PoStnjna plačaua v gotovini Leto lxii. Jtev. 189 v LjDHjonl, v srcdo Zl. ovsosta 19Z9. Cena Din r- ^BSm wS3k b£j3 S239 ^HB ^^^H ^^H ^^^b ^^H ^^^^L ^^H ^^V ^^H ^^^H ^^K ^^^H - ^^V^ ^^B ^^^^^1 ^^^H ^^^H ^^^m ^^^H ^^^b ^^^B Izfeaj* vsak dan popoktoe, žzvsemši oođetie in praznike. — losenti do % petit & Din 2.—, do 180 vrst Din 2L5G, večH insemti petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, h&seratni davek posebei, »Slovenski Narod« veila letoo v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 300.— Din. — RofcopfcJ se im vračalo. — Naše telefonske Stevl&c so: 3122, 3123, 3124, 3t2S ia 3126. Katastrofa v Indiji od ore do ure narašča Z ledenikov se vale v dolino vedno večje množine vode, ki ob statnem deževjn neprestano naraščajo - Pojavila se je tuđi epidemija kolere — Haidarabad (Indija), 21. avgusta. Katastrofa* ki jo je povzrocil prelom ledenega jezu na Karakoramskem gorovju, zavzema čim dalje večji obseg. Vedno nove množine vode se vale z do 8000 m visoko ležečih ledenikov v doline, zlasti v dolino Indusa, ki neprestano narašča. Prebivalstvo v nižje ležečih pokrajinah države Sind so oblasti pozvale, naj zapusti svoje domove in išče zavetja v gorovju. Ker vrhutega že tri dni neprestano dežuje, so vsi pritoki Indusa katastrofalno narasli, tako da se razvija poplava v nedogledno katastrofo. Indus je poplavil velikanske pokrajine v državi Sind in vse okrožje Khaipur. Katastrofo se povecuje dejstvo, da se je na mnogih krajih pojavila epidemija kolere. Oblasti so napram tej katastrofi brez moči. Omejiti se morajo na to, da pravočasno evakuiralo ogrožene pokrajine. Moćni letalski oddelki krožijo nad poplavljenim ozemlfem, kontrolira-jo gibanje vode ter obvesčajo oblasti v posameznih krajih o grozeči nevarnosti. Škoda, ki jo je povzrocila poplava že doslej, je za enkrat neprecenljiva. Na stotine milj zemlje je pod vodo in poplava zavzema obseg, kakor ga je bilo zabeležiti samo pri velikansldh popiavah Mississippija pred par leti. — Teheran, 21. avgusta. Po vesteh iz Tebrina je utonSo pri poplavi nad 100 ljudi. 5 tisoč hiš je voda dobesedno odplavila. „Zeppelin" bo drevi odletel v Los flngeles Zrakoplov je pripravljen za start - Vreme je ugodno - V Los Angeles bo prispel v nedeljo z jutra i - Slavnosfi in banketi na čast posađki v Tokiju — Berlin, 21. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo drevi ob 8. (sred-njeevropskega časa) nadaljeval svoj polet okrog sveta. Druga etapa obsega progo Tokijo^Los Angeles, ki meri 9.700 km. Iz Tokija bo letel »Grof Zep; pelin« najprvo v smeri na Havajske otoke, od tam pa bo krenil v premi crti na Los Angeles. Dr. Eckener računa, da bo ob koliČkaj ugodnem vremenu v soboto ponoči ali najkasneje v nedeljo zjutraj prispel v Los Angeles. Stroji so se na prvi etapi »Zeppelinovega« poleta okrog sveta izborno obnesli in so v najlepšem redu. Natančni pregled vseh strojev je pokazah da so pre^ nesJi brezhibno v$e napore, ter da so popolnoma v redu in pripravljeni za takojšnji start k nada!jnemu poletu. Rezervnih motorjev, ki so jih odposlali iz Friedriehshafna v Tokijo, dr. Eckener sploh ne bo rabil ter je odredit, da se odpošljejo motorji nazaj v Friedrichshafen. — Tokio. 21. a v su st a. Japonsko ča- I soefeje se še vedno bavi izkUučno s poletom Zeppefina in razmotriva goSfjo-dxrski in politični pomen tega poleta. Listi pred vSera podčrtavajo vellkanski n2*>redk nemške tehnike in nemške znanosti, na druui strani pa o^ronien jro^r^darskj pomen skrajšane zveze med dalinim vzhođom m evropskim z£par?merno ra polet zrakoplova, tako da bo zrakoplov skoro gotovo od!e-tel drevi proti Los Angefesu. — Tokio. 21. avgusta. Japanska miri istrstva vojske, prometa, zurenje in momarisko sio pri red li sinoci slavnosten banket »Zeppelinovi« rx>sadki in ratnikom. Banketa se je udeležilo nad 1600 Liudi. Banket je otvroril voitni ministen ki je pozdravi] uspeli polet ter Cesti ral dr. Eckenerju, p»osadki in Nemčiji k ve-likemu u«T>ehu. Odgovarial mu je kape-taovsem sigurno s primer-no previdnostio leteti s >Zer>pelinom« tuđi rta velike -razdalje. Drugi oianren te-jg:a potovranja pa je ornogociti veliko z-a-snovo irpostavi'rve rednih zračnih pro-g, na katerih bodo oferatcnrali zrakoplovi še enkrat večji od ^Grofa Zeppelina«. Ob tej priliki je izra^il dr. Eckener tuđi nado/da bo med prvimi oživetvorjenimi pro^ami zveza med Berlinom in Toki-iem. Ti veliki zrakoplovi bodo ime!: na krovu tuđi štiri mala tetala, ki bodo sta«ntala in pristajala na zrakoplovu med poletom, kakor je to že uvedeno t>ri ameriskih vojnih zrakor>lov:h. Končno je izjavi!, da firleda z velikim zaupanjem na ust>eh rsoleta preko Tihe za Oceana. Usoda >Zeppelinovega - zastonj-karfaf — Hamburg. 21. avgusta. Zastonjkar. ki je na zadnjem »Zeppelinovem« poletu preko Atlantsikega Oceana potoval z zrakoplovom in bil nato izročen ameri-ški porciji, ki sra je ix)slala po odgonu z nemsko ladjo »Tiiringen« v Hamburg, je skočil v blizini Hamburga iz parnika in Tx>sk-u§al pobegniti. Begunca pa so mornari: u jeli, sra spravili na krov :n za-prli. Ko je r>arnik Prispel v hambur$ko luko, ie bil uklenjen in izročen policiji, ki sa je poslala v Friedrichshafen, kjer se bo moral zagovarjati pred soJung$chweiz<, ki je preko Lizbone krenilo na prekooceanski polet, ni nobenega sledu. Zadnji? so ga opazili pred d?ema dnevoma nad Azori, od tam pa manjka o njem vsaka re«t. LeUlo tuđi ni imelo na krovu radioodd&jne postaje, tako, da je bilo brei iveze in tuđi ne more ob-veažati ladij ali suhozemnih rađiopo*taj o tvoji poziciji. Pa? pa je bilo opremljeno i guraijastim eolnom. AmeriŠke oblasti so dane* odposlale večje število vojagkih letal i nalogo. da natantno preisrejo amerifko obalo, će ni morda tetalo padlo r bliiini ameri- ške celine v morje. Tuđi ▼*• ladje imajo nalog, da poirvedujejo za letaJom. _ Libek, 21. avprueta. Največje n-^miko prekooceansko letalo Do-x je napravilo že več poskusnih poletov iz Trawemiinda preko Sy*verne£ra morja in I*»telo pr^ko \izozeuieke Anglije, Norveške, Danske in Švedsk.? v ne-pretrganem poletu, ki j* .raial 17 ur Leta-lo j*» preletelo 2.600 km e novprecno brzino 153 km na uro. S temi poskuenimi poleti se je letalo izkazalo kot nadvse uporab*io ter bo v kratkem nastopilo službo na progi Kapverde - Fernad^ -Noronha. *i jo dolga 2400 km t*r bo redna zra^n^ zvoza med Južno Amerik'i ij bvropo. Ova velika požara — Uoydmonster, 21. avgusta, V mestu ie trbniknil velikanski požar v trgovskem a$ko, Jugosla\>ijo in Rumunifo. ki je bila sklenjena na zadnji lonferenci Male antante \> Beogradu. Vojna na Daljnem vzhodu — Lodon, 21. avgusta. Položaj na ki-tajsko-ruski meji je po zadnjih zanesljivih vesteh zelo resen. Prvotno lokalni ob-meini spopadi so se razvili v splošne vojne operacije. Po zanesljivih vesteh so imeli Kitajci pri včerajšnjih spopadih ?00 mrtvih in 5.0 izgubili rudi mnogo ujetnikov. Ruski nastavljena v Mandžuriji, v kolikor so Se ostali na svojih mestih, izvajajo sabotažo. Na sporni železniški progi so včeraj uručili štiri lokomotive s tem, da so jih razstrelili. Ruski napad na Talainor je bil sicer odbit, vendar pa je bilo na kitajski strani mnogo ranjenih in mrtvih. Velikanski safir — Londott 21. avgusta. V Rangoonu so našli v rudniku Mojrok safir, ki je velik kakor jabolko. Safir je rzredno krasne barv-e ter bo vreden po brušenju .naj- Macdonald o razorožitvenih pogajanjih Njegovi razgovori z ameriskim poslanikom imajo Ie značaj pri pravljalnih pogajanj — Podrobnosti se nišo za javnost — london, 21. avsusta. Ministr-ski pred-sednik Macdonald je smoci sprejel domaće in inozemske novinarje ter jim podal dalj-šo izjavo o svojih razgovonh z američkim poslanikom seneralom Davvesom £lede raz-orožitve na morju. V svoji izjavi je pred-vsem naslasil, da so ti razgovori Ie poskus, da bi se spravilo v sklad američke in an-2levoie s kraj ne predloge. Če jih Anglija ne bo sprejela. bo morala prevzeti vso odgovornost za neuspeh konference, ki bo takoj nato zaključena. — Haas, 21. avgusta. Nemlka dele^a- . ciia ie izročila predsedniku rei>aracijske I konference bel£i;^kemu zunantemu ministru Jasparju noto naslovljeno na vseh pet sklicateljic Teparacijske konference. V tej noti prosi nemška delesaciia države skhca-teljice, naj pospešijo tok posajani tako. da bi končala konferenca v slavnem s svojim delom vsaj do 1. septembra. Poleg tesa <:o naprosili Nemci v tej spomenici Jasparja* naj skliče čimpreje plenarno ?