Stev. 26	V	Ljubljani,	v	sredo, 3. februarja 1943-XXI	leto	VIII.
ItbIJoioa oooblažčenfea u ogtaievan}« (talllansfcefja In tnjeffs = Uredništva lo oprava) SopituleTa ft, Ljubljana. = Ooneessfonarta esclnslv« pei U pnbblleltS 31 prorlnlenca Italfana izvora Onlona PubbUciU Italiana d Ju Mii»ni>	§	Redaztane.	Ammlniatrazlonei	Kopitarjeva	dl	Lnbiana.	=	©d	saterai	Union	o	PnbbUelU	(taliana	&	A.	Milana
Poštnina p!a?ana t gotovlal Spedizione in abboaameoto p«sia!e
Bollettino no. 983
Nnove perdite nemhe in Tunisia
800 uomini catturati, sei velivoli abbaituti
II Quartiere Generale delle Forze Armate com linica:
Intensificnta azione di pattuglie esploranti nelln Tripolitania occidentale; nostre forma-zioni neree hanno battuto con evidenti elfetti amniassamenti di automezzi nemici.
Ripetuti attacchi condotti dairavversario con l'appoggio di mezzi blindati sul fronte tu-nteino non hanno conseguito risultati; dovunque I'attaccante e stato respinto con perdite in iiomini e materiali; sei carri nrmati venivano distrutti.
II	numero del prigfonieri pre-si al nemico durante i coml»attimenti dcllc due ultime gior-nate e salito a 800.
Cacciatori gernianici abbattevano in duelli aerei ci'nque velivoli.
Le attrezzature portualj di Bona sono state clficacemente colpite da bombardieri italiani.
Su Lainpcdusa e nei dintorni di Cagliari aeroplani nemici sganciavano aleune bombe che causavano danni non gravi e cinque feriti nella zona di Cagliari.
La difesa contro-aerea di Lampedusa cen-trava nn anpareccbio che precipitav« in fiaminc..
Le vittime finora accertate in Trapani per rinc ursione di ieri ascendono a 18 morti o 64 feriti.
Vojno poročilo št. 983
Nove nasprotnikove izgube v Tuniziji
800 mož zajetih, šest letal zbitih Uspešen polet na pristanišče Bone
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 893 pravi:
Poživljeni nastopi ogledniških patrol v zahodni Tripolitaniji. Naši letalski oddelki so z vidnim uspehom tolkli gruče nasprotnikovih avtomobilskih vozil.
Ponovni napadi, ki jih je nasprotnik delal ob podpori oklepnih vozil na tunizijskem bojišču, niso dosegli uspehov. Povsod je napadalec bil odbit z izgubami ljudi in v blagu. Šest tankov je bilo uničenih. Število ujetnikov, zajetih med boji v zadnjih dveh dneh, je poskočilo na 800.
Nemški lovci so v letalskih dvobojih zbili pet letal.
Italijanski bombniki so uspešno zadeli pristaniške naprave v Boni.
Nasprotnikova letala so vrgla na Lampe-d u Spin na okolico C a g 1 i a r i j a nekaj bomb, ki nišo povzročile hude škode, pri Cagliariju je bilo pet ljudi ranjenih. Protiletalska obramba na Lampedusi je zadela eno letalo, ki je v plamenih treščilo na tla.
Žrtve včerajšnjega letalskega napada na Trapani, v kolikor so bile do sedaj ugotovljene, znašajo 13 mrtvih in 64 ranjenih.
Odločne in nepreklicne Mussolinijeve besede ob 20 letnici fašistovske milice
»Tja, kjer nas čakajo naši mrtvi, se bomo spet vrnili«
Rim, 3. februarja, s.Ob 20 letnici fašistovske milico je Duce v nekem kraju srednje Italije pregledal zastopstvo oborožene revolucijske straže. Legionarsko sile so sestavljali trijo batalojni »M«, en bataljon posebne milice, 4 bataljoni legionarskih pripravnikov, dva bataljona vseur lice, en bataljon milice A. C., en bataljon mladih fašistov in en bataljon kolesarjev. Med -starimi vojščaki iz več vojn so bile vrste najmlajših, ki se pripravljajo za nastop v boju.
Duce je dospel ob desetih v spremstvu tajni ka stranko ter načelnika glavnega 6tana milice. Blizu gosto gruče borov, kjer so so dvigale zastave trojne zveze ter rimsko znamenje, so f)u-ceja sprejeli: Kvadrumvir, maršal Italije De Bo-no, predsednik« senata in fašistovske korporacijske zbornice, člani vlade in vodstvo stranke, načelnik glavnega stana oboroženih sil, poveljnika kr. karabinjerjev in finančne straže, glavni podpoveljnik GIL-a, podpoveljnik glavnega stana milice, poveljniki posameznih milic, krajevni poveljnik legionarske milice, predsednik zveze pohabljencev in vrhovni kaplan milice.
Duce je v spremstvu zastopnikov oblasti stopil na naravni oder, s katerega je bil obsežen razgled na planjavo, kjer je 6000 legionarjev bilo razporejenih za vaje. Na odru je Duce poklical k sebi vojaške zastopnike Nemčije in Japonske. Po naglih premikih na valovitem ozemlju, katerih višek je bil napad na nek grič, kar se je vse razvijalo pod ognjeni spremljevalnega orožja, so se bataljoni potem razpostavili pred poveljniško palačx> v ogromen šlirikot, ki mu je vojna oprava dajala jekleni sijaj. Na koncu štirikota sta na visokih drogovih vihrala tribarvnica in Ducejevo znamenje.
Dueo se je povzpel na streho poveljniške palače in se tako znova pokazal oborožencem. V železnem zastopstvu se je izražala vsa zadržana sila milice, sila, ki je v njenih naskakovalnih bataljonih, v njenih neposnemljivih panogah, v njenem junaškem duhu. v njeni neomajni veri, ki izvira iz čistega srca ljudstva, zakaj milica je najvidnejši izraz italijanskega ljudstva.
Med nedavnimi zgledi te vere je ,vdova nekega legionarja, ki je padel v Afriki, in mati nekega 16 letnega legionarja, ki je padel v Rusiji. Njuna vera je pokazala vso svojo vnemo v znamenitih besedah: >Verujem v zmago kakor v zakrament!«
Sklop oboroženih mož, razporejenih pred Du-cejem, je v duhu zastopal 8200 legionarjev, padlih v vojni, 12.350 ranjenih, 19 odlikovanj s savojskim vojaškim rodom, 75 zlatih kolajn. 1497 srebrnih kolajn, 3112 bronastih kolajn, 4844 križcev za vojaško hrabrost, ki so tkali slavno zgodovino prvih dvajset let milice.
Proslava je bila zelo resna in trezna. Vojaki so ponovili pozdrav Duceju, zavihteli bodala, potem pa zapeli »Legionarjevo molitev pred bitko«. Zatem jo prišla himna bataljonov »M«, sveža, bojevita in vnemajoča. »Zmaga vedno tisti, kdor bolj veruje, kdor zna dalje trpeti.« V ozračju leži neuničljiva gotovost. Pretresljiv pevski del slovesnosti krona »Giovinezza«, pesem predvečera in vseh zmag, večna pesem dvajsetih let. Potem jo v najgloblji tišini spregovoril Duce:
»Častniki, podčastniki, legionarji!
Milica, ki so jo rodila po sklepu velikega sveta iz revolucionarnega skvadrizma, praznuje danes v ozračju, ki je njena posebnost, svojo
Duce časti spomin padlih miličnikov ob 20 letnici
Rim, 3 febr. s. Ob 20 letnici milice je bila prva počastitev tista, ko je Duce dal po načelniku glavnega stana položiti velik venec \ središču legionarjev, padlih v boju pri vrhovnem poveljstvu. Svetišče je ves dan bilo cilj pobožnega češčenja oblasti ter političnih, vojaških in civilnih dostojanstvenikov, ki so polagali vence cvetja na zaobljubni oltar. Za vodstvom stranke s tajnikom na čelu so prišli načelnik glavnega stana s podtajnikom za vojsko, uradno zastopstvo senata in zbornice, podtajnik v predsedništvu vlade, ki je načelniku
žavne zveze rodbin padlih v vojni, predsedstvo UNUCI-ja, zastopstvo policije iz italijanske Afrike, ki sta podarila 25.000 in 10.000 lir za sinove črnih srajc, dalje poveljstvo državne zveze vojnih prostovoljcev, zveza pohabljencev, pokrajinski predsednik in. zastopniki rimske kvesture, poveljstvo posebnih skupin agentov javne varnosti, zastopstvo tistih, ki so se vrnili ir italijanske vzhodne Afrike, ki je položilo venec v imenu ujetih legionarjev, zastopstva vseh vrst orožja, bojevniških in številnih šolskih združenj. Od jutra do večera se je nadaljevalo neprestano ganjeno roma-
glavnega stana izročil 100.000 lir za sinove črnih --—	 ,	_	...	-	,	..
srajc, načelnik in podnačelnik policije, rimski gu- i nje, živo pričevanje ljudstva za legionarje, ki so verner, zastopnik kr. karabinjerjev, predsednik dr- prostovoljno dali življenje za Italijo.
Nemške armade v obrambnih bojih od Kavkaza
do Dona
Meuspešni obkolitveni poskusi na voroneškem odseku — Uspešni nastopi nemških strmoglavcev — Novi uspehi v tuniških gorah
Hitlerjev glavn stan, 3. febr. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo to-le uradno vojno
poročilo:	„	. ..	.
V Stalingradu so Sovjeti po silni topniški pripravi napadli z zdaleka večjimi silami zadnjo
Vesel dogodek v italijanski vladarski rodbini
Ducejevi ukrepi v proslavo rojstva princese Beatrice
Rim, 2. februarja, s. — Danes ob 6.15 se je nj. vis. kneginji Piemontski v kraljevi palači na Kvirinalu rodila princezinja, ki jo bodo krstili na ime Beatrice. Vzvišena mati in novorojena princezinja se počutita kar najbolje. Čim je minister dvora sporočil veselo novico, je Duce takoj poslal vzvišenima Vladarjema in nj. kr. visočanstvoma knezu in kneginji Piemontski prisrčne čestitke ter izrekel zadovoljstvo tudi v imenu fašistovske stranke in vsega italijanskega naroda. Minister dvora je sporočil novico o veselem dogodku tudi vitezom reda sv. Anunciate, predsednikom senata, fašistične zbornice in zbornici za korporacije, državnemu
tajniku in drugim visokim državnim dostojanstvenikom. Sporočili so tudi prefektom in drugim oblastem. Duce je odločil, naj se vsem članom italijanske oborožene sile, ki so bili disciplinsko kaznovani, kazen odpusti. V Rimu so ustanoviH nov »Dom matere in otroka«, in bo nosil ime vzvišene novorojenke. Predsedništvo ministrskega sveta je dalo pobudo za ustanovitev posebnega sklada ter vanj dalo kot prvi prispevek milijon lir. Ta denar naj se porabi za dobrodelne namene. Odločeno je bilo, da morajo 4. februarja ves dan viseti po vseh javnih poslopjih zastave.
