85. Številka. Ljubljana, soboto 13. aprila. XL Ido, 1878.
LOVENSKI NAROD.
4»lioJii vnuk dft.«, i*v/.jwđi .•.-■>•> j^jr« i u d a« TO |M pTlMIlltSln, iar volj* p o p ui ii f««: tjuann i* & v ■ :r o - 9 k«? t n h » doiolo ta oolo loto 14 tfld., m pol hrti *ildr OU Ofltrt let« 4 gld. — Za dj.iMnio Uo* potenja na daru :» ohIo kito lfl tfl'L,   '» B< •'' IvtS .M <1J. M kr., ta on mcioc 1 gld. 10 kr.   Za poUIJii^J« n« 4ou3 ne računa 10 kr. t\> oionoo, 80 kr. ju Aotrt lotu. — Za -njo dot ti In -.oliko        kolikor ,■• -'tnma itnaAn. — Za ^ <» h - >«• 11 <» u&itolj« na Ijtidat-.ih Aniali ir. ik dijak« volja »nitanu .)--.»» la jic>*-.  Z* Ljubljano 'h £et:-t        *J pf<1 BO kr.. p« p;)fl<,i projemun m ćotrt lota 3 irld. — Z. a oznanila M plačuje od četiri« n.pne j>i^,r. cMM G kjr., e* *o ^tutullo Mak rat tjftk^ & kr., So te dvakrat in 4 kr. čo »o tri- ali v«?oknit tiHku. Dopiai naj se      >l« tmanflAL -  Iio.*»opi»i *o      vracAJo. — Ur n iia il t vo )'.« v I^ubljnni v Franc Koliu.movuj hi&i r. 3 „glodiiliAka stulha". Opravniitvo, na k k toro   sj »- ouj o podati r-a/vcnrr.o r tk\<uiiKux<ji», '.»len.vrlii, :.}. administrativno reci, jo v „Narodni tiakarni" v Koiiuanov«) liiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 12. aprila. „Times" imajo članek, v katerem pravijo, da vsled spravljivega in mirnega tona v okrožnici kneza Goriakovega je upanje veliko večji, da bv ohrani mir. Upati je, tla bode Salis-bury isto tako pomirljivo odgovoril. Nij treba, da bi se nadeja popustila, da se bodo nazadnje še vendar stvari Ugodno razvile.
London 11. aprila. Večerni listi prinašajo izpisek okrožnice kneza (Jorjakovega do vlad, v katerem on ugovore Avstrijske ravno tako od točke do točke pobija kakor angleške. Okrožnica izraža ©voje strinenje o tem, da Avstrija nij odločila se, liosn o i n II e rc ego v in o podsvoje varstvo vzeti ali jima vsaj sredstva dati, s katerimi bi one reforme v teli provincijali izvedene bile, ki so v ,Andrassyjevej noti zaznamovane.
Govor slovenskega poslanca Pfeiferja
(v driaviu m zboru l\. aprila o postavi glodo vkvarti-rovanja vojakov.)
Po predloženoj zukonskej osncvi (§. 23.) jo stalno vkvartiranje, — kolikor nij erar nih kasarn za porabo — javno breme, ki se nema nositi od občin, temuA od dotičnegu kraljestva in dežele, in /a katero vojaška oprava dajo postavno naredbo.
Vendar ho mi zdi, da se to prizadevanje, občino s preloževanjem vkvartirovanjakega bremena na celo deželo olajšati, v §. 25. zopet izpreminja ali omečo, ker so tu odločuje, da vojaške stranke, katere vlečejo gazo, dobodo
listek,
Josip Kocijančič, f
(SpiH. S-c.) v. „Kuko bi vas nnzivljul, vo praznične uro življenja, bratovsko ljubezni, ve leta vseufie-Ufičnika"! — Malo sieu- tleuarja, ali mimo tega veselo, mlado življenje, vesele urico, vsaj v akadeiničnein društvu „Sloveniji", in kar je po njej še sledilo. V vesolju Sloveu nij polovičen, celega človeka prinese soboj in bodi začetkoma, ali koncem meseca, bili smo slov. dijaci na Dunaj! v našem domu v „Slovenji" dobi o voljo in zidane, kakor da bi nam bile veakemu nakaznico na loo ti. pri vaeučeha-čnetn portirju in bi danes veljalo, do zadnjih pet krajcarjev vso zupraviti. Tu se je debatiralo hi resno robato, uli lino kritikovalo, pilo in slednjič smo se pevci vseli okolo našega pevo-voiljo, ki jo jedini mej nami bil bolj tih, sentimentalen, uusloiijeviijofi lepo svojo glavo v
po tarifi odškodnino za snrnona jemanje stnno vanja, da pa je v tem aJufcaji, če se stanovanje po tarifne j odškodnini no dobi, dolžna občina kompetenčno stanovanju dobiti, za vojaški erar odškodnino dati. Občina se torej v predstojećem slučaji na škodo deva, ker ono, kur erar plača, ne zadostuje za dubljenje stanovanja.
To je gotovo krivil no, ker nema le dotična obči u a — katera mora doplačevati za stanovanje — sama koristi od onega, kar vojaška osoba, na pr. okrajni feldvebelj, stori, tainuč celi okraj.
In vendar se ima po tej postavi dolžnost pridob ljenja stanovanja, ki ga po tarifu nij, torej dolžnost plavanja diferenca le, dotične j občini naložiti, namesto da bi so vsuj on delež naplačila razdelil na vse ob. ine v okraji ali v deželi.
Da ostanem pri enkrat rabljenem izgledu okrajnega feldveblja, dovolil bi si prositi, da si sledeči slučaj mislite:
Posumezne občino se delo po tej postavi v deset stanovanjskih razredov; potem tacem jo na pr. Krško v desetem, torej zadnjem razredu; za naturalno stanovanje, ki se ima okrajnemu foldveblju dati, bi so po tem tarifu, ki ga pred soboj imamo letna činžnn odškodnina 30 gld. plačati imela; ali kompetoučnega stanovanja za 30 gld. nij dobiti, teniue velja 80 gld. torej mora občina plačati ta veliki razloček.
Vem, da so ml bodo ugovarjalo, da je dotičnoj oblini prosto, prositi, naj bodo prestavljena v višji stanovanjski razred, da se tej napaki ogne.
