•*?S5r" Leto im flw. 161 O UnMJonl. v eetrteh 18. IdIIIb I9Z9. Ceno om r Izbaia vsak dan popoldnc, izvzemS neđelje In praznike. — Insentl do 30 petit li Dia 2.—> do 100 vrst Din 2J30, vcčji taserati petit vrsta Dio 4.—* Popust po dogovoru, loseratni davck posebei. »Slovenski Narod- vetja letno v Jnsosltvifl 144— Din. sa Inozemstvo 300,— Din. — Rokoplsl se se vra£a]a — Naš« teiefoaske iievllke to: 3122, 3121. 3124, 3125 fn 312*. Odnošal med Rusijo in KifaHo prekinleni kitajski diplomatski zastopniki moralo v 24 urah zapustiti rusko ozemlje Sovjetska vlada se ni zadovoljila s kitajslrint odgovorom na ruski ultimat ter je v posebni noti sporočila, da prekmja vse odnosa je s Kitaj- sko, pridržujoč si vse nadaljne ukrepe — Moskva, 18. julija. Dočim je se včeraj zgledalo, da bo prišlo do mirne poravnavc konflikta med sovjetsko Rusijo in Kitajsko, se je danes situacija zelo pooštrila in vzbuja v vseh diplomatskih krogih bojazen, da priđe na daljnem vzhodu do oboroženega konflikta. Včeraj je bila komisarju za zunanje zadeve izrocena nota kitajske vlade z odgovorom na ruski ultimat. Kitajska vlada od klanja v svojem odgovoru vse zahteve sovjetske vlade, ki jih je stavila v svojem ultimahi ter utemeljuje svoje postopanje, izraza pa pripravljenost za poga-janja, vendar pa stavi za to razne pogoje, ki bi jih morala sovjetska Rusija nemudoma izpolniti. V sovjetskih krogih smatrajo odgovor Kitajske za popolnoma nezadovoljiv in že snoci je bila Iritajskemu odpravniku poslov izrocena nota, v kateri sporoča sovjetska vlada, da prekinja s Kitajsko vse diplomatske odnos aje, ustavlja s Kitajsko ves železniški promet ter prepušča Kitajski odgovornost za vse posle diče, V diplomatskih krogih je ta odgovor sovjetske vlade napravil vtis, da je ostala Rusija nepomirljiva ter da hoče z vojaškimi ukrepi izsiliti sprejem svojih v ultimatu diktiranih pogojev. - Glede na mrzlične vojaške priprave, ki se vrše po vsej Rusiji, se sklepa, da bo prišlo že v bližnjih dneh do oboroženega spopada na kitajski meji, tem bolj, ker se tuđi Kitajska z vso brzino pripravlja, da odbije event, ruski napad, V moskovskih diplomatskih krogih se vrši živahna iz-menjava misli. ^ — Moskva, 18. julija. Nota kitaj-ske vlade, ki je bila včeraj izrocena komisarju za zunanje zadeve kot odgovor na ruski ultimat, izvaja med drugim: Odgovor kitajske vlade Kitajska vlada bo v prihodnjih dneh poslala svojega pooblaščenca v Moskvo, da bo s komisarijatom za zunanje zadeve razpravljal o vseh spornih vprašanjih. Kitajska vlada in kitajski narod sta bila do Rusije vedno prijateljsko razpoložena. Na nesrećo pa so začeli sovjetski agenti v zadnjem času Širiti na Kitajskera komunistično propagando z name-nom, da bi izpodkopali avtoriteto vlade in izpremenili obstoječi socijalni red. V svrho ohranitve reda in miru so bile zato kitajske oblasti prisiljene, da so zaprle sovjetski konzulat v Harbinu hi zasedle vzhodno kitajsko železnico. To je bilo tembolj potrebno, ker so ruski uradniki kršili pogodbo iz leta 1924 in zato ukrepov nacijonalne kitajske vlade ni smatrati za kršitev te pogodbe. Kitajska vlada je pripravljena pogajati se s sovjetsko vlado za mirno rešitev tega konflikta, za-htcva pa, da sovjetska vlada poprej izpusti vse kitajske državljane, ki so bili v zadnjem času protizakonito aretirant in da zaščiti kitajske državi iae na ruskem ozemlju pred ne-prestanimi napadi in zatiranjem. Kitajska vlada bo na enak način postupala z ruskimi državljani. Pred-vsem pa je potrebno, da sovjetska vlada popravi svoje nepravilno po-stopanie, da upošteva suverenost Kitajske in nje zakone. Končno pred-laga nota, naj se po izpolnitvi teh neizogibnih pogojev prično pogaja-nfa o vseh zadevah, kl se nanašajo na odnošaje med obema državama. Nova ruska nota — Moskva, 1S. juli ja. Takoj po sprejemu kitajskega odgovora na ruski ultimat se je vršila v komisari ja tu za zunanje zadeve konferen-ca ki so ji prisostvovali vsi vodilni prviiKi sovjetskoga režima. Zvečer ob 6. je tajnik komisarijata izročil kitajskemu odpravniku poslov novo noto sovjetske vlade. V tej noti iz-javlja sovjetska vlada, da odgovora kitajske vlade na ruski ultimat ne smatra za zadovoljivega. Kitajska vlada se v svojem odgovoru izogiba vseh zahtev, ki jih je stavila sovjetska vlada v ultimatu in hinavsko ob-rača dejstva. Sovjetska vlada ugo-tavlja, da je izčrpala vsa sredstva za mirno poravnavo konflikta, ki ga je izzvala kitajska vlada in s svojim odgovorom na ruski ultimat se bolj pooštrila. Ruska vlada je zato prisiljena, da podvzame naslednje ukrepe, za kar prepušča vso odgovornost KitajskL Prelom vseh odnošajev 1. Sovjetska vlada je z današnjim dnem odpoklicala vse svoje diplomatske, konzularne in trgovinske zastopnike na Kitaj-skem. 2. Istočasno je odpoklicala vse sovjetske uradnike na vzhodni kitajski železnici 3. Z današnjim dnem ustavlja sovjetska Rusija ves promet s Kitajsko po železnici, na vodi in v zraku. 4. Istočasno je pozvala vse kitajske, diplomatske in konzularne zastopnike, ^aj tekom 24 ur zapuste ozemlie sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija končno iz-javlja, da si pridržuje vse pravice, izvirajoce iz takozvane pe-king - mukdenske pogodbe iz L 1924. Kitajski zastopniki zapuste Rusijo Kitajski odpravnik poslov je ob-vestil tuđi vse kitajske zastopnike v matske zastopnike v Moskvi ter ob-vestil tuđi vse kiajske zastopnike v sovjetski Rusiji, naj v določenetn roku zapuste sovjetsko ozemlje. Ves promet med Kitajsko in Rusijo ukinjen — Tokio, 18. julija. Po vesteh iz Harbina današnji jutranji poštni vlak ni imel več zveze s sovjetsko Rusijo. Na Kitajskem je cd davi ustavlje-na prodaja voznih kart za transsi- birsko progo. Takoj po sprejemu ruske note je kitajska vlada odredila zaplembo prometnega urada v Muk-denu ter je odstavila tamošnjega ruskega železniškega ravnatelja. Kakor vse kaže, je prelom odnošajev med Kitajsko in sovjetsko Rusijo popolen. Mobilizacija kitajske armade Kitajska vlada je odredila mobilizacijo 200.000 mož ter pripravila vse za takojšen tragport na kitajsko rusko mejo. Vse tovarne za izdelavo municije in orožja delajo noč in dan. Po opazovanjih vojaških ataše je v je kitajska vojska zelo dobro opremljena. Ruske čete so že prekoračile mejo — London, 18. julija. Po vesteh iz Pekinga so ruske čete že prekoračile Crno reko hi potopile kitajsko vojno ladjo. Tuđi pri Blagoveščen-skem so ruske čete prekoračile mejo hi stopile na kitajsko ozemlje. Kitajska vlada z veliko naglico koncentrira svoje čete na meji in vsak hip je pričakovati prvih spopadov. Vznemirjenje v Angliji Vest o novi poostritvi konflikta med Kitajsko hi Rusijo je izzvala v tukajšnjih diplomatiskih krogih veliko razburjenje. Po mnenju tukajšnjih krogov je malo verjetno, da bi Rusija pristala na posredovanje kake tretje države in po zadnjih vesteh iz Moskve sovjetska vlada tuđi od-klanja vsako intervencijo Društva narodov. Ničevnost Kettoggovega pakta — VVashington, 18 .julija. Mož-nost vojnega konflikta med sovjetsko Rusijo in Kitajsko se v tukajšnjih vladnih krogih presoja z veliko skrbio. Vojni spopad med sovjetsko Rusijo in Kitajsko bi bll prvi primer krvavega reševanja sporov med dvema državama, ki sta pristali na Kellogov pakt Zanimivo je vseka-kor, da je Hoover odklonil vse komentar je o položaju. Senator Borah smatra, da vendarle ne bo prišlo do vojnih operaclj in da bo konflikt likvidiran mirnim potom. Unifikacija oblastne trošarine Oblastna trošarina se bo stekala v skupen fond, iz katerega se bo nakazovala posameznim obi as tem v razmerju ste vila prebi-valstva, ne pa v razmerju faktičnega konzuma trošarinskih predm etov Zagreb, 18. julija. Z novim takonom o tiosarini je bilo urejeno tuđi vpra^anje oblastne trošarine in eicer na ta način, Ja i- Li! 'rovari ne izenačene za vse državno ozemlje. Zato na pr. ne bo več protestov r>d strani dalmatinskih vinograJnikov orotj slovenskima oblastima, češ da pobirata neko posebno trošarino na vino, ki se uvaia iz teh krajev. S tem bo odpadla tuđi kontrola nad tihotapstvom iz ene oblasti v drugo, ki je obetojalo samo zaradi tega, ker je bila oblastna trošarina v eni oblasti vecja kot v drugi. Oblastna trošarina znasa na 100 1 piva 30 Din, na isto količino vina 50 Din, na 100 kg eeence 400 Din in na 1 hl etopnjo liker-jev, špirita in žganja 5 Din. Po novem zakonu oblastno trošarino ne pobirajo več oblasti, temveč država. Nabrani denar se steka v poeeben fond pri Dr-Žavni hipotekarni banki. Iz tega fonda bo mini6ter financ razdelil oblastno trošarino na poeamezne oblasti po ?tevilu prebivalstva in ne po konzumu v dotični oblasti, tor*»j po faktično v dotični oblasti vplačanih zno-skih. S tem bodo podprte predveem vzhodne oblasti, Srbija, Crna gora in Bosna, a pri- krai^ne zapadne, rlastj Slovenija, ki tv*v rijo glavna konzumentna področja za oru, pivo in likerje. Slovenija, ki na pr. potroši eno tretjino na»e vinske produkcija, ba prejela «amo dvanajstino, kolikor /na-« namreć razmerje njenega prebival^tv j do skupnega prebivalstva dria\e. Jasno je, da obstoja temeljna ra/likđ med državnimi dajatvami in oblastnimi bremeni. Državni davki w> nanienjeni %!ipj državi m veemu prebivalstvu Zato je razumljivo, ako ee t'^glavki potrošijo |>o *kup-nih vidikih in da se vsakokrat podf>rejo najpotrebnej^i kraji na»e ilrža\e. Pri >hl;*>t-nih dajatvah pa je položaj drugačen. Obl.i»t-ne dajatve kakor tuđi obdinska bremena i»o pac namenjena dotičnim oblast em in *>!