24. številka.
v petek 30. januvarja
XVIII. leto, 1885.
Isliaja vsuk dan ivečer, i/.im i nedelje in praznike, jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LJ
elje in praznike, ter velja po pošti prejemati M a vstri j ako-ogerako dežele za vae leto 15 gld.. /.:« pol leta H gld., za četrt ubijan (i brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld. za četrt leta li gld. 30 kr., za jeden PUMO i gld. 10 kr. Za pošiljanje na do 10 kr. za mesec, po  0 *r. za Četrt leta. — Za tuje deiole toliko već, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petitvrat- po 6 kr., če ne oanftmlo jenVnkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat (n po 4 kr., Jo no trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj ao izvole frankovati. -- Rokopisi so no vračajo.   UredniStvo in upravnišlvo je v Krma Kelumna hiši, „Gledališta stollia". UpruvniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. vau administrativne *t.,«ii.
leta 4 gld., za m računa ne po
Vabilo na naročbo.
Siavr.v Soiia&tvo uljudna vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta  .   .   . ..... 6  „  50 „
„ četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........ 15 gld. — kr.
„ pol leta........ 8  „  - „
„ četrt leta........ 4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
D'jtrmmlUtvo ffStov. Naroda4'.
Debata o hranilnicah.
Z Dunaja 20. januvarja.
V poslednji seji utemeljil je dr. Roser sVoj predlog zastran regulativa za hranilnice. Dokazal je, da je regulativ od 1. 1840 zastarel in ne ugaja več sedanjemu času. Očital je, da nekatere hranilnice ne zadostujejo svojemu namenu in delajo po bankinem načinu. Tudi je rekel, da se dobiček ne uporablja na korist revnim ulagateljem, ampak za vsiikojake stvari, za stavbe, od nekaterih mestnih hranilnic celo v pokritje davka.
Odgovarjal mu je dr. Matuš ter hvalil delovanje hranilnic, toda tudi njemu se je potrebno zdelo, da se namesto regulativa postavi zakon.
Potem se je k besedi oglasil g. dr. Vošuja k:
Visoka zbornica! Priznano je od vseh stranij, da je regulativ s 1840. leta popolnem zastaran, ter več ne ugaja zabtevam novega časa. Po onem regulativu imamo dve vrsti hranilnic, take namreč, ki so jih osnovali zasebniki kakor dobrodejne zavode in take, ki so jih osnovala mesta in okraji. Mej obema pa je velik razloček, kar se tiče organizacije in porabe rezervnega zaklada. — Oni za-
vodi, katere osnujejo zasobniki, imajo po regulativu biti tliuStv.-, jokajo pa značaja društev. Take hranilnice so: kranjska hranilnica v Ljubljani, štirska v Grudui-iu češka v Pragi. To so hranilnice, ki no spadajo pod zakon za društva, ter so izrecno izvzete iz zakona za društva 8 1868. leta. Že zategadelj ueso društva, ker prav za prav nemajo članov, kateri bi imeli kak upliv na vodstvo in nadzorstvo. Kranjska hranilnica sestoji po pravilih iz 40 voljenih dosmrtnih članov. Umrje li kateri izmej njih, poklice se nov član, in število 40 je zopet polno. Ulagatelji pa nemajo nikake pravice pogledati v gospodarstvo hranilnice.
Hranilnice so seveda javni zavodi in dolžni polagati javne račune. Tudi vlada pošilja po jednega člana v nadzorstveni sovet. Ali jaz vprašam, čegav je rezervni zaklad pri teh starih hranilnicah, ki se je nabral v teku časa? Tu omenim, da ima kranjska hranilnica že 1,423.000 gld. rezervnega zaklada, 285.888 specijalnoga zaklada in je 1883. leta imela 141.000 gld. čistega dobička. Z vsem tem velikim čistim dobičkom in z vsem tem reservnim zakladom gospodari 40 članov, tako imenovano hranilnično društvo. Pri tem pa še ni treba, da bi ti člani imeli kaj uloženega v hranilnici, ali pa tako imeli kak interes do nje. Pokličejo Be kar v društvo, imenujejo se.
To so razmere, ki dajo povod rekriminacijam in to je napotilo deželni zbor kranjski, da je v poslednjem zasedanji sklenil zakon o nadzorstvu hranilnic. Deželni zbor je vsprejel zakon, da bi tudi deželni odbor imel nadzorstveno pravico pri hranilnici, ne pa samo vlada, kakor dosedaj. Deželni odbor smel bi po tem zakonu pošiljati v to društvo štiridesetih članov jednega člana, kateri bi pa seveda ne imel druge pravice, kakor da bi se udeleževal sej, in smel ulagati svoj veto, pri darilih, katera daje društvo, ko bi se ne strinjala z društvenim smotrom. Vsaj je pri tako velikem rezervnem zakladu vender važno vedeti, za kake namene so porablja Deželni zbor je vzprejel ta zakon, ker se je držal načela, da so hranilnice dobroilejni zavodi ter je tedaj zaklad določen za dobrodejne namene dežele, tla ima torej deželni zbor po deželnem redu pravico govoriti vmes, kako se porabljajo te vsote.
Nasprotniki so ugovarjali, da deželni zbor nI kompetenten sklepati tak zakon, temveč državni zbor, kajti regulativ za hranilnice velja za vso državo iu hranilnice so javni denarni zavodi, za katere pa sme le državni /bor sklepati zakone.
Vsekako se vidi iz povedanega in iz potrebe tacega zakona, da je potrebno, da sc zastarani regulativ zameni vendar jedenkrat z zakonom, in mi na Kranjskem bili bi zadovoljni, da sc tak zakon sklene, četudi v državnem zboru, želimo le, da se to vprašanje zakonito uredi, tudi iz tega uzroka, ker je nujno potrebno, da se zakonito določi, kako je porabljati rezervni zaklad.
Ministerstvo je n. pr. pred nekaterimi leti izdalo ukaz na vse hranilnice, da naj snujejo posojilnice, katere naj bi posojevale v prvej vrsti kmet-skemu prebivalstvu. Hranilnice so to storile le v redkih slučajih, iu še celo v onih slučajih, kjer so dovolile posojila posojilnicam, zahtevale r>°/0 obresti, mesto 8°/o, ali pa morda, kar bi nekatere hranilnice lahko storile, da ne bi obresti niti zahtevale.
Jaz sem to razložil, da se na to ozira odsek, ko bode sklepal o tem predlogu. (Dobro! na desnici.)
Politični ra/^lnl.
m o t ia mj c dežele.
V L j u b 1 j a n i 30. januvarja.
Novo pristojbinsko novelo hode <lr/avnl zbor gotovo vsprejel, ker so skoraj vsi klubi, tudi le ičarji, izrekli, da bodo glasovali, da se o njej preide v specijalno debato. Pri podrobnej debati jo bodo se ve da tako predelali, da morda ne bode več podobna vladnej predlogi.