Življenjska pot novega načelnika glavnega stana italijanskih oboroženih sil
Rim, 3. februarja, s. General Viktor Ambro-sio, novi načelnik Glavnega Stana Oboroženih SiJ, ki bo v kratkem imenovan za armadnega generala in ki je te dni postal načelnik italijanskega generalnega štaba, se je rodil v Tu-rinu 28. julija 1879. Podporočnik je postal leta ’S98. ju je ]etih od 1904 do 1907 obiskoval te-P.aJe vojne šole. Kot stotnik se je udeležil ita-1’jansko-turške vojne kot poveljnik druge skupine polka »Cavalleggeri Lucca« ter večkrat Pogumno vodil e voj e vojake v ogenj. Udeležil je potem tudi prejšnje svetovne vojne 1915 do 1918 kot poveljnik tretje konjeniške divizije je prišel nato v generalni štab. Meseca julija 1916 je bil povišan v majorja, februarja ^podpolkovnika, januarja 1918 pa v pol-
Vočkrat je dokazal svoje velike spoisob-nosti na vojašikem, taktičnem in voj no preskrboval nem področju. Njegova nadarjenost je zlasti zablestela v najkritičnejših trenutkih prodiranja njegove divizije na 'levem bregu Isonze leta 1916., naslednje leto pa pri nastopih iste divizije, ki »o imeli namen kriti umik čet dru-le*a 1920. do 1922. je bil načelnik Glavnega Stajia Milanske divizije. Pozneje jc po vrsti prevzel naloge poveljnika konjeni-
škega polka »Savoia«, poveljnika konjeniške šole, načelnika Glavnega Stana turinskega armadnega zbora ter silednjič naloge vršilca dolžnosti poveljnika omenjene konjeniške šole. Leta 1927. je postal brigadni general in istočasno poveljnik imenovane šole. Od leta 1928. do 1932. je kot general bil dodeljen nadzorstvu nad hitrimi oddelki. Kot divizijski general, kar je postal februarja 1932, je poveljeval drugi hitri divizij. Ko pa je 28. novembra 1935 dosegel stopnjo generala armadnega zbora, je postal poveljnik armadnega zbora na Siciliji.
10.	decembra 1938 je prevzel posle po^ljnika druge armade, novembra 194-1 pa je bil odlikovan s savojskim vojaškim redom v priznanje, da je znal vliti omenjenemu velikemu vojaškemu oddelku duha in mu dati izrazito bojevniški obraz. 20. januarja lani je bil imenovan za načelnika generalnega štaba kopenske vojske, 23 oktobra pa je bil povišan v armadnega generaJa.
Iz Buenos Airesa poročajo, da je argentinska vlada določila 225 milijonov pesosov za javna dela, ki jih hočejo dovršiti letos.
utrdbo, ki so jo držali branilci tovarne za traktorje. Ker je nemškim junaškim četam pošlo skoraj vso strelivo, se je nasprotniku ponoči posrečilo vdreti na raznih točkah in zlomiti obrambni obroč, ki ga je 11. armada do danes krepko držala.
Od Kavkaza pa do odseka ob srednjem Donu ter pri Ladoškem jezeru so nemške armdae v hudih obrambnih bojih, ki so se na nekaterih odsekih še bolj razbesneli.
Na levem krilu vzhodnega bojišča so spodleteli sovjetski poskusi, ki so hoteli motiti vnaprej določena premikanja nemških in zavezniških čet.
Na bojišču ob Doncu in na voroneškem odso-kn je nasprotnik znova napadel z novimi močnimi silami.
Sovjeti so skušali prehiteti nemško razporejeno krilo ter ga obkoliti, a so bili s hudimi izgubam zavrnjeni.
Boji se nadaljujejo.
Močne skupine bojnih letal in strmoglavcev so napadlo na točkah, kjer so divjali najhujši boji ter obdelovale zbrane sovjetsko sile, nasprotne postojanke in čete. Prizadejale so Sovjetom zelo hude izgube v moštvu, motornih vozilih ter orožju.
V	tuniških gorah so nemški napadi ob krepki podpori strmoglavcev rodili izdatne uspehe.
Berlin^ 3. febr. s. Iz pooblaščenega vira poročajo, da se stalingrajske čete pod poveljstvom generala Streckerja šo vedno junaško upirajo silnim sovjetskim napadom. Stisnjene so na ozek prostor nekega velikega industrijskega podjetja, ki s svojimi zidinami nudi neko možnost obrambe pred napadi sovjetskih čet. V podzemskih rovih in po kleteh tega podjetja so še zmeraj varne pred topniškim ognjem in letalskimi napadi, toda nasprotnik, ki jo na nekaterih točkah oddaljen le kakih 30 metrov od nemških postojank, ne miruje ne ponoči ne podnevi. Pri zadnjih napadih so Sovjeti izgubili 45 oklepnikov.
Predsednik angleške vlade Churchill na posvetu s turškimi voditelji v Adani
Rim, 2. februarja. 6. Agencija Reuter poroča, da se je angleški ministrski predsednik Churchill na lastno prošnjo podal v Turčijo. V Adani je s predsednikom turške republike Ismetom Ine-nijem in s turškimi državniki imel razgovore, pri katerih so razpravljali o sedanjem položaju v Evropi in posebno v pokrajinah, ki Turčijo naravnost zanimajo. Razpravljali so tudi o pomoči, ki bi bila primerna za utrditev obrambnega položaja Turčije.
Rim, 2. februarja, e. V spomenici, ki jo je agencija Reuter dala za Bližnji vzhod in ki se tiče sestanka, katerega je pri turških voditeljih
prvo dvajsetletnico. To jo ozračje železa, boja in odločnosti, ozračje, v katerem sc ljudje konec koncev razodevajo v tistem, kar so, in v tistem, kar veljajo.
Vi ste od leta 1923 do danes v toliko in toliko bitkah 7, žrtvijo in s krvjo dokazali srnjo najčistejšo ljubezen do Italije in svojo brezpogojno vdanost fašizmu. Tako ste bili zvesti geslu, še nikdar tako kakor v tej vojni, ki bi njene mere lahko imenovali nadčloveške, ni bilo res, da odloča tisti, ki so zna upirati četrt ure dalje kakor sovražnik in da je poslednja bitka lista, ki prinese zmago.«
Naš poglavitni sovražnik se je bojeval samo proti nam in šele po 32. mesecih najtršega boja je mogel doseči nekaj uspeha. Italijansko .ljudstvo je z moškim, rimskim mirom sprejelo novico o zasedbi Libije po nasprotniku, to pa zaradi tega, ker živi v globinah njegovega srca neomajno prepričanje: »Tja, kjer smo bili. tja, kjer nas čakajo naši mrtvi, tja, kjer smo pustili mogočne in neuničljive sledove naše omike, tja se bomo spet vrnili «
Neukrotljiv zakon o fizični težnosti snovi je zakon o politični težnosti narodov. 50 milijonov Italijanov teži in bo težilo proti Afriki, ker imajo sveto pravico do življenja, enako kakor drugi narodi ali pa morda še bolj kakor sleherni drugi narod.
Legionarji! Spričo nore, zločinske, reklamne odločitve v Casablanci lahko mi ob tej prvi 20-letnici s tovariši iz osi in iz trojne zveze odgovarjamo, da ne bomo odnehali, dokler bomo le mogli držati v roki orožje za boj. Vi boste še naprej korakali v prvih črtah in boste vedno in povsod zgled vsem. Vem, da po drugih prednostih ne hrepenite.«
Kremenit nagovor je bil kronan s pozdravom Duceju.
Nadškof — žrtev divjaškega letalskega napada
Reggio Calabria, 3. febr. s. Vest o smrti mons. Enrika Montalbettija, nadškofa v Heggio Calabria, ki je bil žrtev letalskega napada, se je razširila ne smo po mestu, marveč po vsej nadškofiji ter povsod zbudila žalosten vtis in zelo iskreno sočustvovanje Bil je povsod in pri vsel^ priljubljen zaradi svoje dobrotljivosti In zaradi neutrudljivega dela v duhovnem pastirstvu. Smrt ga je zadela, ko je ravno opravljal svoje pastirske dolžnosti v Miletu Portosalvu, kamor je bil šel na pastirski obisk. Ta novi divjaški zločin nasprotnikov, ki znaša svojo uničujočo besnost nad civilnim prebivalstvom, je še bolj ogorčil italijansko ljudstvo. Mons. Montelbetti se je rodil 1. 1888. v Veneziji.
V	duhovnika je bil posvečen 1. 1911. Papež Pij XI. mu je podelil nadškofijsko čast v maju 1935, ko je dobil titularno' nadškofovstvo škofije Derco. Junija 1938 pa je bil imenovan za nadškofa v Reggio Calabria.
Rim, 3. febr. s. Dospelo je nekaj podrobnosti
o	smrti nadškofa Reggia Calabria, Montalbettija. Odpravil se je v Melito Portosalvo, kjer se je mudil na pastirskem obisku v kraju »Anna«, in sicer v neki zasebni vili v odprti pokrajini. Sovražno letalo se je spustilo nad poslopje ter ga začelo obstreljevali s strojnico in usmrtilo med drugimi nadškofa in škofijskega kanclerja mons. Trapani-ja, dočim je bil župnik hudo ranjen.
Papeževo sožalje ob smrti nadškofa Montalbettija
Vatikansko mesto, 3. febr. s. Njegova Svetost Pij XII. je z brzojavko kardinala, državnega tajnika, nadškofijskemu kapitlju v Reggio Calabria izrekel globoko sožalje zaradi smrti nadškofa msgr. Enrica Montalbettija, ki ga je doletela pri letalskem napadu. Kardinal Maglione je izrazom papeževe žalosti dodal še svoje globoko sožalje.
Seja medministrskega odbora za prehrano
Riin, 3. febr. s. Včeraj ob 17 se je pod Duce-jevim predsedstvom sestal medministrski odbor za ureditev prehrane, njeno razdelitev ter za cene. Delo so ob 19.30 odgodili ter ga bodo povzeli danes ob 17.
zahteval Churchill, pravi: Ta sestanek je redna posledica prijateljskih odnošajev, ki so vedno bili med obema državama. Četudi niso angleški uradni ali pristojni krogi do sedaj dali o tem sporočilu nobene razlage in četudi jo bodo angleški listi lahko razlagali šele prihodnje jutro, se vendar lahko reče, da ta sestanek 110 bo spremenil položaja Turčije, ki bo ostala nevtralna.
Ankara, 2. februarja, s. Predsednik turške vlade in načelnik turškega glavnega stana sta se vrnila v prestolnico od sestanka e predsednikom angleške vlade Churchillom. Predsednik republike pa je šel na obisk v mesto Malatijo.
Turška brzojavna agencija je o sestanku dala uradno poročilo, v katerem trdi, da je predsednik republike Jsmet Ineni bil na potovanju v južni Turčiji in sicer ravno v Adani. ko je ilobil brzojavvko, s katero so ga v Churchillovem imenu prosili za razgovor. Predsednik turške republike je prošnji predsednika angleške vlade ustregel, pa je do razgovora prišlo.
Ameriški mornariški minister Knox je dolgo pregledoval tihomorsko bojišče ter pri tem dvakrat ušel japonskim bombnikom, ki so napadli \ otok Sv. Duha in Guadalcanar. Olede položaja na Atlantiku je Knox izjavil, da je pod-morniška vojna še zmeraj zelo težka naloga, ki zahteva hude izgube Velikanski požar v Sevilji je zajel veliko tovarno za izdelavo sladkorj« in uničil obilne zaloga sladkorja.