>^i-nam. Te dajatve ^o večinonia tuii take^a značaja, da <*e f>obirajo od konzuma v dotični oblasti in občini. Umevno je zategadelj, da fee v zaintere-?iranih krogih in med prebivatetvom j.ri-zadetih oblasti izraza želja, naj bi se tia5*»l primernejši ključ za razdelitev oblaetne trošarine, ki bo kolikortoliko OKis?ovarjal fak-tičnemu stanju in upo»teva] faktični kt>n-zum trošarin*kih predmetov v po«amaznih oblasteh. Tudi inozemstvo spregledule boisarsho duolično noiifko Sesfanek med Burovom in Briandom - Po mnenju franeoskega Ma je staJišče Jugoslavije pravilne - Bolgarska dvoličnost se maščuje — Pariz, 18. julija. V r>resoji :nci-dentov, ki so se v poslednjem času odigravali na boćarsko - jugoslen-ensk: meji. je nastal odločen preobrat. Diplomatske kroge so podrobma poročila o najnovejšem razbojniškem podvigu makedonskih revorucijonarjev v St pu tako iznenadila, da od'klanjajo holgarske sujrestiie in zahtevajo čimtprejšnje raz-čiŠčenie ter upostavitev normaln-ih od-nošajev z Jugoslavijo. VčerajSnJ: sestanek med bolgarskim ministrom zunanjih del Burovom in Briandom je imel nmojro globlji pomen, ka-kor se je to v Drvem hipu presojalo. Za lekcijo, ki io je dobil zunanji predstavnik bol'garske vlade, je najbolj zmač len komentar »Petit Parisiena«. ki p se neposredno po sestanku med Burovom in Briandom nastopno: >Pred kakimi desetimi dnevi sta amgleška in franeoska vlada storile skupno demaršo v Sofij: v svesti si, da bi moeli poslednji dogodki kompromitirati upostavitev dobrih odnoŠaiev med Sof'io in Beogradom. Deistvo je, da je treba storiti konec -položaju, k: razdra-žuie duhove, tako da postajajo prepir: ostrejši in razbojstva pogosteiša. Ni- mamo zadostnih informacija da bi uzo* tovili, kosra zad»ene odgovornost 7» atentate, vendar moramo priznati, da Sf> se vsj atentati pripetili na JujtjMo-venskem teritoriju. V nedelki sta bila ubita dva iujeo^loven^k.a oro/nika. Ja*-no pa je, da so v vseh teh primer ih hol-sarskj elementi napadn iuj:<^lovensko ozemlje. V Sofiji trde. da *o bili ubiti številni kmetje, ki so hoteli delati na svojih posestvih v Jugoslavji. Mc-rJa je v tem nekaj resnice, vendar pa se j# treba vpras^ati, kdo ie odbH zamenjnvo posestev na meji, da bi bolsarskim in srbskim kmetovaicem ne bilo tretoa h^»-diti na ozemlie so^edne države? Kđo le odklcnH, da ^ seMa\j kontrol. krrtrrisiia za nadzorstvo obmeine cone v šir'nl 10 km? Kdo Je hotel ta pa« Me^niti rta 500 m, z drugimi be*edami nadzH>r>t\o «pk>h preprečiti? Jas-no je za tore i. da te delež odgovornosti bolgarske \fade prav velik. Sedaj pred'aga bolgarska vlada med narodno anketo, ki pa io Beo* gred po pravici odklanja, ker so se atentati dogodili na jugosio\enskem teritoriju. Naj bo kakorkoli. v^ekakor pa ie treba čim prej upostaviti dobre »n prijateljske odnosa je med Bolgar^ko In JugoslaviJo.« Silna vročina v Angliji in Nemčiji V Angliji že 50 let ni bilo take vročine — Povsod se ponavlja pomanfkanje vode — V Berlinu se kopljejo kar v mestnem parku — Berlin, 18. julija. Kakor v ostalih kra-jih Nemčije, tako je nastopila tudi v Berlinu prava tropična vročina, ki je dosega včeraj v senci 32 stopinj Celzija. Včeraj^nji dan je bil najbolj vroč v tem polctju. Vslcd silne vročine je naval na kopališča v okolici Berlina ogromen, ter računajo, da se odpelje sleherni dan iz Berlina s kopalnimi vlaki od 800.000 do 1 in pol miliiona ljudi. Po mnogih javnih nasadih, kjer se nahajajo vodometi in ribnjaki, se otroci kopljejo kar v teh. — London, 18. julija. Zaradi afriške \ račine, ki vlada nad Anglijo, so pozvale an-gleSkc zdravstvene oblasti posamezne t.kr. zastope, naj ukrenejo takoi vse potrebno za osiguranje preskrbe z vodo. Iz ćele An-slije prihajajo namreč poročila, da se je pričela pojavljati Že suša in da usihajo vrelci. Po porocilu meteoroloSkega urada presega letoinja suia na Angleškem Se ono v letu 1921, ki je povzročila v Ansliii ta-krat silno škodo. Slične vročine ni bilo z> nad 50 let. Nesreća filmskega podfetnika — Newyork, 18. julija. Znani filmski in-dustrijalec William Fox, lastnik največjih filmskih ateljejev v Ameriki, se je pri vožnji preko Long Islanda smrtno ponesrečil, ko je zavozi! z avtomobilom preko neke škarpe. Nemški pokt EejkjaTik, 18. julija. Nemško veliko le-talo »Dornier X« je let*»k> z otoka Silt nroti Islandiji in dospelo v sredo zvečer v Rejk-javik. I.etalo se je spustilo v pri«tani^u na morsko glad i no io se povrne v dveh dneh zopet ▼ Nemčijo. Sorzna poročils. UtBUANSKA BOK ZA Devize: Amsterdam JJ>\ litrltv. 13.5625 — 13.5925 (13,5775). Bruselj 7.9178, Budunptšti 9.9336, Canh 1094.4—1097.4 (10*5.9). Duflaj 8.007 —8.037 (8.022). Lwwk>« 276.44. N«wyork 56«7. Pariz 223.15, Pra^a \bZ.20 — 1W (16S.60), Trst 297-299 (299) INOZEMSKE BORZE. Cttrih: London >5.22375, Newyork 51Q.^5. Pariz 20.365, Milan 27.20, Madrid 75.75, Berlin 123.89. Dunaj 73.195, fieograd 9.12875. Praga 15.3825, Bukarešta 3.M, Budimpešta 90.60, SoflU 3,75, Strtn 1 ^ ^COVENSKF NAROD«, dne 16. juEJa 1929. Mev 16l Ljubljanski župan med našimi gozdovniki V sredo popoldne si je župan g. dr. Puc ogledal pođtni&o kolonijo mestne občine v Veksovem in tabor ljubljanskih goz- dovnikov pod Martulfkom V sredo popoldne si je ljubljanski župan r. dr. Dinko Puc ogledal oočitniško kolonijo mestne občine v Velesovem, nato pa se tabor ljubljanskih gozdovnikov pod Martuljkom. Ljubljanski Župan se je pripe-Ijal v Gozd-Martuljek v spremstvu občin-skega svctovalca g. Ivana Tavčarja, refe-rtnta za mladinsko skrb &. Sedcja in člana starešinstva 2ST g. Kravosa. Ob prihodu so župana pozdravili člani taborneiu sveta g. Branko Premrou (Crni Mustang. Janko Terpin (Beli Srnjak) in Crtomir Zorec (Crni Ris) ter mu razkazali obširni tabor, v katerem se bcli do 30 snežnobelih taborov. Tabor je na krasne:n travniku in je razdeljen na tri dele, ene-ga zavzemajo bojevniki, starejši gozdovniki, drugega trboveljski otroci in tretjega deklice, ki imajo svoj pcseben tabor. Župan dr. Puc si je ogledal vsak oosamezen šotor in pohvalil vzoren red in snažnost, ki vladata v ctiem taboru. Tuđi «e pohvalil vzorno disciplino, ki vlada v taboru, če-Tsvno prebiva stalno v njem 90 gozdovni-kov. Tabor ima svoje kopališče ?n prav lepo ureieno kuliinjo. Ku.iinja je nova in ima betonirano ognjišče. Za časa obiska se je kuhala rižota pod vodstvom dveh kuharic-gozdovnic g. Okrupove in Honnove. Tabor je iako !epo urejen in nudi taborečim vse udobnosti. V taboru je tuđi lepo igri-šče, kjer se vsak dan spopadeta pri raz-ličnih tekmah dva taborna kluba OSK ^Generalštab« in GSK »Latrina*. Vsak klub i-ra svoje posebno nastavljene ^drukarje«, ki vestno opravljajo svojo službo. Pa o tem posebei. Po ogledu tabora je bil sklican zbor, ki je pozdravil uglednega gosta z bombo in se je nato vršilo veselje ob tabornern ognju. Tu so mladi gozdovniki pokazali svojemu prijatelju in dobrotniku. kaj znajo in kaj jim nudi gozdovništvo. Liubljanske-mu županu na čast je bil prireien zabavni del večernih posvetov ob ognju. Predvsem je taborna godba zaigrala dve Ijubki pesemci. Nato so gozdovniki zapeli veselo če$ko pesem »Hej. haj« in je Beli Srnjak zaplesal indijanski bojnj ples. Tej Ijubki pesenici so sledile druge, med njimi nekaj lepih narodnij Desmic, ki posebno veličastno done pod mogočnim Martuljkom. Cirkuski ravnatelj Debeli Stefan je razkazal svojo umetnost v dresiranju bolh in junaški Vojko je povedal povest o policaju Cefizlju, ki je ubil 9 ljudi in 7 žensk. Sledila je bikoborba in še nekaj Ijubktfi točk, med kate rimi so gozdovniki vrgli nekaj barvastih raket v zrak, izra-žajoč tako svoje veselje nad obiskom, ki so sa dobili. Po končanem sporedu je župan dr. Puc pozdravil mlade gozdovnike in jim spre-govoril par iskrenih in prijateljskih besed ter izrazil svoje veliko zadovoljstvo in pohvalo nad vzornostjo tabora. Svoj govor je konca] z rozdovniškim pozdravom »Mir z vami!« Crni Ris se je zahvalil g. županu za obisk in vso podporo, ki jo nudi go-zdovnikom, ravnotako se je zahvalil na-vzočemu načelniku finančnega odseka mestne občine g. Tavčarju, kl ima tuđi od-prto srce za lepi gozdovniški pokret. Pred raznodom se je med gozdovnike razdelila čokolada in keksi, ki jih le ljubljanski župan prinesel kot svoje darilo gozdovnikom. V taboru je drugače prav živo. Gostov je vedno polno. V nedelio se ie služila poljska -naša v taboru. Služil je g. Doktorič iz Ljubljane, ki je imel tuđi pridiffo, v ka-teri je govoril o prirodi. Maše so se ude-težili gozdovniki iz vseh štirih taborov, in sicer Ijublianskega, mariborskega, celjske-ga in zagrebškega. Pole* fcozdovnikov so se maše udeležili tuđi domaćini in gostje iz Kranjske gore. Do 300 ljudi je priso-stvovalo pobožnosti v taboru. Prihodnjo nedeljo se bo tuđi vršila maŠa v taboru. Ljubljanski gozdovniki so veseli vsa-kega obiska, posebno pa so se razveselili obiska Ijublianskega župana, ker vedo, da imajo v njem dobrega prijatelja in pod-pornika. Za prihodnje dni pričakujejo ob-iske vseh onih, ki so obisk obljubili. Ks, Težka je borba za vsakdanji kruh Na borzi dela, kamor se zatekajo brezposeini — Nafvecje je po- vpraševanje po hlapcih, stavbinskih delavcih in kuharicah, naj- manjše pa po služkinjab in delavkah Ljubljana, 18. julija. Človek bi mislil, da drže sedaj, ko zače* njajo pasji dnevi, na javni borzi dela v pa« laei Delavske zbornice roke križem. Ali z drugimi besedami rečeno, človek si nehote misli, da je š!a tuđi brezposelnost na po* čitnice, na morje in na planine. Pa ni tako. Vsak letni čas je sezona za to ali ono vrsto delavcev. In še na vogalu Delavske zbor* nk>e stoje vedno skupine brezposelnih; hrezhriino postajajo okoli vogala, kade Či» ke in kramljajo o svojih križih in težavah. Opaziš jih že od dalee. 