^io repan-cijske konference. Jasper je takoj po prejemu nemške note odredil, da naj se vrši danes ob 5:.K> seja predstavnikom' držav sklicateljic repara-cijske konfernce in njihoviii zunanj^h mi-nistrov, na katerih bo obravnavali pred vsem vprašanje izprarnitve Porenja. Polit, krosn vidijo v te-m koraku Nemoev poskus razčistiti težko situacHo in pripraviti delegate držav s.klJcateffk: do tega, da se izjasnijo, da li so pripravljeni nadijevati z delom konference afi pa jo t>rel#v žitL Še nekatere podrobnosti o zadnjem neurju Med nalivom je padala na mnogih krajih toča« ki je napravila veliko škode na polju in na sadfu — Ljubljana, 21. avgusta. Sedaj se po-lagoma dornavajo podrobnosti o škod:, ki jo je povzrrvčilo zadrre neurje v ljubljanski okolici. 2e popoldnc okoli 15. je bil strahovit naliv v krajih okoli Krima, ki je bi! popolnomc zagrnien v zo^te temne ohlaJce. Okoli Iga, Tomišlja, Preserja in drueod ie bil naliv tako silen. da so bile ceste popolnoma pod vodo. Naliv je v ravnini ajdo povsem potlačil. Večio ^kodo pa je napravila popoldanska nevihta v zor-niem delu Ižanske doline, zlasti v Bki vaši, Srrahomenj in VrhJjen^ah. Tu je popo!-dne padala kakih 20 minut precei debela toča, ki je sadno drevje močno oklesrila ter je ponekod otresla vse sadie. Veliko ^kodo je napravila toča tuđi na pol i u, kjer je osobito potolkla lepo uspevaioćo ajdo. Toča je dalje pobila v okolici Brezovice tja do Vrhnike. Na več krajih je treščilo, toda k sreči v samotne objekte, ki jih strela ni vž^ala. O požaru v Zgorn.ii Senici rri Medvo-dah poročajo, da ie posesrniku Janezu Križaju popolnoma pogorel skedenj. Vlga-la sta se tuđi v blizini stojeći kozolec m «ilev, ki pa so ju zasilci iz Stirih vaši ubra- ni!i. Križaju i« r%rn€k\ 45 vrviov letrv§nj©-?a sena, detelje, slame, stcRe, dahe so hrli uničeni razni gospodarski stmti. kikor no-' va mlatilmca, slamoreznica, 4 vozovi, 2 pluga tn 5e razno drugo orodje. Pogin.lo je tadi četvero ffoveje žtvine. Ccniio, da trpi posestnik Križaj nad 13n.ono r>n ^kode. Zavarovan je bil za vse svoie posestv« Ie za malenko-stno svoto do 30.000 Din. Na-ravnost junaški ie bil čin Križajevera starejšeza sina Janeza, ki je poleg svoje* Z3. brata Lnjzeta reSil v naivečji živlienskl nevarnosti, ko je bil skedenj te ves v offnju, na senlku spečesra in od strele močno omamljeneffa sosedoveja sina Pranceta Stalca. Teffa je srrela tv> levi strani tele-sa tako močno oplarila, da ie ohromel. Stale se sedaj nahaja v domači oskrbi. Zdravnik iz Skofe Loke. ki mu ie nasled--nji dan nudil prvo zdravniiko rKrnoc". upa. da bo Stale polaro-ma okrevil. Kakor poročajo z Vrhnike. je zadnie neurje s točo povrročilo preceiSnjo $Vodo po polju, kjer je toča zrlasti močno potolkla in potlačila po^ej a ide rudi proso, ki ie bilo ravno godno za žetev. Toča je divjilt tuđi v horjalski in p^hovsrrajski okolici. _— — w Eksplozije v Italiji __ Rim, 21. avgusta. Pri Vi-dmu ie eksplodirala večja posilika smodnika. Ob tei priliki ie zletelo v zrak tu
  • e b:l *ues«M(hciraw fc'Toivs&i d-riav^an Alra'JsJtsus kj za je izr«la» s^-diš£e ot^sodi^o na smrt ker so ra uneK pri preky>-t*5«wu polisite m*je s i^iJjjteo mnuvica«. fci >* bik naiTfffloena WoWe-marasrf>vim na«i>ro^nrtkofB. PrrdsedaMk re«tM>blik« je r^fkion-il Tii^ffmvio nrnžnč^ za. piomilosititev. Rudmska nesreća v Srbiji — Beograd. 21. avgusra. Sinoči je na^ stala v rudniku Tvrdica. eksplozija plina. Pooearečilo se je 10 rudjzie«. „ . _.. ^ Sorzna poročsla. LJl BLJ \^SK K BOR/A Davile: Amsterdam 22.8275, Berlin 13.5675, Bru^li 7 ^>20ft. Budimp^žta 9.9441, Cunh 1094.4—10974 (10G6.9), Duuaj 80097 do 8H397 (8.0247). London 276.19, N*n>ork 56 86, Parir 22301, Prapi lfift.2n do 109 lfiR.60), Trst 297-92. Efekti: Celjska 170 d„ Ljubljanska kreditna 123 d., PraStedmna ^S0 d.. Kreditni 170 d.. Vevče 1.30 d., RuSe ?7^— 3*5, Stavbna 50 d., Sesir 106 d., Kr. ind. dr, 246 d. ZAGRTB&Kk BORZA. Devize: London 775.70-276.59, New-ork 56.74—56.^4, Pariz ??2.0l— 224.01. Mi-!an 29rt.839-298.M9, Curih K194.4—1097.4, .Arrsterdam 22.7875- 22.8475, Berln 13M.B do \15fi.25, Dunai 801.02-^04.02. Prae» lf#.2O—169.00, Budimpešta 992.91—095 9!, Efekti: Vojna Skoda 40«. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25 19S75, \eu-yođ-k 51<5.M. Pariz 20.36, Milan 27.1S5, Madrid 76.35. Bcrlm 123.8a1), Dun*j 7330, Beogrid 9.129. Praga 15.38, Bukare*ta 3.06 liudimpcšta 9O67, Srfja X7tK Vactev« 56,2^ ~T *'»->■'■'......*■-■* • Stran 1 •SrOVENSKI NAROD«, dne 21. avsusfa 1029. ali proti rotovžu. Bosopeti otroci in žene z dojenčki v naročiih so se pa mrazili ter enetli pred ljubljanskim 'rotovžem }n Čak a li prihoda »patidenkarjev«. Skrbne žene in de-kleta takratni'h ljubljanskih meščanov — današnje Ljubljančartke so tuđi skrbne — so baje doma te bakr&ne krajcer-je, predno so jih izročile svojim mo-žem oziroma meŠčanom, prej tako dobro očistile, da so meščani polagali te svetle krajoerje y roike saimega mestme-ga župana s taklmi gestami ter tako važnostjo, kot bi od-dajali same prave zlate beneske cekine. Vsako leto dne 30. septembra je pa seveda btla pokoncu in v službi rudi ćela rotovška gosr>oska: mestni župan in sodnik ter notranji in v-nanji mestni svetovalei v mestni dvorani na rotov- žu, raesrna straža rja in čuva ja pred ro-tovžem, da sta mirda in lasala preob-ještne bosopetnike, dalje svetilničar i«n pometač na rotovških stopnjicah, da sta kazala pot ljubljanskim meščanom, no, in konćno — kot danda-nes — so bili na rotovžu tuđi mestni uratiniki-, ki so pazno stali ob stemah ratovške dvorane ter skrbno popisovali prihaiaioče ljubljanske mescane. Ker marsikateri današnji starejši — pređvofni — mestni uradnik z ozi-rom na del'o, ki ara mora danes vršiti na rotovžu, na službena leta in drugo, se daleč ni pravilno honoriran — nekateri Llubliančani mečejo flamreč predvojno in Đovojno robo lepo v en koš, da so računi bolj visoki — bi le-te predvpjne rotovške gospode —ker so jim bili f>red kratkil ćelo občutno reducirani službeni prejemki — najbrž zanimalo, ali so njihovi predniki na rotovžu prejemal: 7.