Zvezni tajnik izroča legionarjem
Ob priliki 20 letnice ustanovitve milice je v ponedeljek zjutraj Zvezni tajnik odšel v spremstvu Zveznega podtajnika Capursa, dveh ravnateljev In zaupnice Zenskega fašija v vojašnico obmejne milice, kjer je izročil pozdrav Črnili srajc junaškim legionarjem bojevnikom. V zahvalo jo odgovoril konzul do Padova, ki je potrdil jekleno voljo legionarjev do zmage.
Zaupnica ženskega fašija, tovarišica Ida de Vecchi jo dato položila šopek cvetja v spomin junaškim padlim legionarjem.
Nato jo konzul de Padova sporočil in prebral zbranim legionarjem novico o odlikovanju, na kar je Zvezni tajnik pritrdil na prsa dveh junaških legionarjev obmejne milice zaslužne vojno križce, in sicer Soruzziju Remu in Bracchi-
pozdrav črnih srajc bojevnikom
ju Carlu, ki sta jih oba zaslužila v bitki na zahodu.
Zvezni tajnik, ki so ga ves čas spremljali Zvezni podtajnik, dva ravnatelja in zaupnica Ženskega fašija, je nato odšel v uršulinsko cerkev na Kongresnem trgu, kjer,je bilo opravljeno slovesno cerkveno opravilo za legionarje.
Pri tej cerkveni slovesnosti, pri kateri je imel častno službo oddelek obmejne milice v orožju, je zastopal Eksc. Visokega komisarja vi-ceprefekt David, Eksc. generala Gambaro je zastopal general Pemi, dalje so bili navzoči župan in podžupan, kvestor, konzul de Padova in še druga predstavništva častnikov in vojakov vseh vrst orožja Armadnega zbora in fašistov v uniformah.
Zvazni tajnik na obisku v pokrajini
Tiskovni urad Zveze bojevniških fašijev sporoča:
Zvezni tajnik jo v nedeljo odšel v spremstvu političnega tajnika za organizacijo bojevniških fašijev v Videm Dobrepolje. Tam je izročil pozdrav Cmih srajc iz Ljubljane bojevniškim edi-nicam in je vodil razdelitev zavojev fašistične Be-fane tamkajšnji mladini.
Na postaji ga je sprejel konzul Rocca, poveljnik posadke in krajevni tajnik Stranke. Nato je Zvezni tajnik odšel in pregledal utrdbe in stra-
žnice, kjer je izročal tovariško pozdrave Stranke in priboljške za vojake.
Ob navzočnosti krajevnih oblasti je nato razdelil Zvezni tajnik otrokom iz Vidma in Dobrepolja zavoje fašistične Befane, ki je obdarila otroke z oblačilnimi predmeti in živili.
Potem ko je obiskal tajništvo pomožnega središča Stranke, so je poslovil od krajevnih oblasti in nadaljeval pot v Ribnico, kamor sta ga spremljala senior Biaioni, ki je zastopal poveljnika oddelka Črnih srajc >21. aprik.
V	Ribnici je sprejel gosta konzul Siliato. Tu je Zvezni tajnik tudi razdeljeval zavoje s priboljški, ki jih jo Stranka darovala tamkaj nastanjenim vojakom.
Poročilo predsednika odseka poljedelskih delavcev
Poljedelski delavci so bili doslej izločeni od ugodnosti zakonodaje, nanašajoče 6e na socialno varstvo delavstva in na njihovo socialno zavarovanje. Zato ni60 imeli možnosti, da bi si ustanovili trdno sindikalno organizacijo in mogli tako sklepati kolektivne pogodbe. Zaradi posebnega položaja, v katerem 60 bili poljedelski delavci v preteklosti zavoljo zanemarjenega socialnega in sindikalnega položaja, se je odsek znašel pred zelo obsežnimi in težkimi nalogami. Potrebno je bilo organizirati kmetijske delavce, ki doslej sploh niso poznali sindikalne organizacije: potrebno je bilo urediti tudi njihove delovne odnošaje s kolektivnimi delovnimi pogodbami, končno je bilo' treba raztegniti tudi na Ljubljansko pokrajino zakonodajo
o	socialnem varstvu in socialnem zavarovanju.
število včlanjenega delavstva, število delavcev, ki jih zastopa odsek poljedelskega delavstva, je precej veliko. V pokrajini je okrog 90CO hlapcev in dekel. Poleg tega je okrog 20.000 oseb, katerih glavni dohodek je zaslužek pri raznih kmetijskih, gozdnih in vinogradniških delih. Delovni odnošaji delavcev, ki 6padajo v to kategorijo, so zelo različni in nejasni zavoljo tega, ker imajo večinoma majhne kose zemlje, ki jim navidezno dajejo naziv zemljiških lastnikov.
Število sindikatov. Pogoji, pod katerimi 6e je naš odsek lotil organiziranja jioljedelskih delavcev, so bili izredno težavni. Omenjam, da 60 postali štirje sindikalni voditelji našega odseka žrtve svoje vneme in 6voje predanosti delu za našo organiza-
Lehar: »Zemlja smehljaja«
cijo. Navzlic temu je bila v glavnem organizacija našega odseka pravočasno izvedena.
Odsek ima štiri sindikate, torej celotno število, i kolikor jih je predvidel organizacijski osnutek, izvzemši kmetijske nameščence kakor tudi 13 občinskih sindikatov s 557 člani.
Odsekovni predlogi. Res je, da naš odsek še ni mogel doslej doseči občutnejših dobrin v kori6t poljedelskih delavcev. Pa vendar je 6toril vse. da bi pripravil bodoče socialne reforme, ki naj bi 60 uveljavile za Ljubljansko pokrajino. Naš odsek je razen tega sestavil tudi obrazce kolektivnih pogodb za kmetijske delavce, za lesne delavce in za vrtnarje. Razen tega je odsek izdelal predloge za sledeče zakonske ureditve:
1.	Za sodelovanje občin pri sestavljanju seznamov poljedelskih delavcev in za uvedbo občinskih razsodišč za jroljedelske delavce. Zadevna uredba naj bi uredila jx>goje kolektivnih pogodb za kategorizirane delavce. 2. Za uvedbo nezgodnostnega zavarovanja za kmetovalce in poljedelske delavce.
3 Za priznanje družinskih doklad za poljedelske delavce. 4. Za izvedbo bolniškega in starostnega zavarovanja za poljedelsko delavstvo.
Potem je govornik omenil vse težkoče. ki se, pojavljajo pri širjenju organizacije v pokrajini in načel vprašanje delovnih pogodb, nezgodnostnega zavarovanja, družinskih doklad in socialnega zavarovanja, torej vprašanj, ki bodo postopno rešena. kakor je bil govornik zatrdil na zasedanju, katerega se, je udeležil tudi Visoki komisar.
Med glasbena dela trajne vrednosti, pa čeprav je opereta, spada prav gotovo tudi Lebarjeva opereta »Zemlja smehljaja*, ki smo jo po dolgih letih spet gledali preteklo soboto na deskah ljubljanskega narodnega gledališča.
Lebarja poznamo j>o delih, ki s« z. lahkoto osvojila široke množice in dobila posebno vrednost v operetnem ustvarjanju. Njegova glasba diha j>o-sebno življenje, ob katerem človeka kar prevzame! Njegova glasba mika in vleče. Nepozabni napevi ti ostanejo skoraj za vedno v ušesih in vedno znova bi jih poslušal. Lehar zna biti v svojih delih poskočen, razigran, življenje v njegovih operetah kar valovi, pa je spet mehko, otožno, tako otožno, da človeku kar trga srce in dušo. Vedno se radi spominjamo Leharjevib del, ki so doživeda na našem odru toliko uspeha; vedno radi poslušamo njegove melodije. Med njegova najuspešnejša ustvarjanja na operetnem področju pa spada prav gotovo »Zemlja smehljajar. Da je tako, potrjuje tudi dejstvo, da gre to delo po vseh svetovnih odrih, da so ga fil-mali in da 60 razne vloge iz tega dela bile dane v roke najboljšim svetovnim pevskim umetnikom. V Leharjevih vlogah so se poleg Tauberja izkazali Piccaver, Rossvvaenge, Marischka, Slezak itd. In v ženskib vlogah: Novotna, NIacdonaldova, Eggertho-va, Mistingeutteova itd.
Kakor je na primer ohranila trajno vrednost in sijajen uspeh Nedbalova »Poljska kri«, kakor je doživel ogromen uspeh Straussov »Netojdr«, tako je »Zemlja smehljaja« bila in je še hvaležno sprejeta na vsakem, tudi svetovnem odru. Preveč je boga6tya v njej, da bi bila pozabljena in spravljena v omare.
Videli smo jo v novi režiji, v novi inscenaciji, v novih zasedbah preteklo 6oboto Že takoj v začetku moremo in smemo ugotoviti, da je predstava uspela in da bo odigrana še velikokrat pred razprodano hišo.
Glavni vlogi sta imela naša nova operna člana Mlejnikova v vlogi Lize in pa Čuden v vlogi princa Sou-Chonga. Mlejnikova je spet pokazala, da je dobra moč, vendar pa igralsko bolj kot pevsko.
Delitev racioniranih živil
v februarju
Poročilo predsednika odseka industrijskih delavcev
Z izjemo mesta Ljubljane in okolice in z izjemo lesne industrije se na ozemlju Ljubljanske pokrajine pred italijansko zasedbo industrija in obrt nista dosti razvili. Po zasedbi jo bila pozornost posvečena tudi izpopolnitvi rudniško industrije. V ostalem pa so tudi drugi industrijski in obrtniški odseki z izjemo grafičnega pokazali stremljenje jk> napredku, v kolikor je omejeno dobavljanje surovin to sploh dovoljevalo. Izjemen položaj v pokrajini je zaviral razvoj industrije na splošno in izdelovalno delovanje, občutno pa omejil tudi izvedbo javnih del.
število včlanjenega delavstva. Odsek industrijskega delavstva predstavlja danes 15.022 delavcev in nameščencev, od katerih jih je bilo do 31. dec. lanskega leta 2755 včlanjenih v J2 pokrajinskih sindikatih, v 18 skupin in v 6 občinskih sindikatov, kar predstavlja 18.3% vseh delojemalcev.
Delo za ureditev delovnih pogodb. Pred
11.	aprilom 1941 ni bilo mogoče sklepati kolektivnih pogodb razen s posameznimi jxxljctji, kar je v veliki meri oviralo skujmo ureditev vseh delovnih odnošajev. Pa tudi za.to, ker je bila edina splošna ureditev uredba o minimalnih mezdah, ki so jo tedaj oblasti izdale. Izrabljajoč ugodnosti novo zakonodaje j>a se jo odseik industrijskih dcluvcev naglo lotil svojo naloge, da bi uredil službeno razmerje svojih včlanjenccv s kolektivnimi jmgodbumi, veljavnimi za vso pokrajino. Uspeh tega dela je bil v lanskem letu ta, da je bilo sklenjenih 30 ko-
lektivnih in mezdnih pogodb, od katerih jih je bilo 19 veljavnih za vso pokrajino. Inko je 9000 delavcev od 15.000 včlanjenih doseglo ureditev svojegai delovnega razmerja. Doslej so ostali izvzeti iz ureditve delovni odnošaji manjših kategorij in tistih, katere je bilo težko imeti v evidenci zaradi tega, ker imajo sede/, izven Ljubljane. V bližnji bodočnosti bo odsek storil vse, da bi se izvedlo tudi to delo.