5e več jih je na stopnjišću pred vho* dom v borzo. V čakalnici se jih pa kar gnete; vidiš domaće in tuje obraze, boljše in revne, umazane in čedne, skratka pestra družba, vredna, da si jo človek natančneje ogleda. Za hlapca pa že ne Stopim med nje. Spoznam med njimi dva, ki sem jih »intervjuval« 2e pozimi. Ču* dim se, da še vedno čakajo na službo. — Ja, gspud, ni dela za nas. Za hlapca bi lahko šel, pa ne grem. Ne, za hlapca pa že ne. V mestu hočem biti. Pa naj gre* do za hlapca kmetje, ki nam delajo naj* večjo konkurenco v mestu. Mi, Ljubljanča* ni, pa da bi sli za hlapcef — Kaj pa Bosanci, še vedno prihajajo k nam? — O. teh vTagov je vedno dovolj. Vrata se odpro, v čakalnico se vsuje skupina Bosancev. Reveži so, slabo oble« čeni, razeapani, sestradani. Mirno se po* stavijo v vrsto in čakajo, da pridejo na vrsto in jih gospod za okencem vprasa, ka* ko se pišejo, da jih odpravi na delo. K»r zasmilili so se mi. Reveži primejo za vsako delo, za vsako plačo so zadovoljni. Skupina brezposelnih ljubljanskih srajc se norčuje iz Bosancev, ki plahi gledajo na svoje za delo očividno ne posebno navdu* šene slovenske kolege. Eden je bil med temi posebni korajžen. Klobuk je pomaknil na stran in se je bahal, kako je bilo v Sarajevu, koliko je že pre-hodil, zafrkaval je svoje tovariše in jih hotel prepričati, da je »krmača* po hrvatsko krava in ne svinja. — Zakaj pa niste ostali v Sarajevu? — V hotelu bi dobil lahko službo za »beštekpucarja« pa je ntsem spTejel, ker je bilo v kuhinji 5 kuharic. ki so bile vse Slovenke; sramoval sem se namreč, ker sem bil ves raz'capan, pa setn §el naprej, v Ljubljane Brezposelni tuđi ščipljefo Stopim v pisarno. Opazil sem, da je čakalnici za ženske prazna. Vprašam, kako to. Uradnica pri akencu z& žetiske mi po* jasni. — Brezposelne Ženske navadno ne č&* kajo, gredo od nas Se k zasebnim povredo* valnicam, ki jih je v Ljubljani dosti. Pa tuđi nerada prihajajo k nam brezposelna dekleta, ker jim brezposemi fantje na hod* niku ne dajo miru. Če le morejo, jih vščip» nejo ali kaj sličnega. Sef borze g. Žužek ml dodatno k temu pove, da se bo borra t* ženske kmalu pre* selila v prostore Narodne strokovne zvere v Delavski zbornici, ta pa se preseli v II. nadstropje, kjer se bo irpraznilo neko »ta« novanje. Preseliti se bo p* moral ženski oddelek zaradi brezposelnih, ki radi ščip* ljejo dekleta. — Saj si pošteno dekle ne up* notri, je dejal g. šef. Dela išče največ služkinj m de-lavk Za Ženske delovne moči je poleti prav za prav kriza. Iz dnevnika je bilo razvidno, da je ponudilo delo 43 delodajalcev, dela pa išče 256 žensk. — Med temi, mi reče uradnica, j© naj« več služkinj in delavk. V teh mesecih je prava kriza za služkinje. Družine gredo na počitnice in jih odpuste. Glavni vzrok ve* like brezposelno-sti je pa ne posebno ugo» den materijelni položaj našega meščanstva. §tevilne uradniŠke družine ne morejo več vzdrževati poslov v hiši. Soproge mnogih svetnikov, ki so imele prej po več služin« Cadi, kuhajo in pospravljajo zdaj same ali se zadovolje z enim poslom za vse. Nas« inteligenca pač preživlja veliko krizo. Pri okencu se prikaže že starejša žena. — Kaj bo dobrega? — Službo bi rada. Sem kuharica. Pa tuđi za postrežnko bi šla. Samo v hiie, kjer menjajo posle vsak teden, ne grem. — Ali bi šli k A.? — Ne, tja pa ne grem. tam menjajo vsak teden, sem že rvedela. Kaj pt za po* spravljanje pisani? Tako brezposelna »gliha« z uTadnico, ki j© zelo potrpežljiva in prijazna. Tako Jn tako službo bi rada, take ne bi hoteli itd. Je res križ z liudmi. Kuharic primanjkaje Dobro in zanesljivo kuharico se najtežje dobi. Stare izučene kuharice postanejo že nekaki enakovredni člani družine, kjer slu* žijo že po deset in več let. Ko onemorejo, gredo v hiralnice. V mestni ubožnici je skoro vsaka drug* biv$t kuharica. So revi* ce, vse življenje garajo za druge, končno pa morajo v hiralnico. Med vojno in po vojni je bilo malo go* spodinjskih sol, zato trenutno ni dobrega kuharskega naraščaja. Sele lani in letos je bilo več tečajev za gospodinje, tako da je upati, da do-bimo v prihodnjih letih tuđi dober kuharski naraščaj. To si želimo tuđi mi vsi, ki radi kaj dobrega pojemo. — Pa poskupite pri A., saj ni tiko slabi firma! — Firma ni slaba, ampak služba je sli« ba. Ne grem. Pa so res izbirčne tele stare kuharice, sern si mislil. — Pa na deželo tuđi nočejo, pravi urad* nica. vse bi rade v mesto. Sezona za hlapce in stavbinske deknree — Na rizpolago je siužb zt 30 hlipccv, pa jih ni mogoče dobiti. Nihče noče za hlapca — ne v mesto, §e manj pi ni d"e* želo, čeprav so tam bolje plaćani. Pridejo s kmetov, pa jih je sram vrniti se zopet na kmete. S«daj je sezona za hlapce in stavbinske delavce. Delo je ponu* dilo 339 delodajalcev, dela pa išče 492 de« lovnih moči. Te*le Bošnjake pa po!iljamo vse na sravbišča. Največ na Jesenice »SIo* gTadu«. Dobe tuđi polovično vožnjo do tja. . Pri okencu gledajo pliioe o:i suhih Bo* sancev. G. Zuiek jih spraiuje, vpuuje, od* pravi ja. — Koliko si star? — Mislim, da 25. Musiimanović ima napisano v potelikt knjižicu ki je bila izdana 1. 1926, da je star 27 let. Bosanci večinoma ne vedo, koliko so stari, to se pravi, vedo 1« približno svo* jo starost. Hišnih »tevilk* p« sploh ni majo. Dober hlapec ne gre poleti v službo. Jeseni se jih bo oglasilo xa vsako mesto hlapci po deset. Star »zibcener« z revolvcrjem N* borzi dela scveda tuđi ne manjka prizorov. Pred dnevi j« priiel tja možakar, ki so mu ponudili službo, ki »e mu je pa zdel« premalo imenitna. Stopil je v pisarno in se rasburil. Ko so ga opoiorili ni red, je vzplamtel. češ, da je star »zibciner« in da bo že sam napravil red i revolverjem. Možakarja so ovadili m se bo morsi za* guvirjiti pred sodniki. * Pri okencu se pa vrste dan za đnem Bo. sanci, ni jih konca, >estridini, raicipani. Prišli «5 iz pasivnih krajev okoli Bihaća, Trivnika, Prijedora, s trebuhom za kruhom. Za njimi pokuka tu pa tam »kozi ckeoce kateri onih, ki jim pravijo na borzi »Ehrenkompanija«- To so stalni gostje bor. fine čakalnice; le od 6a»a do čiti tegs ali onega zmanjka. Pi priđe zopet po 14 dne* vih, ki jih je preživel v »o»cdni ptlači ?a mrežami. ft ^»« Lep uspeh naših uraetnic v Rogaški Slatini Nastop Rut VaTpotičere in Jadvige Požcnelovc v Zdraviliškera doma Rogaška Slatina, 17. ju!ija. Povabilu ravnateljstva Zdraviliškega do* ma v Rogaški Slatini sta se odzvali naši umetnici, piamstka JadVigi Poženelova, učenka najsUvnejie sodobne klavirske pe» dagoginje Selve Blanche, in naša plesalka Rut Vivpotičeva, ki sta priredili 9. t. m. v dvorani ZdriviliŠkegi doma večer plesa in glasbe. , Čeprav j'e bilo za prireditev zelo malo reklame, se je dvorana vendar napolnila do dveh tretjin. Ravnatelj Valo Bratina, ki je prevzel vodstvo umetniških prireditev v Rogaški Slatini, je dvorano opremil in pre* uredil za plesni in koncertni nastop. Dvo« rana je bila ves čas prireditve v temi, na oder pa je padala močna luč žarometa s stropa, tako da je bil lepo razsvetljen. Aranžma je bil zelo posrečen, $e bolj po* srečen pa je bil nastop obeh umetnic, ki sta dosegli pred izbrano inozemsko publi* ko — Slovencev je v Rogaški Slatini zelo malo — sijajen uspeh. Vavpotičeva in Poženelova sta ir\-ajaT! klasične in ekspresivno plastične točke. Na programu so bili Francozi Severac, Dehus* sy, D'Andi, Rusa Rahmaninov in Proko# fjev, Spanec Albaner itd. Vse klavirske in plesne točke so bile izvajane s tako dovr* šenostjo in bravuro, da je občinstvo umet* nici za vsako točko posebej nagradilo s spontanim aplavzom in sta morali večkrat na odre ter nekatere točke ćelo ponoviti. Publika je bila s programom tako zado* voljna, da je zahtevaJa, naj se drugi dan prireditev ponovi, čemur pa umetnici ništa mogli ustreči. V moralnem in gmotnem pogledu je to* rej prireditev prav dobro uspela in nas>Oaj no, daj! Napiši še ti kaj! Zakaj tako molčiš?« — Tako in podobno me dre-ga zdaj ta, zdaj oni znanec, ta in ona prijateljica. No, kakor veste, jaz sem ponizna živalica, zato pustim druge naprej. Pač pa sem točno zasledovala vse tovrstne raz-prave ter se včasih malo pojezila, še večkrat pa nasmejala prav ii srca. Nekaj šte-vilk, ozir. odlomkov sem si vzela na piko in o tfh hočem od Č3sa do časa na kratko razpravljati (če bo namreč gospod urednik tako potrpcžljiv, da nam bo pustil za to potrebni prostor v listu). Torej danes Mev. 96., ta se mi najbolj smili Pomislite — »ker ni našla »pravega«, je napravila bilanco dosedanjega življenja in saldo je prinesel — odpoved sreči.