OgerMitl finančni minister predložil je državnemu zboru predlogo, da se pomnoži število sodnikov pri finančnem sodišči. — Pravosodni minister je pri posvetovanji o budgetu za pravosodje izjavil, da nobena država ni poslednja leta izdelala toliko zakonov, ki sc tičejo zboljšanja pravosodja, kakor baš Ogerska. To se ne da ugovarjati ministru., druga stvar je pa, kako se ti zakoni izvajajo V Vedno slišimo z Ogerskega pritožbe o pristranosti in pomanjkljivosti pri tamošnjih sodiščih. Kaj pomagajo Ogor* skej najboljši zakoni na papirji, ako so pa v praksi še prejšnje nerednosti.
V n; i nje dr/a ve.
Po Petrogradu se neki razširja program neke nove nitke nihilistične stranke.   Ta stranka se
LISTEK
O z i r
na triletno potovanje križem domovine.
(Borilo v slovatveno-zabavneui klubu dne '24. januvarja 1885.1
Slovenska domovina je mal, neznaten oddelek na polji širne zemlje. Toda, če njo prehodite — da ponovim prej rab'jeni izraz — od meje do meje, po dolgem in širokem in si ogledate nje pokrajinski obraz ne samo po ugodni ravnini, ob železniški cesti, nego tudi po hribih in dolinah, po vseh tajnih nje skroviščih, — razgrne se Vam pisan kalejdoskop divnih, slikovitih prizorov pred strmečimi očmi — na zapadu veličastne, v nebo kipeče planine, ob iztočni meji pa širna ravan; tam na severni strani valovito obrisani, gozdnati holini, a tu na jugu ploščnata, s skalovjem obsojana golina.
Vender, kakor sem že omenil, ne bodem Vas trudil z navajanjem posamičnih podatkov : namen teh skromnih vrstic je le, opozoriti Vas na krasote predrage naše domovine in vzbuditi veselje do potovanja ter ob jednem podati v ta namen — iz praktičnih svojih skušenj — nekoliko napotkov.
Marsikateremu izmej nas se ponudi prilika za potovanje, bodi si v službenih zadevah ali pa v svoje okrepčanje in razvedrenje; zlasti pa našej, takoime-novanej „nadobudnoj" mladini o šolskih počitnicah. Ali jako malo jih je, ki bi vedeli svoj prosti, navadno precej na kratko odmerjeni čas porabiti z uspehom. Večina njih se napoti v svet po široki, razvoženi cesti ali po ugodni, dan danes toli priljubljeni železnici in previhra v naglem diru vso deželo, ne da bi videli desetino prirodine lepote, ki se razgrinja po dotičnih pokrajinah. Zopet drugi bi radi krenili tako rekoč stran poti, kar naravnost črez hribe in doline; ali, ker jim je neznan dotični kraj in nemajo pojma o tamkajšnjih prometnih zvezah in razmerah, — zopet ne dospejo do zažcljc-nega užitka, če sploh ne opuste" vsega potovanja.
In vender je potovanje po naših krajih, zlasti po slovenski zemlji, mej dobrini, nepopačenim ljudstvom, prava igrača! Se ve da: znati se mora! In do tega znanja pripomorejo jedino le — praktične skušnje!
V naslednjih vrstah podajem torej v kratkih potezah obris jednacega potovanja za kratek čas in sicer v okviru slovenske domovine. Opomniti pa mi je takoj, da je sredotočje temu mojemu potnemu
načrtu priznana metropola slovenska, naša — bela Ljubljana.
Komur so noge čile in lehke, naj se napoti v dežel črez hribe in doline; v to svrho mu je na razpolaganje mnogo raznovrstnih izletov.
Na primero:
Usede naj se zjutraj v gorenjski vlak ter se odpelje za prvi poskus v — Škofje Loko. Ondu se mu odpirata uhoda: v Poljansko in Selško dolino. Krene li na jug, dospejo ob Poljanščici gori v Poljane, skozi Oorenjo Vas v Žiro in od ondot črez hribe — na desno v Cirkcnsko dolino, na levo doli pa v Idrijo; ako pa se obrne Sori naproti skozi Selce in Železnike, ob Zalem Logu navzgor v Sorico in se ondu spusti črez kranjsko-goriško mejo zopet navzdol v 1'odbrdo, zavede ga steza ob vznožji slavne Črne Prsti gori na Stržišče in po raznih strminah v planinsko vas Nemški Kut, kjer so mu pot za-suče zopet doli v Orahovo, od koder sta vnovič dva izhoda, proti jutru črez Bukovo, Orehek iu Ravne v Cirkno in na zahod skozi Podmelec, Lubinj In Polubtnj v Tolmin . . .
Drugi krat naj se obrne potovalec za kratek čas iz Ljubljane na jug, recimo na — Rakek, od ondot k Cerkniškem jezeru in dalje doli proti iz-
577
imenuje „Volnij Sojuzu (Svobodna zveza). Rusija bi se morala po zahtevanji te stranke razdeliti v 20 državic, ki bi bile druga od druge nezavisne. Da bi dosegla svojo svrho, se bode ta stranka posluževala vseh sredstev, tudi umora. Policija pridno zasleduje pisatelja tega programa, pa brez vspeha.
Govori se, da bolgarski knez misli v zakon vzeti hči nemškega cesarjeviea prestolonaslednika. Rusom to ne ugaja. Katkov v svojem listu pravi, da bi to utegnilo motiti evropski mir. Prijateljstvo treh cesarstev, ki se je zvršilo na Skiernieviškcra shodu, bi se razbilo. Orijentalno vprašanje stopilo bi zopet na dnevni red in pretilo evropskemu miru.
Kakor se govori, bodo splošne volitve za francosko zbornico 31. maja. — Francozi so razkropili ustajnike v Kambodži. Vodja ustajnikov Sivota je ranjen.
Hcmškl državni zbor je vsprejel Windthor-stov predlog, da se odpravi zakon, ki izganja katoliške dut.ovnikf, ki se nečejo pokoriti državnim, cerkvi nasprotujočim zakonom. — Zavrgel je pa predlog Danca Junggreena, da bi se v onih krajih Nemčije, kjer ne govore nemški, pri sodiščih posluževali narodovega jezika. Državni tajnik Schelling pobijal je ta predlog, češ, potem bi Nemci bili prisiljeni pri nemških sodiščih pravice iskati v tujem jeziku. Z drugimi besedami bi se reklo, v Nemčiji se sme vsakemu drugemu kratiti pravice, samo Nemcu ne. — Komisija nemškega državnega zbora za subvencijonirano parobrodno vožnjo izbrisala je afriško progo, tako, da sedaj ostaneti samo azijska in avstralijska proga. Vprašanje ali Trst ali Genova se bode pozneje rešilo v dogovoru s podjetniki, kateri gotovo ne bodo toliko gledali na politiko, kakor na dobiček, katerim bode torej merodajna najkrajša in najceneja črta.
