Evropske unije, katerega del je tudi dogovor o normalizaciji odnosov, ki sta ga premiera obeh držav parafirala 19. aprila v Bruslju.
ITALIJANSKA VLADA
Nova italijanska vlada pod vodstvom Enrica Lette je prisegla pred predsednikom republike Giorgiem Napoli-tanom. Pred vladno palačo v Rimu je prišlo do streljanja, v katerem sta bila huje ranjena dva policista. Vlada, ki jo bodo sestavljali ministri Lettove levosredinske Demokratske stranke, desnosredinskega Ljudstva svobode Silvia Berlusconija in sredinske stranke dosedanjega tehničnega premierja Maria Montija, je slovesno prisegla pred predsednikom Giorgiem Napolitanom v predsedniški palači na Kvirinalu. Premier Letta je v ponedeljek vlado predstavil tudi pred poslanci v parlamentu in zaprosil za zaupnico. Sicer pa bo glavna naloga 21-članske »velike koalicije« rešitev države iz politične in finančne krize ter ponoven zagon gospodarstva. Med slovesno prisego vlade je pred vladno palačo v Rimu, Palazzo Chigi, prišlo do streljanja, pri čemer so bili štirje ljudje ranjeni, tudi dva policista in nosečnica, strelca pa so že prijeli.
FRANCIJA: ISTOSPOLNE POROKE
V Parizu so, potem ko je parlament sprejel zakon o legalizaciji istospolnih porok, izbruhnile demonstracije nasprotnikov zakona. Posredovati je morala celo policija, ki je protestnike razgnala s solzivcem. Zakon, ki istospolnim skupnostim omogoča poroko in posvojitev otrok, je podprlo 331 poslancev, 225 jih je glasovalo proti. Socialistična vlada je zakon spravila skozi kljub močnim nasprotovanjem; razpravljanje o tem je bilo neobičajno burno po socialnih omrežjih, na cestah in celo v parlamentu.
ENOMESEČNI PRIPOR
Sodišče je za predsednika Federacije BiH-a Živka Bu-dimirja odredilo enomesečni pripor, potem ko so ga obtožili, da je sprejemal podkupnine za pomilostitve. Budi-mirja in še 19 drugih so prijeli v petek v najodmevnejši protikorupcijski operaciji v zgodovini BiH-a. Sodnik se je za enomesečni pripor odločil zaradi begosumstva Budi-mirja in njegovega pomočnika Petarja Barišica, saj imata oba tudi hrvaški potni list. Tiskovna predstavnica sodišča je povedala, da so pripor odredili še za tri posameznike, ki bi lahko na prostosti ovirali preiskavo in vplivali na priče.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com
Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Mirjam Oblak, Lučka Oblak Čop, Katica Cukjati, RAST I, Anika Urbančič, Maksi Malovrh in Rok Fink. Medij'i: STA, Radio Ognjišče, Družina.
PROGRAMA DE EMERGENCIA
El gobierno esloveno de la premier Alenka Bratušek tiene preparada una serie de medidas, para sacar al pais de la crisis en que se encuentra. El objetivo primario es evitar un rescate por parte de la Union Europea. La situ-acion es bastante compleja y las medidas de ahorro ten-dran evidente repercusion entre la poblacion. Ya se ha llegado a un preacuerdo con los sindicatos, lo cual allana el camino a las medidas que pronto se anunciara. (Pag. 1)
LA JUVENTUD ADHIERE
En el centro esloveno Naš dom de San Justo tuvieron la fiesta de admision de nuevos socios. Coincidio con el almuerzo anual de camaraderia, que reune a los socios de la institucion. Esta vez hubo un ingrediente especial: la actuacion del cantante esloveno Marjan Zgonc, que en esta oportunidad se despedia de la argentina al final de su gira. A los postres, en una sentida ceremonia, 19 jove-nes recibieron su diploma de socios. (Pag. 3)
PROF. DEBELJAK
Los primeros egresados del srednješolski tečaj que recibieron la denominacion RAST eligieron recordar a su querido profesor Tine Debeljak, destacando algunas de sus caracteristicas. Lo describen como una persona que los entusiasmo y les dio animo para bucear en las dos culturas y fusionarlas. De sus labios brotaba el arte, la hi-storia, la literatura, ffsica, matematica... Ofan sus reflexi-ones (de las mas 'elevedas' a las mas 'terrenales') durante las clases, en las excursiones e incluso en los encuentros juveniles. Siempre recomendo la lectura y mas lectura. Querido profesor, estamos muy agradecidos por cada minuto dedicado a su gran mision. (Pag. 3)
MARATON PRO RIO 2013