« — O ti revica ti * In potem — ^gorje ženski, ki ostane na stara leta sama! Zato pa, če le mogoče, naj se poroci tako ali tako! Končno se ni čuditi, da jih toliko posega po skrajnern sredstvu, so vsaj rešene, itd.* — No, no, no! Tako hudo pa menda vendar ni. Če je ona res tako obupana, jo prav pomilujem, prepričana pa sem, da ve-čina stmic ne pojmuje svojega stanu tako pesimistično, tli bolje rečeno: ntravnost tragično. Jaz ni prlmer sem že dolzo Časa »stari devici«, pa me še ni nikoli obSla želji, di bi ti » kakim Iirok>m polnila lelo* dec PreJ bi poskočili v vodo, ampak biti bi morala sigurni, di je voda tako plitva, di ne utonera. Plaviti namreč ne znam. A tuđi to posiednje bi storila le sedai, v poletnem času, pozimi pa za ves svet ne. Meni podobno mislečih f ensk pa je Še mnogo, saj se uprav sedai resno pripravljamo na ustanovitev kluba starih — pa ne ža-lostnih — nego veselih devic, ki hočemo pokazati, da se tuđi brez »dedca« lahko prav zadovoljno živi. No, pa začnimo bolj resno. Zelo često-krat čujem od dekict, kako domišljavi so moskL Ni čuda. Če bodo biili taka javka* nja, bodo še bolj. ^>Moia ali samomor*. dru-gega izhoda 5tev 95. ne ve. Naj se gre ka-dit! Jaz sem prepričana, da bi taka ženska tuđi v zakonu ne bila srečna. Ne ona, niti njen mož. Kakor ji sedij preseda samstvo-, tako ali pa še huje bi se cmerila v zakonu. Če bi ta ženska nekoliko globlje pogledala v svet, bi opazila, da nišo ravno rcdki slu« čaji, da gre žena v prostovoljno smrt radi nesrečnega zakona, življenje ja paC postavljeno na realna tla in z roficami nimamo vedno postlano ne samci, ne zakonci. Je Pifi treba, di vse na Se ddinje in nehanje poslidimo t dobro voljo In nbellmo s po-trpljenjem. Z ozirom na fenske bi pi spe-cijelno ielela, da bi se, kakor w$ev riz-nih poklicih, tako tuđi po duSi in srcu vse bolj osamosvojile. v vsem čustvovmju postale bolj odfočne ter zaupile v $ime sebe. Potem bi bile srečneJle in tuđi moSki spo! bi Jih bolj cenil. No in Ce *e potem primerl, da se oglasi ženin, kl Ji ugaji — ftkij Pi ne, če jo veseli. Ce gi Pi ni, ji pa ne bo treba javkati in misliti na samomor, ker bo znala živeti sama. — Za danes dovolj, pa št prihodnjič kaj. Minica. 106 Nikem bral vseh razprav, a kar sem jih, jih je večini nivdihnjenih mrinje, preti» ranosti, samoljubja. 2enski zničaj te riđi miselnosti, hote-uji in udejitvovinji ne more itiviti v isto vrsto i moškim. Nilogi moikegi je ustvir. jati, zbiriti, »krbeti za obstinek; naloga ženske pa, s pridobljenim privilno rivniti. Ženski je v bistvu nežni, dovzetna, ljube« ča brez ojira na to, če je to utemeljeno v zdrivem razumu in pimeti, je pa iz istegi razloga tuđi maščevalna do ikrajnosti. ki» kor hitro se čuti užaljeno v svojem ponosu; ima tuđi precejinjo doro diru božjega, ki se imenuje preračunljivost, Moški je ohol, nepravičen, samozavesten tiran. Ohol, ker se ne potrudi pravilno pre* motriti fenskegi bitja, notrinjo«H. tiriiu ker od ženske zahteva stvari, katerih mu ne more nuditi. Je nepravičen; od ženske zihteva miselnost pojmovanji kot ga imi on, kljub temu, da ženska zdaleki nimi tiate resnoeti *% nsmotrivinji, nimi liro« kega obzorja, kateregi podlago di moške* mu lola, razširjenje p« življenjski dogod* ljaji, ki so vsi več ali manj ▼ rveii * živ* Ijenjsko eksiitenco. Molki je malenkotten in firizejski, ker zihtevi od ženske cistost, neomadefevinost, deviftvo, vrdržnost na* prim drucrim. niprim njemu pa samođaro« vanje. Ko je ženski ponov štrt pod nogami. pljune stran in se krohoče. Motivcv. ki so dovedli žensko do žrtvovanja, ne upoite* vt, ker je preveč len, da bi se zamishl v navidezno podrtijo, ali p* moment nirae« noma ignorira. Ne čuje pritajenih zdihov, ne vidi objokanih oči, prećutih noči. Kdor sam ni čist, nima pravice čistosti zthtevtti. ZgreŠena je trditev. da ne bi moski mo« gel dahiti žene in ženska ne mola; kdor je poSten in premisli v podrobnottih, te bo sevedi v»ekikor težje odločil kot oni, ki tega ne stori. ' Zakon, ki ne sloni na kohkortoliko trd» ni podlagi neobhodno potrebnih sredstev, je obsojen na počasno duševno in telesno hiranje ali na rizporoko. H poroki gre vtekikor s težjim srcem nevesta; ona se hočef noče? mora vživeti v moževe rizmere, od kiteregi je odvisna. Cc ženi v zikonu deli vlo^o pridobitniki, ali če je v lakcm prinesla dovolj eksiitenč« nih sredstev. se ji mora pustiti enakoprav. nost v od!očanfu: v nasprotnem slučaju se bo morala «sprijamiti t vlogr» ptni »Zadoi'oljni Kranftc*. 107 Z zaniminjem z^siedujem anketo »Z«* kij te ne moiite — ženite?« Do\ohte mi. ^oapod urednik, kot narocn:ku »Mu\cntkc« £4 Naroda« nekaj opazk Ako bi moiki ne poznah ien*keg« rna« čaji do ra/pisi vaie ankete hi ga temeljito »poznali »edaj! ^evtdi velji to m moške z odprtimi otmi! Sicer odmeva iz odgONOrov v anketi pre« cej »hec*-r, nekaj je ženitnih ponudb (z ženske strani) v ostaiem pa grmada žen>ke — doslednosti (?) — neiskrenosti. V? neiskrenosti so narereč ženske \edno do»led» ne. Vprašim: Kje pa je lenska (po»ebno tište »mlade, 22«letre anketance«). ki bi te branile zakramenta s\. fako&a? Smejera §e vedno. ko čitam, t ka ino vebemenco v»e te ženske (oj. te ženike) »odklanjajo« mo. ški kvet. Človek bi počil od ftmeha ko čit* tika protislo^ja. Ne rečem, i/med vseh, ki so odgovarjale na to vpraiinje, izmrd vseh teh bi se našla — mo^oče — kakinu rol« (bodeča neži), ki jj resnično ni do moflt« ve. Ali to smatram le za hipotezo1 Da bi se pa ženske v tikem št«rilu branile Zi' konskega jarm*, kot čitam v omenjeni anketi, tega ne verjamem nikdir! Prevefl imam izkušcnj, da bi me mogla kitera pre* pričati o nasprotnem Samo namtgm katcrl in to taki. ki ne »mara« moikih in ki bi se ne omožila, za vse na svetu ne, da )« poročiš. Samo namigni ji, pravim in že je reva zbeciana. dt nikoh tega, tako, da te je kar strah. Pa nam pojo tu tičke unisono, da sovražijo moike! Ironija! Star sem 2% let (samo žtirj« dnev j mi ie manjkajo) pameti v tem oziru imam do* rolj in poleg tega željo: Dal bog mi vedno to zavest in pamet in voljo, nikdar mkoti sklepati kompromisov z bitjem. ki je že po naravi do dna neiskreno in nestanovitno, s tem bitjem nikdar sklepati kompromtsov — za veđno! Tiko mi bog pomigaj* 8rez zamere. drage damice in dame KOLEDAR. D*ne§: Cetrtek, 18. julij« 19», kitoli-?ani: Kamilo; pravoslavni: 5. julija, Ata-naaije. DA5A&UE PRIRLDIT\E. Kino Matiea: Zdravmk za ieatke bol^v ni (Svetielav Petrović). Kino HmI: Dagfin (Piul W*gen#r). DE2LR>E LEKARNE. Bahovec. Kongresni trg, L'sttr, Sv. P*-tra c€*ta, Hočerar, Sp. Šiika. Uradniške razlike vpokojencev Na članek »ProSnja finan^J direkciji«, objavljen v včerijinji Stevilki, »mo prejeli od finančne direkcije naslednje poii&nilo: Vsem upokojenim uslažbencem in njih rodbinam so bile dosedaj v polnem obscgu izplačane uradniške razlike ra Čas od i. oktobra 1923 do 30. aprila 1924. ako so predložili upravičenci svoje tostvarne urad-no potrjene prijave pravočasno oddelku za državno računovodstvo in proračun in ako glede izplačili ni bilo nobenih drusih pravnih zadržkov. Za upokojence zarnudnike. ki so se % svojimi priiavami zakasnili, ie go&p. finan-čni minister na prošnjo tukajinje fin. direkcije otvoril dvakrat naknadni kredit, ki je deloma že utrošen, deloma so pa naka-zila ir teh naknadnih kreditov Se v teku. Dejstvo. da rrihijajo finančni direkciji še vedno dnevno prijave r^sameznih upravičencev do prejema razlik. dokazuje, da ie vedno nišo dobili vsi ut»ravičenci svojih razlik. - Tu pa ne zadene finaocne direkcije nikaka krivda, ako te ta izplaula nekoliko zakasniio, ker *e u poilavmh ?iilo£ov ne more predlagati vsak posa, mezni slučaj finančnemu ministrstvu, mar-vec" se prijave zbirajo In se zaprosi nato za večie število tlučaiev ikupai ra otvori-tev kredita. Čim ta dospe, se izvrli tako! izplačilo vseh v dotičnem predlora «b^*-nih slučajev. Nova pisma ruske carske rodbine Lenin*rajsk oddelek centralnc«a arhiva je bil nedavno obvetten. da je v PuSkinovem domu arhiv zrofa BcnKcn-dorfa ,ki gi uprava riiSc sknva. Pre-iskava je dognala, da v Pufkinovem domu res skrivaio šatuljo s koresnon-denco carja Nikolaia II. u dobe bivanja carske rodbine v Canskem selu pj> februarski revoluciji do odhoda v Jeica-terinbunc. Zarrimivo je, kako >e r>r:Sia šatulja v artiiv Puškmovega doma. Lc-ta 1920 Je nrišel v Puikinov dom r*>-nbla?5cnec zrofa Benkcndorta in T>rne-«1 s seboi iatuljo, če«. da je v nji shra-njena osehna koresTKMidenca Nikom ja if. Prosil je, naj carveva oisrm Aranijo in priporrmiL da tih *mtk> izročit: samo Krofu Benkendorfu ali njegovi ženi. Ce r>a ne prideta po pisma, nai och>ro satu-ljo sele 1. 