^ zborni omenjene vsakolerne »nočme Sihte« dne 30. septembra kake posebne honorarje. Pa o tem morda ob drugi priliki. Reci te moramo, da so bili ta-kratni mestni gospodari: tuđi v tem po-jdedu zelo uvidevni. Iz rotovža so oć'hajali r>o polnoči 30. septembra ljubljanski meš.:ani z enako važnimi koraki, kot so prihaiali o pol-noči, a baje vendarle nekaj mani samo-zavestno. To pa najbrž zategadelj, ker so se jih takoj pred rotovžem oklenile čakajoce skrbne ženice in dekleta, ki so oprezno vodile svoje može in Ženine po temnih ljubljanskih ulicah nazaj v me-ščanske domove. Naj še povemo. da i-e namreč v ti-stih časih in rudi Še dolgo pozneje raz-svetljeval ulice ljubljanske^a mesta samo l.mbi Bo^:, in sicer z lu-no, ako Je sijala, ali pa, da ni mrknila. Pa vzlic temu se ne more reci, da bi se b;l kak meščan v noči 30. septembra na potu z rotovža domov izgubil ali pa da bi bil morda spotoma svoi: skrbni spremlj-e-valki ćelo pobegnil. O takih in sličnih nevšečnih primerih namreč stari zapi5 pri-peljanih nekaj voz lepih, trdih zeljnatih gUv, za. katere so kmet je prvotno zahte-vali po 1.25 Din, a so jih pozneje ponujali tuđi po 0.75 do I Din. Z drugimi potreb-ščmami je bil trg rizmeromt dobro žalo* žen. Zaradi ilabega vremena je bil tuđi da« naioji meaečni žmnski aejem zelo »labo obiskaa. Kupčev v prvih, sejmskih urmh spioh ni bilo, za tuđi dogon živine je bil selo minimalen. Zrrahoomt aejaa p* je bila tuđi odviana od okolnosti, da so seđaj poljska dela v polnem teku, da tedaj kmet je neradi prodajajo živino in koočno je bil ta sejem drugi ▼ raeaeco, ki je redno manj i\* vahen kot prvi. Na aejem je bilo prigtianih nekaj prafičer za rejo, toda t za nje ni bik> kupca, Zato so jih kmalu odpeljali t sejtna. POTENJE ROK, NOG itd. ranesljlvo odstrMf »SUDORcaMt lekanw »Pri oriac. C«Q». Beograjsld konkurent „kralja smrti" Barta, ki se je prosUvil tuđi v Parizu s svojo izredso močjo, je dobil v 191etnem beograjakem delavcu enakovrednega tekmeca Slavko Barta. ki ga imenujejo tuđi kra* lja smrti, je znan kot eden najmt>čnej$ih ljudi na svetu. Njegove najpnljuhljencjše produkcije &o zadrievanje avtom<;bilov in aeroplanov, ki so v polnem pogonu S temi akrobacijami moči se je pro«la\ il letos po* sebno v Parizu. Pred dnevi je zopet nasto-pil v Beogradu, in sicer na zemunskem le-tališču, kjer se je zbrala ogromna množica iz Beograda in okolice. Pripravili &o dva aviona, ki vozita na progi Beograd-Skoplje in Zagreb. Barta si je pritrdil na ro4ci vrvi, ca katerih sta bila privezana v nasprotni smeri stojeća aviona. Na znamenje Barto« vega impresarija sta pilota pognala mo-tor m propelerja sta se začela vrteti. Sledili so napeti trenutki, ko je občinstvo bilo prepričano, da se bos ta letali dvignili in raztrgali Barto na kosce. Toda »kralj smrti« je obdržal o-be letali, ki sta potegnili s silo 450 ks, na mesru. Občinstvu je zastala sa* pa, nekaj dam js padlo v nezavest, neka« tere so kričale: »Do-sti! Dosti! Raztrgalo ga bo!« Pilota sta ustavila motorje ie letali so zopet spravili v hangarje. Barte se je nato produciral še z eksplozivnimi petrona-mi, katere je užigal v ustih. Se večjo senzacijo kakor Bartov nastop je pa v Beogradu pred dnevi povzrocil delavec Dragoljub Aleksić, ki je nastopil kot Bartov konkurent. 2,c pred letom dni so časopisi poročali o Aleksiću in njegovi iz-redni moči. Zgrizd je Zelenio verigo, zrno* čkal je železne do 6 cm debele palice, ka« I kor bi btle iz te»t* in obdrial je avtonohii z /obmi ter dva z n*k*mi. L>eUvec k ^*t sele 19 let, todd nje^o\e m.šjce to kakt^r iz jekla Ze pri prv: produkciji Bartc na sportnem lgrišću B.SK. jtr Xiektić /ahieval, naj se mu đavoli, da bo /ddriai. k*kt>r Barta, z rokami 10 motooklov Obćinatvo in komisija sta se mu srne jala, meneč, da se fant iali. Na*lednje dm »i je Alekaić \t* poaodil nekaj denarja m st zacel trenirati kakor B3rta Najprej je obdržal na trustu dva avtomobila, nato pa štin i^te veli kosti in jakosti kakor so bili tisti. % katenmi se je produciral Barta. Mimoidoče obcin-stvo se je trstavilo in okoli mlidegi delavca se je kmiKi nabr&la množica, ki ga je občudovala. Nato je Alektić icl pred redakcijo »Politike« m povibkl urednike naj se prepnčajo o njegovi moči. Produkc:jo % štirimi avtomobili je izvrsni itirikrat zapo* rema, tako da so mu od napora zakrva* vele miške. Navdu^eno občinstvo je mlađega konkurenta »kralja smrti« odnesla na ramah v redakcijske prostore »Politike«, kjer je Aleksić izjavil, da more irvršiti vse akrobacije, s katenmi se producira Barta, da lahko zadrži na mestu dve letali in da upa tuđi užgati ekrazitno patrono v uatih. Ko so ga vpraSali, kako sodi o Bartu je priznal njegovo izredno moč in spretnost, vendar pa je dostavit, da mu je v vsem ko« Aleksić je bil preteklo zimo angažiran v nekem beograjakem baru, kjer je na-stopal v težkih atletskih produkcijah. Naši slavači so se davi vrnili iz Varšave Davi ob 4.30 so se vrnili naši plavaci in plavacice v Ljublfano iz Varšave, kfer so se udeležili slovanske^a tromateha Ljubljana, 21. avgusta. Jvakor znano, so se vršile v soboto in iiedeljo v Varšavi plavalne tekme za slo» vanske prvenstvo, katerih so se udeležili Jugoslavija, Poljska in Češkoslovaška. Rezultati tekmovanja. ki so bili većinama že objavljeni, so znani. Ceškoslovaška je za-sedla prvo mesto z 232 točkami, pred Jugo-slavijo, ki jih je dosegla 205, in Poljsko, ki jih je dosegla 136. Plavalne tekme vseh tren slovanskih narodov v Varšavi so znova po-globile bratske medsebojne stike in nudile nov dokaz bratske vzajemnosti. Davi se je naša plavalna skupina, ki so jo večinoma tvorili Splitčani, Dubrovčani, Bulat iz Beograda, Gnlc iz Karlovca ter Ljubljančani Kordelič, Volfartova in Pret-narjeva, vrnila iz Varšave. Prispeli so ob 4.30 zjutraj. Ljubljančani so ostali v Ljubljani, dočim so Splitčani ter ostali ob 9. z zagrebškim vlakom nadaljevali pot. O poteku plavalnega tekmovanja v Varšavi smo izvedeli še nekatere zanimive prodrob-nosti. Naša plavalna reprezentanca se je od-peljaia v sredo 14. t. m. opolnoči v Var-šavo in je prispela v poljsko prestolnico v petek ob pol 8. zjutraj, torej po skoro 32-urni vožnji. V Varšavi so sprejeli naSe plavače članj poljske plavalne zvtzt pod vodstvom tajnika Samadeno, ki jih je toplo pozdravil, nakar so jih nastanili v plaval-nem stadionu, dame pa v nekem zasebnem kolegiju. Stadion, ki je prav moderen, so Poljaki zgradili sele letos, v sportnem ozi-ru popolnoma ustreza, v splošnem pa ne dosega ilirijanskega v Ljubljani, zlasti glede na higijeno in čistoćo, zakaj, voda je precej kalna, skoro crna, kakor naše bar-janske vode, poleg tega pa kopalci zana-šajo v kopališče tuđi mivko. Stanovanja, ki so jih dobili naši plavači na razpolago, so bila čista in snažna, pre-nočišča, obstoječa iz zložljivih postelj, vzorna. V tem oziru in tuđi glede na pre- hrano, ki je bila sicer make dr^ca, se mM tekmovalej nišo imeli kaj pritožiti. V petek dopoidne so nali tekmovalci po dolgi in naporni vožnji počivali, popol-dne pa so takoj odšli na trening. V soboto popoldne so si ogledali Var&avo in njene zanimivosti, popoldne pa so se pri-čela tekmovanja, katerih tzidi so znani. Tekmovanja so se nadaljevaU rudi v soboto. Na$i tekmovalci so se prav dobro držali in se častno odrezali, čeprav so Cehi in Poljaki »vlekli skup«. Zasedli smo drugo mesto, pa bi lahko tuđi prvo. V vaterpolu bi namreč Jugoslavija, ki je ves čas prevladovala, morala rmagati nad Češko, pa je poljski sodnik Samadena so-dil zelo pristransko in prisodil proti nam popolnoma neupravičeno štirimetrovko, ki je obsedela, s Čemur so Cehi izravnali. Jugoslavija je bila neprimerno holjša. K Iepemu plasmaju so nedvomno mnogo pripomogli ljubljanski plavači in skakači, h katerim smemo tuđi prišteti Orilca, ki je sicer član KSU v Karlovcu, a je rodom ljubljanska srajca. Grilc je v skokih dose-gel drugo mesto s stolpa in ne prvo, kakor je bilo pomotoma poročano. Kordelič je bil tretji, pa tuđi pri skokih z deske se je pla-siral kot tretji. Naši skakači bi se morali nedvomno boljše plasirati, pa so Cehi in Poljaki zopet »vkup vlekli«. Tuđi Volfartova je bila dobra. Bila je trikrat tretja in v skokih s stolpa tretja, z