V posamičnih severoaineriških dr/avah so se zakonodavnim zastopom predložili zakoni za omeje-nje naprave dinamita. S tem se bode oviralo delo anarhistom. — „S. Jame' Gazette" objavila je sledeče avtentične izjave nekega agenta Ilossovega. Poslednji atentati v Londonu bili so le začetek mnogo strašnejših. Do sedaj dinamitovci neso imeli dovolj denarja, sedaj ga pa dobć iz Amerike, ker jim je bogat Irec v Fdadelfiji zapustil 200.000 dolarjev. Dinamitovci se nič no boje novih zakonov, ki se bodn izdali v Ameriki [»roti njim. Njih glavna bivališča neso v Ameriki, ampak v Evropi, v Antvver-penu, Boulognu, Havru, posebno pa v Parizu. Dinamit za poslednje atentate napravljen je največ v Franciji in so ga ženske v šestih mesecih po malem znosile v Uoulogne, kjer so ga vkup spravili. Sedaj imajo dinamitovci dovolj dinamita, da razrušijo pol Londona. — Kakor novejša poročila javljajo, se za Frankobrod in okolico ne bode proglasilo izjemno stanje. To bila je le želja Frankobrudske policije, katerej so se pa ustavila druga oblastva.
Anglija je neki obljubila vlastem, da po kon-fanej ekspediciji kakor hitro možno izprazni ICglpct.
Hassan Femi paša predlagal je angleškej vladi, da bi po odhodu angleških čet, turški vojaki zaseli Egipet. Trdil je, da bi bivanje vojakov velikega kalita v Egiptu pomirljivo uplivalo tudi na Sudan. Upor v Sudanu je po mnenji tega turškega državnika verski, in obrnen proti podkralju Tevtiku, katerega dolže, da se je izneveril islamu, ker je kristjansko čete uporabljal proti pravovernim mohamedancerii. Zategadelj je priporočal angleškej vladi, da naj se odstavi Tevfik in zopet tam ustanovi avtoriteta sultanova. To je jedino sredstvo, da se ponori Sudan in Egipet. Kaj poreče angleška vlada na take predloge, ne vemo. Nemogoče se pa nam zdi. da bi jim Gladstone pritrdil, ko se je že toliko trudil, da bi bil Bpodbil turško silo v Evropi.
Veliko veselje je vzbudila na Angleškem poslednja zmaga v Sudanu. Kraljica je izrekla zahvalo Stovvartoviin vojakom, ki so se tako hrabro bojevali. Ta zmaga spravila je pa tudi vlado iz ve-
like zadrege. Njeno prej že precej omajano stanje je sedaj zopet utrjeno. Suer je pa ta zmaga Angleže precej drago stala, kajti izgubili so 21 mrtvih in 104 ranjene. Mrtva sta tudi dva častnika in dva časnikarska poročevalca, ranjenih 9 častnikov in jeden časnikarski poročevalec. Sovražnik pa ima 5 emirov in 250 mož mrtvih, koliko je ranjenih, Be ne ve. Kapitan Wilson je pomorsko brigado spravil na dva parnika, katera je Gordo n že poprej odposlal v Shendv naproti Sedaj VVilson pluje s svojimi vojaki proti Kartumu. Gordon bode torej kmalu rešen iz Kartuma, ako je le še živ. Zadnje dni se e po Egiptu govorilo, da je umrl za neko boleznijo, kar pa menda ni res. Pa tudi drugi vojaki prodirajo dalje proti sudanskemu glavnemu mestu. Iz Egipta pa gredo podkrepljenja na pomoč, katera se bodo pa nadomestila z vojaki z Malte. Od Rude-čega morja sem pa se bližajo angleška podkrepljenja Berberu. Nalog poslednjih oddelkov je, preprečiti, da se Osman Digma ne združi z vojaki pri Abuklei in Metamehu tepenini, ter potem ne napade od zadaj Stewartovih vojakov. Mahdi sam je sedaj s svojimi vojaki na jugu in na vzhodu od Kartuma. — Ker se je Wolseley izrekel, da bi Zobhier paša s svojim vplivom najložje pomiril Sudance, naročila je angleška vlada diplomatiškemu agentu Sir Evelvn Baringu, da naj se poganja z Zobhier pašo, da bi predel generalno guvernerstvo v Sudanu. Tega pašo je že bil Gordon priporočil za sudanskega generalnega guvernerja, pa vlada takrat ni hotela temu pritrditi.
Dopisi.
Bz Mozirja 29. januvarja. [Izv. dop.] (Letošnja „Sokolova" maskarada.) Zopet je naše Mozirje postalo dokaj živahno. Mnogo mnogo rok in ročic je neprestano delavnih, da se pripravi tako teško pričakovanemu „princu Karnevalu", koji se tudi v našem trgu v dan 1. svečana oglasiti misli, slovesen vsprejem. Vse to nam obeta, da bode letošnja maskarada še mnogo sijajneja, kakor ona, kojo je društvo prvokrat priredilo. Ne samo v Mo-zirji, nego tudi v sosednjih trgih se pripravljajo originalne skupine, in kakor slišimo, bode maskarada posebno, kar se elegantnih kostumov in mnogovrstnosti skupin tiče, kaj izvanrednega, kar se na deželi tako lahko ne vidi. Škoda samo, da so se povabila tako pozno razpošiljala; za maskarado tre-bajo povabljeni mnogo priprave, in ta jim je zaradi pozno prejetih povabil precej tesno odmerjena. No, pa kakor slišimo, te zamude plesni odbor ni zakrivil, pač pa tiskarna, koja je povabila tako pozno odposlala. Vse jedno pak pričakujemo velikanske udeležbe in izborne zabave, kajti veselični odbor z vsemi močmi na to deluje, da bodo udeleženci posebno v tem zadnjem oziru povsem zadovoljni. Vse-kako se nam bode obisk „princa Karnevala" prekratek zdel, gotovo se bode marsikomu tožilo, ko se bode galantni vitez za celo leto poslovil od nas.
Iz Sri»cll»ća 26. januvarja. [Izv. dop.] Ve selica, katero je priredilo naše bralno društvo »Edinost" v nedeljo 25. januvarja t. 1. v prostorih g. Sanjkoviča, vršila se je z izvanrednim vspehom. Vkljub slabemu sneženemu vremenu nabralo se je precejšnje število občinstva, mej katerim je bilo tudi mnogo tujcev iz Ormoža, sv. Bolfanka, iz Malo-nedeljiSča in celo iz Varaždina.