1SM6. Uprava Pu4kiaove«a doma ie prštala na te posroje. . Sovjetiki lisH očitaio upravi PusKi-novejca doma, da >e bila v rvezi z erum naj:ntirrmej$:h zaupnkov N^kola/a u. datuljo so odprH m našH v nji pisma Nikolajfl II.. Aleksandre Fedorovn« jn velikih knesrnj. fc pišem J« ftzvidno. da ie nameraval car NikoUJ H. odpotovttl no februarski revoluciji v AnfliKJ m da \t snoval rarne nacrte. Er* velikih kne-jrini je bla relo rarburjena. fcer rj morala po takratnih rakonih placevati 150.000 rubljev dohodninske-ga davka. Njeni letni dohođVi so rnalali 330.000 rubljtv. Stev 101 »SEOVENSKT NAROp,, dne 18. juli ja 1939. Strao 3 Dnevne vesti. — Veliki lupaš dr. Balrič na Bl«du. Veliki župan beograjske oblasti dr. Vilko Bal-tič se je odpelial včerai na Bled. kjer ostane mesec dni na počitnicah. Zastopal ja bo vračarski sreski poglavar Braiović. — Iz državne službe. Za šefa pododse-kl kmetijske ogledne in kontrolne stanice v Ljubljani je imenovan inženjer, asistent Iste stanice Bogdan Pahor; v visio skupino je pomaknjen blagajniški uradnik slavne podružnico Državne hiootekarne banke v Ljubljani Franc Kramar. — Preskrba Hrvatskega Primorja s pitoo ▼«d«. Veliki župan primorsko - krajiške oblasti je s&lieal ta 27. t. m. koaferenco vseh, ki se xan.im.ajo za gradnjo vodovoda ▼ 2rovnici, kl bi preskrboval s pitno vodo Novi, Selce in Crikvenico. Vodovod bi stal ft milijonov Din. V ta namea bi najele zainteresirane občine odnosno oblaMna samouprava potojilo. — Centralna organizacija zagrebikih iiudentoT. Zagrebški Studenti nameravajo ustanoviti nepoliticno centralno organizacijo, obsegajoco v«e fakultete. Pravila so že •••tavljena in predložena rektorju in velikomu lupanu. — Cigaret« »Zetac so se podražile od 23.50 oa 25 Did za loO komadov. Monopolska uprava utemeljuje podraiitev s tem, da so trafikanti prodajali »Zetac cigarete po railicnib cenub in da je bilo treba ceae točno določiti. — Sloraške iole ▼ Jugoslaviji. Na ljud akih solah v Petrovcu je letos vpisamh 894 elovaskih, 20 srbekih, 9 nemJkih in 3 madiarski učenci. Od teh je 349 prot^tan-tovske vere. — Zagreb zgradi novo kopa li Me. V Za-frehu *e je nedavno osnovala delniška drulba, ki bo zgradila na Miramarski cesti ▼ nepocredni blizini Save moderno opremljeno kopališČe. Površina bazena bo zuaša-la 130X60 metrov. — Usiješke dijakinje t Pragi. Abituri-jeotke oeiješko ženske realne gimnarije so priredile turnejo po Avstriji, Nemčiji in Ce*ko*»lovaiki pod vodstvom prof. dr. Huma. Od veeh meet jim je najbolj ugajala Praga, katero so zapustile 16. t. m. — Koncentracija naših vojaŠkih igrubor na Ceiko»loTaškem. Naša vlada je sklonila nadaljevati koncentracijo naših vojaških grobov na Češkoelova#kem. Generalni inspektor vojaških grobov na Češkoslovaskem CvrSanin si je ogledal te dni vee vojaške grobove na ČeŠkem, da ugotovi točno stanje in pripravi vee potrebno za koncentracijo, ka ee bo izvršila jeseni. — SloraSke narodne tve?aoo»ti r Jugoslaviji. V Petrovcu, kjer je naseljenih naj-več Slovakov, se bodo vršile 28. in 29. t. m. velike narodne svečanosti. V Petrovcu imajo Slovaki gimnazijo in tiskamo ter \z-dajajo edini slovaški list v Jugoslavija dnevnik »Narodna Jednotac. Narodnih svečanosti se udeleže zastopniki Čeških in slova-iklh naaelbin v Jugoslaviji, pa tuđi pred-stavniki češkoslovaške javnosti. Svečano-stim po priključena gospodarska razstava. — ZagrebŠki tehniki * Brnu. V torek je prispela v Brno ekskurzija slušateljev zagrebške tehnike pod vodstvom prof. dr. Hlončarja. ZagrebŠki tehniki ostanejo v Brau tri dni, da si ogledajo zanimivosti me«ta, posebno tovarne in tehniko. — Važno za avtomobiUste. Avtomobi-lisri, ki so se vozili v Avstrijo, so imeli do-slej na meji sitnosti s proceduro obmejnih oblasti, od katerih so morali dobiti dovo-lienje, da smeio prekoračiti meio. Zdai na-tr.erava Avstrija to proceduro odpraviti in za prekoračenje mejc bodo izdajale obmej-ne oblasti avtomobilistom 10 dni veljavno propustnico, za katero se bo plačalo 5 ši-lingov. Ta uredba stopi v veljavo Se pred I. avgustom. — Prepovedani listi. Notranie ministr-stvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi ukrajinski list »Buletin«, ki izha-Ja v Berlinu in propagira samostojno ukrajinsko državo, rumunski list »Peninsula Balcanica«, ki izhaia v Bukarešti in piSe proti naši državi, ter italijanska lista »La Sera« in *Popolo di Brescia<, ki iznajata v Milanu. —Tujski promet v Dubrovniku. V torek je prispel iz Trsta v Dubrovnik nem-Ski pamik >Semiramis« s švicarskimi turisti in parnik »Cehioc z dunajskimi turisti. Svicarji in Dunajčani so si ogledali mesto in okolico, zrvtčer so pa odpotovali v Ca-iterad. — Izprememba rodb4nske«a imena. Na prošnjo zasebnesra uradnika v Kranju Sta-nislava Palouca je veliki Župan ljubljanske oblasti dovolil izpremembo rodbinske« imena njegrove rejenke 2oharjeve Štefani-Je v rodbinsko ime Palouc. — Nalerljive bolezni v ljubljanski In mariborski oblasti. Od 22. do 30. juni ja je v ljubljanski oblasti 8 sluČaiev tifuznih bolezni, 59 Skrlatinke, 66 ošplc, 11 davice, 43 dušljivega ka§lja, 6 šena, 2 krčevite odrevenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga; v mariborski oblasti je bilo v istem času 47 slučajev vnetja priuŠesne slinavke, 57 škrlatinke, 15 ošpic. 10 davice, 8 5ena, 6 vraničnega prisada ter po 1 noric, grize m dušljivega kašlja. — Razpust dmltev. »Splošna delavska zveza Jugoslavije, podružnica v Zidanem mostu« in podružnica »Saveza privatnih nameštenika v Ptuju« sta razpuščeni, ker že več let ne delujeta in nimata pogojev za pravni obstoj. — Dražba lova. Direkcija Sum v Ljubljani odda v zakup za dobo 5 let samolast-no verskozakladno in rezervatno lovišče Suho-Vogel, vzhodni del. Ponudbe je treba oddati v dveh ovitku z označbo »Po-nudba za lov pri šumski uprav! na Boh. Bistrici« do 5. avffusta do 11. ure pri blagajni direkcije šum v Ljubljani. Obenem se odda v podzakup de! občinskejta lovi-šča katastrske občine Bohinjske Bistrice, ki ga ima Šumska uprava v Bohinjski Bistrici v zakupu — Uredba o uredi tv| voiuaga adnlstr-stva. »Službene Novine^ štev. 163 z dne 16. t. m. objavljajo uredbo o ureditvi voj-nega minisirstva. — Iz »Uradnega Usta«. »Uradni liste št. 73 z dne 17. t. m. objavlja navodila za pobiranje oblastne trošarine, navodila za izvoz Špirita v inozemstvo z uaodnostjo in natečaj za učence obrtne sole niske želez-niške delavnice. — - Sokolsko društvo t Celju priredi v petek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v idraviji-skem domu Radio termalnega kopaližča v Laškem, telovadno akademijo x bogatim, pestrim sporedom. Če«ti dobiček je aame-nj«o za zletni fond veesokolskega zleta v BeogTadu. Laščane vljudno vabimo k rano-gobroji emu posetu. Zdravo! — \>eme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče. Včeraj je bilo nekoliko oblačno gamo v Skoplju, drugod pa lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 31, v Ljubljani 29.2, v Zagrebu in Skoplju 29, v Beogradu in Sarajevu 27, v Mariboru 25 etopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 2654 mm, temperatura je zaašala 16.2. — Zagoneteo umor. V eelu Nikolinci v Banatu so našli v nedeljo zvečer umorjene-ga 281etnega poeestnika Oimitrija Meljo. Neznan ziočinec ga je ustrelil, ko je stopi] oa vrt pred hUo. Obdukcija trupla je pokazala, da je morilec svojo žrtev po zločinu tuđi udaril po glavi. Dosedaj nvorilca te nišo mogli ii»lediti. — Krvava rodbinska tragedija t Idvoru. V zgornjebanaški vaei Idvor se je te dni odigrala strasna rodbinska tragedija. Zletni Jefta Filipović je zabodel svojega očeta štefana Filipovića. štefan je bil znan kot pijanec in nasilnei. V torek zvečer je fopet priiel pijan domov in začela eta ge s finom prepirati. Med prepirom je oče nenadoma skočil proti sinu, hoteČ ga udariti s etolom po glavi. Sin je pa očeta prebitel, potegnil je iz žepa nož in mu ga zasadil na ravno* t v erce tako, da je bil neerečnež takoj mr-tev. Sina so aretirali. — Prijeta tatica. V Zagrebu je nedavno sluzkinja Anka Grilc, po imenu eodeč Slovenka, ukradla svojemu goepodarju 800 Din in za 10.000 Din obligaeij vojne škode. Za-grebska policija je domnevala, da se je najbri odpeljala k svojemu ženinu v Zemun in obvestila je tamošnjo policijo. Zemunika policija jo je res pri ljubčku zaea-Čila. Našla je pri nji vee obligacije, kakor tuđi većino denarja. Grilčevo so prep«ljali nazaj v Zagreb. — 2rtve kopanja. Kopanje je letoa v vseh krajih naše države zahtevalo £e mnogo irtev. Te dni sta se zopet pripetili dve. V reki Trebi&njici v Bočni je utonil dijak Sole za rezervne oficirje Mile M. Bajrakta-rović. Plavanja nevešč, je zašel v tolmun, kjer ga je najbri prijel krč in je utonil, še predno mu je mogel kdo priskočiti na po-moč. Truplo so potegnili včeraj iz vode. — Pri gradnji mostu Beograd-Pančevo je bil zaposlen delavec 241etni te«ar Anton Kre-vedl iz Rume. V soboto popoldne je bil zaposlen pri zabijanju pilotov. Nenadoma je izgubil ravnotelje in padel v Donavo. Ker ni znal plavati, je utonil. — Samomor. V Bečej Sv. Duraju ee je te dni zastrupila 6 solno kislino 4Oletna po-seetnikova žena Ivanka Bečejac. Ker je iz-pila preveliko količino, je bila veaka po-moč laman in nesretnica je v groznih mu-kah umrla. — Nepošten© manipulacije i driamim đenarjem. Na drugem meetu poročamo o sleparijah z želemiškimi voznimi listki, ki jih je te dni odkrila eubotiška policija. Policija pa je prišla na sled še drugim nepoštenim manipulacijam, ki sta jih zakrivila državna uradnika Ne«t in Tamasi. Oba eta špekulirala z državnim đenarjem in