deske pa peta. Dobro je tuđi odrezala Pretnarjeva Bogi, ki je bila v skokih s stolpa druga. Po plavalnem tekmovanju se je vrši] v eni najlepših varšavskih restavracij banket, na katerem so bili tekmovalci pogo-ščeni. Izmenjane so bile tuđi napitnice in pozdravi, po banketu se je pa vrSil ples. ki je trajal do 2. zjutraj. Prvi so se nato odpeljali Cehi, naši tekmovalci pa v pone-deljek ob pol 8. zjutraj. Vtisi. ki so jih od-nesli iz gostoljubne VarSave. so kar naj-lepši in jim bodo ostali vedno v spominu. Razstava jugoslovenske hišne industrije v Haagu Generalni konzulat kraljevine SHS v Rotterdamu ie pooblastil te dni Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt. da organizira slovenski oddelek razstave v Haagu. ki se otvori dne 1. nov. t. 1. in traja do konca novembra t. 1. Razstavlialcj morajo plačati stroSke prevora do Rotterdama in nazaj. Vse ostale stroške razstave krije konzulat. Dotični, ki se pečajo z domačimi obrti in z umetnim obrtom in ki se name-r2vajo udeležiti razstave, naj iavijo to čitiprei Drž. osred. zavodu za žen. dom. obrt v Ljubljani, Turjaški trs: 4, v svrho zagotovitve prostora. Zavod bo organiziraj skupno odpošiljatev razstavnih pTedmc-tov, da se zmanršajo prevozni stroSki na minimum. Strela ubila dva delavca Nad Palami pri Sarajevu je v nedeljo divjala silna nevihta, med katero je več-krat treščilo, padala pa ie tuđi debela to-ča. Med neurjem je strela udarila tuđi v skladišče Vaše Todorovića. kier so legli k nočitku triie delavci in sicer Abid Miz-drak, Zejnil Sehić in Alija Cosič". Strela je na mestu ubila šehtća in Cosića, dočim le Mirdraka samo nalahno oplazila. Sled-njeza so prepeliali v bolnico, dočhn je bla za ostala dva vsaka pomoč preporna. — Pri toshrost) čnrmM. bolezni jeter in žolča, odebelelosti hi protinu. katarju želodca in črevesa, obolenjih danke, odpra-vi naravna »FRANZ JOSEPOVA« grenči-ca zastajanja v trebu&tih orranih aitro in brez boJečin. Dolgoletne izkuSnie po bol-niinicsLh uče, da uravna »Trasi Josefova« TOda, izborno delo van je črevesa. Dobi se v vseh lekarnaJ, droge rij ah in špecerijskih trrovinafa. l.L Hazeoska družina »IKriJe« v Sarajevu Ma povratku s turneje v>o iufni Srbili se je hazenska družina »Ilirije« ustavila v Sarajevu, kier je odigrala dve tekmi proti tamoSnji »SaSka«, kf je bila Sele nedavno ustanovljena. »Ilirijac je gostovala dva dni in obakrat dosegla nedoločna rezultata v razmerju 3:3 in 5:5. O<1 napornega poto-vanja je bila sicer zelo ntrujena. priznati pa je tuđi treba, da se »Šaškova« 4ružina, kl je lt\t letos pričela s treninrmn, prav dobra in da utegne isrrati važno vlogo v jugoslovenski hazeni. Na svoji turneji po južni Srbiji je »Ilirija« dosegla kraten seore v razmerju 110 proti 9 tolom. Sarajevski listi zelo laskavo piSeio o njej in povdarjajo, da se je odlikovala s preciznim podajanjem togt. Tekmam ie oba dnt prisostvovalo zadostno itevilo rledalcev. S. K. DMU ("bascMMica setefe). Jutrt v Uirttk o*> 16.15 bo v pom&o: »ofci ka/varoe »Cvropj« fliMiiKfi sestioek, o«yv«««ci sa v*c Abaice. Prvi treoinc za v*e ooc. ki to btfc na tnrflel:. bo <4oe 2. secttttnbra, z* v»e ostale pa v soiKMO 24. t. m. NaćcJtoJk se^ca^e. — Slttžbctio iz LHP-a. Seia upravnega odbora se vrSi jutri v četrtek ob 20. v dam-skem salonu kavarne »Cmona«. Niprolato se vsi odborniki, nal se seje udeleze. — Tajnica. KOLEDAR. Dmnm: Sreda, 21 avgu*ta, VMUA\t%nix Ivana Franoifta. pravotlavni: * a^giMta, Emiljan. DANAŠNJE PREREDITVE. Kino Matica: Kneginja Nataia (Ly% Mara). Kino Ideal: Kui p«*kaxa Kscamarck. DE2URNE LEKARVE. Dantt: Bohinc. Rimska cctta, Leuatek, ****** «*ta- AU Stev 180 •SCOVENSKI NAROD«, dne 21. avsusta 1929. Stru 3 Dnevne vesti. — Z*4miol razstava v Ljubljani, davni zadružni savez, ki je centrala zadružnih rvez v Jugoslaviji, praznuje letos deset-letnioo svojega obstoia Zato ic sklenil njegov občni zbor, da se vrši v Ljubljani za-diužni kongres, na katerem nai se zbero vsi zadrugari i Jugoslavije v svrho pregleda doslej izvršenega zadružnega dela in v svrho začrtanja programa za Drihodnje. Ljubljano so določili zato, ker ie zadruž-tiištvo v Sloveniji najstarejše in sorazmer-no narbolj razvito. Prireditev se vrši v času, ko bo na ljubljanskem veleseimu otvor-jena »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra. Slovenske zadružne zve-zc, ki so članice Glavnega zadružnega saveza. Zadružni zvezi v Ljubljani in Celju, i Zveza slovenskih zadrug v Lrubljani ter J Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani prirede sporazumno ob tej priliki na vele-sejmu »Zadružno razstavo«. ki naj tvori začetek zadružnin razstav. Zadružna raz-stava ima namen seznaniti zlasti udeležen-ce zadružnega kongresa s slovenskim za-družništvom ter predočiti sploh važnost in pomen zadružništva na Slovenskem. — Za Čebelarje. Ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra se bo priredila tuđi lepa čebelarska razstava. Na razpolago bo mnogo pristnega medu po zmerni ceni. Kupci naj prineso na razstavo seboj poso-do, da jim ne bo treba plačevati kozarcev. — Dom žale. Gasilska župa Kamniška priredi v kraju svoje vstaoovitve dne 25. avgusta t. 1. slavnost 10-Ietnice obstoja. Ob tej pomembni slavnosti priredi gasilno društvo Donižale veliko veselico z jako pestrim sporedom na vrtu g. A. Walk-a, posestnika in trgovca v Domžalah. V slučaju slabega vremena se vršita veselica in vsa slavnost v Godbenem domu. Uljudno vabimo vse prijatelje iz Liubljane in daljne okolice. Ugodne zveze z vlakom in avtobusi. — Odbor. 465-n — Nov ročni zemljevid naše države. V zsložbi »Učiteljskega doma« v Mariboru I je izšel nov ročni zemljevid Jugoslavije. AvtOTJa sta mu profesor Baš in Slavoj Dim-nik. Že imeni obeh strokovniakov jamčita, da je zemljevid prvovrsten. Pri izdelavi so se upoštevali najnovejši po raznih stro-kovnjakih ugotovljeni podatki o naši državi. Zato je ta zemljevid absolutno točen. kar se ne more trditi o drugih izdajah, ker so vecinoma prirejene še po predvojni.i kartah o ozemlju naše države. Novi zemljevid ne bo samo dober pripomoček našim šolam. ampak bo prišel prav vsakomur, ki se hoče poučiti o tem ali onem o naši državi. In takih je vedno več tuđi pri naa v vseh stanovih. Zemljevid je izdelala lito* grafija Mariborske tiskarne zelo pregledno in plastično. Za tako temeljito domaće de-Jo je cena Din 6 naravnost nizka. Zemljevid se dobi v vseh knjjgarnah. — Laško. V ponedeljek popoldne je v smeri iz Celja prišla huda nevihta. Iz Ogeč so sporočili, da gori, in ko so odšla gasil-na društva na pomoč, se je izkazalo, da je zgorel mal kozolec. — Rodbinska tragedija pri SremskJ MI-trovjci. V selu Bogatić pri Sremski Mitro-vici se je v noči od ponedelika na torek odigrala grozna rodbinska tragedija. Ugledni vaški trgovce 2ivorad Trifunović je v prepiru ustrelil svojo ženo Zorkc in nato izvršil samomor. Vzrok strašnega dejanja so bile rodbinske razmere, veliki dolgovl in neozdravljiva bolezen, na kateri je Tri- I funović že dalje časa bolehal. I — Morllci 80-letne starke izsledeni. Poročali smo nedavno, da je bila 9. tm. v Cerni pri Vjnkovcih na Hrvatskem na zve-rinski način umorjena in oropana 801etna starka Branka Žabarević, ko ie bila sama doma. Morilec je odnesel 20.000 Din in Tazne dragocenosti. Orožniki so te dni prl-jeli tri osebe, ki so zločina osumljene in jih izročili sodišču — Strašna nesreća. Strašna nesreća se je prijetila te dni v malem slavonskem selu Cerić. 