Takoj ob 7. uri nastopil je moški zbor in s prvo pesnijo programa, kateri je Vaš cenjeni list
toku. Na Obloški Polici naj stopi na desno doli v Lož in Stari Trg, ali pa na levo črez goli hrib v Obloke ter naprej po samotni dolini v Sodražico in Ribnico, kjer so mu pota razpeta na vse štiri vetrove: doii proti iztoku skozi blaženo Kočevje v Belo Krajino, ali preko Male Gore na Krkino obrežje, kakor i tudi na zapad, skozi košate mecesnove gozde in Velike Lašiče nazaj gori v slavljeno središče Slovenstva . . .
Potem bi kazalo našemu potniku poskusiti z malim izletom z;i Savo doli, recimo, k izlivu Sa-vine, ob njej v starodavno Celejo, po divni Savinski dolini gori v Stnjarsko Švico, v — Solčavske planino in od ondot ob Gorenjem Gradu, preko šta-jarsko-kranjske meje, po Tuhinjski dolini v Kame-nik ter crez Savo zopet nazaj v zavetje stolice slovenske.
/daj, ko si je naš panslovenski pohajkovalec že nekoliko utrdil noge, smel bi vzleteti malo dalje; na primero: črez - Predel. V ta namen naj se zjutraj odpelje kar do — Trebiža. Ker mu ondu preostaje nad polovico tekočega dneva, naj ga porabi v izprebode po Kanalski dolini, v Žabnico. Uk-vice : in Bo gii Brce zavede gori na Sveto Vlšarje, ne bode se kesa), kajti veličastni razgled tam gori mu
priobčil, popolno priznanje zaslužil. Zares krepko so odmevali glasovi znane Kocijančičeve pesni „Da-nes tukaj, jutri tam". Mešan zbor „Zjutraj" (Ant. Hribar) se je moral vsled obče želje dvakrat ponavljati. Isto tako ,.Kitica slovenskih narodnih pesnij". (Foerster.) Sploh pa je občinstvo z glasnim odobravanjem pohvalilo veliko zanimanje, katero kažejo Sre-diške gospice za petje. Tudi mi se jim na tem mestu presrčno zahvaljujemo, da so s svojim krasnim petjem pripomogle, da se je veselica tako sijajno izvršila. Živele vrle pevkinje Središke!
Deklamaciji: Romarica in Ujetega ptiča tožba (obe Gregorčičevi) sta gg. A. Vogrineć in Zv. Kosi rešila v občno zadovoljnost.
Posebno živahnost vzbudila je hrvatska pesen: Tri čaše. (I. pl. Zaje; Tudi ta pesen morala se je vsled občne želje dvakrat ponavljati. — Vse točke programa vršile so se precizno in premišljeno in pe-vovodji gospodu P. Ungerju gre zasluga, da je z zborom, kateri šteje mnogih takih močij, (posebno pri gospodičinah), katere so se začele še le pred kratkim časom v petji uriti, tako odličen vspeh dosegel. — Po Jovr.šeoem programu umtfM bs je pfea, pri katerem je izvrstno svirala Ptujska godba. Plesalo se je a čudovito vztrajnostjo do 5. ure zjutraj. Le škoda, da ima društvo tako majhne prostore. Pa kakor se sliši, se bode tudi temu po času od-pomoglo.
Mej veselico došel je iz Ptuja sledeči telegram: „Živeli gojitelji petja slovenskega, živeli zbrani pevski pobrati.
Slovensko pevsko društvo".
Na koncu izrekamo prisrčno zahvalo vsem go-spicam. ki so pomagale pri olepševanji društvenih prostorov. Iskrena hvala tudi gospodu Ungerju, ki je za ta večer prepustil društvu dve sobi. Sklepamo pa te vrstice s presrčno željo, da bi nam društvo „Edinost" v kratkem zopet jednako veselico priredilo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani 28. januvarja. (l)alUO
Pri razgovoru o predlogu Novomeške podružnice oglasi se centralni odbornik gosp. Robič, in misli, da ni treba nikakoršnih sklepov o tej zadevi, ker je že deželni zbor v tej zadevi storil svoj sklep inje že razpisano, naj gospodarji, ki imajo pripravna posestva, stavijo svoje ponudbe deželnemu odboru. Torej naj so predlog le na znanje vzame.
Deželni predsednik baron Winkler pravi, da je deželni odbor vladi že predložil predlog, da se ustanovi kmetijska šola za Dolenjsko. C. kr. vlada bode predlog pri ministerstvu toplo podpirala in o vspešnem izidu ni dvomiti. Ministerstvo poljedelsko dovolilo je že velike svote za kmetijsko šolo na Goriškem, torej tudi Kranjskoj ne bode odreklo podpore. Vlada pa bode kolikor moč podpirala to stvar. (Dobro.)
Odbornik g. Detel a, podpira predlog Novomeške podružnice.
Tajnik gosp. Pire pravi, da se vsi okraji na Dolenjskem potezajo za ustanovitev te šole, v prvi vrsti zaradi bližine, drugič pa, ker tudi nekaj denarja pri taki šoli odpade. Vinstvo je na Dolenjskem
ostane neizbrisen v duši vse žive dni. Drugo jutro naj sede na pustni voz, namenjen v Boleč, ter se pelje ob šumeči Žilici gori mimo samotnega Rabeljskega jezera na vrhunec Predela ter onstran po strmih, smelo zavitih ridali zopet doli na obrežje svetle Koritnice, ob njej skozi Bolski tabor vun na prostrano planoto, na kateri ga v vznožji mogočnega Bonbona vsprejme prijazni trg — Boleč. Tu se potniku razgrne slikovita planinska panorama in z obcestnih hiš ga pozdravljajo prvi znaki laškega zloga. Iz Bolca se odpira ogledovalcu domovine: proti jutru uhod v divje-romantiško Trento, na večerni plati pa prelaz v Rezijo: vender najugodnejša cesta mu teče za Sočo navzdol, skozi Srpenico in Trnovo v prisojni — Kobdrid. Po vsej tej cesti je romantiških prizorov v izobilji; zlasti očarovalen je ozir na Srpenico z iztočne strani, od koder ti kaže prav fivicarsk pokrajinsk obraz. V Kobćridu je diven razgled gori nad trgom, pri cerkvi sv. Antonija. Neizbrisno se ti utisne v spomin tudi slikovit pogled na Sočo doli na Koboriškem mostu. Iz Koborida je dražesten izlet gori v Kot, skozi Staro Selo, Bor-janii. Sedlo in Breginj ter od ondot na jug, v Loge, kjer se ti razgrinja krasen razgled črez mejo, v solnčno Italijo.  Ko se vračaš ob Nediži doli, vabi
te cesta z omenjeno reko vred doli na jug, mej brižne brate — Beneške Slovence . . .