Temu nasproti pa vas moram, gospoda, iz lastno izkušnjo zagotoviti, da tako vloge
roke, mudeč se morebiti moj našim debati-vaiijem v sferu h svoje ljubico — muzike, skladbe — okolo našega Kocijančiča. Dajmo peti! — Zdaj je postul naš semtimentaluež živ, in pogledavši naj z živini svojim očesom, intoniral je in peli smo tuko dobro in srčno lepe naše domačije ljubke pesni, in doma smo bili v daljnej tujini in srečni v revi slovenskega dijaka. Kdor je enkrat tega našega Kocijančiča videl, zapomnil si ga je. Vitka mu jo bila rast, plavi lasje padali so mu v kodiih na ramena in z lepo brado obdajalo lepo t« r jalto inteligentno lice, na kojem se je brala vsa lepa melanholija njegove skladbe: „Oblačku" ali „Slovo". Ti si, ljubi bralec, gOtOVO UŽfl slišal te pesni peti, ti [»osebno ljuba bridka, m zapomnila si vse akorde baritou*Bola in bariton-tenor dueta » „oblačku": »Oblaček ti, ovčica bleda," ali nie nocoj še luna mila!" Kaj no, to so ljube/njiv. glasovi; jeli, pesnik Stiitur svojim ljubim verzom boljšega skludutelja najti nij mogel ! To zgrabi, to povzdiguje, in najbolj trdo srce
imajo mulokndaj kakov vspeh. Moja obrh ni jo v tej reči uži večkrat zastonj peticijouirala, veliko časa in papirja potratila, a na zadnjo jo bila l razsodbo politično oblasti obsojena na miplačo diferenco fctano vanj ine, kar je za občinski proračun teško breme.
Čestiti gospodje mi bodo gotovo pritrdili, če pristavljam, da bi si občine potrato tacih naplač gotovo rado prihranile, tembolj ker ono ngende, katere država v prenesenem delokrogu na občine zvaljuje, stru fino rastejo in so mora užo toliko zanjo plačevati, da nij nič več mogočo.
Će se po §. 38. pri „nedolgem" vkvarti-ranji prepušča deželnemu zastopu ono breme vkvartiranja, ki le občine zadeva, po potu jeilnnkomernega repartiranja olajšati, bila bi taka določba še bolj želeti za „daljšu" vkvarti-ranjo, zato bi nasvetoval, da bi v §. 25., alinea 2, po končnih besedah pristavilo se : nno škodujoč načelnim določbam 4?. 23." Jaz priporočam, naj visoka zbornica ta pristavek sprejme.
(Minister je na to odgovoril, da se temu dostavku neče ustavljati, dasiravno jo drugi stavek §. 25. v zvezi b §. 23 , da pa tistim, kateri bi nad to zvezo dvomili, na prosto voljo da, glasovati za ta dostavek. Vsled te avtentično interpretacije (tolmačenja) nij bilo ravno potrebno pri glasovanji sprejeti dodatka, kateri le odločno pojasnjuje zvezo mej §. 23. in 25., se ve da Škodovalo ne bi bito sprejetje tega dostavka, ker bi utegnil še kdo — se ve da zunaj zbornico — dvomiti nad zvezo mej tj. 23. in §. 25., kateri nij bil tako srečen, zvedeti to avtentično tolmačenje)
in trdo uho pri petju teb shuleb posluhnu in najlepša ki i tika, ki se more o teh napevih slišati, obstoji po petju v sodbi ženstva, ki pravi: ah srčne, ah ljubke pesni to in ki aplavdira ter ponovitev burno terja. Skladbe te so prvenci Josipa Kocijančiča in morebiti ima strogi mojster kaj tehniki Bkladb oporečf, ali celo mehko slovensko srce, kakor pul/ira v Preširnu, Jenku, Stritarju, toži in joče v Kocijnnčičeveni „Oblačku" ter „Slovesu".
Hodilo so se te dve pesni v tujini na Dunuji in od tam nesli smo jih, vzeniši partiture skrivno skladatelju, don U in zdaj se popevajo povsod in če se kaka pesen ponavljati mora, lak „Oblačku** ali „Slovo". Peli smo enkrat na Dunaj I pred večjim občinstvom ..Oblačku" (bariton jako sinpatičen tir. 1-Vri-jančičev glas tenor g. lhis) pod vodstvom skladatelja v družbi tedanjega izvrstnega /.bora slov. dijaških pevcev, in reči moram, izbilo je dosti Nemcev poslušaljtov), nobena pesen nj tako vseh poslužitelje v navdušila, kakor ta.
Gorčakov odgovarja Salisburvju.
Na okrožnico Salisburyjevo odgovarja ruski kancelar:
„Nij resnica, če 8e reče, da dogovor v San Štefanu ustanavlja novo Bolgarijo ali močno slovansko drŽavo pod rusko kontrolo. Bolgarija je bila, če prav v stanji potlačeno eti. Evropa je to koiiHtatirala in je hotela pomagati; konferenca carigradska je zaznamovala naredbe, katerih bi se bilo treba prijeti. Mora se misliti, da so bile te naredbe na to namerjeno, Bolgariji dati narodno eksistenco in pravo administrativno avtonomijo. V tem slučaji bi bila bolgarska država, če tudi v dve provinciji razdeljena, v jedru ustanovljena, in to jedro bi bilo isti resultat rodilo, kakor ga je dogovor v San Štefanu. Ker se je porta branila, in ker je bilo treba vojske, zato se nij moglo iti samo na program carigradske konference nazaj. Pa uže ime dogovora kot prtliminar miru, kaže, da je bilo carskej vladi le za princip. Zato je tudi mnogo členov dogovora v splošnih izrazih povedano, da se mo rejo izpreineniti.
„Dogovor San Štefanski nove države nij postavil pod rusko kontrolo. Carska vlada je le to storila, kar je uže leta 1H30 za Moldavo in Valahijo storila. Izkušnja je učila, da je tedanje delo v teh kneževinah koristno bilo. Pa tudi bo ne vidi, da bi tam Rusija prevladovala na škodo Evropi. Lehko se dalje pristavi, da je Moldava- Valahija, ki se ima llusiji zahvaliti, da je in živi, in je Rusiji soseda, mogla neodvisna od Rusije narediti se. Z isto pravico se more to od Bolgarije pričakovati.