kupče-vala na raSun države. Državni denar sta poeojala delavcem in ieleznišfkim usluiben-eem kot predujem na plačo in si za računala 50 ali ćelo lOOodstotne obreeti. Oba sta morala v zapor. — Krvna osveta t Slaroniji. V »elu Vr-bovljani pri Novi Gradiški se je te dni pri-petil žalosten slučaj krvne osvete. Na seljaka Stevo Turudića je streljal seljak File Spanović in ga emrtnonevamo ranil. Vzrok je bilo krvno sovraitvo, ki vlada m©d obe-ma rodbinama. Leta 1922. tta namreS Tu-rudić in njegov brat etreljala na gpanovića in ga težko ranila. Orožniki so gpanovića prijeli. — Arnavti ubili naiegs orošn&a? V Tuzi v Crni gori je bil te dni na zavraten način umorjen orožniški narednik Radivoj Šaranović. Neznani naapdalci ao oddali nanj v piearni, kjer je bil zaposlen, pet atrelov. Orožnik je bil takoj mrtev. Atentatorjev orožniki še nišo mogli izgledi ti. Oblasti in prebivalstvo je prepričano, da je zločin de-lo razbojniških Arnavtov. — Sleparije i i«lemiškimi Tomimi list-ki. Subotiika policija je prišla te dni na sled dobro organizirani družbi, ki je slepa-rila z želerniškimi voznimi lietki. Pred dnevi je prišel k tamošnji kolodvorski blagajni neki trgovec in izročil za blagajničar-ko piamo. Uradniku se je pismo »delo sum-Ijivo, odprl ga je in našel v njem že izrab-ljen železniSki vozni lietek za Veliko Ki-kindo. Blagajničarka je bila aretirana in prelskava je dognala, da je bila že delj Časa v zvezi z ]judmi, ki 00 redno polovale v oddaljenejše kraje. Potniki eo ji prinesli li-stek nazaj in so prejeli zanj 100 Din. Blagajničarka je izrabljene li«tke »premenila v režij«ke in jib poceni prodala. Železnifka policija je tuđi ugotovila, da je bila blagajničarka v zvezi 5 sprevodniki Nepoštene manipulacije je vršila že nad leto dni in s tem odkodovala državo za težke tfcočake. Policija jo je izročila sodišču, obenem je pa uvedla preiekavo. — JedUnl pribor — naifineiSa kvaliteta P Čuden, PreSemova 1. 56-L Pristupite k „Vodnikovi dražbi" RADION pere sam ! Sladko skrivnost je razodf lo gospa Miče svojemu sreč-nemu soprogu. Lahko bo od sedaj uživala prepotreben mir ker ji trudapolno in neprijatno delc pranja odviema Schichfov RADION Iz Ljubljane ~lj Koncert ueiteljskega perskega ibora L'JU. Ob priliki pokrajinske skupščioe UJU, priredi učiteljski zbor v čaet delegatom in udeležencem ▼ 6«boto 3U. t. na. »b 20. uri t dvorani Delartke zbornice na MiklošiČevi ce«ti koncert, g povaem novim programom, katerega pravkar Studira v lOdnevnem tečaju pod vodstvom pevovodje prof. SreČka Kumra. Koncert je namenjen v prvi vreti učiteljstvu, vabljeno pa je pri-srčno tuđi učiteljstvu 111 zboru naklonjeno občinstvo. Pobirali b« bodo »amo prosto-voljni priapevki v »vrbo kritja režijskih stročkov koncerta. Na razpolago bo tiskano beeedilo s pored a in p«emi. Isti pevski zbor nastopi 17. avguftta t. 1. t veliki dvorani zagrebftkega velesejma, ker se tište dni vrši v Zagrebu glavni kongre« UJU. —lj Poiif! Organizacija abaolvsntov grad bene rokodeiske aole v Ljubljani poziva vee abeolvente gradbene rokodelske *>-le, da se obrnejo na njo nemudoma, ako reflektirajo na obtekovanje mojsterskega tečaja letošnje Sokko leto. Tečaj se otvori v slučaju dovoljnega števila priglaiencev. Pouk bo predvsem praktičen. lačrpne informacije daje pknnenim potom tajniMvo or. A. G. r. š., Ivan Varoga, Ljubljana, Ja-nežičev« ul. 12. 428/n —lj OdTetniik« pilara« dr. Vladimir Kreč v Ljubljani se bo preaelila z 20. juli-jem iz dosedanj«ga prostora v pritličju hiše TaTčarjeTa ul. it. 1 t I. nadftrvpje i«te hiše. Iz Celja —c I.etoTaaj« Sokoli^eT sa Jadraau. V pon^de^jek, 22 t. m. ob 7. uri zvečer odriue pod vod«ivom Kola jugoslovanakih testor in enega sokoltkega vaditelja letova i na Jadran prvi oddelek sokokkega nariS^aja. Kolonija šteje 10 udeleiencev, katerim ee je omogočilo letovanje deknna z lastnimi, deloma z nabranimi pritpevki, za katere «e v imenu mladine vsem daroralcem naj-topleje zahvaljujemo. Enako «e zahvaljujemo Kolu jugoelovantkih sester za dobrohotno pomoč, Štirje naši naraKajnlki odi-dejo v kratkem z ekcpedieijo >Jutrac na MartinSčioo. V»em skupaj ieliroo prijetno bivanje na našem Jadranu. _c Velik odu S«n da/. Cei jaka poaojilniea d. d. v Celju je darovala aneeek 300 Din mesto venca na grob pokojnega prol. Mateja Subača v korist Dijaške kuhinje v Celju-Posnemajte! —c Krasna pridobit^v Mestnega. kina. Najemniku Mestnega kina se je po«re£ilo dobiti na razpolago nepopteno lep ruski velefilm >Selo greha«, ki je iwi nas prvi film, izdelan v sovjetski Rusiji. V glavnih vlogah so zastopana znana umetniika imena R. Pužnaja, Jastrebecklj, E. Cesarekaja, G. Babinjin in M. Saveljev. Kritike pravijo, da je ta film biser ruske filmske umetno-sti. Film se bo predvajal predvidoma 5 dni. —c Taiviaa ali iigtba? V pooedeljek zvečer ee je selila v Zavodni iz svojega do-sedanjega stanovanja v neko biižnjo hiso Katarina Grabner. Med prevozom pohitiva in druge lastnine je bres alodu izginil bel prti« in vzglavnik, oba vredna okrog 100 Din. Grabnerjeva sumi, da ji je oboje nek-do ukradel, možno pa je tuđi, da jih je v temi izgubila. —c Neprekidnost ▼•jaka pri strelnih Tajah. V ponedeljek dopoldne eo te vefbali vojaki 30. pp. na dvoriSču vojainice Kralja Aleksandra v Gaberju v solskem streljanju. Nekemu vojaku se je puška med polnjeajem po nerođnoati sprofila in je ioltka krogla zletela preko zidu skoza okno I. nadstropja einkarniike hUe, kjer s« nahaja trgovina SenČar, v stanovanje delavca Ferdinanda Senka. Projektil je zdrobil s pod njo sipo v oknu in letel tik mimo glave poleg okna eedeče Senkove zaročenke Marije Oračevt, ki je držala v rokah svoje 4mese$no đete. Kako velika nesreČa bi se lahlco zgodila, leii na dlan i. Drobe! stekla ao te razpriill po ćeli sobi, dočim je obleial izstrelek na tleh kraj postelje. Izpred sodišca NepozaMjena Utrina Po&e^tnrtt Lorvro i* 2abe>rš }e bil obscieo >rcriprege. Ti vozali, ki najbolje poznajo to pot. ter so gotovo pajirali vte mogoče kritične situacije, ter voiijo skrajno previdno in jih najbolj tangira ta odredba, ne dosežejo te hitrosti, ker je ne morejo. Posledica bo, hitra, vožnja, ovadbe in konćno blamaža, odredbe pa se ne bo nihče držal. Naj »i raje take stvari na licu mesta prouče, ne pa za zeleno mizo, ali na podlagi ovadb kakega rastarelega pešca. In minim. hitrost za tako cesto bi bilo 15 km. Zdi se mi pa, da je vsaka hitrost nad 6 km za nekatere ljudi ie vedno nekaj neznanakega kot pred 100 leti pri leleinici. Ona vozi danes ie z 120 km, brez ugovora avto, ozir. motor jih bo pa tuđi kmalu moral. Pesec naj zgine na trotoar ali naj si posledice sam pripi&e. Nadaljna ljubljanska Specijaliteta je ka* fen za pooesnaženje tal. Će si ti to prime* ri, boš iiuel par tednov sitnosti, oblasti več dela, rezultat bo — negativen! Naj se uvede pavšalno. Z* vsak listek pljimek etc. 2—5 Dfn na licu mesta, pa se bodo vsi od« vadili. Za večje stvari lahko ostane, ozir. naj dbtičnik zopet sam osnaži, kar je za* grešil. Taki odredbi se pa vsak smeje. ker nima nobenega vtisa resnosti. radi okoste« nelosti in pretirane strogosti. Kdaj bo Ljub* ljančane srečala pamet? R P. Nova cestna škropilnica -Gosposvetsfca in Celovška cesta Da sta ti dive cesti najbolj frekventirani v Ljubljani, da dvigajo neSteti avtobusi, tovorni in tem huje hitro vozeči drugi av* tomobili, motocikli in druga kolesa ter sled« njič navadni vozovi, neverjetne množine prahu in da so nehote primorani pešči in ob teh cestah stanujoči vse te oblake prahu in bacile zastonj, pa prav zastonj pozirati, kakor bi bila to najfinejša banaška moka. ni treba iele po«ebej omeniti. Prav tako se je Čital članek o tem, da je nova cestna Škropilnica določena za škropljenje Gosposvetske ceste in cesta Sip. Siike, zlaati Celovške ceste. Todi glej, kaj se je y reanici ukrenik>. — Ker se zdi, da smo Siškarji otroci maćehe, se »kropi v na» daljevanju Gotposvetske ceste — Celovška eesta samo do takozvane Ruske ceste, vodeće na Gorenjski kolodvor, potem to ce« ato ra dalje po cestah in ulicah notranjo* sti Sp. Siske. dočim stoji ostali del Celov« ike ceste, vodeče skozi ćelo Sp. Siško in kl je najbolj uporabljena, pod ikropilno oblastjo v to določenih delavcev. Z« »krop« ljenje tega dela Cefovfrke ceste potrebu* jejo delavci umevno (delo gre počasneje) najmanj poldrugo uro, dočim bi Skropilnica rabila za to delo kvečjemu 10 minu<. Namen ia določba, da bo nova skropil* nica Ikrop^la v glavnem omenjeni dve ce* sti, sta bili o>o4>ri, kaj ko pa se v reanici potrebno nikdar ne izvaja. Gosposvetskt in Celovika cesta do Ruske ceste m le*ta so dobro ikropljene, toda preredkokrat. na daljfem delu Celovške ceste skozi ćelo Sp. šiško pa se, ker delavci ne morejo tako hiteti s ikropljenjem, da bi bil tuđi ostali del CelovSke ceste so£asno ikrop« ljen, pa se dViga neverjetna masa prahu 1 mUijaidami raanorrttnih bacilov. In tako trn pfi naa dela tm naroba. Tam. kjer je aujaott daaa, — ne »kropi, kj«r j« ni, m pa *kropi, — kajti promet na Ruski cestt in na cestah in ulicah notranjo»ti Sp. Slike je nedvomno za 90 odtstotkov manjii, kot na Gosposvetiki in Celov&ki cesti. Predlagamo tn prosimo kot otroci en# matere torej enakopravnosti; ker