Nato je govornik razložil mezdni jmložaj in dejal:	Odsek	industrijskega	delavstva	je
dajal s svojimi predlogi in jvobudnini vso pomoč pokrajinski delavski zvezi pri vseh na-stojvih za izpopolnitev zakonskih uredb, ki se tičejo določevanja in obdavčbe mezd, posredovanja za delo, omiljenja posledic blokade in povračila mezd delavcem, ki so brez lastne Krivdo izostali od dela. Prvo leto odsokovega delovanja je bilo posvečeno tudi ureditvi sindikatov in ureditvi kolektivnih delovnih j»o-godb. Vsa vprašanja, tičoča se organizacije in mezd, so priš|a v razpravo na sejah, sestankih in zborovanjih in sicer na 32 zborih, 134 sestankih članov in na )4t sejah.
Te številke dokazujejo, kako tesni so bili stiki z delavci, kateri so razumeli j>otrebo delovanja Pokrajinske delavske zveze v njihovo korist. Ugodni uspehi se vidijo tako na organizaciji sumi (število odsekovih članov v mnogih primerih presega celotno število članov vseh bivših strokovnih organizacij na tistem ozemlju), kakor tudi po socialni zaščiti, ki je razvidna iz števila sklenjenih kolektivnih jx>godb.
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko jjokrajino sjioroča:
Mesec« februarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila:
1. na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzno moke, 1800 gr riža, 200 gr testenin, 500 gr sladkorja, 100 gr svinjskih maščob, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila, 200 gr fižola na odrezek A (samo na ljubljanske živilske nakaznice — izvzeti so zalogarji), 000 gr soli na odrezek B;
2.	na	dodatno	živilsko	nakazniro	SD T (za
ročno delavce) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke;
3.	na	dodatno	živilsko	nakaznico	SD I-f-II
(za težke delavce) skupno: dnevno 250 gr kruha ali 217 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke, 500 gr riža, 100 gr testenin;
4. na dodatno živilsko nakaznico SD I-fjII-f-
III	(za najtežje delavce) skupno: dnevno 350 gr kruha ali 300 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke, 500 gr riža, 100 gr testenin;
5.	na	dodatno	živilsko	nakaznico	GM-a (za
otroke do 3 let) 900 gr riža, 100 gr testenin. 500 gramov sladkorja, 750 gr marmelade na odrezek >7«;
6. na dodatno nakaznico GM-b (za otroke od 3 do 9 let) 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelade na odrezek »20«;
7.	na	dodatno	nakaznico GM-c (za mladino
od 9 do 18 let) 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelade na odrezek »VII«, dnevno 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke;
8. na dodatno bolniško nakazniro za kruh
dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moko.
Iz Ribnice
Vse knjige, ki jih ima v založbi Ljudska knjigarna, dobite v trgovini Gorže Anice. Tu lahko tudi naročite vse naše liste, revijo »Obisk«, »Slov. knjižnico« in zbirko »Naša knjiga«.
Poročila stn se občinski stražnik g. Šilc Janez in gdč. Mariju Adamičeva. Bilo srečno!
V	mlekarni lahko naročniki jvoravnajo naročnino za vse liste vsako nedeljo od 9 do 12. Tu se sprejemajo tudi mali oglasi in osmrtnice.
Skoda, da svojega lepega in močnega glasu ne usmeri tudi v točnejšo izgovorjavo. V vlogi princa Sou-Chonga si ne moremo misliti bolj uglajenega, dostojanstvenega itn mikavnejšega tolmača, kot je bil Čuden, čeprav nas tokrat pevsko ni tako zadovoljil, kot na primer pri svojem prvem nastopu v vlogi Alfreda v »Traviati«. Nekajkrat je v arijah s falzetom prešel v skoraj neslišen piani6simo. Imeli smo občutek, da so tako Mlejuikovo kot Čudna precej utrudile zadnje skušnje in pev6ki napori. Imenitno je svojo vlogo podala Barbičeva v vlogi prikupne, nežne, skoraj otročje, srčkano prinčeve sestrice Mi. Tudi glasovno je bila prav dobra. Kot vedno v ojioretah, je bil na mestu spet naš znanec Sancin v vlogi poročnika Gustava Pot-tensteina. Med najmočnejše postave 6obotne prireditve pa spada brez dvoma Debevčeva vloga Čanga Boljšega, glasovno tako bogatega in izrazno tako prepričljivega Čanga 6i pač ne moremo misliti. Manjše vloge, ki so jih pa dobro opravili, so odigrali še Anžlovar v vlogi grofa Lecbtenfelskoga, Japljeva kot Liza, Skrabar kot poslaniški tajnik Fu-li, prav dober je bil Simončičev evnuh, pa še Pianecki kot general, ter Sušteršičeva, Ličenova, Petanova, Doborškova kot prikupne mladenke, iu končno še Marenk kot sluga.
Porebno pozornost je tokrat vzbudil balet. Če smo z veseljem ugotovili njegov napredek že pri Beethovnovi VII simfoniji, pa dalje pri »Tliais«, poleni moremo biti tem bolj zadovoljni s sobotnim njegovim nastopom. Vse v vsem: bil je vzoien, dobro naštudiran, imenitno izvajan, še prav posebno pa so ugajali poedini nastopi solistov Bravničar-jeve, Japljeve, Remškarjeve in Pogačarja. Če je Itravničarjeva ugajala kot umerjena gracioznost, potem je Japljeva navdušila e svojim peklenskim plesom. Vzoren je bil tudi ples-dvoboj Remškarjeve in Pogačarja. Lahko trdimo, da se je tokrat balet postavil in da je precej pripomogel do lepo izvedbe celotnega dela. Orkester je vodil g. Simoniti, koreograf in režiser pa je bil Golovin. Scena je bila posrečena. Vzhodnjaško razkošna in pestra. S celim delom moremo biti zadovoljni.
Ob zaključku damsko-frizerskega vajeniškega tečaja
Odsek za obrtništvo Združenj’a indusfrijcev in obrtnikov Ljubljanske jnokrajine je priredil s pod-jioro Visokega komisariata v svoji šoli v Šelenbur-govi ulici trimesečen- tečaj za vajenke frizerske stroke, ki je bil zaključen v nedeljo, dne 17. januarja t. 1. z nagradnim friziranjem. Tečaj je obiskovalo 22 vajenk. Pouk se je vršil ob nedeljah od 8.30 do 12.30. Poučevali 6ta dve mojstrici ter dva mojstra in sicer 6ledeče predmete: vodno in železno ondulacijo, manikuro ter lasničarstvo. Uspehi 60 bili izredno lepi. Razdeljene 60 bile nagrade in sicer dvp prvi, dve drugi in dve tretji nagradi. Tečaj je zaključil ob navzočnosti zastopnika Odseka za obrtništvo načelnik brivsko-frizerske skupine gosj>od Aleksander Gjud z lepim nagovorom. Izrekel je zahvalo Visokemu komisarju za podjooro in strokovnim učiteljem za njih trud ter je čestital tečajnicam k doseženim uspehom.
S Hrvaškega
Povcljbiika hrvatsko legije na vzhodnem bojišču je odlikoval Poglavnik zaradi njegovega junaštva in neustrašimosti. Bil je odlikovan z železnim trilistom. Odlikovanje mu je v Poglavni-kovem imenu izročil general Paulus.
Banja Luka bo v kratkem dobila avtomatično telefonsko centralo. Z deli hite in gredo dobro od rok.
Hrvatskemu opoinomočenemu ministru šnn-dorju Benaku je izročil nemški j>oslanik v Zagrebu von Kasche visoko odlikovanje frajha. Be-nak je bil odlikovan, ker si je pridobil mnogo zaslug za tesno sodelovanje med NDH in Nemčijo.
Zagrebški odbor »Pomoči« bo za ta mesec razdelil 400.000 kun podj>or, ki jih bodo dobili lo najjKilrebnejši.
Hrvatska država jc lani odobrila kredit IGO milijonov kun za podjioro in vzdrževanje delavskih prehranjevalnih ustanov.
Hrvatsko prosvetno društvo »Naprcdak« v Sarajevu je pred -kratkim izdalo prvo knjigo o zgodovini Bosne in Hercegovine.
V Banja Luki so začeli zidati veliko novo poštno poslopje.
V Tuzli so odprii ljudsko kuhinjo.
  .....................
Koncert na čelu bomo imeli prihodnji ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Na jvovabilo Glasbene Matice bo koncertiral prof. Anton Janigro, ki deluje že več let na zagrebškem Državnem konservatoriju. Janigro je velik umetnik na 6\ojem inštrumentu in za svoj prvi nastop v Ljubljani je določil zelo pester in zanimiv sjiored, katerega bomo javili v prihodnjih dneh. Na koncert znamenitega umetnika opozarjamo že danes. Vstopnice bodo v predprodaji od srede dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
iomoMonC N&počeon
@=
Po teh bi moral papež prepustiti Avignon, Benaissont, Ferraro, Bologno in Romanjo; razen tega je Napoleon izsilil od njega štirinajst milijonov frankov vojaškega davka, povrh tega pa še tisoč šest sto konj ter veliko umetnin in dragih rokopisov, ki so jih poslali v Pariz, kjer so obogatili louvrsko zbirko. Vojaški davek je bil tolikšen, da je morala Sveta stolica, če je hotela zbrati denar, prodati vse, kar ji je še ostalo zakladov po prejšnjih papežih. Umetnine sta Izbirala in sprejemala Monge in Berthollet, ki ju je kot izvedenca poslal direktorij. Ta pa ni zahteval samo umetnin in drugih rokopisov, ampak tudi stroje, papir, razno orodje, konje, cel6 les, bombaž in redke rastline. Zahteval je še veči prisilil je podjarmljene prebivalce, da so s svojimi vozmi in konji prepeljali izsiljeno blago v Francijo. Tako s« je torej francoska zasedba spremenila v pravi roparski pohod.
Bonaparte pa niti z zasedenim ozemljem niti s kupi denarja in z grmado naropanega blaga ni bil zadovoljen, hotel je uničiti svetno papeško oblast. Da bi to pripravil, je poslal v večno mesto hujskače, ki so spretno, vajeno in načrtno dražili ljudi zoper papeško oblast. Ker pa zamisel ni tako gladko napredovala, kakor je želel, se je mislil zaleteti naravnost zoper papeža, da bi čim hitreje dosegel svoj namen. — Zato je čakal samo na priložnost in izgovor.
(Jmor generala Duphota in njegove posledice.
Papež Pij VL je bil že v enofnsedemdesetem letu; bil je dvaindvajseto leto papež ter ves onemogel in bolehen. Bil je tudi miroljuben mož: sam Napoleon je v pismu, ki mu ga je pisal iz Tolentina dne 19. februarja 1797, rekel, da vsa Evropa pozna miroljubne namere Njegove Svetosti in čednosti, ki se razodevajo v njegovem spravljivem duhu. Toda Francija je, kakor smo že povedali, za vsako
ceno iskala in prežala na kak izgovor, da bi zasedla papeško državo. In ni ji bilo treba dolgo čakati.