El domingo 14 de abril se realizo la maraton 5k en el centro esloveno de San Justo, bajo la direccion del Prof. Jure Urbančič y la ayuda de los jovenes del Centro. Lo recaudado fue para el grupo que este ano participara del encuentro de jovenes con el papa Francisco en Rfo de Janeiro. Hubo 350 inscriptos que recibieron sus numeros en las mesas de inscripcion. Primero se largo la caminata 1000m para los mayores. Despues fue el turno de los 5 km por las calles de San Justo. Algunos optaron por hacer el recorrido caminando, los mas entrenados se largaron a correr y mejorar sus marcas personales. Todos recibieron en la llegada la medalla por haber sido parte del proyec-to. (Pag. 4)
NADIA MOLEK
La Oficina de eslovenos por el mundo organiza un concurso en el que convocan los trabajos finales de licen-ciatura o posgrado que se relacionen con la colectividad eslovena. A este concurso, que antes se aceptaban solo trabajos en esloveno o ingles y ahora tambien se aceptan en castellano, se presento Nadia Molek con su investiga-cion Ser esloveno en Argentina. Analisis antropologico de las diversas construcciones de eslovenidad. Su trabajo fue puesto en consideracion junto con otros (incluso otros en espanol) y premiado con el primer puesto. En el mes de mayo se entregaran las premiaciones. Desafortunada-mente, Molek no participara ya que durante ese periodo fue invitada a la Universidad de Noruega. (Pag. 4)
HERMOSOS RECUERDOS
Con este titulo - que marco el contenido de los ar-ticulos de los alumnos del curso superior (srednješolski tečaj) que en 2012 cursaban el ultimo ano - se imprimio el dossier que llevaron en su viaje a Eslovenia en junio del ano pasado. La presentacion oficial se realizo en el acto de cierre de fin de curso en el mes de noviembre y estuvo a cargo de la Dra. Katica Cukjati, profesora de la materia que tiene a cargo la confeccion del impreso. La RAST XLI, egresados 2012, incluyo luego de su regreso por Eslovenia un racconto de lo vivido durante esos dias a modo de diario en la que escribieron las experiencias del viaje. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime ,,Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
M
A
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6e B (1704) Ramos Mejia. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
>8sk	torka
C7fj2ztLtb% do vk|juč"
no sobote od 19. ure
sabor čuropdo
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
valutni tečaj v slovenji
30. aprila 2013
1 EVRO 1,31 US dolar 1 EVRO 1,33 KAD dolar 1 EVRO 6,90 ARG peso
SOBOTA, 4. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Mladika obeležuje 10 let delovanja, ob 20. uri v Našem domu San Justo.
SKA vabi na intervju s prof. Mirjam Jereb Batagelj in Gregorjem Batageljem, ob 20. uri v Debeljakovi dvorani v Slovenski hiši. NEDELJA, 5. maja: 53. obletnica doma v Carapachayu.
Občni zbor Mutual Sloga, ob 10.30 uri v Slovenski hiši.
ČETRTEK, 9. maja: Zveza slovenskih mater in žena bo imela sejo ožjega odbora v ob 14.30 in širšo sejo ob 15.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 11. maja: Dan duhovnosti na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ponovitev igre » Don Camillo« v Carapachayu NEDELJA, 12. maja: Romanje v Lujan. Ob 10. uri romarska sv. maša, ob 13.45 popoldanska po-božnost.
ČETRTEK, 16. maja: ZSMŽ San Martin vabi na mesečni sestanek v Domu ob 16. uri. Predvajali bomo DVD o Primorskih ženah ki so odhajale na delo v Egipt »Aleksan-drinke«. Vsi lepo vabljeni!
Seja Medorganizacij-skega sveta, ob 20. uri v Slovenski vasi.
SOBOTA, 18. maja:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri.
Pevsko-glasbeni večer NEDELJA, 19. maja: 53. obletnica v San Martinu
NEDELJA, 26. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši SREDA, 29. maja: Učiteljska seja ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 1. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 2. junija: Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16. uri v Slovenski hiši.
OSEBNE NOVIcE
Krst
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila krščena Marija Viktorija Rovan, hčerka Alojzija in Andrejke roj. Dobovšek.. Botrovala sta Emil Jože Rovan in Marjana Rožanec. Krstil je g. Franci Cukjati. Srečni družini iskreno čestitamo!
Smrt
V	Ramos Mejii je umrl Franček Breznikar (91); v Jose C. Paz pa Adrijana Zazula (41).
Naj počivata v miru!
RAZSTAVA slik
VORŠIČ, Vladimir VORŠIČ, Lučka
Otvoritev: petek 17 maja 18.30 uri. Obiski od 17 do 31 maja.
Urnik: Ponedeljek do petka 9 - 20.30 in sobota 9 - 12.30.