„Maksimalni obrok, pravi dalje ruska okrožnica, po katerem ruska vojska dve let ostane v Bolgariji, volil so je za to, ker je toliko časa treba, da se red naredi, narodna milica ustanovi, itd. Sicer je pa ruska vlada pripravljena, ta obrok okrajšati, kar se da brez škode za namen.
nMeje Uolgarije so le po vrhu narsane. Načelo je bilo jedino le večina narodnosti in bolj pravičuejega načela nij. Če so se Bol gariji dule primorske luke, storilo se je to zarad razvoja dežele, a dobička bode imela več Anglija iiom> Rusija, ker ima ona večjo kupčijo v srednjem morji nego Rusija.
„Preliminarni dogovor nikjer ne postavlja Bolgarije pod vladurstvo glavarja, voljenega
1q to sem tudi na Slovenskem opazoval. In ta mladenič, ki je v svojih teh prvencih toliko obetal, ki je toliko pesniških morij v njih razodeval ter obečeval toliko lepega; mladi mož, ki je z narlepšim navdušenjem slov. rojaka narodno pevsko žilo zasledoval ter nam v dveh zvezkih narodne napove podal; Človek simpatičen, kamor je prišel, umrl je v najlepše j mladosti! (Je star človek umrje, bodi, to mora tako biti, ali ob priliki, ko sem smrt Kocijančiča po prijatelji izvedel, moral sem hudo zakleti in gorka žalost polastila se me je.
Dosti obetajoče življenje ugasnislo je; v Kanalu, doma na ljubem svojem (ionskem bodo „kanalskoga Slavca" spremljali prijatelji do gomile; nij mi dano, so jim pridružiti, ali v duhu pojem na grobu svojega pevovo Ije in prijatelja skladitelju nekdaj na Dunaji toliko všečno Rihurjevo: jamico tiho. Rojakom pa zakličem: možje, Ivoe junčiča je pokopala slov. rova! Mladenič tu nij bil za druge studije, nego za muziko vnet, po sili so jo jusa prijel in
od Rusije, ker je izrekoma določeno, da ne guverner volt od domačih npravnih organov, pa da ga ima Kvropa potrditi in da so udje vladajočih dinastij izključeni. Nij lehko misliti, kakšno boljše poroštvo za svobodo volitve in organizacije kneževine bi se bilo moglo izbrati.
Trditev, da dogovor san Štefan*ki ruski vpliv črez Bolgarijo daljo razteza, ker pobolj-šice za Tesalijo in Kpirus ustanavlja, je iz-neuadljiva. Ko bi Rusija ne bila ničesa /a te provincije v dogovor vzela, bili bi jo tožili, da (Jrke Slovanom žrtvuje.
Carska vlada je /mirom imela poklic pred očmi, biti orijentalnim narodom brez razločka plemen in kultov v krščanskem smislu zaščitna. Če je za Bolgarijo posebne in določnejše pogoje naredila, bilo je to za tega delj, ker jo bila ta dežela povod in torišče vojski. Velevlasti morejo za grške provincije pogoje Še razširiti.
(Konec prih.)
Politični razgled.
Not nt 11 Je <l«»Jtal«.
V Ljubljani 12. aprila.
Avstrijska »H9y<nlttpnn deputacija, ki ima glede kvot z ogersko, enako deputacijo obravnavati, sešla se je 11. aprila, llerbst je bral poslanico, ki se ima ogerskej poslati in v katerej je on dokazal, da je Ogerska dolžna plačevati delež 80milijonovskega dolga.
Proti Ifltiffj«»-owi se obrača nemška brošura, ki je ravnokar izišla v Lipskem. Pi satolj odreka Magjarom vso kulturo in se čudi, da 5 milijonov Magjarov skoro gospodstvuje nad druzimi 30 milijoni. „IV nos napihneni, jutri odpihneni," prorokuje Magjarom. Čem pp»j se ta narod loti Košutovega programa, tem prej ga bode konec, ker nema v Evropi nič sorodnikov in nobenega prijatelja, po last-nej krivdi".
V milih* <lr£tt*<».
Ker se Humani nehvaležno postavljajo Rusiji po robu, pripravljena je ta Rumunijo vojaško zasesti in razorožiti, če so jej bode treba zdelo.
I/. (Vo/f/ivu/d se denos javlja, da se večina ministrov nagiba k angleškej politiki.
— Veliki knez je zopet v Carigrad prišel. — Drug telegram pa pravi, da porta hoče Rusom in Angležem braniti vhod v Carigrad, če se vojska mej mirni začne.
Iz Jjin§<tfnt49 so poroča, da sta bila 11. aprila dva velika moetinga, na jednem je bilo 500 delavskih pooblaščencev, ki so proti vojski protestirali, drug moeting pa pod predsedstvom londonskega župana je pro
akoravno samouk v mu/.iki, težil jo le po njej ta mu je bila ideal. Na potu do njo, pustivši pravno študije na stran, trpel je mladenič dosti rove, te ga oropalo tako zgodoma narodu. Meeonus, ki bi mladeniču vzmogočil kultivacijo tega magnotja, spravil bi ga bil napol, na katere} bi molzno kravo jus in zraven svojo bogi njo-muziko nušel ter tako ga rešil.
— Nečem biti razžaljiv denes: ali povem to: pri nas se podpira človek, ki manj obeouje, ženijulen mladenič pa, ki eolo po mukah podpornikov ne hodi po svojih in včasih ros muhastih mislili ter svojemu mngnotju živi, pušča so vetrovom osode. Glad, pomanjkanje na vse strani je potem njegovo spremstvo in kar podaja naroda Bvojega duha, poro&čeno je po Bokali reve, pomanjkanja. — .Jutri to poneso ven, prijatelji želel si si tje, vidov ši v življenju obdajajoče te revo in neizpolnen ideal. Bil si ljubljenec ženstva, kar te ga je osobno po znalo, ljub si tuli ženstvu, ki je tvoji dve skladbi slišalo, ljubeznjiv ostaneš, dokler se še
teRtiral zoper ruski mhrovrd dogovor v S*H
Štefanu.
je sprejel te dni nekaj avstrijskih romarjev in j»m rekel: Da se cerkev ▼ Avstriji ne precania, je največ cesarju in vladarskoj hiši zahvaliti se.
Dopisi.