151etni hlapec Luka Ilić je stal na mlatilnici in metal snopje v stroj. Ne-sreča pa je hotela, da mu je nenadoma spodrsnilo, izgubi! je ravnotežje in padel v stroj, ki ga je stranovito razmesaril. Nesrečneža so mrtvega potegnili iz mlatil-niče, — V Zagrebu izginile štirl osebe. Vče-raj je zagrebška policija preiela številne prijave o izginulih osebah. Tako je na Policiji prijavil sodarski pomočnik Josip Knežević, da je njegova sestra Kata, last-nica branjarije, pustila v stanovanju K-stek z napisom, da je ni treba več iskati. — Slično je prijavil tuđi železniški usluž-benec Milovan Paško, ki ga je pred 8 dne-vi zapustila sestra Ruža. — Brez sledu je tuđi izginila trgovčev sin Milan Paviić, di-3ak III. razreda gimnazije. — Hišnica Manja Tegl je prijavila, da je 13. t. m. odšel z doma njen priležnik Gustav PopoviĆ in se ni več vmil. Popović je često govoril, <*a si bo končal življenje in ni izključeno, aa je res izvršil samomor. — Krvav pretep na Ozlju pri Karlovcu, v nedeljo je bila cerkvena proslava na Ozl.ru pn Karlovcu. Iz Karlovca in okolice je pnslo mnogo ljudi, ki so prisostvovali žegnanju, po končani službi božji pa so odšh v gostilne. V neki sostilni je kmalu nato med puammi {anti nastal krvav pretep, pri katerem so bili Antun Mihičinac iz KTašića, Josip Sašek iz Jaškova in Tomo Fanjak težko poškodovanj in so moTali vse ♦ri prepeljati v bolnico v Karlovec. Vsi trije so dobili več sunkov z nožem in je nfihovo stanje zelo kritično. Orožniki so aretirali glavne pretepače, ki so jih izrodili sodišču. Govori se, da se ie poboja tideležilo tuđi več SJovencev. — Za posestnlke v letovlščih. Finančni direkcija v Ljubljani opozaria na razpis ministrstva financ z dne 30. juliia 1929 št. 72.140 vse hišne posestnike v krajih, ki so proglašeni za letorišča (kopališča, zdravi-Sča) in ki so: Bicd, Bobinjsko jezero, Ca- ' teške toplice, Dobraa, Kammk. Kranj, Kranjska gora, Laike toplice. Lesce, Moj-strana, Poljče, Radovljica, Rimske toplice, Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu in Topolšica, kakor tuđi vse posestnike v ostalih krajih, ki oddajajo svoje hiše v najem samo sezonsko ali iih uporabljajo samo sezonsko, naj vlože pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku od zgradb radi odmere zgrada rine za 1. 1930 in sicer najkasneje do konca avgusta 1929, ker bi jin sicer zadele kazni po čl. 137 zakona o neposrednih davkih. Omeniem razpis je bi! že objavljen po davčnih upravah na krajevno običajen način. — Vreme. Včeraj je bilo lepo samo v i Beograd«, povsod drugod pa ie bilo oblač-I no. V Ljubljani je tuđi deževalo. Najvišja temperatura je bila včeraj v Skoplju, kjer so beležili 36, najnižja pa v Mariboru in Ljubljani, kjer je termometer kazal 20, odnosno 20.7 stopinj. Minimum v Mariboru je ćelo znašal samo 10 stopinj. V Zagrebu je znašala temperatura 24, v Beogradu in Splitu 33 stopinj. Barometer se ie v Ljubljani nekoliko dvignil in je kazal 763.2 mm. Današnja vremenska napoved: Vecinoma še oblačno in deževno, zboljšanje na vidiku. Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9. Iz Ltubliane —lj Napisi na Gruberjevem spomeniku. G. profesorju Sovretu v blagovoljno pojasnilo: V članku »Stoletnica znamenitega ljubljanskega spomenika« (S. N. št. 186) mrgoli tiskovnih hib (oživotarila — name-sto oživotvorila; od ustroja GradašČice do skalnate struge pod mostom — nam. od ustja.. . pod mestom; Ločnice — nam. Loščice; pri zkfanem mostu — nam. pri Zi* danem mostu; v travo — nam. s travo; To* pogo — nam. Topogr.). Z napakami obilno opremljeni so zlasti napisi; zaman je bila prošnja g. korektorju, da bi pazil nanje. Evo jih: Ovos — nam. Qvos; congressom nam. congressvm; svmtv — nam. svmtvs; beniguissimo — nam. benignissimo; noto — nam. nvtv; palodis — nam. palvdis; im* pendare — nam. impendere; aggares — nam. aggeres; a/psvm — nam. /apsvm. Napisi so dobesedno povzeti iz 1B 1829, 138. Costa Reiseerinnerungen 12 ima še četrti napis na zadnji strani veleč, da sta si z vzvisenega kraja ogledala uspešno delo ce-sar Franc I. in cesarica Karolma 16. avg. 1825 (Qvo jam emlnentiori loco favstvm operis svccessvm luxtravere Franciscus A. I. et Carolina Avg. XVI. Cal. Sept. MDCCCXXV.). Kakor se razvidi iz gore-njih poprav, ne gro tuđi za vulgarno latin-ščino, ampak za ^rav trivialne tiskarske skrate. Stsl. (Op. ur.: Crka »v« n adom esc a v napisih črko »u«. — To obliko je rabil n. pr. tuđi stavbnik na Scntjakobski dekliški soli.) —lj Mestnl gradbeiri urad ne uraduje 24. in 26. avgusta zaradi snaženja uradnih prostorov. —1] Uprava šeatjakobskega jdedalBkesa odra vabi vse inteligentne gospodične in gospode, ki imajo zmožnost in veselje do diamske umetnosti k sodelovaniu. — Pismene piijave naslovite na šentjakobski gledališki oder, Florjanska ul. 27.-I. —lj Na drž. ženskem učiteliBču v Ljirtr Ijanl bo za šolsko leto 1929-30 vpisovanje v 1. razred dekliške vadnice v otroški vrtec dne 31. (ne 26.) avgusta od 9.—11. dop. Prinesti je seboj krstni (roistni) list in potrdilo o cepljenih kozah. Istočasno naj se javijo tuđi dosedanje vadniške učenke s svojimi šolskimi izkazi za vpis v 2.—4. razred. — Vpisovanje v 1. letnik učiteljišča Je v ponedeljek, dne 2. septembra od 9. do 12. Vpisati se morejo Ie učenke. ki so dovršile 4 razrede srednje Sole z odličnim, prav dobrim ali dobrim uspehom, in učenke meščanskih šol, ki so napravile završni izpit z odličnim ali prav dobrim uspe-hcm. Prinesejo naj seboj tuđi krstni list Gojenke. ki imajo opraviti razredni ozir. ponavljalni izpit, naj pridejo v ponedeljek, dne 26. avgusta ob 8. v zavod. Dosedanje gojenke naj se pri javijo z letnimi spriče-vali za sprejem v 2.—4. letnik v četrtek, dne 5. septembra od 8.—10. Zrelostni iz-piti v septembrovem terminu se prično 2. septembra ob 8. V petek* 6. septembra je slovesna služba božja in naslednji dan v soboto, 7. septembra se prične redni pouk. — Podrobnosti so razvidne iz oglasov v veži Šolskega poslopja. —U Za ubogo rodbino v Vodmatu so darovali: S. K. Ljubljana Din 30, Božica, Lenčka, Marko 80 Din, Neimenovana 30 Din, Neimenovani 100 Din. Iskrena hvala! Iz Celja —e Pot, potrebna poprave. Iz Celja pe-lje pot, ki veže mesto s Smiklavskim hri-bom, Aninim sedlom in Lisco. To je ena najlepših sprehajalnf/i poti, ki je tuđi v gospodarskem oziru važna za vinogradnike in posestnike gozdov. Pot je pa v tako sla-bemu stanju, da človek niti peš ne more hoditi, ne da bi si polomil noge. Ker je dolga komaj okoli 3 km in io mnogo uporabljajo, bi bilo pač želeti, da bi se popravila, kar bi se z domačo pomočio in mali-rrri stroški prav lahko uTedilo. —c Nenaden porod v avtomobilu. Pred dne vi je pelja! neki posestnik s svojim av-tomobilom neko žensko iz Savinjske doline, ki se je nahajala tik pred porodom, v celjsko bolnico. Porodnica pa ie že sredi poti kar v avtomoilu porodila zdravo živo dtte. Otrok in mati sta bila oddana v oskr-bo v celjsko javno bolnico. —« Drž. deifca meićaoska iol« r CtA*. Ponavljalni izpiti se prično 29. avgusta ob 8 uri Končni izpiti se vr5c 30. avgusta od 8. ure dalje. Vpisovanje bo v soboto od 8. do 12. ure Sprejmejo se učenci. ki so us-pešno dovršili 4. Šolsko leto. S seboj naj prineso izkaz o šolskem napredku ter krst-ni li&t I Kako so nekoč Iskali neveste Kako čitajo ljudje liste — Vsak od svoje strani — Žcnitbeni in-serati iz starih dobrih časov — Danes so ljudje bolj izbirčni Nekoč, pred 50 ali 60 leti, še ni bilo v navadi, kakor je danes, da bi si mož po-iskal nevesto s časopisnim inseratom. Vsaj zelo redki so bili, ki so se zatekli v upravništvo kakega lista, da bi na ta način prišli do neveste ali žene. Razumljivo je tuđi, da si tedaj dekle, ki bi rado moža. niti v sanjah ni upala misliti, da