Direktorij je na Napoleonov predlog poslal njegovega starejšega brata Giuseppeja Bonaparteja v Rim za poslanika pri Sveti stolici. Papeški dvor je novega poslanika silno slovesno in sijajno, ccl6 veselo in navdušeno sprejel. Toda kaj kmalu ga je doletelo bridko raz-, očaranje. Že to je bilo čudno, da se brat ošabnega Napoleona ni nastanil v dostojnem rimskem okraju, ampak v najzloglasnejšem mestnem predelu, kjer je stanovala drhal, ki jo je bilo kaj lahko, posebno z denarjem, pridobiti za vse, kar koli bi hotel. Namen je bil jasen: Giuseppe naj bi po bratovih navodilih. nahujskal ljudstvo zoper papeža. Res so bili po Giuscppejevem prihodu nemiri na dnevnem redu in ljudstvo je z večjo silo začelo terjati ljudovlado.
Ob nekem takem nemiru se je dne 28. decembra 1797 francoski general, Dupbot po imenu, pridružil razgrajačem ter jih očitno hujskal zoper papeško vlado. Neka skupina, kakih pet sto kričačev, se je znašla pred bivališčem poslanika Giuseppeja Bonaparteja, kjer je razgrajala in vzklikala: »Živela francoska ljudovlada. dol s papežem!« Duphot je vihtel orožje, se postavil na čelo razgrajačev in se pri-I bližal enemu izmed papeških orožnikov. Ta mu je po svoji dolžnosti ponovno zaukazal, naj se ustavi in odloži orožje, toda Duphot je šel kar naprej, nakar je orožnik po vojaških predpisih ustrelil in ga ubil. (Drugi poročajo, da je bil Duphot po neu-eči ubit.)
|	Ob Duphotu moramo bralca opozorin na neko pomembno okoli-
ščino. Prva Napoleonova ljubica je bila neka Desiderata Eugenia Clara, mlajša sestra žene Giuseppeja Bonaparteja. V dekletu pa je
Ibilo čustvo globlje in trdnejše kakor v Napoleonu, ki ji je kmalu obrnil hrbet, ker pa je Desiderata še kar naprej hrepenela po njem, je Napoleon pomiloval nesrečnico in želel, da bi jo kako dobro omožil. In vprav v ta namen je izbral generala Duphota ter že določil dan poroke, medtem pa so nesrečnega mladeniča ubili. Napoleon torej v Duphotu ni objokoval samo smrt francoskega častnika, ampak še bolj smrt ženina, ki ga je Izbral svoji prvi in zvesti prijateljici.
;	Posledice? Giuseppe Bonaparte je takoj z ženo, svakinjo in
sestro Carolo zapustil Rim. Iz Florence je poslal sla v Mantovo 1
Berthieru, poveljniku francoske vojske, ki je taborila v Italiji, in svojemu bratu Napoleonu.
V	Parizu so takoj zaprla papeškega nuncija. Berthier je na višje povelje, ki ga je sestavil Bonaparte, od 10. do 13. februarja 1798 zasedel Castel Sant'Angelo in vsa pomembna križišča ter razorožil papeške vojake. Nadalje je francoska vlada Berthieru zaupala naslednje naloge: naj prežene iz Rima vse višje redove, v cerkveni državi okliče ljudovlado, izsili od papeža dajatve za nadaljnje vojskovanje in vzdrževanje vojakov, izterja še posebne vojaške davke od najbogatejših družin ter zaseže vse imetje papeža in njegovih sorodnikov. Za denarstvenega svetovalca so mu pridelili mladega denar nika, nekega Hallerja, ki ga je nekoč Bonaparte že hotel dati ustreliti zaradi poneverb.
Na podlagi takih povelj je Berthier naložil papežu nov davek, in sicer tri in dvajset milijonov frankov, ter mu naročil, da mora vzdrževati francosko vojsko. Nadalje je izsilil od Svete stolice, da je oddala še druge drage knjige, rokopise in umetnine, ki jih je spet izbiral v ta namen imenovani francoski navod. Potem so dne 15. februarja 1798, vprav na oblitnico papeževe izvolitve, na Čampo Vac-cino oklicali ljudovlado in pet dni nato, dne 20. februarja, je francoska vlada vprašala Napoleona za mnenje, potem pa dala prijeti in zapreti papeža. V zapornem povelju je bil Pij VI. imenovan »bivši papež«.
Francozi so začeli po mili volji pleniti in ropati po Rimu: niti zasebnim papeževim prostorom niso prizanesli, vpričo samega Pija VI., ki je bil bolan ležal v postelji, so izropali vse njegovo imetje, še celo prstan so mu potegnili s prsta. Iz Vatikana niso odnesli samo denarja, dragih predmetov, umetniških vrednot, podob, oblek in pra-prog, ampak so potrgali ce!6 ključavnice z vrat. V Pariz so poslali pet sto zabojev naropanih umetnin, ki so tehtali več kakor trideset tisoč stotov. Ropanje je doseglo take mere, da se je nazadnje še direktorij zdrznil in cel6 vladni zaupniki so začeli šepetati vladi, da ni »ne postavno ne državniško razsodno, če tako ostri položaj; vsaka stvar mora imeti svoje meje, tudi zasežno pravo.«
«5
TOMAŽIČ'BERANEK*
m
m
j A ' / «
^Lr. .*»» v:
Ljubljana
63.
Čim bolj sc je čarovnik bližal svoji koči, tem bolj ga je dolga pot utrujala in jezila.
»Pa tako pot in še zaman, ker ta vraga tod spj-oli nista bežala. Seveda, moja stara bo zopet rentačila ter si brusila jezik, češ da sem zanič. No, naj mi lc kaj reče, ji že povem!
In česar se je najbolj bal, to se je tudi zgodilo. Komaj je prišel do koče, kjer ga je žena pričakala, že ga je nahrulila.
64.
»Ali ti nisem velela, da ju dohiti lu ju pripelji živa ali mrtva?« se je zadrla čarovnica nanj.
»Kar lepo tiho mi bodi, stara! Zakaj pa nisi sama šla za njima?«
»Sama šla za njima, seveda! Zakaj te pa sploh imam? — Nič se ne izgovarjaj in lepo povej, zakaj ju nisi pripeljal! To hočem vedeti!«
Prekrižala je roki z dolgimi prsti ter ga s srepimi očmi motrila kot kača miš.
Na svečnico - nalivi, toča, blisk in grom
Leto 1943. nam prinaša v koledarju izredne posebnosti, ko imamo n. pr. najdaljši predpust, toda brez tradicionalnih plesov, veselic in maškarad kot prejšnja leta — to pač zahteva dostojanstvena resnost časa — prineslo pa nam je v tem kratkem času že kar tri vremenske abnormalnosti. Januar sam je bil že vremensko prav muhast. Prizanesel nam je sicer s hujšim, strupenim mrazom, poslal pa nam je v slovo silno močno odjugo. Južne tople sape so pospravile po ravninah in po hribih snežno odejo, pustile so le tu in tam žametne snežne lise v kotanjah in jarkih. V mestu so ceste in ulice osnažene. Le ob robeh nas kupi snega_ — tako .tudi na Vodnikovem trgu — spominjajo še na belo starko zimo, nasprotno bi bili skoraj preverjeni, da smo žo v. objemu zgodnje pomladi.
Februarja — zgodnja pomlad
Svečan se je letos poka.zal v neobičajni in čudni obleki, kakršne že dolgo ni nosil. Stari vremenarji po spominu zatrjujejo, da je bila priliono taka-le svečnica leta 1899., ko so že sredi februarja pri nas cvetele — marelice.
Februar je letos začel s pravo zgodnjepomladansko toploto. Toplomer je v ponedeljek, 1. svečana pognal živo srebro čudovito visoko nad ničlo, saj je bil v mestu zaznamovan jutranji temperaturni minimum + 6.7° C, na svečnico pa nekoliko manj, samo +5.1° C, ko je bil 1. svečana drugače dosežen dnevni maksimum + 9° C. Lani na svečnico zjutraj —6° C.
Barometer je v tem času pokazal tendenco padanja. Na svečnico pod normalo 763.8 mm, ko jo bilo stanje v ponedeljek še nad normalo 767 mm.
Neprestani nalivi med bliskom in gromom
Že več dni se je pripravljalo k dežju. Bili so tudi momenti, ko se je zdelo, da se vsujejo iz ozračja novi snežni kristali. Huda je bila borba med severom in jugom. Zadnji je ostal na terenu. V ponedeljek je bilo sila južno vreme. Ponoči so se začeli močnejši nalivi. In neprestano vos dan je deževalo. V gostih štrenah so padale debele in drobne dežne kaplje. Bili so redki presledki. Do 7 zjutraj na svečnico je žo dežomer na univerzi zaznamoval veliko in čedno številko 14.8 mm dežja.
Na svečnico samo je bilo ves dan pusto, čemerno in deževno. Ljudje so se tiščali svojih domov. To večina. Bil pa jo velikanski naval k vsem gledališkim in odrskim predstavam. Rokodelski oder poln. Frančiškanska dvorana do zadnjega sedeža in kotička okupirana po mirnem in poštenem razvedrilu hrepenečem občinstvu.
Neprestani nailivi! Okoli 18 zvečer vremen-
ska posebnost. Zapihal je hladen severv višjih zračnih plasteh. In — Sodra/
za par minut se je vsula
Poleg sodre še druga vremenska posebnost in abnormalnost za svečnico. Zvečer okoli 19 se je po sodri začelo sprva medleje, pozneje svetlcje bliskati tam na jugozapadni strani. Bliškanje je bilo spočetka kratko. Nato se jo začulo votlo grmenje. Marsikdo_ tega ni mogel in ni hotel verjeti. Kako in kaj? Na svečnico — blisk in grom. Pozneje je večkrat prav pošteno in krepko zagrmelo. V tem času so so vrstili tudi silni nalivi.
Iludi, nad ,30 do 40 sekund, tudi celo dobro minuto trajajoči gromi in treski so se zlasti ponavljali okoli 20 in še pozneje med neprestanimi nglivi.
Kakšno vreme naj sedaj ob taiki svečnici napovedujejo za poletje razni pratikarji in ^vremenarji? Mogoče je najbolj zadel oni, ki je dejal:
»Svečnica zelena, cvetna snežena, Velika noč — ledena.«
Letos je Velika noč na Markovo, 25. aprila.
Vode močno naraščajo
V dveh meteoroloških dneh, ki se računajo od 7 do 7 zjutraj, je nam februar prinesel več padavin oziroma dežja kot ves januar. V 48 urah je sedaj bilo že 800 mm padavin, ko je januar zaznamoval v 7 dneh 39 mm dežja.
Kako ogromni in siloviti so bili le včerajšnji nalivi, nam nazorno pokaže meteorološko poročilo, ki pravi, da je od 7 včeraj do 7 davi padlo 65.2 mm dežja!	.	t
Že poprej zaradi naglega tajanja snega močno napojena zemlja ni mogla sproti vsrkavati tako ogromnih količin zračne vode. kar je imelo za posledico, da se je voda hitro začela odtekati po strminah in hribinah v razne vodne struge, v potoke in reke. Vodne struge, ki so bile že poprej skoraj zvrhane, so se še hitreje
polnile in so se vodne množine začele razlivati čez bregove po ravninah. Na svečnico so se letos pojavile ponekod že povodnji.
Ljubljanica, ki je na špici narasla za približno 1 m, je v Lipah prestopila bregove in sc razlila po bližnjih travnikih. Slično je bilo pri Bevkah pod Vrhniko. Ljubljaničini pritoki so visoki. Narasli so hipoma. Glinščica je zvrhana. Gradaščica in Mali graben valita ogromne množine vode, ki se je stekla z raznih vrhov Pol-hovgrajskih Dolomitov. Močno je narasla Ižca, ki je po nekaterih krajih že prestopila svoje nizke bregove. Hudournik Iška je v svojem bensem elementu. Pa tudi drugod v pokrajini so vode zelo narasle. Katastrofalno naraš" Sava.