■ k CiJorlc«- 10. aprila ("Izviren dnph.1 „Surova demonstracijau piše včeranji lakonski list „11 Goriziano", ter za gotovo stvar podaje svojim bornim čitateljem nesramno Izmišljeno novico „da sta nedeljo večer dva „velika in debela" Slovenca razžalila dvojico furlanskih pobalinov". To, kolikor je meni znano, iz zraka zajeto vest zaznamuje naS „Goriziano", kateremu je avstrijska vlada pred nedavnim zapodila glavnega urednika — Italijana Prež avstrijsko mejo — gotovo ne bre* uzroka kot posledicoslovensko-avstrif-skih taborov. Kdo se ne smeje? Dalje kot Rurovo slovensko demonstracijo in kliče — policiio na pomoč!
Dragi ftior „Goriziano", ozri se malo na* zaj, ne ti, ker tedai Se nijsi eksistiral, ampak tvoji patroni, tor povedi mi, ali je bil umor slovenskega mirnega mladeniča pred dvomi leti v „CoftV Perice" izvršen po furlanskim mestnih pobalinah, čin italijanske kulture ? Marf nij bilo pred leti onesnaženi© nedolžne Rloven-ske firme : Iladolin v gospodskoj ulici, ter pred nedavnim Pajerjeve hiše ravno v istej ulici dele* lahonsko- renegatskih fanntiker jev.
In, ali je to laška omika, da mestni po-balini našim poštenim Gorjanom, ki tobe in celo Gorico največ živijo, fijfo s kamnom iz ust izbijajo? To so fikta, in če hočeš šior „Goriziano" imeti dovolj gradiva, pošlji enega •tvojih mandatarjev na korenjški most, kateri se bo lehko prepričal, kako nesramno ravnajo furlanski pohajati z mirnimi našimi Gor-jani in kako ti poterpežljivi ljudje vse mirno prerivajo.
Kje je surovost? Mari ti „Gorz'nno" odo-bruješ hudobno pobijanje oken nedeljo večer pod „kapelo" poštenega moža samo znto ker jo Slovenec? Ali je to lahonska kultura, da tvoji ljudje s knmnjem šipe pobijajo tedaj ko je sopruga z dvoje malimi otročiči Rama doma? Sram bi me bilo, ko bi me šteli k takej stranki, ki rabi tako surovost za nt-čevno demonstracijo proti večini naroda, ki je zvest Bvojej domovini, svojemu cesarju.
bode pela tvoja pesem. „Oblačku" ali „Slovo" — ljub ti spomin!
Jugoslovansk shveč slikar.
(Konec)
Omenjeni papež cenil ga je tako, da ga jo želel vedno pokraj sebe imeti. Mej slikami „pobožnosti" ali snemanje Jezusovega telesa s križa, nahaja se sedaj jedna največja V Klorenci, v galeriji Pitto, ki je tudi rezana v baker v „Galleria Pil ti illustrata Firence — 1842 "
Prekrasen psaltir, slikan za portugalskega kralja Ivana III., vzbitel je Angleža Bondea tako, da je napisal celo knjigo o njem. —-Še jako mnogo druzifa umotvorov zgotovil je Clovio, naj omenim samo še Dantovo „Božjo komedijo", sicer pa zavrnem vedož-ljiuje na natančni Clovijev životopis po Kukuljeviču v „Arkivu" 1852. leta in v „slovniku Jugoslovanskih umetnikah" 18.r)8. leta pisan. — Tu se našteva dolga vrsta njegovih slikarij in
Dobro nam je znano, zakaj naši nasprotniki italijanisimi začenjajo v svojih, V Italijo Bkilerih listih udrihati po pošteno-avstrijskih Slovencih. Avstrijsko-slovenski tabori so jim žrjavica v renegatskih želodcih, kateri jim jasno kažejo, da je Slovenec zvest Avstrijec in da je pripravljen, ko hi ga domovina klicala, pokazati svojo koren jaško pest v brambo proti Italijanskej pogoltnosti ter zvitim Inhonskim nakanam. Se ve da našega „Goriziana* jezi, da — hvala Bogu — mej goriškimi Slovenci nij tako brezznačajno-suro-vih ljtidij, kakor so neki njegrtvi pajdaši, mej njimi celo osobe, katere bi imele skrbeti za blagor mesta, ki so ono nedeljo po godbi v „hotel Evropa" javno demonstrirale preiti Avstriji s tem, — da so popevale Garibaldijev marš, itd.
To je gotovo, da tucih dogodjajev ne prinašata naša lahonska lista, pač pa šior „Goriziano" v svojej številki od srede bombastično naznanja, da je policija z up Ha onega viuje-nega, baje slovenskega težaka (taki na), ki se je drzuol v svojej pijanosti zabav jati proti Italiji, ter kliče po policiji, naj hi zabranila take dogodjaje, ki izvirajo vsled slovensko-avstrijskih taborov. A b takimi denuncijaci-jami si bodo naši italijanisimi le prokleto malo koristili, pač pa za prihodnjost mnogo škodili
t.
Domače stvari.
— (NarocliiA seiimfro.) Pri včeraj-' Snjej volitvi III. razreda v ljubljanski občinski mestni zbor smo slovenski narodnjaki zopet zmagali. Voljonih je bilo vseh pot naših kandidatov in sicer je dobil: dr. Karel Blei-weia 137 glasov, Franc Goršič 135, Fr. Potočnik 137, V. Petričič 135 in Fr. Peterca 120 glasov. Ti narodni kaudidatje so torej izvoljeni za mestne svetovalce. Kan-didatje ne niš k u ta rje v so dobili: De beutz 72 glasov, Uudholzor 73, Bamberg 78, Achtschin 7!) in Mathian 79 glasov. Oddanih je bilo 212 glasovnic. Udeležitev je bila toroj od obeh strani malo inenj živahna nego lani, da si je razlika mej glasovi ista ostala.
— (Tiskovna pravda.) Včeraj je bil pred tukajšnjo sodnijo obsojen bivši odgovorni urednik „Slovenca*4, g. Pove c, na osem dni j zapora in 70 goldinarjev globe. C. kr. državni pravdnik ga je namreč tožil, da nij bil Pevec
risanj, ki so raztresene po imenitnejSih me-Btih cele Kvrope. Ta obilica da se razjasniti po dolgem živenju Clovijevem in po tem, da so mu nekaj tudi pomagali učenci, koje je imel. Znani ho kot učenci: mlada Nemka, s katero je bil umetnik poseben prijatelj, kur nam neko ohranjeno pismo na njo priča, v katerim jej je poslal lastnoročno slikani portres; za to so bili Franjo Salviati iz Florence, Ikirtolomeo Torri iz Arezza, Ber nardo Buontalenti iz Florence, Marko du Val, dvorni slikar Francoskega kralja Karla 1\., portugalski miniatur Franjo de llolanda.