bi si ga poiskala s pomočjo časopisnega inserata. Zato danes ni mogoče kaj napisati, kako so nekoč iskale ženine. Saj še za pripovedo-vanje o možeh in fantih, ki so nekoč iskali neveste, ni snovi, kajti pred 50 leti sta se ojunačila dva, ali kvečjemu trije na leto in razglasila v časopisu, da bi rada prišla v zakonski jarem. Za nežni spol so inserati najza-nimivejši Če opazujemo, kako ljudje čitajo časopise, marsikaj vidimo in spoznamo. Clo-vek največkrat pokaže, kaj je, pri čitanju časopisov. So čitalci, ki prično pri prvi strani in med temi so zopet razlike. Ne-kateri prično z uvodnikom, drugi s prvim Člankom v desnem kotu, tretji z drobnimi brzojavkami spodaj itd. Mnogo jih je, ki prve strani niti ne povohajo, temveč začno na drugi, ali na tretii strani, pri rubriki »Iz naših krajev« ali pri »Sportu«, »Iz življenja in sveta«, itd. Ce pa opazujemo ženske pri čitanju časopisa, vidimo, da prično skoro vedno na zadnjih straneh pri inseratih. Prva so seveda smrtna oznanila, kdo je umri, kdaj bo pokopan, kateri so njegovi sorodniki, je najzanimivejše za večino žensk. Morda zato, ker da to največ snovi za klepetanje, ki sledi. Zakaj je umri, kako je živel, za-kaj se ta ali oni sorodnik ni podpisal itd. Torej najhvaležnejša snov za ženske debate. Od smrtnih oznanil Šine pogled Čitalke navadno v rubriko »Dopisi« in »2enitve«. Kdo ve, zakaj! Nekak poseben užitek imajo ženske pri čitanju oglasov, v katerih moški iščejo neveste in žene, To je veliko poglavje v ženski psihologiji. Nekaj sličnega je radovednost nežnega spola pri porokah. Pri porokah se kar tare deklet in žen v cerkvi, pred fotografom, kjer stoji kočija in caka novoporočenca. Ženitbeni inserati nekoč Zanimiva je razlika med ženiđbenimi inserati sedanjega časa in nekoč. Prav za prav bi človek na prvi pogled reke!, da ni bistvene razlike med inserati pred 50 leti in današnjimi. Pa vendar je velika razlika, kakor je tedanji način življenja Ie malo sličen današnjemu. Lahko rečemo, da se je življenje temeljito spremenilo, da nas loči od prednikov iz 1. 1875 na primer velik prepad, ki ga vsi zato n« občutimo, ker pač živimo s časom in nimamo ne volje ne prilike pogledati nazaj, kako je bilo nekoč. Predvsem je treba ugotoviti, da so bili nekoč ženidbeni inserati zelo, zelo redki In to je že bistvena razlika od današnjih, katerih kar mrgoli po Časopisu. In vendar ravno ta razlika rajbolj začudi. Saj je danes družabno živ'jenje mnogo več je, kakor je bilo nekoč. Nešteto priHk se nudi danes ženitve Željnemu, da si poišče nevesto in to v kavamih, na plesih, raznih prireditvah, čajankah, weekendih in bog ve še kje. In vendar je iskanje ženinov in nevest z inseratom večje, Vzrok je naj-brž v svobodnem razpoloženju današnjega človeka. Današnji svet je zelo izbirč;nf ima velike zahteve in kar je temeljna razlika od sveta pred 50 leti, oproščen je mi-lijonov in milijonov predsodkov, tradici-jonalnih vezi navad, običajev, obzirov. Avtonomen hoče biti in sam odlo-ati o vsem, najbolj pa seveda v izbiri deklcta, neveste, soproge. Zato je danes v enem dnevu več ženidbenih inseratov v časopisu, kakor jih je bilo nekoč v petih letih. Današnji svet išče in išče, izbira, če dobi končno izbirek, no, bog pomagaj. Najstarefsi slorenski ženitbeni inserat Prelistava! sem uajstarejše slovenske časopise, toda ženidbenih inseratov v njih nisem našel. V »Slovenskem Narodu« iz 1. 1868, ko je začel izhajati v Mariboru, sploh inseratov ni dosti. Polagoroa so ljudje spoznali pomen inserata, kot najboljšo reklamo. Sele 1. 1872 sem našel ženidbeni inserat, ki je menda najstarejši slovenski inserat te vrste. Ne dam si pa glave odrezati, da ni kje v kakem starejšern časopisu natisnjen še starejši ženidbeni inserat Zato ga bom rajši krstil za »najstarejši Narodov ženidbeni inserat«. Glasi se pa takole: Oženiti se misli Po tej poti privaten uradnik, 30 let star, z letno plačo gld. 550, in svojim imetkom gld. 2000. 2eli se deklica med 2a in 30. letom, ne stareja, dobro odgojena v domaćih in ročnih delih, z neravno veliko, nego premoženju ponudnika primerno doto. Po-nudbe, ako mogoče s fotografijo, upravni-Štvu tega lista pod Šifro »Slavjanski«. Najzanimivejše v tem inseratu je pač ponudnikova izrecna opomba, da ne mara neveste, ki bi imela večjo doto, kakor je njegovemu premoženju primerna. Tako opombo v današnjih inseratih ne naj-deš več. »Slavjanski« je pustil natisntti svoj inserat dvakrat. To je bil tuđi edini ženidbeni inserat v letniku 1672. V letniku 1873 »Slov. Naroda« sem našel tale Ženidbeni inserat: , _ Trgovce v moških letih, v oekem mič-nen mesta na spodnjem Slajerstan. se. zavolio pomanjkanja znanja, z deklico 1S do 25 let staro, katera je dobro po domače odgojena in omikana, in se s premoženjem kakih 3000 do 4000 gld. izpričati more, želi takoj oženiti. Povoljne ponudbe s pridjano sliko (fotografijo) naj se administraciji »Slov. Naroda* pod črkami F. F. vSrce in duh* najdalje do 10. februarja t. I. pošiljajo. Naj-večja zamolčljivost se zagotavlja. F. F. je torej iskal deklico med 18 in 25 letom, pri tem pa ni izrecno zahteval, da mora imeti neomadeževano preteklost. kajti tedaj je bilo najbrž samo obsebi razumljivo, da so deklice teh let bile ne-omadeževane. V letniku 1876 je bila tuđi samo ena ženitna ponudba, neki 30-letni mladenič, »ki ima par tisoč forintov prihranjenih«, se je želei oženiti » z dobro izurjenim de-kletom, ki ima nekoliko premoženja; katera ima poslopje za štacuno, ima prednost.« V letniku 1877 sta že dva ženidbena inserata. Prvi se glasi: Ženitna ponudba. Premožen posestnik se žeii oženiti s pobožno žensko srednje starosti, katera bi imela okoli 200 gld. premoženja. Drugi pa: Zenitna ponudba. Z žensko kakih 30—42 let staro, ki ima )2.000 do 16.000 gld. premoženja se želi ■oženiti nek premožen posestnik, kl ima lepo hišo z gruntom na vsakemu pod-vzetju pripravnem kraji. Pisma se prosijo pod naslov ... Tajnost se oblubuje. Dandanes borno redko našli moškega, ki bo izrecno zahteval, da se želi oženiti »s poboino žensko«. J>o Ulcih iednih \9nfUuSen sploh nič ne \elja% ker ste priitedili nabavno ceno pri stroških za čišćenje. V letniku 1579 sta dve Ženiini ponudbi. Dne 10. sektembra je bila natisnjena tale: Gospića, a!i tuđi mlada vdova do 30. leta. katera ima okolo 2000 gld. v gotovem, ima lepo priložnost seznaniti in omožiti se po tem potu z 32-letnim vdovcem, lepeca cladkega lica in hvalevrednega značaja, velikim po-sestnikom v najkrasnejšem kraji Krasa. Molčanje se zagotovi. Ponudbe s prideja-no fotografijo naj se posije vsaj do 20. septembra pod XY Nr. 7777 poste restante, Ehjtovlje, Sežana. Ta Ženidbeni inserat je že bolj podoben današnjim- X. Y. Že zapcljivo vabi dekle-ta in mlade vdove v zakonski jarem, po-pisujoč svojo lepo zunanjost in bogastvo. V drueem inseratu, ki ima napi* »Ponudba v zakon«. Želi neki mlad vdovec »v zakon stopiti z dobro a tuđi premožno so-spodinjo«. Ponudbam »s častjo garantira molčečnost«. Taki so bili ženidbeni inserati nekoč. Kdor jih pazno preštudira, bo videl. da se razlikujcjo zelo od današnjih, da so morda naivnejši ali pa resnejši ah oboje. O »Do-pisih«, v katerih bi kakšna »Plavolaska« oznanjala, da je »živahni muciki« postalo dolgčas in da želi dopisovati z enakim mućkom pa ni v časopisih pred 50 leti duha ne sluha. —nek. Senzacijonalna avantura kopača zlata Bivši generalštabni oficir - Jugoslaven je odkril v blizini gr-sko - fužoslo^enske meje zlat rudnik, v katerem je za 2 milijardi Din zlata — Doslej so ga iskopali za 400 milijonov Din Ljubljana, 21. avgusta. Davi