plaču je« mo prizadeti enake davke in doklade, ka« kor nepnzadeti in ker je to naravno nuj« na higijenska 2ahteva, da se takoj uvede škropljenje z novo škropilnico v prvi vrsti tam, kjer je nujno potrebeno, t j Gotpo* ivetske in celotne Celovške ceste do mest« ne meje in v drugi žele po drugih cestah ia ulicah Sp Siške — in to pogostejc ter ▼ toliki izdAtni meri zlaiti v jutranjih. opoU danskih in većernih urah. ob katerih so pa« santje primorani hoditi v službo in nazaj v svoja domovanja. da bodo ti in na teh cestah stanujoCi \saj deloma obvarovtni prahu in bacilov. Cpamo, da se bo to zgodilo Priiadšti. — Proiaja snestnl obćlnl. Obiskovalcl pokopalisča Sv. Knia prosimo me^tnu 00-čino ljubljansko, naj se škropi ce*ta, ki vodi od Linhartove ulice na pokopalio prošnjo usliši. — Obi^kovalci Sv. Križa. — Java« Mraatiae« im higij«aa * ajth! Slavni magistrat naj pogleda malo na «nasV noet v javnih »tranis^ih. Cc je »oaino »0 ^<* dobi po potrebi voda in lepa čista brusača na Marijineni trt:u, /akaj bi *e n«» dobila tuđi drugod. V Zvezdi naj bi •<» namMitila ženska, zmožna tega tiela, oe pa smo boleh-no in da sploh še hoditi oe mnre, vrhu te^a pa se sila neotesano in ueuljudno. (K'ividec. Žene bodo plačevale alimente Poleg drugih socijalnih problemov je potisnila moderna doba v ospredje tuđi žensko vprašanje, ki postaja po« sebno perece tam, kjer so bile ienske doslej v pravem pomenu besede /a» sužnjene. Pri kulturnih narodih gre ženskam večinoma za dosego drzav-ljanskih pravic in enakopravnosn 1 moškimi v vsakem pogledu, pri manf kulturnih se pa bore ženske za primi« tivne človeške pravice, posebno v za« konskem in rodbinskem življenju. Ni* kjer pa ni slišati, da bi bile ženske pri' pravljene prevzeti s pravicami tuđi vse dolžnosti. Eno najbolj kočljivih vprašanj so alimenti, ki jih morajo plačevtti možje ženam, čc se zakon razdere. Tuđi v kulturnih državah bi s^? žene najbrž uprle, če bi jim zakono* dajalec naprtil to breme. Kitajke se zadnja leta energično bore za enakopravnost z moskimi. Predsednik pravniške krvmiiije nan« kingske vlade VejĆomin je p« izjavil, da bodo morale tuđi žene na Kitaj* skem plačevati alimente. V pogovoru z novinarji je dejal, da pomeni enako« pravnost žen ne samo iite pravice, temveč tuđi iste dolžnosti. Če ima žena pravico zahtevati od moža alimen« te, če se zakon razdere po moževi krivdi, bodo imeli tuđi možje pravico zahtevati alimente, će se bo zakon rtzdrl po ženini krivdi. Po kitajskib zakonih mora sodnik najprei ugoto* viti, po Čigavi krivdi se je zakon raz* dri, potem pa obsodi krivca na plače« vanje alimentov. Sport — Pododbor Ljubljana naznanja vsem klubom, da ie start k Zvezini dirki v Celje v nedeljo dne 21. t. m. zjutnj na Du-najski čest! pri km 1. Dirkači morajo biti na startu točno 0*» 5.30. — Sekcija BegametniB is^ntk^T ▼ L|«H-Ijaai. T^oretitni ftodniSki ispiti s« vri« ▼ soboto 21. !. m. ob 10. ▼ vof^hii aobi ksvar* ne Emona in ne Evropa, kakor j# bilo prvotno objavljeno. Kandidati, ki s* nimajo prijavnic, jih lahko dTifnejo (Uaot mmd 8—li. uto pri tajnism SUvioi AManu. magistrat, sob« it U. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD*, dne 1S. julija 19*9. *,tev 161 c/iugu&t J3lanche: 86 SVa valovih strasti Jioman In veseli, podjetni Plichon je zaeel pripovedovati svojo tretjo zgodbo o tepi ple$aJkj in lakaju. Na Boulevardu des Italiens stanuje v eni najlep&ih h;š krasna, srečna in slavna mademoiselle Ciary Moulin s 30.000 frarnkov letirh dohođkov. Pred dobrim letom je dala slovo ^ledališču. katere-mu je bila v ponos in diko. Zdaj jl ni treba već plesati, ker ma pole-ff mastnih letnih dohodkov toliko drasruljev, kolikor las. Nekega -npoline se je zg-lasil pri lepi in slavni plesali star lakaj v lakastih čevljih, v žanretastih hlaeah in elegant-nem zelenem fraku z zlat mi gumbi, s knežjim grbom in s klobukom, ki 2a je krasil širok zlat trak. Knežji lakaj je prinesel lepi dami krasen šopek, vreden čistokrvne prin-cese. — Kdo mi pošilja ta krasni Šopek? — v-praša plesalka :n poduha sveže, le-po duhteče rože z najkrasnelšim gr-Skim noskom. — Njegova kraljevska Visokost, — odgovori lakaj tiha in se spoštljivo poli lom. — Njegova kraljevska Visokost?.. A kdo je ta kraljevska Visokost? — vpraša lepa plesalka in znova po-duha krasne rože. — Blagorodni kavalir hoće ohranit: naistrožjo tajno, — odgovori lakaj in skrivn-ostno pomežikne. — Njegova Visokost je hotela s tem samo dokazati, da je vam naklonjena in da občuduje vaš talen»t. Njegova Visokost obenem prosi, da krasnim rožam na ljubo ne zavržete teh ubogih kapljic rose, ki počivajo na listih. Plesalka potisne ves obraz v krasen šnpek in vonj se umaku« vidu. kajti tu ra tam se Ieskeče na listu safir ali de-mant. Vrlega lakaja odslovi z bogato na-pitiv-no in s kopico poniznih izrazov hvaležnosti za Njegovo kraljevsko Visokost. Čez freden dni stoji vrli lakaj znova v plesal'kini predsobi z novim šopkom v roki. V šopku je zopet mnogo krasnih rož, a kaplnic ie v njem se več :n se več-jh. — Kaj ne bom nikoli tako srečna, d,i bi se mogla Njegovi Visokosti oseb-no zahvaliti za toliko naklonjenost? — vpraša plesalka in Dobere kapljice rose z raž, da bi se še bolj lesketale v solnč-rrih žarkih. — Njegova Visokost n kog-*r -* v< seča. — pravi lakaj in skomigne z ra-meni. — Je Njegova Visokost iz tuje de-žele? — Je prestolonaslednik ene največ-jih nemških dežeL — Je Njegova Visokost Še mlada? — Nedavno je do-pomila 50. leto. — In kje stanuje Njegova Visokost? — Njegova Visokost hoče ostat; in-kognl'to. ne biva v Par'zu. — Ne biva v Parizu? — Njegova Visokost stanuje v vili v predm-estju. — V St. Gennainu? — Bliže. — V St. Cloudu? Bliže. — Torej kje? — Ne smem povedati. -.--. — Njegova Visokost torej ne spreje-ma posetov? — Samo enkrat }o je poseti franco-ski kralj. — A-i spreiema samo k/onane glave? — Da. Vendar pa poznam nekoga, k! b: ga sprejela raje nego vse kralje sveta. — In kdo je ta srečni. za viđanja v redni človek? — vpraša plesal-ka :n se poigrava s šopkom. — Tišti, ki tako Ijubeznjivo sprejc-ma šopke Nj-egove Visokosf, — odgovori lakaj in se nizko pokloni. — Kdaj, mislite, da bi se smela zgrlasi»ti pri njem? — Njegova Visokost mi je namign- -la, da bi vas mogel prineljati do njegove vile, če želite posetiti ga. — Kdaj? Morda želite drevi. Kaj, če bj vas caka! ob osmih zvečer s kočio Njegove Visokost; pred vašo hišo? — Točna ob osmih bom pripravljena. — obljubi plesalka vsa srecna. — Ne smete pa pustit! Njegove Visokost! dolga zaman čakati. Plesalka uznliero pogleda vrlega la-kaia. Mademoiselle Clarv Moulinova >e po prav;ci užarena, kajti Clarv Moulin ni pustila Čakat: se nobenega kneza. — Toda. madame. ne pozabite. da hoče ostati Njegova V'sokost !r>kognito. kajti . . . — Skušala bom upoštevat? inkogn"-to Njegove Visokost! . . . Recite Njegovi Visokost''- da se lahko zanese na mo-jo besedo. §e nikogar nisem pustila na cedMu. Laka i se pokloni in hoče od ti. — Toda, madame. — pravi in se ustavi. — Ali bi mi rad! še kaj povedal-? — Ne vem. če smem. — Kar povejte. — Bojim se, da se vam ho zdelo otročje. — Bože moj! Kako dražite mojo ra-dovednost, mons'eur! — Njegova Vi sok ost ve. da ste do-bli od bavarskcjrn kralja ogrl;co,od ru-ske.sra caria pa diadem. — Torej mora Njegova Visokost tuđi vedeti. kako težko izda to oni, ki dobiva darila od monarhov. — pravi DfesaJVa smele. — Tn-d? Njearova Visokost namerava . . . Todn če bi me izdaV. če bi \T5r!čo Ni-egn\--o V:sokost; . . . — Vaše Tiezaupanje me žal:, mon-sienr! -- Kaj ramerava Njegova Visokost? — Podariti vam hoče tuđi dragocen nakit, toda . . . — Todn? — vpraša plesalka :n oč; se li 7H skre. — Toda Niesfova Visokost vam no-čc dat; slabšejra nak:ta. kakor sta sa dala ona dva. čeprav se ni cesar, ne kralj. — Njegova Viso-kost me hoče prese-neti'tl z neizmerno liubeznjivostjo! — vzkrknc Oanr vsa srecna. — Niegova Visokost, ki ni vdela ne oerl'co. ne diadema. se boj] . . . — Kako neprijetno bi m: bilo. če bi se monla Njegova Visokost bati . . . — Če bi mogla torej na kak nacti videti ta nakit ne da bi ... — Niegova Visokost bi rada videla nakit! Že prav . . . drevj vzameni ogrlico in diadem. — Carjevo :n kraljevo dar k), pravite? — Da. — odigovori plesalka vsa srečna, da bo mogla nositi svoj najlepš: nakit. — Toda. za božjo voljo, ne poveite tega Njegovi Visokost:! — Bodke brez skrb, monsieur! - Torej drevi ob osmih? Točno ob osmih stoji vrli laka i tretjič v plesal'kini preisobi. Ni treba omenjati. da se njena prekrasna obleka iz aksamita vsa Ieskeče v zlatu n draguliih. Lepa Clary Moulin se je zavila v cei nebosklon zvezd. Na?