(-lovio jo umrl v Rimu leta 1578, pokopan jo v cerkvi „St. Pietro ad vincula". — Na grobnem kamenu so sosebno znamenite prvo besede: „Julius Clovius pietor nulli se-cundus."
Tako so tujci slavili  umetnika, slavimo ga tudi mi. Najbližoj i rojaki Hrvatje česte in slavo ga uže po njegovih zaslugah. Domača društva, sosebno dijaška v domovini in na tu jem,  spominjali so se  slovesno tristoletnice
pravi urednik, terauč le za urednika imenovan, a se z uredovanjem nij sam havil. Zagovornik obsojencev, advokat dr. Moše, je zoper to razsodbo vložil na višjo instanco priziv, sosebno zarad tega, ker ljubljanske prve instance sodišče nij ustreglo nasvetu zatoženčevemu, naj fo pokliče za pričo kot veščak ali ekspert g. Otomar Bamberg, tudi imenski a ne faktični urednik uradne c. kr. „Laibachor Zeitung."
— (Ljubljanska čitalnica) vabi k zadnjej besedi zimske saisone v nedeljo dne 14. aprila. Program je: 1. Lžičar — „ Venec hrvatskih narodnih pesem", poje moški zbor s spremljevanjem glasovira. 2. „Najstareje hiše naše Ljubljane" s zgodovinskimi črticami, pO gradivu pl. P. Radicsa In dr. Lipica opisal predsednik čitalnice. Berilo. 3. Dllrner — „Domovina", poje moški zbor. 4, Keller — „Sal-tarello o tfMni IV. Mendolsohnove simfonije", igra, na glasoviri! gosp ca Cetinovičeva. 6 Bnedl — „Illnbol", poje moški zbor. B. „Poprej mati". Veseloigra v 1 dejanji, po poljski Jos. Kore-novskega poslovenil Josi p Sfarč, igrajo gosplca: Pavlina Tratnikova, gospica Dragica Kogeluova, gospod A. Jeločnik, gospod A. Skaberne. Začetek besede ob 7. uri zvečer.
— (Slikarstvo.) Iz Celja se piše „S!ovtt: Ravnokar smo dobili za našo mestno farno cerkev lopo sliko ki jo je izdelal g. lv. Franke, slikar v Ljubljani. Je pa tudi res kaj snažno, /a hišo božjo dostojno delo! Na sliki vidimo (> po lob : M a r i j a se feča držeč dete Jezusa, stoječe na njeni desni nogi; dete ima v reci molek, ki ga ponuja sv. Domeniku, kteri kleče molek spre,jemlje. Te ii podobe so na oblakih; nad podobami pa 3 nngelji, i/.mej kterih prvi drži v rokah pas z besedami: Gloria in txcel-sis Deo in s tem naznanja obseg veselega dela sv. rožnega venca ; drugi angel j s žreblji in trnjevo krono opominja na žalostni del iu tretji s bnnderom in na njem besedo surrexit.
— (P r ob vitli dar.) Cosnr je daroval za zidanje šolskega poslopja v & t u d e n č i n a h pri Mariboru 200 gld.
— (Samomor.) V Onnužu, tako se nam poroča, se je 10 t. m. ustrelil naj in'ajši, baje inalovredni sin spošovanega ondotnega poštarja M. Vzrok jo BiboritnOBt in malopridnost ki jo življenja so naveličala.
— (FapimiOO v Njivicah pri Radečah) jo kupil g. Valentin Krišper ter od
njegovo smrti. Postaviti mu hočejo tudi spo-miuke v rojstnej vasi (Jrižanah iu v Zagrebu ter prihodnjo leto izda Hrvatska matica (ki bi si jo smela naša v zgled vzeti) Clovijev životopis, dopolneu z najnovejšimi podatki, ki si jih jo nabral marljivi Kukuljevič o domačem umetniku iu okrasen z umotvori njegovimi. — Mi Slovenci mu ne moremo skazo-vati jednake časti iu slavo, pač pa se moramo zanimati zanj, spoznavati ga v njegovih delih; ponosni smemo biti nanj kot na umetnika slovanskega, — jugoslovanskega, — skoro našega zemljaka (deželana). — Naj bi vsaj nekoliko pripomogle k temu slabotne te vrstice.
Za one, ki so zanimajo za to, in ki vca sili prestope prag nase dežele,  naj povem, v katerih mestih naftega cesarstva iu njegovega obližja se nahajo 0'oviovi umotvori.
Na Dtmaji:  a) Rokopis   ,,Stan.:a d1 F.u rlalo »P Ascoli" v Cesai'8kej knjižnici;   b) Sv. rodbina,   risariju,   v   zbirki   nadvojvoda Al-breehta; c) Njegov portret, ki ga jo sam na slikal leta 15U8. V Anibražkej zbirki.
deželne vlade kranjske dobil dovoljenje, da sme na pečatu svojem imeti cesarskege orla z napisom: „C. k. priveligirana mehanična papirnica v Njivicah pri Radečah".
Dunajska borza 12 aprila.
(Izvirno tol«Krarlčno p„r„iilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih	. 61	irl.l. 45		kr.
S notni drž. dolg v srobru	65		85	i
'.tatu raat.a.......	. 73		05	
IfMO drž. ooMnjilo         .   j ,	. 111	.	—	\
V kri i« narodnu banke .   , ,	.   7 hi!		_	
^rnditno akcije.....			—	
			75	
SapoL ........	9			m
			74	
•Irebro              . ....	10B		30	
f>ri*vnn murk*              . ,	<>0	*	—	
Poljna, njivna in gozdna
semena,
zanesljivo kaljiva, osobito seme
orjaške pese, franc. večne detelje in raznih trav
po iiitjnič-jili cenah prodaje
trgovce in ekonom v t.i ubijani, (07—0) v gledalllklh alloah it. 1.
Im^mmaBamBBBmm i um   11 jui«iimiii«Bis> Devetletno bolezen v želodci, ćutniško bol
odpravljajo
9mt sladni priredki.