je dopotoval iz Grške potnik iz Ljubljane in nas je opozoril na senzacijonalne vesti grskih listov, po katerih je izkopal Jugosloven Vladimir Katolinski ogromne količine zlata v blizini grško-juzosloven-ske meje. O Katolinskem in njezo-vem zlatem rudniku doznavamo: L. 1890. je poslala turska vlada mlađega generalštabneza oficirja Vladislava Ka-tolinskega iz Starega Bečeja v Makedo-nijo, da izvrši tam neka kartografska dela. Ko je delal na terenu, je odkril Kato-linski v blizini sela Arret-Gissar precejš-nje množine kovin. Posrećilo se mu je, da je dobil dovoljenje za raziskavanje kovinskih plasti. Zgradil si je v blizini kočo in si v njej uredil moderen laboratorij. O rezultatih svojih raziskovanj je čuval naj-strožjo tajnost Od časa do časa se je pojavil v Solunu, prinesel oblastem, ki so prihajale vpoštev, podkupnino in nato zopet izginil. Grada zlata, težka 500 tuntov V Solunu so kmalu zvedeli za njegovo radodarnost, ki je vzbudila tem večje za-čudenje, ker je bilo znano, da je prišel mladi oficir v Makedonijo reven ko cerkvena miš. Govorili so, da je Katolinski odkril tajno zlato žilo. Po naredbi sultana Abdula Hamida so Katolinskega aretirali in njegovo kočo izravnali z zemljo. Pod ruševinami koče so našli grudo zlata, tei-ko okoii 500 funtov. Abdul Mamid je po-zval Katolinskega k sebi in ga vprašal, od-kod ima zlato. Katolinski je tedaj prizna!, da je v resnici našel izdatno zlato žilo. Sultan Abdul Hamid koptfe zlato Obvezal se je, da označi kraj zlatega rudnika in ko je predloži! sultanu nacrt, ga je pustil izgnati v Avstrijo. Sultan je dal nato kopati na kraju, kjer bi moralo biti zlato. Kmalu se je izkazalo, da je nacrt goljufiv. Abdul Hamid se je obrnil na av-strijsko vlado in zahteval, naj prisili Katolinskega, da izda pravi nacrt. K sreći je Katolinskega zaščiti! sam cesar Franc Jožef. Pri ministrskem predsedniku Venizelosu Po revoluciji v Turčiji se je Katolinski vrnil v Solun in odpotoval na kraj, kjer je nekoč stala njegova koča z laboratorijem. Ker je reka, ki je tekla mimo njegove koče, izpremenila svoj tok, je izgubil vsako orijentacijo. Toda Katolinski, energičen in kljubovalen, ni opustil svojega namena, da ponovno najde zlato žilo. Odpotoval je L 1919 v Atene in se obrnil na Venizelosa. Pogajanja z njim so uspela in po Vcnize-losovi naredbi je grški minister Spiridis L 1920 dovolil Katolinskemu, da nadaljuje z izkopavanjem. Ko je Venizelos padel in je prišel na krmilo Gunaris, je proglasi! Katolinskega za Šarlatana in mu ustavil državno pomoč. V dražbi z Antfleži odkril zlato žilo Katolinski je zapustil GrŠko in odšel v inozemstvo« da potiče mttrt&eoto za svoi nacrt. Po dolgem iskanju je zainteresira! angleško narodno banko, ki je poslala na Grško dva geologa in investirala velik kapital v to delo. Po kratkem raziskavanju se je posrećilo Katolinskemu, da je odkri! zlato iilo v blizini gr ve mlada in iepa Poliakinia Vladislava Mikuflsska rz Lodza umorila svoiesa o^eta m rx>be«Tiila. Vzrok zkv čuna je bila do?b4čkaf e-Dnost, ka)ti po njc-grovi smrti je dv grnila v^e naloženc pri-hratilce. Oblasti sn izdale za morilko riralico in kmalu ugotovil«, da je ler>a Vladislava Dobegrnila v Arzcsitlmjo. Lodzovska rx>licija je za nk> poslala ene*a svorli krimimalnih uradnikov. Mož je morfTko v Arg?entiniii res izsledil, toda 1er>a Vladislava mu je zmešala fflavn. Namesrto da hi io aretiral. se jje smrtno zaltufcwl vanjo. Pozab 1 je na prise^o, ki ga je vezala, pozabil na Poljsko, se nastarril s Poljakinjo v Buenos Airesu in žive! i njo v divjem zakonu. No, r>olfske oblasti na nj in na Vladi-slavo ntsr> r>o^abile. Nekega dne sta se poiavila v Bue»nos Airesu dva drugr* Tx>ljska krimnama uradnika, ki sta Vladi slavo izsl-edila in pri areemrrnsfldri ob-lastih izTDOslovala do voljenje za njeno are taci jo in ore voz na Poljsko. Lepa Polrakinja je tuđi tema dvema skuiaU zmešati glavo, pa se }\ ni posrećilo. Te dni je t>arnik z bejrunko na krovu pristal v Lisabomi na Portugalskim, od tu pa nadaljuje pot na Poltsiko. Njen Ijirbrrnec je ostal v Argentinci, ker ea povrafek v domovino prav ni<5 ni mikal. Vlad>rsla-va Mkulska je prav dobre volje in prc-priča-na je, da se ji bo posrečilo niti ve-šak>m, ki so ii namenjena. Največji safir na svetu Na posestvu revnegra birmansflceKa seljaka v Ramtoonu je hil te dni najde»n safir, ki obseara 1000 kara tov. Baje grre za narveč/: safir, ki ie bil do danes naj-den. Sre&ri najditelj jt postal preko no-či n>fl7k>nar. V knjttnki — Tu vam pri*iaiaTn knjigo nazaj, ker je mama rekla, da ni za mlada dekieta. — Bržkone se gospa mama moti. — Ne. hna ž> prav, sai sem jo p>re-brala. Kdo nosi ćfcte srajce? — Ne vcm, poxnam vas ie iwfbh#-no 12 let pa Še vedno nisem re3H uranke, ki se vas tiče. — Kako? Kaj pa vam ni j&aoo? — Vedno se zaman vpraSujenv kdo i>ravzaprao-štovanju, ki ga je dolžna svoji rodbini: vedo pa tuđi. da se lim Journu ne bo nikoli predrznil približati, da bi -ih za-prosil za moio roko.« »Toda omenila si. da si ^čera.i z njim govorila!« »Da. To ie bilo prvič. Sedela sem pri odprtem oknu, ker je bilo zimsko solnce tako prijetno toplo. Kar sem ^ar.lišaia topot konja in se ozrla na ulico Sre-čala sem pogled Journuja. Bil ie v uniformi in na konju, oborožen. kakor na bojnem polju. Pozabljivost — čujte, ie d-ejal podietnik svojemu nameš'čencu, vi veste, da sem silno pozabliiv. — Da. vem. gospod. — No, lepo. potem me pa pravo-časmo spomnite. da vam bom koncem rneseca službn odpovedal. I Usoda Zeppelinovih zrakoplovov Kje je 177 Zeppelinovih zrakoplovov, ki so jih zgradili Nemci? — Samo med vojno so zgradi li 87 zrakoplovov, sedaj pa obsto-fcta samo dva, »Los Angeles« v Ameriki in >LZ 127«, ki je na pati oko li sveta V zadnjih 30 letih so zgrrađili 117 Zeppelinovih zrakoplovov. Pri tem so dobili v grajemu zrakoplovov izkušnie. kakor maJokie na svetu. Zato je 117. zrakoplov, ki pa nosi označbo -LZ 127*, najve-čii. najlepš: in naipopolnejši zrakoplov sveta. Za 10 zrakoplovov so iz-delali sanrp nacrte, ki pa nišo bih-izvedeni, ker je bilo Nemčiji po versaiHeski pogodbi več let prepovedano grad'ti večje zrakoplove. Do nričetka voine so zgradih 25 zrakoplov v Nemčiii. od katerh 'ih ie nem-Ška voiaška uprava prevzela 15. Med •ostalim; 10 zrakoplovi so b:li zrakoplovi 'Deu+schland^ *Schwaben«. »Viktoria-Luise*. »Hansa-r in *Sachsen*. ki so na svoj: nekai nad 16H0 poleti prepelia^i več kot 40.000 oseb brez v.^ake nezgode. Težki pogoii. ki iih i^ postavliala ■nerns'ka vojašk.i uprava Zepr>el:nov:m tvorn cam. «^n mno^o pripomogli za '-z-rvopolnitev Zepelinovih zrakoplovov. Za vome namene r>otniški zrakoplovi, ki so obsMjali v av^usru ]. 1914, ^koro nišo prišli v roštev. Podvzeli so pač nekaj naradainih in izv d-nih po7e*ow \-endar na sn iih večin-oma 1. 1^15 in 1^16 raz-oro7T1i. Med tem ie delalo v Zeppelin-o\-i t\xrn\-T k?k'h 3000 delavcev pri srraie-r.u nadi!jn:h zrakoplovov. ;n vsake tri tedne so mogli z močno pospešenim de-lom izzotoviti en zrakoplov. Med ^"^o voin-o so zaradili ^1 »Zeppelinov«. Tri izm^ed ni;h so unjčili sovražn: fetalc?. ko so se bili v zrakoplovni lop;. Tud; ed-en izmed predvmnih zrakoplovov ie b;l me-seca oktobra 1. 1914 v Dusseldorfu u*ni-čen od napadaIcev. Da bi se zrakoplov lahko izog-:bali sovražnim obrambnim to-povo-m. so morali postati ST>o5ormi, da so lahko leteli v velikih višinah ter z veliko brz;no. Zarad; teza so morali zrakoplove jrra-d ti čim;dalie večie. Docim so v pričetku vojne ^rad1!