Iz Koborida doli je cesta na obeh straneh Soče, vender je na levem obrežji mnogo romantičnejša hoja, nego li na desnem. Pustivši vozno cesto v dolini, kreneš v Smasti na levo po senčni stezi gori na Libušino in ob cerkvi zopet višje navzgor na — Vrsno, rojstno selo — Simona Gregorčiča. Stoječemu ondu na robu uzvišeuega brda, — na levo pod Krnom grmeči slap, na desno, onostran Soče zelene trate Ma-tajurove planine in pred tabo prekrasen razgled navzdol pd dolini, po kateri se vije sinje-zeleni trak bistro šumeče Soče — tu gori še le se ti razjasni vso pesnikovo hrepenenje nazaj v ta njegov planinski raj . . . Razgled tu gori na Vršnem je toli čaroben, scenerija po vsem okrožji toli slikovita in romantična, da bi se človek čudil, ko bi nam ondu ne bil ustal — pesnik po božji milosti . . .
Z Libušine vije se steza v drznih ovinkih doli na cesto, katera te skoz razno, s košatim orešjem obsenčene vasi privede doli v beli Tolmin. Ondu sta ti zopet dve, raznosmerni cesti na izbero: jedna za Sočo doli k sv. Luciji na most, ob katerem se Idrica izliva v Sočo, in doli v Dolenjo Trebušo in ob njej črez strmi prelaz v čepovan ali na iztok v
res na nizkej stopinji in treba je vinogradnika učiti, kako treba delovati. A govorniku se zdi skrb za kraje, kateri so po trtni uši že okuženi, bolj utemeljena, torej bi bil on za tak okraj, kjer je že trtna uš, ker jo bode Novomeški okraj, kar g. Ogulin sam priznava, itak v kratkem dobil.
Pri glasovanji vs prej me se predlog gospoda Robiča
Podružnica Novomeška stavi II. predlog: „Ker je pri zmirom bolj razširjajočern bo okuženji vinogradov po trtni uši jedino sredstvo, da se ohrani vinoreja na Dolenjskem, ako se sade amerikanske trte, katerih se trtna uš ne prime, naj bi se za deželno vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu, kakor za jednako šolo, ki se ima na Dolenjskem ustanoviti, dovolila posebna remuneracija, da se imenovane trte odgojujejo."
Gospod Ogulin v pismenem utemeljevanji tega predloga, pravi, da ogerska in hrvatska vlada, kakor tudi vlada nemškega cesarstva jako previdno ravnajo v tej zadevi. Ustanovile so že mnogo trtnih šol za gojenje amerikanskih trt. Na Dolenjskem uničila se bode po trtni uši vsa vinoreja, ako se po amerikanskih trtah ne zavarujejo dosedaj še ne okuženi vinogradni kraji. Vinograde preiskavati, kakor se je to zgodilo lansko leto v Kostanjevici, je je popolnem brezvspešno, in ako se preiskovanje vrši takrat, ko mrčes preletava, se le zanaša v še neokužene kraje. Vlada deželni odbor in kranjska hranilnica naj se tedaj naprosijo, da dovolijo subvencije za nakup amerikanskih trt, in naj se brezvzpešno preiskavanje opusti.
G. dr. Sterbenec podpirata predlog, kateri se tudi vzprejme.
Novomeška podružnica stavi III. predlog: Uloži naj se pri državnem zboru prošnja, naj bi se posestnikom onih vinogradov, kateri so poškodovani po „Perenospora viticola" nekoliko davka odpisalo.
Gospod Ogulin ta predlog pismeno podpira, opisajoč kako škodljiva je „Perenospora viticola" za vinograde. Kakor hitro list odpade po tej bolezni, grozdje ne dozori več in tudi trs omaga. Zato se v Ameriki boje bolj Perenospore, nego trtne uši. Leta 1880 se je ta bolezen v dolenjske vinograde ugnezdila in več ko 50n/0 navadnega pridelka uniči Perenospora v vinogradih, zato je predlog popolnem utemeljen.
Tajnik g. Pire opomni, da je deželni kulturni svet za Tirolsko v tej zadevi sklenil jednako prošnjo na finančno ministerstvo in njemu se zdi krajši pot, ako se tudi od strani kranjske kmetijske družbe tako postopa.
Predlog se potem tudi s to nasvetovano pre-naredbo vsprejme.
Postojinska poddružnica predlaga po svojem predsedniku dekanu Hofstetterji, naj bi kmetijska družba iz subvencije za 1. 1885. brezplačno poddružnici Postojinski darovala plemenskega bika muricodolskega.
Blagajnik Brus opomni, da ima Postojinska kmetijska poddružnica 322 gld. lastnega premoženja, za ta denar naj kupi plemenskega bika, kajti družba sme bike po ukazu ministerstva prodajati le za polovico na dražbi, ker o subvencijah ne odločuje kmetijska družba sama, nego poseben odsek, v kate-
Cirkno; druga cesta pa te pelje skoz Volče doli v Kanal in ob Solkanu vun na širno ravan, v solčno Gorico . . .
Soška dolina je — z ozirom na planinsko-romantiški nje značaj in pokrajinsko slikovitost, kakor tudi glede bujnega rastlinstva, rekel bi - najlepša dolina na vsej slovenski zemlji, vredna, da si jo ogleda) vsaj jedenkrat v svojem življenji vsak zaveden domoljub.
V Gorici je kaj prijetno življenje, zlasti v spomladi, kam pod konec majnika in na jesen, septembra meseca; tudi zdaj po zimi, ob mirnih, sončnih dnevih. Ondu so ti na izbiro različni izleti: v lepo Vipavsko dolino, tja na prisojna Brda, na Sveto Goro, črez polje vun na Kras. Toda, če v poletnem časi začne pripekati sobice, ni ga obstanka tu na So-činem obrežji: potovalec v svojo zabavo, ki ni priklenjen na kraj in čas, zdrči takrat s prvim vlakom <var naravnost tja doli na senčne Dravino obale.
A dovolj bodi vseli skokov in kažipotov, ker sem overjen, da vse naštevanje lepih, romantiških krajev ne zvabi izza peči niti jednega toli elastiškega potovalca, kateri bi se kakor jaz kretal križem domovine per pedes apostolorum.
(Konec piib.)
rem imata c. kr. vlada in deželni odbor svoja zastopnika.
Župnik dr. Sterbenec podpira prošnjo pod-družnice Postojinske, ker živinoreja na Notranjskem silno peša in to le zgolj zato, ker ni dobrih plemenskih bikov.
Predsednik Seunig opomni, da je jednaka prošnja došla tudi iz Bistriškega okraja od občine Zemon, ki je zelo revna. Centralni odbor je prošnjo podpiral, a dvomljivo je, jo li bode ministerstvo uslišalo.