H lltti-ljiiM- liO|»oll dobiti jo dno IG. jn-Ti<ia 1S7? c. kr. dvorni oskrbovalce Ivini lloll' v Borilna, kImviih ziil»j{ii Iu tovarim ■#.a   Aa-Nt't|»   in   Oki'i-.sIii>  na I>iiii»|I,
«;i-u1m-ii, iii-iiiiiitM-NiriMie m, Pelta, llut-
HlniHso  10. pitnim, katero Hd tako-lo »rlasi : Po
devutlotnnj bolesni v želodci lasladu som na-p<>h1im1 v valom tdravilneaa piva • .1 sladu riga i/,vlt'čk;i pravo zdravilo, katero mi jo osvobodilo i m i o ti i b mojih boli j. I »risko »imi llgU> bil, vročina jo tuljenja bi, bolni jo/ik jo zadobil zopet svojo navadno barvo. Na vsoiu imam -zahvaliti Vašemu odličnomu Hladnomu izvlečku I 1'on-r llriiiioi*, |8-J—3) v Ivtiai^avvarthi.
Tudi lh//'or<i s/<t<lna~zdr<irilna čokolado jš pntr /"korito:, ona krepi čiftuice in gladni prsni hoiihoui preganjajo kašelj po
prehladu Icr lajšajo  celo pljučne lx>lc:iii.
V L j ubijani pri (>abr. l*icco>li,, j
lekarna »pri angoljn varbu" na dunajakaj coBtl. I
V Zagrebu: a) Žena zavita v plašč, risa-rija, v zbirki Kukulieviievej; h) Neverni Tomu?, pred Jezusom, v zbirki Kukuljevifevej; p) Služabnik, v blagajni prvostolne cerkve. Vendar se nij moglo tlo gotovega dokazati, so ii vse tri slike, ali je sploh katera Cloviova.
V Benetkah: Slika, predstavljajoi-a bitko. Fri rodbini (lonzaga. Za ono, ki gredo k razstavi, naj opomnim, da je v L-mvrovi knjižnici krasen psultir od leta 1542.
Slednjič naj omenim še nekojih bakrorezov po t'lovijevih slikah: a) Jezus na križi. Na lUmaji, v nadvojvoda Albreehtovej zbirki knjig, XXIV; b) sv. Agata. Bakrorez Korno-lia Kurta, v nadvojvoda Albreehtovej zbirki knjig, št. 83; c) sv. Juditu. Bakrorez Korne-lia Korta, v nadvojvoda Albreehtovej zbirki knjig, št. 1, Btr. lli ; ti) Vstajenje Jezusovo. Bakrorez Kornelia Korta. \' nadvojvoda Albreehtovej zbirki knjig; e) sv. Jurij. Bakrorei Kornelia Korta. V e.esarskoj knjižnici; f) Spre« obmenje sv. Pavla. Bakrorez Kornelia Korta. V cesarskej knjižnici.
Tujci*
11. aprila:
Tri Slonu: Jcretin iz Litiju. — Petrtuzi iz Dunaj«. — Trt uman i;, (Iradra.
Pri IHullcl i Novak is Gorenjskega. — 1'olak \i Dunaja. — VVurianek iz Celovcu. — pb Herman iz Grade*.
Adolf Eberl,
zaloga olj nali h barv, lakov
iu firaežev, (80_!3)
v J^Jiil>ljiiiii,
na Marijinem trnu, poleg frančiškanskega mosta.
Wilhelmovega
antiartritičnega antirevmatičnega
kri čistilnega čaja
navajamo tale priznavajoč dopis i GoBpodu Franji W i I h o 1 ui u , lekarnarju v Nounkirchnu.
V Varšavi, 21. julija 1877 Prosim Vas, da mi '/■ duconta zavojev svojega zares s'av-ncga VVilholmovega antiartiitičnega atitlruvinatičnoga kri čintiliio^a čaja v kratkom izvolito poslati, in to po pošti gospč Karolini Ko-zijelakoj Dora/niji, vas Mavkova na Unskom, kajti moji '/nanci btč rabiti Vaš \Vilboluiov antiartritični aiitircvniatični kri čistilni čaj, da ho osvodočijo, oko tudi njim pomore, kakor jo pomagal muni. 86 poštovanjem
l'rlor pl. Kulelij nl.-ki.
(387—3)
Pretakali, uporabili in za zdravilno priznali: c. kr. vladni svetnik in v. av. vsoučiliččni profesor dr. E. Fonzl, vodja bota-ničnomu vrtu na Diinaji itd. Itd., prof. Oppolzer, dr. Van Kloger v Huk.ircštu, dr. Rust na Dunaj i, dr. Koder na Dtmaji, dr. Ivan Mitller, medicinski svetnik v Berlinu, dr. med. A. Qroyen v Novem Jorku, dr. Raudnitz na Diinaji, dr. Hess v Berlinu, dr. Leh-mann v Molonju, dr. VVerner v Vratlslavt. dr. Malic v Hm-bišuoui polji; praktični zdravniki: Hilger v Naeblingu, Husscger
v Abtenavu, Truchholz v Marsalvju, Janković v Nakofalvi In mnogi drugi zdravniki,
1. pri revmatičnih bolo/.nib ;
9. pri .skrn i n i;
li. pri boloznili v spodnjih doiih telesa, onih, ki mnogo sodč; 4. pri povckšanji in nagneta jeter) b. pri n\talni, osobito pri lis.ijih;
6. pri Hililitienili boleznih;
7. prodno kdo, ki trpi navedeno bolezni, misli iti v kako rudninsko
kopel;
8. namesto uporabo rudninskih kopelij zopor to bolezni.
Jedino 131-ii-vi prireja Franjo Williellll, lekarnar v Neunkirchenu.
v M vsvuikov, prirejen po zdravnika v raznih jezikih 1 gld., /.a kolik iu po-
8
g
o
o
o
Zavitek, ruz«l<>IJ<Mi
zapovedi, /. navodom uporabi vozavaujo 10 kr.
S-vsxrilo- Varovati so jo nakupa ponarejanj tor naj zatorej VBiik zahteva vedno le „Wilhelmov antiartritičeii uiitirovmatičeii kri čistilen čaj, ker m> priredbi, ki sinjo mimo pod imenom antiurtritičnih antiroviiiatičnih kri čistilnib čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred iiukupuvaiijcui turili.