-bolj se pa leskečeta ogrlica bavarskega kralja in diadem raskega caria. Vrli lakaj ie očaran, ves očaran, čeprav ie vaien dvornega razkošja. Kdo bi mislil. da so kronane glave tako ra-dodarne! I.aicai ne vre. da ie dala navi-hana plesalka popoldne draguljarju vdela ti v ogr!:co in diadem še neka i krasnih draguljev. da poveča pomen Bavars.ke n Rusije ali pa tud: zato. da spravi prestolonaslednika naiveč;e nerrrške d-ežele v zadrego. Njegova Visokost bo morala poseči globoko v žep, če ii bo hotela -podariti še dragocene.iši nak;t. Clarv Moulin si zavije vrat v drago-ceno kožuhovino in gre s svojim sprem-lievalcem h kočiji, stojcč: pred liišo. Kočija je dostojna take kraljevske moči ali plesalke, kar je malone isto. Po hitri, skor<5 pnlurni vožnji se ko-č ja ustavi. — Ali bi ne izvolili izstopiti? — vpraša vrli !akaj. — Kaj smo že na cilju? — zašepeta lepotica v nestrpnem pričakovanju. — Stopaite previdno po stezi. — Toda tu ne vdim nikjer vile Njegove Visokosti, — pripomni plesalka. Čuti dobro, da gre do travniku, vl-d: pa samo drevje in grmovje. nad ka-ter'm se razprostira no^no nebo. Kmalu kliče lepa plesalka na pomoč, a dva tolovaja odnašata dragoceno krzno in dragulj«. tfflk\ Na^boifše, najtr^ne^e. zato u najceoefše! KAKOR LEV. — A kakšen je za delo? — Kakor lev. Čez dan spi, zvečer gre pa na lov. Pri želodčnih in črevesnih težkočah, iz- subljencm teku, zagatt'n'u. napoiosii, zsa-gi vzpehavanju, tesnobi. bolećinaii v čelu. nasneniu k b'uvaniu učinita I—2 čaši naravne »Franz Josefovc< vode. temeljito iz-trebljenje prebavil. .Mnenja bolnišnic izpri-čuieio, da jemljejo >vFranz Josefovo«; vodo ratSi tuđi oni. ki morajo do'20 polegat: v postelji in jim zelo prija voda. Dobi se v vseh lekarnah. drogeriiah in specerijskih tr-^ovinah. Že kot dojenček je govori! latinsko in grško 27 let prirasel k bratu — Tri najgrše ženske na svetu — Naivečji požeruh — Najmanjši Slovenec \rsem e znan slučaj »Sam>k;h d'vo.ijkov«, dveh dekletc, ki sta Ml: s hrbtom prirasli druga k drujr:. Toda zzodo\:na. pozna več takih pr:nercK\'. Pden na;strašneiš:h je gotovo on; grofa Coloreda (okr. 1. 16-15.), ki je živel cei h 21 let tako. da mu je rasel brat. maiihno, degenerirano bitje, iz trebuh.i. Mali nestvor je imel na levi rok: tr:. na desn; pa samo dva prsta. Strahoten ;t moral biti pogled, če je pokveka odprla oči in začela marint z rokami. Gospodična pl. Muffiana je slovela svo.ičas za na;s:ršV> žensko sv*eta. Nič se ne da prmer.iati srozotni spačenosti n'enega obraza. Nos ii je bil podoben skrivenčenemu krompiriu, ustnice tako odurno nabrekle, da ;e proti njim slovi-ta habsburška ustn;ca prava lepnta. čelo naprei strlece. vrat in roke defnrm'-rane — splnh. n:č Č1n\-e^ke^i n' b:'o \-"-deti na niej. ?orodniki, ^ame ugodne rodb-ne, so jo tako sovraž:l\ da ie na-posled nobesrn'Ta ter si shiž'la ^voi kruh 7. — razVa7ovan;em svToje jjrdnt^ Drujja slavna s:rdota je bila £v:car-k.^ Elizabeta Knechtl?n. ki ie 7:veto v 17. stolet-u. Slika, ki se nam ie ohrnn;la. io knže v nferem Q4. letM. Tcdai ie irre-'a nnleo: ?enn;m rrožem, 3); ie umri, ali na ie v strahu pred «vn-io bradato bol'šo polo-vico pnbe^nl. rzrr* n; oriran;enn v kron-kah. Tretia z te ser:fe ;e sr-ospodi-čna Pa-strana. damica « nosn«:hio srrd^m obradom, ki pa ie d:c:to ^e T'nt?re«nntna kozia brad:ca. Imela na ^e čudnvito lep elnsek, in če s zaprl oči, ko si jo po-slušal, se V ;e rmra^o 7det;. da nrepeva nravn ancrelsko bitie. Pnlec: irlo(::ii pa ie bila ze!o lepe postave !n vifk'h. poln:h oblik. Ko ie nastopala na Dunavu, je dn-h!!a nič manj kot 81 fJHikmh ponudh. k: iih je pa v^e zavrnila. Na.ibrž se i: je zdelo. da so izvirala od oho?evatel;ev. ki so si m'sVli pr'dob'ti z nin k.ap;tal. đa ::m ne b; bilo treha ^amim đ-elati. NcVnTkn priietrci^'' n^-Kled je nudi ocem srospođ T. Brisht, ki pa je umri že z 20. let:. Obraza >e bil prav simpa-t'čnesra. samo tehtsl ni nfč mani kot ?0f> kg. Zadnja leta svnic^a življenja se \pWi ni mojjel več jrbat". temveč je ncp-e-stano sedef v posebej zan.i pripravl.ie-rtem nas!an?ačii. Njesrov apet;«t ?e b:l ^e-:zmeren. Pripovednfeio. da ie n^ dan pojedel za osem normalnih IJ:»di. Čc bi ^e bil mosrel kretat!. V b:l na:brž neko-!:kn dHc 7've\ Ko :e vmrl. fe moralo dvignitl n.iecovo kr?to 12 krepkih mož. Njejrov srob je zavzel prostor Štirih na-vadnih srobov. Gospod Briirht je bil kot pripovedu-ie.io. vedno najbolje volje. ?am se je riorčeval z svojega kolosalncgLi o!isc2-;i in razkačil se j-e samo. če mu nišo dal: dovoli jed . Pravo čudo je bil Slovenec iz Istre Matija Golia. Ko je nastopal na Dun.aiu. mu ie bilo 19 let: bil pa je jedva tako . ve!rk. kakor triletno dere. Raščen e hl I popolnoma pniJorcijonaI.no, bil ie le-;iega. nrikupl.;:vc*a obraza ter je portal rakoi I:ubUerec \ r.hr2n:l leno premo;enje. se je vrrfI v domovino, su kup 1 tu malo p^-^esrvo ter se poročil s popoinorrua normalno žensko, s katero je imel nekaj prav tako normalnih otrok. Ven-dar pa velja za največje čudo vseh Časnv svetovnoznan1". od ve-č P;zof;jo iz ant ke ter ie lahko d's-putiral o Sokratu :n Diojrcnu. Kot ^ri!c-ren ie ?e 2o\-or;l franco^ko. ancleško in :tar:onsko tako dohro. da ie lahkn rat-Ta^.il slovnico reh iez'Vnv. \%\ rame-Tt 1iud;e 7 Mnrnbii'-a:'?. Breniena ;n f.fl-hcck.i so se zh:ra!: v h'V n^eo\ f*ei nJeta ter strrne!: nad tem čudom. Mati KrsT";an ;e h'\ tako Uahoten. da se sa"n n; mo?rl n;t' dvijfn;ti. Zato na je z 'ah* koto odzovarial na vsa \-pra^ania. k; so mu 'ih stavljati učeni doktorji in profesori:. Tud: so zi P'e;skal: vs znam«-rvti zdra\nk' 1S. stolet'a ^mal1' Ht;rie-ken ie zivel nkr. 1. 173S.). \'endar so x* ti večn duševni napori .tako ;zčrpal\ da ie začel boli in boli h'rati. Dan^k! krali Ka ie hotel videt:. ker se ie bit med tem visoko izobrazM v matematč-n in astronomski ved". Ko ie prišel on na dvor, }e reci ti ral kralju v pozdrav pesem v latin-ščini in francošč ni, ki to .ie bil sam zlo7;l. Kralj ga jC kar obs.pal z darovi; toda ko se ie vrni! otrok do-mov, jra ie pf^odla huda vroč.ca, katc-rl se je Dridrui.!o še vnetje pIjuć. Umri ie, jjovoreč latinske osmrtnice, največ-ie čudo vseh časov. Lovčev sinCck. — Papa je prinesel z lova dva zai-ca. Ker sta pa dva za našo rodbino pre-več. je poslala mamica enesa našetnu trgovcu in po-mislite — sporoči! je naru. da blaga, ki 2a je prodal. ne sprejeiru nazaj. Kratkovidni profesor. — Ali je gospod profesor res tako krafkoviden? — Pa še kako! V z\ erinjaku ie ofcle-doval slona s po\eče\ alnitn steklom. Dobra zdravnica. Mož: Kaj ti pa je dejala zdravnica? 2ena: Da sem zelo bleda in da nit>. ram biti previdna pri izbin pomladnih oblek. Po modernih parasrafih. — Kadar \idin» te£j lenuha, kako se valja po postelji, bi rnu najraie pri-solil zaušnico. — Pogojno ali brezpogojno? V mu/eju. Deček pred Apollovim kipom: Pai^m. kako pa napravijo liudje, če hoćejo. da jim zraste fijjovo pero? Kupimo dobro obranjen elektromotor 25/30 KS, 220/230 vrtiini tok. 50 period 0ARL POLLAK D. D.. tovarne usnja. Ljubljana. V HDjši In iiUji želim se delo vat? s £>azo, a prinesel bi soto^rao za razširj-e-nje poslovanja. Prednost iimajo podietja, ki imajo osiguran les 2a večge Stevilo let in hnajo zvezo z želez-nico. Ponudbe na: PubJicitas d. d., ZagTeb, Gundull-6eva II, pod »Za — 20.252«. 1534 Najpopolneiši STOEWER šivalni stroj i za Sivilje, krojač« io Čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavit« stro], orfejte si to brednost pd tVTđkJ LUD. BARAGA, Ljubljana ŠeJenburffOva ulica f/L Brezpiačea pouJt. I5letna ffarancaii Telefon št 2980. 2l-L y.JAUAlš pšenična kava ie izvrstna, z«>lo redllna in akutna. iantevajte jo pri vseh trgovcita kg zavoju .Java" pieni£ne kave te kot darilo piiđtjano tepa skodeiica za kavo. Kdor posije 2 Din v z amkah dobi vzorec 100 >rrtmo\ .Java" ptealćne in siviaje Las, povrnejo &e izgubljeni iasje. odstranijo se vs: pojavi, ki zarad njih lasje izpadajo is &ivc. U*peh je zanesljiv pri 60 do 160 pamh, kakor v so ie komu dalj časa siveli aB izpadaM las]«. Cene 1 dostavitvijo vsakema narečoiko oa dom: 60 p 115 Din. 80 er. 150 Din. i00 er !S: Dm. 160 rr 290 Din. Vsakema oaročiiu priložimo garancijo za popola aspeb za ta lek. Za slučaj, da bi a« t>ii*4faft o|last< Vsaku boseda SO |*ar. Plača mc lahko iu4t * utam-kaK Za odgovor znamkot * Sa upraianja brez znamk* nm _.j-iw odf$ovarinma - Najmanjii a$la* l>i»« *^-^ mmmmm Z najboljšim u spe bom *c aad 23 let a>urat>'JdJo Larutia> kap&ult za ozjravUenk »prf)!njb bJl^zni (trp^i, Oelo kapanjt) V vsak: fekarni pu^^ica Do 15.—. S pošto >oš!je lekama B!rti Sjbo-tica J9-L Nabiralci znamk dobe za D:n 10.-. :5-U'( '-z :-n:h znamk od držav. ki jh želijo. Avgust Potušek, Krarr S0. 1533 2 vajenca takoj sprejmem /.^ i;-»ec::alno čirko-v.karstvo. Lud. &ru.kelj. Ljuljana, Trža^ka cesta 11 IS41 2 lokala se oddasta :akoj v najc-m v rovi mestni h;ii na Ahaclt^vi ces:. 4t. 10. Interesenti naj >« ojf'ase v m-esmem eospodarskem uradu, soba 13 1540 Čoln (Kiclboot) n-av. >:;rii><; na *Ho'€! Srp&ki kralj«. Zemun 1536 Pekovskega vajenca pridnega iclMna« ;er 1 P' r>r KramMH »ori. Dvojni jaremnik Topham-Cjli-nder, v đobreir sta* nju prodam a!: zamenjam za vrp-čano fago (BandsSje) — Nađalj« prodam stroj ia lomljenje kamenja, s pripadajočim bencin-motor-jem. »Jugekst, Cruo-melj 13« Klavtrii! ~ Svarim pred nakupom navidemt-ca blaja, cenib klavkjcvl Kupujte oa obroke od Din 4OO-— prve &vtfo\ne Td>rKa:t: BdteB-dorler. Steii»ay. For*ttt, Holzl. Stiasl orliiaal. k: w nesporno na:bo!:;fti! (!«hka. jvecajia ntehi-n:ka) Prodaja >ik I*kl)*i2«ci 1« wd. zvedco«c Ln twv **«3i«- Ol«*b«n« Matio* Alfoifz Breznik Mcstnl trt 3 Vel)kan»ka liMra! Ureluje; Jcsip ZapuOit - Z« cNuodno tttaans fta Jentfi^ ~ Za «m ln kuerm m dd lau: Ot« ChmtoL - V»i t Ljuhi|»ox