G. Lavrenčič iz Postojine opomni, da seje pri podružnici sklepalo samo to, da se naprosi kmetijska družba, da kupi za Postojinski okraj za prihranjenih poddružničnih 322 gld. plemenskega bika.
Tajnik g. Pire razjasni, da ministerstvo ne daje podpore za živinorejo poddružnicam, ampak vsi deželi, oziroma občinam, katerih je 1500 na Kranjskem. Za 2000 gld. pa se kupi k večjemu deset plemenskih bikov in ko bi se ti delili brezplačno po vrsti, prišla bi zadnja občina še le čez 150 let na vrsto. Kadar sklene deželni zbor postavo, da bode morala imeti vsaka občina plemenskega bika, potem bode kmetijska družba lahko ravnala tako, kakor na Štajerskem, da bode podpirala revne občine pri nakupu. Pri glasovanji se predlog poddruž-nice Postojinske ne vsprejme, pač pa bode centralni odbor ustregel Postojinski poddružnici, ter kupil plemenskega bika. (Kunec prih.)
Domače stvari.
— (Slovstveni zabavni večer) je jutri zvečer ob 8. uri v Čitalnični restavraciji.
— (Osobna vest.) Profesor na državnej gimnaziji v Dunajskem Novem mestu Andrej Zeclie imenovan je ravnateljem na državnej gimnaziji v Beljaku.
— (Umrl) je danes zjutraj g. Matija Gre-gorič, hišni posestnik in žitni trgovec v Ljubljani. Naj počiva v miru!
— (Zaradi ponarejanja pooblastil) ob volitvah so Črešnjcvski liberalci: zloglasni Franc Soršak, potem pa Andrej Soršak in Martin Soršak sami repovi Slov. Bistriškega Stigerja v kazenskej preiskavi ter se jim jo že zatožba uročila. Radovedni smo vsi, kakn bode pri obravnavi. Znano je namreč, da je Celjska sodnija pod predsedništvom Heinricherjcvim one 3 može liberalce, ki so pri občinskih volitvah Celjske okolice pooblastila ponarejali nekaznjivimi spoznala, ker baje s ponarejanjem neso hoteli nikomur škodovati!
— („Škrat",) zabavnozbadljiv in šaljiv list, bode pričel s 7. februvarjem svoj tretji tečaj. Ure-doval in izdajal ga bode gosp. Srečko Magolič, kateremu ga je dozdanji urednik preobložen s pre-obilim poslom prepustil. — Oblika mu bode nekoliko izpremenjena ia olepšana ter -tisneno tiskana. Izhajal bode vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prinašal na štirih straneh izvirne humoreske in druge daljše zabavne spise v verzih in prozi; dalje: komične prizore, s katerimi bode gotovo slavnim čitalnicam in drugim narodnim društvom ustrezal o snovanji zabavnih programov. Prinašal bode tudi lepe huniorističnozbadljive podobe ter izvirne pesmi, dovtipe in drugo zabavno drobnjavo. Za mesec ja-nuvar bode odškodoval častite naročnike s štirimi prilogami. Izhajal bode redno, in ako bi bila kaka številka konfiskovann, izšla bode prihodnja celo polo obsežna, torej bodo naročniki brez izgube. Cena mu je za vse leto 3 gld., za polu leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja uprav-ništvu v „Narodno Tiskarno" v Ljubljani. — Ker je „Škrat" najlepši, najcenejši in najboljši slovenski humoristični list, priporočamo ga najtoplejše vsem rodoljubom in čitalnicam, da ga najizdatniše podpirajo
— (Graščino Pod vin,) dozdaj lastnino gosp. Avgusta Malija, kupil je francoski knez Polignac, potomec znanega ministra Karola X., kralja francoskega.
— (Izredno lepo vreme.) Na Reki imajo sedaj izredno lepo, toplo in sploh pomladansko vreme. Minule dni videli so ljudje mnogo krasno pisanih metuljčkov letati po prijetnem zraku. — Iz Gorice sc nam tudi poroča o preprijetnem vremenu. Razlika mej Ljubljano in Gorico znašala je preteklo dni blizu 30° R.
- (Potres.) V torek 27. t. m. okolu tri Četrt na štiri popnludne imeli smo v Ljubljani potres, kateri je bil pa bolj lahek, ker so ga čutili le nekateri meščani. Ravno ta čas imeli so po Ko-
roškem in Štajerskem jako silen dlje časa trajajoč potres. Tako se brzojavlja od sv. Lorenca 27. t. m.: Danes popoludne ob 3. uri 35 m. čutili smo tukaj zlasti ob koroškej železnici sila močan 10 sekund trajajoč potres, katerega je spremljevalo grozno podzemeljsko bobnenje. — Po mnogih krajih Štajerske in Koroške bežali so ljudje iz hiš na piano meneč, da se podirajo strehe pod sneženo težo.
— (OBepnice.) Po gorenjej Lavantinskej dolini v Koroškej prav hudo razsajajo osepnice. Šolski pouk v ljudskih šolah in drugih učilnicah morali so radi tega ustaviti. Veliko otrok je že za osepnicami umrlo
— („Savinjski Sokol") priredi v 1. dan februvarja veliko maškara d o, katera bode izredno lepa, ker se po vsej Savinjskej dolini pripravljajo za to veselico. Svirala bode Šmarijska godba. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 50 kr.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi pevsko društvo: »Slovanska Vila", v Skednji v 1. dan februvarja v dvorani Matije Sancin-a s sledečim sporedom: 1. petje; 2. godba; 3. šaljiva loterija s 100 dobitki; 4. ples. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za "moške, za dame 30 kr. Svirala bode domača godba. Sredi posta, bode pa slavnostno otvorjenje z igro, deklamacijami petjem in godbo
— (Vabilo) k veselici, katero priredi „Hralno in pevsko društvo" na Jesenicah na Gorenjskem v nedeljo dne 8. februvarja t. 1. v prostorih gospoda Sehrey-a v prid revnim šolskim otrokom. Spored: (Zborom ravna gosp. nadučitelj A. Maier.) 1. „Ro-jakom", (poje moški zbor). „Slovan", (poje moški zbor). „Domovina", (poje mo>ki zbor). „Kitica narodnih pesnij". ,,1'ust", (samospev, poje gospod A. Maier). 2. Veliki koncert „Caravaccio". 3. Sreč-kanje. 4. Ples in maskerada. Začetek točno ob 7. uri
zvečer. Vstopnina za osobo 30 kr. (Godba je prosta.) i . i . ■
Telegrama »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 30. januvarja. Včerajšnji dvorni ples imel je običajno sijajni značaj, bil je krasen. Udeleždo se ga je okolu 2000 osob, mej njimi dvorni in državni dostojanstveniki, generali, diplomati, oba predsednika državnega zbora, mnogo poslancev, deželni maršal, župan ild. Ob i uri prišla sta cesar in cesarica, ž njima pa člani cesarske obitelji, iziinši cesarjeviea Rudolfa in Štefanijo. Cesar in cesarica sta poprej v stran-Bkej dvorani vsprejemala predstave mnogih di-plomatiških osob. Ples se je potem otvoril. Po prvej četvorki šla je cesarica v stransko dvorano, kjer se jej je predstavljalo več mladih aristokratskih dam, cesar pa je ostal v dvorani in pogovarjajo se gledal ples. Po kotiljonu odšel je cesar s cesarico in člani cesarske hiše, potom se je servira! čaj. Ob liy2 uri bil je ples končan.