Slovenska kulturna akcija vas prav prisrčno vabi na intervju
s prof. Mirjam Jereb Batagelj in s sodelavcem Svobodne Slovenije Gregorjem Batageljem
V soboto, 4. maja ob 20. uri, v Debeljakovi dvorani v Slovenski hiši.
DVE ZLATI MEDALJI
Budimpešta bo z zlatimi črkami zapisana v anale slovenskega juda. Ne le, da je Slovenija nadaljevala niz 12 EP-jev z vsaj eno medaljo, letošnje prvenstvo je tudi
najuspešnejše doslej. Slovenski judoisti bodo prvič domov odšli z dvema zlatima medaljama. Osvojila sta jih Lucija Polav-der in Rok Drakšič. Za Polavdrovo je to že osma medalja na prvenstvih stare celine. Osvojila je četrtino vseh slovenskih od leta 2002 naprej, Drakšič pa je slovenski reprezentanci priboril sploh prvo moško. Ana Velenšek je bila v kategoriji do 78 kg srebrna, Matjaž Ceraj pa v kategoriji nad 100 kg peti.
GIMNASTIČNI SVETOVNI POKAL
Telovadec Alen Dimic je junak drugega finalnega dne svetovnega pokala v Ljubljani. Na bradlji je z oceno 14,800 točke osvojil tretje mesto. Mitja Petkovšek je po padcu končal na šestem mestu. Dimic je tako postal eden redkih telovadcev na svetu, zagotovo pa edini Slovenec, ki ima skalpa obeh slovenskih šampionov Aljaža Pegana in Mitje Petkovška. Pegana, ki se je od slovenskih ljubiteljev gimnastike poslovil v Hali Tivoli, uradno bo kariero končal 2. junija, je na drogu ugnal leta 2008 na svetovnem pokalu v Glasgowu, ko je zmagal, Petkovška pa na bradlji v nedeljo pred domačim občinstvom. Telovadka Teja Be-lak je nastopila v finalu na gredi, nastop se ji ni posrečil, tako da je končala na zadnjem, osmem mestu (11,700).
kolesarstvo
Slovensko kolesarstvo slavi eno izmed največjih zmag v zadnjih letih. Zanjo je poskrbel Simon Špilak, ki je dirko po Ro-mandiji končal na sijajnem drugem mestu. Skupno zmago pa je potrdil Christopher Froome. Z zmago na četrti etapi Dirke po Romuniji se je 26-letni Špilak v skupnem seštevku povzpel na drugo mesto. Na zadnji vožnji na čas je v Ženevi zasedel peto mesto. V skupnem seštevku je Froome za 54 sekund prehitel Špilaka, tretji je bil Portugalec Rui Alberto Faria Da Costa.
union olimpija brez trenerja
V nedeljo pozno popoldne je odjeknila novica, da Sašo Filipo-vski ne opravlja več funkcije trenerja pri Unionu Olimpiji. Začasni trener je postal Miro Alilovic. Novica se je razširila dan po porazu Ljubljančanov v Mariboru, kjer so
morali z 72:67 priznati premoč Maribor Messerju. S tem so si Ljubljančani položaj v letošnji sezoni še otežili, saj lahko v naslednji sezoni celo ostanejo brez Lige ABA.
JUDOJisTKE: 5 MEsTO
Slovenska ženska ekipa v judu v sestavi Petra Nareks, Vesna Dukic, Tina Trste-njak, Anka Pogačnik, Ana Velenšek in Lucija Polavder je na evropskem prvenstvu v Budimpešti osvojila peto mesto. Slovenke so izgubile borbo za bron proti Rusinjam. Moški del reprezentance je v konkurenci 15 ekip osvojil sedmo mesto.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti, ki ji nihče v življenju ne uide. Blagor njim, ki počivajo v Tvoji najsvetejši volji.
sv. Frančišek Asiški
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je 25. aprila 2013 v upanju na vstajenje mirno zaspal v Bogu naš dragi mož, očka, stric, svak, ata
Franček Breznikar
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga kropili in molili za njegov večni pokoj. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam osebno, telefonsko ali po internetu izrekli sožalje.
Posebno zahvalo izrekamo prelatu dr. Juretu Rodetu, g. Franciju Cukjatiju in g. Igorju Groharju za pogrebno sv. mašo. Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Žalujoči:
žena Kristina roj. Prijatelj; sin Marko;
hčeri: M. Kristina in mož Tomaž Rant,
Vera in mož Tone Podržaj; vnuki: Kristjan, Aleks, Toni, Matjaž;
vnukinje: Nataša, Viki, Marjana, Saši, Mikaela, Kati pravnukinja Nina; družine Dobovšek, Kočar, Stariha, Šparhakl; svaki in svakinje, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Slovenija