Da Ugodim p. t. občinstvu, poslal Bom in imajo pravi V* llliel-UIOV mitiurli ilievn uuliret iinUiceii Url eiMlilou *uj tudi
Iju 1»ljama : IV<<t LaBSnlll :
Beljak: Mat. Kil rut; borgo: Josip Jhtlauini, lekarnar; bruck na Muri: Albert Lumjrr, lekarnar; \\ t» l e n n : K'ranjo Uattimiillrr, lekarnar; I! r u n « t: k : ./. J'. Muhi; Bol o v ur: Uutt. Suobotta, lokamar: liri kat: n: Leonhatd Stttub. lekarnar; C olj o: /irtto*i&rtt7i-ova lokama in Franjo Rautchtr ; (' o r m o n a : Umoru Coiiolitii, lekarnar; C o I o v o o : Kari Klrmrnrir; 0 0 r t i n a : A. Vumbruzzi; D o u t h 0 b-L a n d a b o r g : Miittvr-jovi dediči: Eho k: ./. C, roti Dimu, lekarnar; Josip 1'obt'tsktf, lekarnar; V ii r s t o n f e 1 d i A. Sv luiikr tifusu, lekarnar; F r o li u I e i t o n : V. Hl uma utr ; F r i o s a e b : 0. Rueikeim, lekarnar; vi. Aičliingtr, lekarnar; F elilbucli: Josip litini!/, lekarnar; Gorici': A. Kranzoni, lekarnar; Gradec: ./. linnjlritnrr, lekarnar ; (i U t t a r r i n g : .S'.   I 'atterl;   (i r u b i a n o p o 1 j e : Josip
Malieh; dospio: Valentin Vouoh, lekarnar; Grafendorf: Joetp JiaimT; 11 o r m a g o r : Jon. Al, liichter, lekarnar; II a I 1 (Tirolskoj: Leop, vun Aichinger, lekarnar. Judenburg: K. Senekovitech; 1 u-niohen J. Stupf, lekarnar; Imat: Vilj. Dtutsch, lekarnar; Ivanić: Jul. Tulloviv, lekarnar; K u r I o v o c:      Jteiuc, lekarnar; A, E,
Katkii, lekarnar; Kindbergi ./. Karinčič, lekarnar; Kapfen-b e r g: Turntrt lekarnar; Knlttenfo Id: V&J* Vitchner, lekarnar;
Kranj: Kuri Sapnik, lekarnar; liinc: Franju pl. Krhali, lekarnar; J. e ob en: 7t(*/t Ptftrtchjf, lekarnar; Maribor: Aloii Ouanđtstf Metlika: Alfred Slalter, lekarnar; Utirazu se blag: Ikih i>n ujer, lekarnar ;  M u r a u :   han Steyrw;  M i t r o v i c a : A. Ktrtti W0-r/c//; Blals: i.miiiii Rff/Ž, lekarnar; Novo mesto; l><>m. Evaolli,
lekarnar ; N e n m a r k t I i Štajersko) : Kari Mul;/, lekarnar t 0 t O 6 ti 0 : Kdo Tontafff lekarnar; 1' o a t o j n a 1* o t o r w a r d e i n : /.. C. Jvmgingtt karnar: 1'ožega: An4.pl, HtgedUi Tribui; Ptuj: C Oirod, apoteker; iin<i, lekarnar; R o v o r e d
/•'. iSf/ia ur-,  lekarnar;  S «
Umrath & Comp. v Pragi,
±"a-"brll^3,r^tl polje<5.eljsililo, r^cia-šin,
priporočajo svoje po strogo solidnoj izpeljavi, lalikoj boji in čistoj uilatvi doOTO znane posobnosti v
ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah
* 1 — H koiiJNklml Mil volovNklml iii«hiiiI, in sict-r itr«>uiHklJi%«> in u«" prem »kiji t     — Fotoui izdelujemo mnogovrstno velikosti dobro izkušeno:
mašine za žito snažiti, mašine za lickanje turšice, skoporezne mašine
itd. Itd. (111—1)
lluxt»'*»*-anf t-fiiikv ln-et/»Ititint in f'*<tiik>t.
Jotip Kuj/pT$i/iiimit, lekarnar; ; Pil bor g; Ivan Neuster, le« lekarnar; Prassberg; imn B o t I e n nt ti n n : Franjo A'. 11-): liichard Thalts, lekarnar ; Sa um 1» o r:
I) e li i t; o :   1'ttrr  lUins,   lekarnar;   S I ti v.
U i s tri ca: Ailum y7. 1'utkua shi ; S lov. g r ll d 0 C :   d. Kontih, le-
kariiiir; Jat, Kaligarilsch, lekarnar; BtraABbug: J. ''. Cotion; a t. Voit: Ju/mil Itippert; B ta in a i Valentin Titnouschek; .s r tuli n: l>. Joannovicz'i\ tinj Bpljet: Venatio j>i. Preurfo, lekarnar; s o li i a n ti e r b : />. Wtir*tl, lekarnar; Trat: -Ar/.-. Strovalio, lekarnar; Triu ii t: AnUSantoni} T r b i i: JBugen Eberlin, lekarnar; V u-k o \. ar: j. Kraicsoeits, lekarnar: V In kovoei JFried, Hertrig, lekarnar; Varaždin: Dr. A. Halttr, lekarnar; Zagreb: Sig. Mittl baehf lekarnar; BenJ: Josip Aceurti, lekarnar; Zadert N, Ah-
drovU, lekarnar; Zlatar: Kan A. Potpišil, lekarnar.
t
♦
*>
t
t t
*•
ICOOCCOCCOOCCCOOOCCOOOOO
IzUtttelj in uruiiuia Joaip Jurčič.
Analitično - kemični laboratorij ravnatelja dr. Teobalda IVcrncra, lastnika politehničnega zavoda, zapriseženega kemika v Vrati slavi.