Riga 29. januvarja. Včeraj zvečer pogorela je v Jakobskem predmestji pravoslavna Cerkev. Prodno je požar pričel, čul se je močen pok.
[lažne vesti.
:- (Velegradska svečanost.) Poljski romarji zbero so 5. aprila t. 1. v Olomucu pod vodstvom Levovskega nadškofa Sembratoviča. Iz Olo-muca pojdejo peš v Velegrad s saboj noseč, veliko za.stavo slovanskega apostola sv. Metoda, katerega je slikal slavni poljski slikar Matejko
* (Tudi nekaj.) V Brnu bil je 27. t. m. Ivan Aleksander Herltli že 'Ji; krat izvoljen podžupanom moravske stolice.
* (Nov potres na Španjskom.) Iz Madrida se 28. t. in. brzojavlja: Po Andaluziji čutili so nov prav močan potres, kateri je terjal zopet obilo novih žrtev.
* (Sneženi plazovi na Laškem) prouzročili so zadnje dni po raznih krajih obilo škode. Tako so, kolikor je znano, podsuli plazovi samo v okraji Suzi 93 osob, od katerih so jih izgrebli 30 še živih in 40 mrtvih, 17 jih jo pa še zakopanih pod snegom. Doslej so sneženi plazi »vi popolnem razrušili v tem okraji tli hiš.
:f (Razstrelba stop za smodnik.) V Itott\veil-u na Virtemberškem razletele so so v zrak 26. t. m. zvečer stope za smodnik. 50 osob jo mrtvih.
* (Mož in žena — obešena.) 21. t. m. iln el je rahel j Kozarek v Tomešvar obešat dvojico Romanovo. Zakonska Josip in Anastazija Homanov iz Vinge sta 18. decembra 1884. udovo Elizabeto Gangovo, zadavila in vrgla v nek jarek. Njijina prošnja na cesarja za pomiloščenje ostala i»> luvz-vspešna. Ilahclj obesil je najprvo Josipa, potem pa njegovo soprogo Elizabeto.
I mM pokludkt. Odprte r;ui.' vsake vrste, privajene otekline ulesa ozdravi nagla Mnll-ovo „Franco-sko imanje in »o I4. V steklenicah po 80 kr. Po pošt nem povzetji razpoš'lja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr.
dvorni lalotnil na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah in spt tvrijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj mečno Moli ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom.  8 (11—1)
Meteorologijo poročilo.					
j o  Čas opa-i 2 zovanja	Stanje barometra v nun	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krm.i v mm.
i g  7. /.jutrai "7 j 2. pop. gj j9. zvečer	738-87 «w. 73t>9,2nin. 737-17 mm.	— 16-6UC —10-8" C	hrezv si. jz. si. vzh.	ol.l. jas. jas.	0-00 nn. 1
Srednja temperatura — 11-1°, za 9*8" pod normalom.
Dunajska "borza
dne 30. januvarja 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 88 gld. 55
Srebrna renta.......... 84  , 10
Zlata renta........... 10« n 85
6°/0 marčna reuta......... 98 „ 85
Akcije uarodie banke....... 8H7 „ —
Kreditne akcije......... 301 „ 70
London ........... 128 „ 6b
Napol       .   . ........ 9 „ 77
C kr cekini......... 5 „ 80
Nemške marke....... 60 „ 85
4°/0 državne srečke iz I 18>4   250 gld 126 „ 50
Državne srečke iz 1 1861        100 gld 17* „ —
4°/0 avstr zlata renta, da\ka prosta 106 „ 95
Ogrska zlata renta 6%   •             •  • — i —
■   4%       ... 97 „ 60
„    papirna renta 5%     .          .   . 93 „ 80
69l0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ —
Dunava reg srečke ?>"/„           100 gld 115 „ 75
/.«'m i obč avstr l1,'', zlati zast listi 122 „ 65
Prior oblig Eli/abetine zapad železnico 112 „ —
Pnor oblig Ferdmaiidove sev železnico 105 , 50
Kreditne srečke.....100 gld 177 „ —
Bndolfove srečke     ....    10   n 19 „ 5')
Akcije an«;lo-H'str banke         120   . 104 , 50
Trammway-društ velj 170 gld a v .   . 212 „ —
Zahvala.
Za mnoge presrčne dokaze sofutja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabljive matere, tašče, gospe
FRIDERIKE EDER, roj. RIEDL,
za mnogobrojno spremstvo iivago pokojnice in za mnoge lepe daio\a-ie vence izrekajo naj pri-srčnejšo in najglobokejso zahvalo
(65) žalujoči ostali.
V Ljubljani, v 30. *'an januvarja l<-85.
Poslano.
(7-4) j MMMIMM
GLAVNO SKLADIŠTE
JJjTJJONl^
najčistije fužno
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat izkuaan lick proti trajnom kašlju pluoevlne I ieludca bolnsti grkljana I proti imhirnim kataru,
HINKK MATT0NIJA
Karlovi vari i VVidn.
je najgotovejše, najhitrejši" in najceiiejSe sredstvo za «51-stenje in >bolJian|e vina in jamči se za najbol|*l v»neb; dobiva se pri (30-6)
A. III IM JI ANN-ll,
■v Xjj-o.Toljaail, Ta/viarjeTra palača.
Izprašani
• »
1 m
s prav dobrimi spričali Išče megla. Na zahtevanje je pripravljen kavcijo položiti. — Dopise se prosi z naslovom: J on i p Zakrajšek v Velikih Laščah. (56—4)
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLOA REIFA DUNAJ, I., PRSTALOZZIGASRB I,
najstarejša tvrdka te vrate. (623—18)
Natančneje izpovedbe iu prospekti zastonj.
z Dunaja
stanuje v hotelu „Btadt WJen", H. nadstropje, sobna štev. 23 In 24.