Take vremenske izrednosti jc pripesla svečnica!
Okoli polnoči so nehali hudi nalivi. Duvi je bilo močno oblačno. Ljubi junija še v ntesju je silno narasla. O hudih poplavah poročajo iz polhovgrajske okolice.
Šport
je točna razpredelnica
18	11	4	3	31:22	26
18	11	3	4	37:18	25
18	11	2	5	39:15	24
18	9	4	5	41:31	22
18	8	3	7	34:18	19
18	9	1	8	42:37	19
18	7	5	G	36:35	19
18	G	7	5	25:22	19
18	8	3	7	19:24	19
18	8	2	8	31:38	18
17	5	4	8	17:29	14
18	2	10	6	17:23	14
18	4	G	8	16:26	14
17	5	3	9	17:38	13
18	3	5	10	17:30	11
18 Ur	3	4	11	17:30	10
Danes sta se			v	Nurnbergu	
Koledar
Četrtek, 4. februarja: Andrej Korsini, škof; Raba n Maurue, škof; Evtihij, mučene,c.
Obvestila
LEKARNE. Nočno službo imajo lekarne: Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar. Vič, Tržaška cesta 48.
Osebne izkaznice. Ljubljansko mestno poglavarstvo obvešča prebivalstvo, da je Visoki komisariat izdal novo tolmačenje o izdaji duplikatov osebnih izkaznic, namreč, da v primeru spremembe stanovanja prebivalci Ljubljane ne potrebujejo nove izkaznice. Obenem mestno poglavarstvo 6poroca, da zaenkrat nove osebne izkaznice daje le onim, ki jih po uredbi morajo imeti, sicer pa le v primeru z dokazi utemeljene nujne potrebe.
Veliki vokalni in instrumentalni koncert. V petek ob 17.30 bo pod vodstvom dirigenta D. Zebreta 6 sodelovanjem opernega orkestra izvajan koncert 6 sledečimi solisti: Ksenijo Vidalijevo-Elzo Karlovčevo, baritonom rimske Kraljeve opere Giuseppom Taddeijem in tenorjem Giorgiem Sem-brijem.	,
Nakazila za nabavo nsnja za čevljarje. Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani poziva čevljarje, da mu predlože pooblastila za nakup usnja v mesecu februarju t. 1. v času od 1. do 10. v potrditev nakazil. Po tem roku se bo usnje nakazovalo le še čevljarjem, ki obratujejo izven Ljubljane.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 3. februarja ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Red Sreda.
Četrtek, 4. februarja ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek.
Petek, 5. febr. ob 15: »Kovarstvo in ljubezen«. Iz-c ven. Cene od 12 lir navzdol.
Sobota, 6. februarja ob 17.30: »Veliki mož«. Red A.
Opera:
Sreda, 3. febr. ob 17: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Četrtek, 4. februarja ob 17: »Zemlja smehljaja«. Red B.
Petek, 5. februarja ob 17.30: »Veliki instrumentalni koncert«. Izven. Cene od 24 iir navzdol.
Po nedeljskih tekmah v A razredu takšmale:
1. Livorno
2. Ambrosiana
3. Torino
4. Juventus
5. Bologna
6. Genova
7. Lazio
8. Milano
9. Atalanta
10. Fiorenlina
11. Roma
12. Triestina
13. Bari
14. Liguria
15. Venezia
16. Vacenza
sestali državni predstavništvi Italije in Nemčije, da se pomerita v grško-rimski rokoborbi. Premočno so zmagali Nemci, ki so si nabrali v borbah pet točk, Italija pa je dobila dve točki. Gledalcev je bilo 2500, med temi tudi nekateri odličniki.
Po nedeljskih nogometnih tekmah v Franciji vodi na čelu tabele Toulouse s 30 točkami.
Iz Srbijo
■+■ Miroslava Gnus, roj. Ravber. Iz Kruševca je prispelo poročilo o nenadni smrti 37 letne učiteljice Miroslave Gnusove, roj. Ravber. Postala jo žrtev materinstva. Vest o njeni smrti je hudo prizadela vse njene številne znance in prijatelje v slovenskih kolonijah, zlasti pa skupino Slovencev v Velikem Siljcgovcu pri Džumisu, kjer je pokojna živela 6 svojim možem Gnusom Milašem.
Nepozabni bodo ostali večeri, ko smo v senci ponosne lipe peli in si po zvezdah nad Jastrehcem prerokovali. Ko se bomo spominjali teh dni, sc bomo spomnili tudi naše Miroslave! — Pokojna Miroslava Gnus, roj. Ravber, ki se je poročila šele pred letom dni, je zadnja leta službovala na Frankolovem pri Celju. Po rodu je Mira iz Ljubljane, kjer žive tudi njeni domači. Ob njeni prerani smrti, izrekamo njenim svojcem naše iskreno sožalje, Miroslava pa naj se po vsem trpljenju in preganjanju spočije, v Bogu,
V Parafinu je večina Slovencev zaposlenih v steklarni. Živo skromno, ker je tu precejšnja draginja.	-----
Sledita pa mu Marseille s 26 in Caune z 21 točkami.
Pri švicarskem tekmovanju v namiznem tenisu so v nedeljo zmagali tile: pri gospodih Ketty, pri damah pa Stadlerjeva.
Pri nedeljskem hitrostnem drsanju v Davosu v Švici je zmagal Roger iz Davosa.
Že v sredo preteklega tedna so začeli v Bratislavi z velikim mednarodnim table teniškim turnirjem. Rezultati so bili naslednji: Hrvaška : Slovaška 5 : 1, Nemčija : Slovaška 5 : 1. Madžarska : Nemčija 5 :0. V soboto ia nedeljo pa so s tekmami nadaljevali. Rezultati: Hrvaška : Nemčija 5:2 in Madžarska : Hrvaška 5:1. V tem velikem turnirju je končno zmagala Madžarska, ki ni izgubila nobene tekme. Lep pokal, ki ga je jxiklonil vodja nemškega šporfa Tschnmmer und Osten, je prišel za Trajno v madžarsko last. Drugo mesto si je priborila Hrvaška, tretje Nemčija in zadnje Slovaška.
Hrvaški, slovaški in romunski boksarji se bodo letos pomerili na triboiu. Če Romuni^ ne bi utegnili nastopiti, jih bodo zamenjali Švicarji.
Širite najboljši slovenski nopoldnevnik »Slov. dom«
Edgar VVollace:
tor
- Žabar s krinko
Tudi on si je prižgal cigaro ter so udobno zleknil v mehak klubski naslonjač, prevlečen s katunom, prekrižal noge ter nudil tako sliko jiooseb-Ijenega zadovoljstva.
»kot Američan se zanimam za socialne probleme in zaradi tega sem bil Vedno mnenja, da morem razumeti in ceniti potrebe revnega sloja prebivalstva le, če se vživiš med njim.«
Po govoru je bilo videti, da čisto °bvlada samega sebe.
Elk je postavil svoje naočnike trd-n®je na no« in njegov pogled se je nstavlj na žepu suknjiča, v katerega Zginil Američanov samokres. _
. ž$icer živimo v precej mirni drza-y.b< je rekel, »in vsakomur je dovolj eno krošnjairiti z vžigalicami, cepray Jo drugače celo elan poslanske zbornice. Nekaj pa je vendar prepovedano, gospod Broad, in to je: policistom groziti s 6«mokresom!«
Broad se je nasmehnil. »Obžalujem, da sem se prenaglil,« je rekel. »Že voč *5?t eno uiro seni nekoga pričakoval, ki bi moral priti k meni. Ko pa sem zasusal vaše korake...« nato je zmig-
nil z rameni, »...sem se prenaglil.
Jr AkSnl.. i	k	i	•*	.1	•_
nje.
» 1	.	.	W	***J	t	• 3v. lil SV	vll«p >»*■
/.daj obžalujem 6voje- prehitro dejale gospod Elk.«
Elkovi pogledi so vztrajno čepeli
na njem.
»Nikakor vam nočem biti v nadlego, če vas vprašam, ali ste pričakovali prijatelja. Izredno rud bi zvedel za ime tega gosta?«
»To bi tudi jaz. rad vedel,« je rekel Broad, »in še veliko število ljudi z menoj.« Pogledal je detektiva z zaskrbljenim pogledom. »Pričakoval sem moža, ki ima dovolj vzroka, da se boji moje bližine. Imenuje se, no, to ni tako važno. Videl sem ga le enkrat v življenju in še takrat ga nisem videl v obraz.«
»Sta se morda prepirala?« je vprašal Elk.
Američan se ie smejal.
»Nikakor ne. Bil sem celo zelo ljubezniv z njim. Le borih pet minut sva bila skupaj v zatemnjenem prostoru, ki ga je razsvetljevala le majhna le-ščerba, ki je stala na mizi. To je menda vse, kar vam vem povedati o tem dogodku, gospod inšpektor!«
»Seržant,« je popravil Elk. »Je pa res čudno, da skoraj vsi ljudje mislijo, da sem inšpektor.«
Nastala je neprijetna tišina.
»Ali se kdaj sestajate 6 svojimi sosedi?« je vprašal Elk in z glavo pokazal v smeri proti hodniku.
»Z Ba6sanovo in njeno družbo, mislite? Ne. Ali ste prišli morda zaradi nje semkaj?«
Elk je odkimal.
»Jaz sem namenjen k njej zaradi prijateljstva,« je dejal Elk. »Prišel sem ravno iz vaše domovine, gosjiod Broad. Moram reči, da je lepa dežela, toda kar se mojega okusa tiče, ie vse tako daleč, predaleč od nas.« Nekaj časa se je še zabaval Zt ogledovanjem vzorca na preprogi, potem pa je nadaljeval: »Ah, kako izredno rad bi spoznal vašega prijatelja. Ali je morda tudi Ame-riknnec?«
Broad je odkimal. Ko je spremil El k a do vrat, nista spregovorila niti besedice. Zdelo se je skoraj, da namerava Elk oditi, ne da bi sc poslovil. Bil je sam vase sila zamišljen. Vendar se je med vrati še obrnil in « jjočosnim smehljajem pokazal bele zobe. Nalahno se je priklonil.
»Veselilo me bo, če se bova še kdaj sestala gospod Broad,« je rekel, »Morda se bova zopet kaj srečala v White-hallu,«
Njegovi pogledi eo obetali na groteskni beli žabi na vratih. Broad je pokazal s prstom nanjo in jo podrgnil.
»Saj je vse skupaj šo čisto sveže,« je rekel. »Ali ste si o tem že ustvarili svoje mnenje, gospod Elk?«
Elk je s pogledom preiskoval nekaj na predpražniku. Majhen madež je bil videti tudi na njem. Sklonil se je nadenj »Popolnoma svež. Narejen je moral biti trenutek pred tem, preden sem prišel sem.«
In s tem se je zdelo, da^ je prenehalo njegovo zanimanje za žabo.
»Zdaj bom pa šel malo tja preko. Zbogom!« je pozdravit.
*	r
Lola Bassanova je sedela v svojem lepem saTbnu. Pogreznila se je v globok naslonjač. Okrog nje je bilo še več mehkih in lepo barvanih vzglavnikov. Sedela je z iztegnjenimi nogami in tenko cigareto v ustih. V očeh ji je bilo lahko razbrati nekaj prezirljivega.