- zrakoplove, ki so vsebo-bovali 22.470 kub. m plina, so gradili I 1017 že 'zrakoplove, ki' so vsebova-li 6S500 kub. m plina. Tstočasno se je pr>-vis*ala sposobnost rrt'otor;ie\' od -630 k. s. na 2030 k. s. Ker pa so- nasprotniki na-z]n [zpopr.ln.iovali svo;.i obrambna sredstva, -e n^ii'ška vojaška uprava v po-let.iu ukinila uporabo zrakoplovov. Vsi se obstr:cči voiaški zrakoplovi so bili zato ! 1^17 demontirani. Le mornarica ie Še uporabl.iala zrakoplove, Tcf so pod-vzemaii vožnje vehkega vo.iaškega po-rrena. Kai so m^gli izvesti Zeppelinov' zrakoplovf že 1. 1917, dokazuje najbolj vožnja" momar;ške2a zrakoplova ~L 59«, ki je bi! dol^čen. da prinese muni-ciio in obvezila težko osrož-enim nem-Škim četam v Afrki rrod vodstvom Let-to\v-Vorbečka. Zaradi napačne vesti pa e b:: zrakoplov nad Esriptom brezžič- nim potom poklič a n nazaj ttr je rx> 95 urah dosrel 2Opet v domaće r>r ^ra-nisče, ko je Drevnz^ v zelo neugodnih razmel ran 6.760 km. Pozneie ;e ta. zrakoplov TV.stn* n" vfižnii preko Otrantskeg.i nre-?:va ž^tev strele. rZnak konec ie dož-v^l ka^neie le šp en zraV^nlov. ker se le redko dogodi, da trešči strela v 'zrako- PrOV. Pazrjrožil] so 72 zrakoplovo\-. Del->-ma žito. kfr so h'l- zastare^', de'oma na za"adi tega. ker o?kod-o-vanj nri vo-7'n.iah nad sovražnim oz^m-liem. Ses-trel^en^h ie bilo meč voino 15 zrakop'ovov. V: sn zgoreli in padli na Tempo. Večin-oma so no«.t3l: *rte\- angle-^"h obrambrh ^^ed^tev. Zanirni\-c\ ie. da ^«o ^e v nekem ^r^meru re^;l< triie rn^^ip nosadke «; «Voknm «: rtomoč;o t>a-n*3h, V rfom^rem Dristarrscu ie b'l-o za-7Z*n h \2 zrakonlnvnv. od k.i*er:h sO «;3- ^^ ^ ianuaria 1. 1015 po^t.il^ stirie v Jo-rv Ah'h--5rn 7rte^' v^/iza. S nr'.vlnim r»r?-^tanVom. n^dv^em ziridi 'zjcuhe plina, ^o -zffub:'j Nemc' 8 zraVor>lovov. II zra-Vropl-ovov r>a se ie m-or-»!0 <;pu«> + ;ti zarad' motornih defektov ali druz'h motenj. ^^.har '> uničil samo 1 zrakoplov. 1 izmed Zepnelinov.?. k: je moral nri^tati na franeoskem ozeml u. ^e ie nntem zo-ptt dv;?n^] z zmarnšano pos.idko ter se ie izzuh;\. Po prem:rnj so Nemcj imeli Še 13 zrakonlovov. od katenn so neka-tere sami demontirali in u.n čili* d* b' ;:h ne bilo treba oddati javeznikvtm. Kot nadomestilo za te zrikoplove je izsilila antanta 1. 19?! izmč^tev oheh po voin; zsraien-h maniš:h prometn h zrakoplovov »Bodensee* in Nordstern-, docim ^o morali Vemci za Ameriko z?:rad;ti LZ \26 <. sedanii Los Angeles*. Od voinih zrakoplovov so moral Nemcl iz-ročiti tri Franciji. tri lta!iji in dva An-zlln. Dva zrakoplova sta bila demonri-rana :n posamezni deli izročeni Belgiji iČit- wnromjm 2a^■e3^'Kom. ni ntriozo mano. gotovo r*a ie. da so b'H skOfA \-^i r%z*n -LZ 136- kmalu rv» od-daii \-sled nfsrro-kovn.-a^kf^a ravnan.Ji težko rx>^kod«ovan; nn kmalu đcmoinr1 rani Dares oh^toiata torri samo edai na teletu okol %\cta. Ova meseca bi ostal pri vas, g direktor! Onzinjlno zsrrKjbo obavlia»o nem-ški hsti. Pri vratariu neke nove kaznil-nice v južn Nfmčui se je te dm poia-vil elegantno ob'ečen jospod in ra \liudnn prosi-1, če bi si lahko ogledal novn kaznilnico. Pr-ezledali so nvejjove listine in ko so našli vse v redu, »e direktor tuicu dovol 1. d3 si srne kazn Ini-co in n;ene naprave o^ledat: Obhod r>o modern: kazn:lnici ie traia! r>oldru-?o u-ro. Gost si ie v«e temeli;to osr'e-da!. poh\al 1 vzoren red i-n č^stočo v kaznilnic\ usaial« so mu rudi v*e naprave, skupna delavnica in tuđi pr*sa-mezne celice. G-o^tobesedno 'e p^hva-hl vzorne nar»ra\e. le tu pa tam se »e tuđi obregn I nad ka\o malenVostto. Ko ie b:l osrled kon^an, ie r>ros<1 za poffo-vor z £. d'rcVtoriem. D rektor ji \-Izredno m u^aii r»ri vai,€ ie dejat nernanfe. A'asa kaz-n.lnica zasluzi \«e pr;zn.inje. \r od\rn 1 ?ost, •. pop^lnoma resno mislim!« — »Toda, jj-ospod, to ni mosoce,* ie u-gnvar.ial d'rektor. — >Zt-V:ai n; mn^oče?« ve vzro.nl tuiec — Eto vam izkaza. Vi nr dovol..uie ostati pri vas dva mesca.v In je r>red!o-žil direktorlu obsodbo okro-žneja eodisča. na podlaci Vatere ie b'l zarad1 tatvi-ne obsoien na dva mec-ca ječ^. D rektor ševe ni mosel protestirati in Ifubezmvi gost ie ostal v zatvoru nove kaznilnice. ki mu ie tako ler>o u^aiala. 2klovskJ. Mah Monc ie pr;povedova1 dAma, da sa se v soli učili o Alaski in ^e uči-teli dejal, da imaio tamkai 6 mesecev dan in 6 mesecev noč. — Tam bi b lo lepo imeti trtovinrv, je meml Moncov oče, tam bi hotel bivati. — Zakai? je vprašala žena. r— Le T»omisli. rinsel bi nekdo z me-nico. ki bi k> moral plaćati, laz t>a bi de.»al: Pr:dite raje jutri • utrai. Dobrodelnost. — Gosr>od. darujte kaj za dobrode-1-r\t namene! GostkkI ie T>ote2mil iz žepa čekovno knjiiž'ico, nat)i&al ček in za izroč 1 na-biratel.iu. Pr-osilec ie Čtk d^lzo ogledoval. potem pa dejal: — Oprostite, pozabili ste se na Ček oodpisati. — Vem, vem, je odgovori! jospod, t-oda jaz ostanem raje — neimenovan. ZASTOPNIKA serijoznegra in reprezentativne£a gospoda sprerme svetovno znana tvornica. Prednost imajo ^o-spodje z znanjem an^lesčine. Vprašati vsak dan do petka od pol 12. do 1. ure v hotehi »Union«, soba 61. - Zaliha I a. Ze Šrt^viJm« izraze sočutja ob o-subi na5«sa J.rub-ijenesa soproga, deda, pradeda vn strica, zo&ipcćs. Antona Panholzerja žeJezniškesa upokojeoca se tean potom i^aihva4jiii«a da-rt>«vaJLc«m voncev in cvefcja in vsem, ki &o ču* rt; z naimi t«r pekodoika spremili na oj«50terobra \Q2Q (Rotunida do 8. &Gtp»ten»b>ra) ■ - - . " Posebne priredištfve: Raastava za braaila in žirvila: Ra ostava potret>šćm za hotelsfr« obrat«. ' J • Ra^stava U. ć. S. S. R Raz- statva jiižnoafrižke Udićje. T«hnidn e novosti im iztnajdbe. Sem^nJ za grajdmd« in gradbo čest. Avstrrjsko rudarstvo. Razstajva franeosk« um«*ne obrtd m l'uftcsuzneza blaža. Salon dunajske kožuihovinsJc« mode. Rsamifika raizsrtava. Reklaimini setnend- Kme+ijsk* ta aosoođars&a vzor<5oa raizstarva. Rafflsta/va vrtnarstva. Mđ^flca-rsika razi&tava. Reda malib živali. Zvezoa poskuštnja vina. (5. u ia v žračnein prometa. Pojasni a vseh vrst in seimske iz kazaooe (po Dio 56.—) pri «»«•«• Jđmmmm A. 9, ož™ d-^bav--Lja po z?k> iM-z-bi ceu: J. Orazem. trj?ovi(na kislesra zelja, Mo-s-te rwi • LiuMiani. 1715 Trgov. pomoćnika meša-ne stro-ke. perfe-ktnesa ra-tu-uarja i'n mamtfatkturista z znam-iem brva^5ine. spre>me>m- S Š^ferskim izjuitom imajo predtiv>s-t — Ju>re! Srerk. Vioica pri Crno^mlju. 1716 Malinovec 2 najfinej^im slad*korjem vkuhaii. brez vsake kcnrčne primesi. ffa- raatiraoo oaraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu ceneje r?azpo§ilo t>o§t; o 2elezn.;ci L Mikuš LJUftUANA fiestn> *rS 15 prj* na upra\^ Christofov učni zavod, Ljubljana, vTfMi&uje ^e ves av^ust w septera- OJffla 10 Dm, meseca so.tn.aaa 120 D-šn: T&vm m prnd-TK s?o9*ijci »majo popust. S^Ho '««> se pričoe 1 cktofcra. Zar^d preskrbi sl»už-^______________________________1*40 Kontrolne blagajne National EdiflO arv»o.rbirana jesrerall^i zastop-•aik ^^'rnj^« "^e N*t'O«a* Cai&h J?ez!->ter Co'•.<-■ \'■ 5o.| fa 4^0 ij. tro^-. kupim Bo«n.i>đ»Ne z nj\ exM» c?ti« na »-Hrte-! FeM-es«, Ko-6e\^e. 17!t Urarskega pomoćnika Z* delivca. z* nKsano delo, s po- po].n'irn r,tj«r, ta*periai5t'vo, Cmcmi&ka ce-s-ta 10. Pre4 prulami 23. Prdem d«Jat tuđu ni č 1700 Našla se je dam&ka ročaa torbica z nv*nemarnom :n s sreckam: dri. rzzr 'Vv. tarije, aa rsrazri'ik oa kolodvo-ru v Medvo-dah- FVtazve se Mani. Du-najsflca c. 9. 1704 Potnikom se n-u«di brezkoTukiireftčeTi p^s^^aii-&ki pre<*met. VelSk Milutžek. — Usi>eh s.xrure«i FVrti'ud'be na Je!W* Weber, Osnieik, Ka2 GR1TZNER. AOLER in KAVSEh iivaim stro ter r»o«i>^nw- > -■•• ' i T^reW«: Jodt» T^iMi^r — Za >Nara4w> tiskano«: fnm Jmmitk. — Za «nvo ta iMcraU dd Usta: Oto« ChristoL - Vsi v UubiJaaL