Oidir.it* vsak dan od n. do 12'/«• vre in od 2. do 4. are nopoludue. Vse operacije izdajajo se hitro in gotovo prav po modernih zahtevali no-vejštga Zasa. (34—5)
Ix Trsta v lovi-Jork aa»Tnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVl-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „OSaat .A-ng-lla**, okolu 8. februvarja 1885. Kajuta za potnike 200 golil. — Vmesni krov 60 gol d. Potniki naj se obrnejo na (20—9) T. TERKUILE,
generalnega paBažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na K m i liano d* Ani. roRlayen, generalnega agenta v Trutu.
t
NAJBOLJŠI
ZA CIGAA£>
* Je pristni «
LE HOUBLON
Francttsk fabrikat
Cawley-iev & Henrv-     v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!!
ojf Pravi je ta papir za cigarete samo \s
/t tedaj, če ima vsak list znamko LE *%\
[J> HOUBLON in vsak karton nosi s\      varstveno znamko in signaturo.
Fac
•M,r».,...c'.'' ^ --\ -»nn . fU|
**—'--------"Ari) r*BHtCANTS-
Slmile de 1'Ftinuette   17 RV Rffthftf il nillS
Izvrstno vino! ~W
Kje? V restavraciji HOTEL EVROPA,
VIZITNICE
p-i poroča
„NARODNA TISKARNA"
v LJubljani.
kjer se toel vee let Htar llixeljaiie<?
(68—1)
OC0000003000CC30000090COCOO
§ LEKARNA JULIJ pl. TRNK0CZY,
št*
Spodaj navedene speciji lltate, ki so po večletne) izkušnji za i/.vi »ino uspešni' pripoznane, ima vedno čiste v zalogi in razpošilja takoj po
poštnem povzetji
lekarna JULIJ pl. TRNKOCZY-ja
„pn ^amorogU"
-v Xj5\s."bljaiii, IvEestni trgr li.. št.
O
O O
B O O
8 8
O O
Dr. Sclimidt-ovi uspešni
i h kurja očesa
uporahPajo se že mnogo desetletij kot brez liolečine in zanesljivo delujoče sredstvo v popolno odstranitev kurjih očes.
Uspeh teh dr. Schuidt-ovih prilep kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovana] rabi teh prilepktv se 'odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem za izdiranje kurjih očes 2» kr. a. v.
ID T. Betir-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekar tkih zelišč ter se že dolgo vrsto let obnaša kot, izvrstno sredstvo proti živčn m boleznim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isch>:<di, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, bo/j ust i, otrpnenju, > slabljenju in polucijam. Na dalje se dr. Behr-ov živčni ekstrakt, z najbo'jšim uspehom rabi preti: protinu in trganju, oti pnolosti mišic, trganju v členkih iu mišica.., nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr.Behr-ov živčni ekstnut se uporablja le zvunanje. Cena steklenici h točnim navodom upo-I rabe 70 kr. a. v*
NB. Pri nakupa teh prepaiatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-ji-vc izdelke in samo one za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners's Apotheke in GloggniU*, in vsake druge podobne izdelke kot nevredne zavrniti. -161 — 17)
Glavna razpošiljalna zaloga: Gloggnlti!, Nižje-Avstrij-k<>, lekarna J. Illttuer- ju.
Dr. S«-h miilt-o % c prilepke xu kur i a očesa in dr. Behr-ov živčni ekstrakt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Svoboda in J. pl. Trukoczy.
O
Al'17iln 7*1 lilVP  jedno najboljših sredstev, da se prostor, lTlfl/jMU Ali IrtMlj \-]rr ,118t.j0'lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, oH jednein jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vapeboni pri tisučili. 1 lonček za dolgo lasa samo 60 kr. Im**i ni\ 7ir>itiSn najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni
rnillMlSMI ZgttUjt) h.k. HiH]A HH,Mvu\VAi 2o kr.; velika
steklenica 40 kr. ■/, obširnim navodom za uporabo.
Pa L* 1 nnittiik 7 JI llnllli> ^^''»"jše vrste, bel in rožast, v flka-(II |II<1M.I1        Uilllll, td|Cilll po ;;0 kr>) 8 pravo rožino vo.
njavo, telo nežen po 4u kr.
Ofiiunrulal/I diun(*i m-MCftl/ odvMme, če se done mej perilo, ne-I IJI lllfllMll UIMtl IMHBCh prijetili duh po mili in razširja pri-jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozeblinski balzam po đr. Kćpesu KSK O
in zastarele o/.cbliiiske bule.  Steklenica z navodom vred 30 kr. 7/lftviln va I/n pili oiiau'i  gotovo uplivajoče sredstvo, treba eatno /iUIriMK? /Al hlllja uu.Ni, Bvefier a eopifiem namazati. I steklenica
samo 40 kr.
Malomu najliiif jfiu v botelijah po   Pum najfinejši v hote! j ah po 30 in dliigd Gl) kr. IIUIII oo kr.
Čaj
0 kr.
(45-2)
najfinejši v zavitkih po 30 in
Izdelki morajo Imeti, da so pristni Eraven stoječi podpis in Egornjo obrtno varstveno marko.
iflfT Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
lluljši od vsuh poilobnUi ir.dolkov, ntimnju to pastilju n/r ukoitljivi-f/a v urili; mtjuapeAn^je N rahfjo Kujirr bulexni v OTglDlh spodnjocu dela i.-l.- i. prohaJHlno mrr.lico, liolotul na koti, v mol-jiinili in ženska bolezni; čistijo kil iu I oliko odpravljajo blato. NI g* zdravila, ki bi bilo boljio in pri toni popolnem noikoriljivo zoper
telesno zngtrelje«
Kotovi vir vhoIi boloznij. Kor bo poalndkorjono, uživajo jih radi tudi otroci, To pilo ao odlikovano s jako častnim pismom <lroiuiyn sviinikd IHtlut,
IV Jidna »katljicn š IG pilitmi vv{)a Iti kr. — Zavitrk. o»em skutljic skujiaj, 120 uUt velfa
mino 1       n. v. "PO (BH0—10)
QtfOr*ionio 1   Vsak« ekatljica, ki ntfnia firmo : Apothfkfl ««m ^ f     ^     OVOlJONJC.  hetltpm Leopold iu na »adnjej strani nnše
f/f/L.'đ^       M/      s 77     varstvr.ic znamko, Je iMnureJmit, tor svarimo,  naj se no
^fi.e t J9^ JfT. 1'atitl se morn dahro, .h, kdo ne tlohl nlnl^a, ttOUJpUV-
^      " " HOffa ali celo nko<IIJli<r(fa Iztlr'ka. Vsakdo naj izrecno zahteva
lJ   \ Jfrustrlnovih Ktiznbrtlnih ;n7, to Imajo nu zavitku ter navodilu
za rabo poUff Htojeel potl/th.
Glavna zaloga na Ounajl:  Apothekt; ,,xuui lielligeu  Leopold«« dCB l"li. Neusteln. Ntadt, Eeke der Plavkeu- uud Nplegelgasae.
Za 1 glib 15 kr. pošljemo franko jeden zavitek.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne-.
396343
1118178117