Od časa do časa je obrnila glavo proti možu, ki je z rokami v hlačnih žepih stal ob oknu in gledal na cesto. Bil je visok, dobro raščen — drvarske jvostave. Vsa pomoč, ki sta mu jo nudila krojač in komornik, je bila zaman. Nič nista mogla ukreniti, da bi zakrila prerobato postavo. Za vsakega je bil in ostal odebeleli boksar. Pred nekaj časa — bilo je to še pred kratkim — je bil Lew Brady evropski pr v« k v sredii jetežki boksarski kate-goriji. Bil je strašen borec, ki je zmagoval svoje nasprotnike drugega za drugim.
Drugi močnejši borec pa jo odkril njegovo Ahilovo peto ter ga premagal in njegov sloves in slava sta sjvlavaln po vodi Vendar je imel mož še precejšnjo srečo in prednost pred ostalimi atleti, ki so navadno propadli, ko je bila strta njihova telesna moč in slava ker niso imeli nobene izobrazbe in poklica. Njega pa je vzgojil kot najdenčku neki človekoljub ter mu plačal šolanje in ga izobrazil. Kot tak je imel tudi pristop v boljše kroge ter
je sklenil tudi poznanstva in prijateljstva z boljšimi, odličnejšimi ljudmi. In prav ta poznanstva so mn_ mnogo pripomogla do kakšnega zaslužka. Razen tega pa mu jc njegov dobrotnik vcepil ljubezen do lepega izražanja in čiste angleščine. Brady je govoril klasično angleščino in vsakdo, ki je prvič z njim govoril, je bil očaran in ves navdušen nad blagozvočnostjo rodnega jezika.
»Ob kateri uri pričakuješ svojega paža?« jo je vprašal.
Lola je zmignila z nežnimi rameni, ki jih je pokrivala nežna svila, vzela cigareto iz ust, zehnila in se še globlje pogreznila v naslonjač. »Ne vem, jio navadi odhaja ob petih iz svojega urada.«
Brad j« se je obrnil od okna ter začel hoditi po sobi gori in doli. »Ne vem, zakaj se žabur toliko zanima zanj,« jc zamrmral. »Lola, vedi, meni je že dovolj razmerja s tem Žabarjem.«
lola se ie smehljala ter ga gledala skozi na pol zaprte veke. »Morda ti jc tega dovolj, da ničesar zanj ne storiš, vlečeš pa le redno svojo plačo,« je rekla. »Meni kaj takega seveda ne bi bilo nikoli neprijetno. In verjemi mi, da žabur ne bi nikoli iskal zveze ter povpraševal jx> mladem Bennettu, če ta tega ne bi bil vreden ter bi mu bil kako koristen.« Brady je potegnil uro iz žepa in pogledal na pokrov, ki je bil ves okrašen z dragimi kamni. »Pet je ura. Ti, upam, da mladič ne ve, da sva poročena!«
Ameriška cesta čez Aljasko
je za pošiljanje ameriške pomoči na ruska bojišča brez kakšnega posebnega praktičnega pomena
Vse do pred nedavnim je bila Aljaska — pravi neko poročilo, ki ga beremo v italijanskih časopisih — nekak neznani otok, nekaj podobnega, kakor je na primer Gronlandija. Prvi ljudje so se tja pripeljali po morju, po isti poti so tja prihajali pozneje kolonizatorji, monska pot je vodila tja tudi tiste številne pustolovce, ki so v prejšnjih časih prihajali tudi na Aljasko stikat za zlatom. Poti po suhem na Aljasko Je v nedavni preteklosti 6koro ni bilo. Med Aljasko in ostalo severnoameriško celino je bil še 6koro povsem neraziskan pas.
Na področju pokrajine Yukon v vzhodnem delu 'Aljaske, področju, ki je pripadalo Kanadi in ki je veliko približno toliko kakor nemški Reich, živi komaj 4000 ljudi, ki so po veliki večini Eskimi. Britanska pokrajina Kolumbija, ki meji na južni konec Aljaske, je z izjemo skrajnega južnega dela, ki meji na Združene ameriške države,, slabo obljudena in zelo malo raziskana. Spričo tega je bilo v preteklosti mogoče priti na Aljasko le po morski poti in šele zadnje čase poleg tega tudi še z letalom.
Vedno premalo resnosti
Resnica je, da so v Združenih ameriških državah že dolgo časa kovali načrte za zgraditev večje ceste, ki bi njihove kraje vezala z Aljasko tudi po kopnem. A pri teh načrtih je bilo — nadaljuje omenjeno poročilo — vedno premalo resnosti. Leta 1930 je predsednik Zxlruženiii držav, Hoover imenoval poseben odbor, ki naj bi temeljito proučil načrt za zgraditev ceste na Aljasko. Isto je potem 6toril tudi sedanji predsednik Roosevelt leta 1935.
Praktično pa so se s tem. za Združene države važnim vprašanjem, začeli baviti šele po izbruhu vojne med Združenimi državami in Japonsko na Tihem morju, zlasti pa še po japonski zasedbi otoka Atu (japonsko Ateuta) ter otoka Kiska (Na-rukami), ki ležita na severnem koncu Tihega morja. To se je zgodilo 8. junija lani. Z zasedbo teh dveh otokov, sta japonska mornarica in letalstvo dobila novi važni oporišči za nastope v 6meri proti vzhodu, t. j. proti ameriški celini. Japonska je. 6 to pridobitvijo začela zelo močno ogrožati pomorske ix»ti, ki drže na Aljasko.
Dela so se začela šele lansko leto
Lansko poletje 60 šele zares začeli graditi cesto na Aljasko. Vpregli so v to delo vsa razpoložljiva sredstva ir. 6e prav nič niso ozirali na to, koliko bo cesta stala. Združene ameriške države se tudi niso ozirale na to, kaj bo k temu rekla Kanada, čeprav bo cesta šla tudi čez kanadsko ozemlje.
Iz strahu pred Japonci spremenili načrt
V prvih mesecih vojne z Japonsko je v Ameriki zavladal takšen stran, da 60 tam na pristojnih mestih odločili načrt za to cesto spremeniti. Po prvotnem načrtu naj bi cesta na Aljasko tekla ob morski obali, ker pa so 6e v prvih vojnih mesecih zbali, da ne bi Japonci motili njeno graditev, so jo sklenili speljati bolj v notranjosti dežele. Po poročilih iz Buenos Airesa gre ta cesta zdaj 6kozi pokrajino Alberta, na vzhodni strani gorskega hrbta.’1
|J‘P(Cesto na Aljasko, dolgo 2.500 km, so
izročili prometu lani 17. novembra
in v naslednjih dneh so 6e na njej. že pojavile dolge vrete tovornih avtomobilov. Tisti del ceste.
ki je doslej že dograjen in gre po njem dokaj živahen promet, drži od Edmonta v pokrajini Alberta do Fairbanksa na Aljaski. Kakor imajo v načrtu, naj bi leto6 to cesto podaljšali do mesla Nome. Po ameriškem radiu 60 zelo mnogo govorili o tej novi cesti, ki so jo zgradili, oziroma jo bodo dogradili v vojnem času, pri tem pa seveda silno precenjevali njen pomen. Zdaj po njej lahko vozijo le lahki tovorni in osebni avtomobili in bo preteklo še precej časa, preden bodo po njej lahko vozila tudi težka tovorna vozila. Pa ne 6amo, da bo do tedaj preteklo še precej časa, pač pa bo treba tudi se mnogo dela Spričo hude zime, ki vlada vsako leto v tej severni deželi, je tudi vzdrževanje ceste zvezano z velikimi težavami.
Olajšala naj bi se dobava blaga v Rusijo
Teoretično vzeto naj bi cesta iz Združenih držav na Aljasko služila tudi v ta namen, da bi 6e olajšala dobava vojnega blaga iz Amerike v Rusijo, a preden bo to tudi v praksi kaj pomenilo, bo najbrž preteklo še precej ča6a. Pomisliti je treba, da bo na Aljasko treba pripeljati še mnogo, preden bo cesta dograjena, pa tudi še pozneje za njeno vzdrževanje in za prehrano tamkajšnjega prebivalstva, drugič pa ne smemo pozabiti, da so med obalo Aljaske in ruskim bojiščem ogromne razdalje. Blago bo treba prepeljavati preko Behrin-gove morske ožine med Ameriko in Azijo, potem pa čez V60 prostrano severno Sibirijo, kjer ni skoro nobenih cesta. Pri vsem tem pa bo treba to blago večkrat prekladati, najmanj dvakrat, prvič, ko ga bodo ob obali Aljaske nalagali na ladje, potem na azijski strani, ko ga bodo nalagali na vlake.
Tudi morska pot ni posebno prikladna
Tudi morska pot od obale Aljaske preko Severnega ledenega morja do pristanišč Arhangelsk in Murmansk, na prav posebno prikladna. V najboljšem primeru je ta pot odprta prometu le nekaj poletnih mesecev, in ta doba je prekratka, da bi natovorjene ladje lahko preplule to ogromno razdaljo. Zlasti težavno je izkrcavanje na polotoku Tajmiru, ki sega zelo daleč na sever. Pa tudi od tam je še zelo daleč do sibirskih železnic. Tako imajo Sovjeti, tudi če Amerikanci dograde tisto svojo cesto na Aljasko, malo upanja, da bi lahko preko severnega konca Tihega morja dobivali iz Amerike kaj prida vojnega blaga.
Zelo fantastična je tudi trditev bivšega ruskega veleposlanika v Cunkingu, ki je dejal, da bi morala tudi Kitajska dobivati po cesti skozi Aljasko ameriško blago. Deležna naj bi ga bila predvsem Mongolija.
Druga »birmanska cesta«
Če ne bi bila izbruhnila na Tihem morju vojna med Afriko in Japonsko, bi bila cesta skozi Aljasko res lahko neke vrste birmanska cesta med Ameriko in Sovjetsko Rusijo, cesta, po kateri bi Kitajci lahko dobivali pomoč iz Amerike. Vojna z Japonsko pa je Združene države prisilila, da so morale preskrbeti vsa sredstva za obrambo Aljaske 6anie ter za obrambo Aleutskih otokov.
HENRIK SIENK1EWICZ
ROMAN V SLIKAH
Zagreb ima že 359.000 ljudi
Število rojstev je lani poskočilo kar za 60 odstotkov
Od tedaj, ko je bila ustanovljena Neodvisna Hrvaška, je število prebivalstva v njeni prestolnici Zagrebu zelo hitro naraščalo. Leta 1939 je imel Zagreb 248.000 ljudi, danes pa jih ima po poročilih, ki jih prinašajo italijanski listi iz hrvaške; prestolnice, že 350.000. Vzrok temu naglemu naraščanju števila prebivalcev v Zagrebu je treba pripisovati dejstvu, da so spričo preurejanja vseh panog javnega udejstvovanja morali zaposliti mno-
go novih uradnikov in drugih uslužbencev, ki zdaj delajo po raznih ministrstvih in novih ustanovah, ki jih je ustanovila ustaška vlada.
Zanimivo je tudi — kakor piše, italijansko-hrvaška časnikarska agencija — da se je lani rodilo v hrvaški prestolnici 60 odstotkov več otrok, kakor pa prejšnje leto, in da gre zasluga za to zla6ti veliki skrbi in pobudam U6taške vlade.