B. G. IX., list 24. Kor jo resnično, da po natančnoj in vostnoj  komičnoj pro-iskavi naj prejo in najgotovcjao dobodo občinstvo dovoljno in gotovo
Iiotrjiio o dobrusti, izvrsnioHti in neškodljivosti ter o vrednosti fabrikata, sestavljenega od orgauičnili snovij, poslal mi jn gospod lekarnar Franjo W i I b o I iu iz Neiinkireliiia na Nižje-Avstrijskem na kemično poskusnjo svoj Wilme§me»v snriniiki z-eliitni »#«•/». ki ga jo on iznašel tor ga po zdravniškem propisu prireja, in to v steklenici z njega pečatom zaprtoj, proseč ino, da ta fabrikar. natančno prui&čcm ter so o vapultu svojib preiskav brozstraukaraki in jedino i/.vodonee izrazim.
Tako naproaon som zgoraj nataučnojSu označeni sok pro-iskal sam, po kakovosti iu kolikosti, ter imam na tounljti dobljenih rezultatov pravice, takole istinito sodbo izroči.
II j/A«■/#««»i snriniški ^eliivni eutogt jo na popolnem iiuteteljen način napravljen izvadek sliznatili vegetabilij, katne dihalno (ugane krepe, in zutoruj blažijo vsakovrstno katarbalične boli. Ta iz vatle k jo prirejen popolnem iiiiistveuo in Bvedoći o strokovnjaku u gospoda fabrikama, za kar sta porok tudi alo njega buo in Btan. Največ tukaj uporahljenib vogutabilij jo uže dljo vednosti znamli, zaraili njihovoga prej omenjenega izvrstnega delovanja na človeški organizem iu jib praktična uiudieiua za krupilna sredstva mnogo rabi. Omenjenim uvadkom vu{retabiiijskim je primešan najbolji saliiir in ju gospod f.tbrikaut tunel temu svojemu fabrikatu z dobrimi pruuosili dati popolno blag, piijoten a ne plovok okus.
Zatorej moreni popolnem prepričan in opirajoč se na pridobljeno iczuliiuo ta i§ ithfliššot- sneiriiiiki zeli.Uiti <if«>/> priporočati za izvrstno sredstvo zoper boli v prsib, na pljučih in pri dihanji ter Ae omenjam izrečuu, da zanj zahtevana cena prav odgovarja njega vrednosti.
1'ristavljam ludi, tla je gosp. Franjo W i I b e I m , lekarnar v Neiuikirclinu, Jetlini itfifffiitv^i pravemu sm /.niskomu zeliščnemu uiupu, katerega od lota 18VU pod naslovom II ifAc/uitir snvžišiiiii xeitivHi atetp razpošilja jedino gospod F r a n j o \V 11 b o i ni, lekarnar v Notinkirebnu.
V V r al i s 1 a v i , meseca maja 1877.
Ha v nate IJ
unaiit ieno-kemicnega laboratorija iu politehničnega zavoda
.     „ M»fm   jfVofi«ff<f  f I i'i-IH't •,
^      *' zaprisežiMi kemik.
-- (UH3—3)
Originalna steklenica velja M glei. S.% ki: av. v. ter jo dobiti pri jodiuem prirejevalca
& Franji Wilhelmu,
lekarnarju v Nuunkirebou, v Ni/.jej Avstriji, JLS  ter pri toli tiruiab:
Ti I^Jubljaiiu: ■»••<«•!• ljUMMiiiK;
T" lteljak: Fenl. Srholz, lekarnar; Ii o i c a n : F. \Yabhuiilb'i', lekar« Ti nari Borgoi Jun. Hetianini, lekarnar i Br.nn.eeki J. 11. .Mahi
jLt lt r i k s o n : l.eoiiliard Stalili, It katnar ; C e 1 j e : IbiUIllbikclmva lokama TJ   m F. liiuisrher j  Kaso k: .1, (J. v. Dieiies, lekarnar,  r rohni
Vi t e n: Vincciic uhuuaner; Frleaauht Anton Aiclun^er, lekarnar)
JUt F e I d h a c. h : Jos. Kiiuig, lekarnar; li railnc: W'eHU. TmkOCSV, le-Tj  karii.ii ; CJ o r i e a: A. I'ranzoiii, lekarnar; Goapie: Valentin Vouck,
lekarnar; Glinai Anion llaulik, lekarnar] Hali tTirulako)i Leop.
Jk" v. Alehiit^er, lekainai; I u u in im I : K rane \\ I lik Icr,   K kurnar ]   I "t-
2? n i c b e n : J.  Slajd,  akatiiar;  1 v a n i c :  Ktl.   lulbivic, lekarnar;
"\i Jaška:   Aieka.  lierzic, i« karnar;  (J o i o v o c :  Karel K lenicncic ;
^' K ar 1 0 V e O l A. K. Kalkič, lekarnar; K o p r i v n i e a : Max. \\erli,
Tj lekarnar) Kranj: Karel Savnik| lekarnar i Knittelfeldi Wilh.
\i.Mlnur; K m Oboi g: J. Kaiincie; b i n c : Frane v. brlaili, JW   lekarnar; Al uri bor: Abij/.ij Kvandeat; Alu ran: \\illieliu v. 1'ern-
T" tvertk, lekarnar; M a u i buo. i*bii, lekarnar) Al u ra m Jan. bteyrer)
^%   Novome u l o . Ho m.  llizzuli, h karnar , 1' t u j : 0. (lirud, lekai nar , V o u loj na:  J. A. Kupici m lillilill, lekarnar;  1' 0 t e r \v a r d o i n :
TJ H. Deodatovi dediči; Itadgouai Čaeaar F. A ud rini, lekarnar; Ro-
^%   v e r e U o : Kuhani 'IlialeN, b karnar;   B i O v. 0 rad 60 i (i. Kelti i k,
lekarnar j i rbii: Eugeu Eberlin, lekarnar) Trst: C. Zanotti, le-karnar;    \ ukovar:   A.   Kiaic.Miviea,   lekarnar; Vinkovce: ^1   liitileinb llerztg, lekarnar;  V ara/, din: l»r. A. Ilaller, lekarnar;
^| z ag rob i Big. alittJLbaoli, lekarnar; Zaderi N. Andruvio, lekarnar.
^ p, t. občinatvo nuj izvoli vaolej izrecno znhLc-
^ri vuti "Vvnlielmov Bncisnitki zeluaoiii ulop, ker teya sumo juz
^| pravega prirejam, tor t>o izuelki, Kuloio produjajo pod
aj imenom Julija Biuneru snežniški zehaeni alop, nevrouna
j| ponurojanja, pred katerimi bvurim jpoaebno.
Lantnina in tiuk .Narodno tibkarue*.