Življenje 5000 metrov pod vodo
Z vsakim litrom morske vode potegnemo na suho tudi na stotine
in stotine živalic
človek, ki je bil kdaj tako e reče n, da se je lahko vofciil e čolnom s steklenim dnom nad koralnimi grebeni, gotovo ve povedati mnogo zanimivega o čudovitem svetu pod morjem. Glavnih sku-
pim živalstva im rastlinstva v morskih globinah ne tvorijo samo neštevilne ribe, tudi ne velike množice morskih živali in rastlin, kakor ježev, gob, Školjk itd., ki eo pritrjene na morsko dno. 0 njih
«
is
m
i
215.
Bil jo apostol Peter, ki je malo poprej prišel v votlino. Ko se je prikazal on, je vernike minil strah, kakor da je pastir prišel med svojo čredo. Zgrnili so se okoli njega, mu objemali kolena ter poljubljali obleko. On je stegnil roke nad nje in dejal:
»Čemu se strašite? Bog je z ognjem udaril Babilon, toda vas ie oprala in odkupila kri lagnjeta. Mir bodi z vami!«
216.
Po grozotnih ter neusmiljenih Krispinovih besedah je bila Petrova beseda kakor balzam. Vsem je odleglo in tolažba je napolnila srca vernikom.
Vinicij je ves ta čas Iskal Ligi jo in njene, pa Jo ni mogel nikjer zaslediti. 2alost in strah sta mu znova popadala srce. Prevzemala ga je groza, kaj če ni tudi Llgijo doletela smrt v ognju in dimu.
Ko je zagledal apostola, se n! mogel premagati, da se ne bi bil prerinil do njega, ga prijel Za rob plašča ter s sklonjeno glavo rekel:
»Gospod, reši me! Hkal sem jo v dimu požarov, ter v gneči ljudstva, pa je nisem mogel dobiti. Verujem pa, da mi jo ti lahkp vrneš.«
Petet- mu je položil roko na glavo ter dejal:
»Upaj in pojdi z menoj!«
je neka nemška odprava, ki je preiskovala Karajta iško in Sredoizeinsko morje, priobčila zelo zanimive slike.
Glavno skupino živih bitij v morju pa tvori tako imenovani plankton, ogromne množice silno majhnih morskih živali in rastlin, ki jih morje zanaša eeni in tja ter navadno nimajo moči, da bi same plavale. Le nekatere vrste teh živih bitij 60 tako velike, da jih lahko s prostim očesom vidimo, večino njih pa je mogoče videti samo z drobnogledom. Premikanje v nekaterih primerih omogoča primerna zaloga masli, druge živalce te vrste pa 6e gibljejo na ta način, da povečavajo površino svojega drobnega telesca, torej z napihovanjem-. Plankton je temeljna hrana za vse morske živali.
Raziskovalci, ki 60 se udeležili nemške znanstvene odprave »Meteor* leta 1925.—27. v Atlantskem oceanu, zlasti v južnem njegovem delu, kjer so točno izmerili tudi morske gloWne, so priobčili zanimive podatke o planktonu v različnih morskih
globinah. DoSim so prej mislili, da v globini 5000 m ni nobenega življenja, se jo izkazalo, da morje tudi v teh silnih globinah ni povsem »mrtvo«. Najbolj na gosto 60 majhna morske živalce naseljene v globinah do sto metrov, do kamor še prodre dnevna svetloba. Četudi je morska globina redko naseljena z živimi bitji, vendar emo lahko prepričani, da z vsakim litrom moreke vode potegnemo na 6uho tudi sto in sto živalic. So živa bitja, ki ee najbolje počutijo in razvijajo v globini okrog tisoč metrov. Zelo_značilno pa je. da so mnogo teh malih morskih živalic giblje podnevi in ponoči, in sicer ponoči v višjih plasteh kakor podnevi. Kaj je vzrok temu, še ni znano. Morda prihajajo ponoči zato višje kakor pa podnevi, ker jih je pred svetlobo strah.
Iz Rima poročajo, da je angleško-ameriško letalstvo izgubilo v Severni Afriki od 1. oktobra 1942 do 22. januarja 1943 1303 letala.
TONE GLAVAN:^
| J*V
Jernejea je zazeblo. Kar streslo ga je po vsem životu. Obrnil Be je proti hiši. Ko je odhajal, jo slišal Janeza žvižgati. Kadar je prenehal, je menda dobrovoljno odrival živino, da ji je lahko nametal sena v svisli..,
*
Sonee je bilo kar prijetno toplo in vsa izba in predmeti v njej so se kopali v sončnih žarkih. Jerneje je sedel na postlani postelji in nesel poslednji grižljaj v usta. Saj veliko ni jodel — ni mogel —, prav za prav samo toliko, da je zdržal pokonci. Reza mu je potlej vzela skodelico iz rok in odnesla v vežo, da bi pomila. Janez se je £el preobleč v zakmašni gvant.
Jerneje je šel le redko kdaj k maši. Noge so mu bile slabe in nekoč je sredi pota obnemogel padel in ni mogel naprej, dokler ni prižel ponj Janez z vozom. Od tistega časa ga niso več puščali k maši, čeprav je Jernejea šo tako vleklo. Posebno farni zvonovi so »po vabili, a Janez in Reza sta ostala trda. »Da boste znova padli!« ■ta mu oba zabrusila, kadar je posebno silil. Sedaj pa tudi silil ni več. Ostajal je doma, posedal pred čebelnjakom, zmolil kak očenaš in opazoval ljudi, ki so odhajali k maši: žive otroke, ki jim je življenje sijalo z lic in oči, dekleta v belih in pisanih bluzah, ki se jim je vedno mudilo, zgovorne žene, ki so sedaj lahko brez skrbi nekoliko poklepetale, ne da bi jih priganjalo delo in zamujal čas, in navsezadnje fante in može, te resne ljudi z močnimi potezami in krepko hojo. Vsakega posebej si je ogledal. In vaščani so bili že navajeni njegovih zvedavih oči. Kadar ga ni bilo ob nedeljah dopoldne pri čebelnjaku, se jim je vselej čudno zdelo. Tako jo na ta
n^čin skoraj vsa soseska medsebojno nekako duhovno združena. Nehote je človek navezan na sočloveka, ne da bi se tega zavedaL In tako raste medsebojna sloga, ljubezen in sožitje...
Jerneje je šel tudi to nedeljo pred čebelnjak. Čebelice so prijazno brenčale, letale okol njegove glave, mu kakšna od njih sedla na klobuk in odfrčala dalje.
»Muh’ce, muh’ce!« jih je vabil Jernejč.
Potlej je sedel na klop, ki si jo je dal prav v ta namen postavili poleg čebelnjaka. Kar nekam se je oddahnil, odložil palico in suknjič ter si potegnil klobuk nekoliko bolj na oči. Čebelnjak je stal na prisojni strani in sonce je močno grelo ter ščemelo v oči. Tri smreke, ki so stale v bližini, so napravljale poleg njega lahno, blagodejno senco.
Jerneje se je zazrl v brenčeče živalice, jih lovil z očmi po zraku in spremljal njihovo pot, dokler mu niso zletele spred oči. Potlej je motril njihovo prerivanje pred panjem, živahno brenčanje in prav za prav tudi smotrno vrstenje.
»Pridne živalice, ve muh’ce!« je zamomljal. »Nič ne poznate nedelje, nič nočerte slišati nedeljskih zvonov, kar delate.. .< Smehljal se je svoji domislici, ki se mu je zdela neskončno lepa. No, pa Jerneje je slišal ljudi, ki pravijo, da so kmetje telebani. Na zunaj že, na znotraj pa nikakor ne... Ne, ne, to pa res nel On že ve, ki je bil po svetu...
Na vasi so se zbirali fantje. Zvijali so si cigarete, prižigali in puhali dim v zrak. Pomenkovali so se tiho, le sem in tja je izzvenel kratek Širok smeh.
»Ta mladost!«
Jerneje je bil prav tak! Saj ljudje so v bistvu vedno enaki. Spreminjajo se samo malenkosti, okolnosti in po teh potlej sodijo. A to je po njegovem napak. Jerneje stavi glavo, da so bili pred tisoč let prav taki ljudje: Čutili so isto kot sedaj on, kot drugi okrog njega ...
Pri fari se je oglasil včliki zvon. Vabi, je šlo Jernejcu po mislih. Ko je bil mlad, mu je bilo to posebno znamenje. Zavil je med polje, tam nekoliko počakal — ali pa mu niti ni bilo treba —
in prišlo je njegovo dekle — Teharjeva Minka... Z njo je šel potlej k maši, a samo toliko časa, da sta dospela do ceste, ker ni hotel, da bi ju videli ljudje skupaj. Ljudje imajo dolge jezike in marsikaj povedo, o čemer se človeku niti ne sanja. To spremljanje je Jernejcu ugajalo. Držala sta se za roke, sprva boječe in govorila sla
0 preteklem tednu, o delu, ki še čaka kmečke roke, kam pojdeta popoldne po nauku, in malenkosti, ki so se zdele obema važne. Govoril je bolj Boštjan, Minka pa, ki je bila plašljiva, je rajši poslušala ter samo sem in tja katero rekla ali kaj pripomnila. On je rad govoril in glas mu je prijetno zvenel. Kot bi pel, si je Minka mislila in govorila pri sebi.
Jomejcu je bilo prijetno okoli srca. Čutil se je mladega in najrajši bi šel med polja, da bi tam našel Minko, jo prijel za roko in peljal k maši. A zavedel se je, da je to daleč, da je to misel, ki se mu je ukradla skozi špranjo v dušo...
Zvon je utihnil. Kamor je pogledal — in od čebelnjaka je lahko videl vso dolenjo stran vasi —, povsod so se pojavljale na vratih dekleta v sveže opranih bluzah in pisanih naglavnih rutah. Za njimi so prišle žene z molitveniki in rožnimi venci v rokah. Nekatere so vodile s seboj otroke za roko. Vsi so hiteli in skoraj vsak je vrgel vsaj bežen pogled starcu Jernejcu. Tudi fantje so se usto-pili in šli. Zadnji so bili možje.
>Kako je, Boštjan?« je ogovoril Gričar Jernejea.
Boštjan je zamahnil z roko.
»Kakor g6ri hočejo!« je odvrnil in pokazal na nebo.
»Danes te bo pa pošteno ogrelo, Jerneje,« je pridal še Franček, polgruntar.
»Kar naj me! To mi dobro dene.«
»Lepo vreme, kaj?« je pobaral še Plavček.
»Še kar, še kar,« je on odgovarjal.
»Da bi le tako ostalo!« je vzkliknil nekdo drugi.«
»Pšenica bo taka, in grozdje!« je.skoraj vpil Gričar izozad.
»Ej, JernejV, če bi mogel v Lisec ali v Goro. Sline bi se ti ce-! dile, tako lepo kaže,« je zbrbljal mežnar.
1 Jerneje je samo kimal, poltiho govoreč:
Za Ljudski* tiskarno v Ljubljani: lote KramarlC. — Izdajatelj: Inž. Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. — Rokopisov n« »rafamo. — »Slovenski dom« Izhaja ob delavnlkjb ob 12. — Mesečna naročnina 11 lir, ta Inozemstvo 20 lir. *»• Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6, III, nadstropje, —. Uprava: Kopitarjeva ulica G, Ljubljana* Idelon itev. 40-01 do 40 05, 1'odruinica; Koto mesto.