57. Številka. Trat, v |m»trk tO. mami I S9{). Tečaj XXIV „Edtnoat" izhaja dvakrat na liHii, razim nedelj in praznikov, ijiitrnj in zvetVr i>1i 7. uri. ' O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh 9. nri zjutraj. Naročnina znaftn : Olx» izdan ji nn leto . . . gM. 2j Za »amo večerno izdanje . ., 12-— Za pol leta,ietr1 leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-roČhe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drohno ne prodajajo v Tratu zjnt-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po A nvč.; ponedeljske »jutranje Številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon «tv. S7«. 4 nvč. ^ edinosti Je moč t ORl"1 * x. se računajo po vrstah v petitu. /.a več- , kratilo naročilo primernim popustom. 1'oMiann, osmrtnice in javne zahvale, do- t Ninči oblaci itd *e računajo po pOjrodhi. Vsi dopisi na i se pošiljajo ur«*4nlMvH. Nef'ra likovnu i dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o|fla*f sure-jeina upriivnistv«. Narnntiim in ogluše je plaiVvali loco Trut. i- Vx« bili roso ni doili spisi, se jo nadaljevala razprava o nngodbenem provizoriju. Posl. Po I/ nor in ltarta i/, nezavisne stranko sta govorila pri »ti, na kar so jo oglasil za besedo ministerski predsednik pl. Szell. Posl. Polony je izjavil, da je smatrati za veliko politiško pridobitev to, da se je uzakonilo pravno stanje samostojnega carinskoga ob-sežja. Nadaljevanje razprave so je odložilo na jutri in soja se je zaključila. Kllll 0, Pisarni zbornice ste izvolili vladne kandidate v ono komisijo, ki ima poročati v drugem čitanju o politišk 111 zakonih. Haag D. Mednarodna mirovna konferenca se snide dno IS. maja. Madrid 0, Kadi imenovanja župana v Barceloni jo navstalo navskrižje mod ministerskim predsednikom Silvello in vojnim ministrom Polavieja. London 0. »Times« javlja iz Pekinga, da se kitajska vlada bavi a vprašanjem, da-li bi ImIo umestno, da se San-Mun proglasi odprtim pristati iščem. Nadejajo se namroč, da bi na ta način preprečili, da se tam no zasnuje italijanska postaja za oglje. Ilorolhi 0. Zbornica poslancev je razpravljala o proračunu za bogočastje, Posl. Dantzenherg (een-truin) je tožil radi sovražnega postopanja s katoliško cerkvijo v Prusiji in je zahteval, naj se v ministrstvu zasnuje katoliški oddelek. Minister bogočastja Bosse je priznaval, da je iz kulturnega boja za katolike ostalo nekaj ostrin. ('entrum naj le stavi svoje predloge in vlada bode mislila na to, P O D L I 8 T E K, * Iz naše vasi. Spisal Poluks. III. Mišk o. Čudno ime, kaj ne?! — I no, nosilec njegov ga ni dobil ne na krstu, ne po očetu, prijelo se ga je, tla sam no ve, kdaj in kako. In zdaj ga ljudje ne kličejo drugače in on sam le »na to ime sliši«. Miško je imenitna oseba v vasi. Kdor hoče kaj poizvedeti, obrniti so mu je do Miška. Le-ta najbolje ve, kaj je Kočarjev pisal iz Amerike in koliko denarja jo Brega rje v Luka prinesel z Hro-vaškoga; koliko lesa je posekal Brinarjev Jernej in kedaj bo Stričkov Jurij imel kosce. Dela pravega nima, a vendar je redkokedaj brez posla in brez evenka. Temu mešetari, kadar prodaja voli, drugemu teše toporišče za sekiro, zdaj prevzemlje nočno stražo mesto tega ali onega, ali se napotuje za katerega k zdravniku po zdravila. Kleti zna, da se kreše. »Sivo morje adrijau-skoe, ti zarobanti in zraven gleda tako srdito, ko bi klical vse poklenščoko in vrage. Sicer je pa dobra duša in rad pripoveduje, kako je še kaj bilo, ko je hodil na Hrovaško. »K saj bi še šel, še, ko bi se le tisti preklicani krcelj tam pri Ogulinu ne bil zvalil meni na nogo. Presneto, še zdaj vem, kako je zahroščalo.« da ohrani mir med obema verama in da bode pra-v'čua obema. Žal, da sklopi iz Vatikana ne pov-spešujejo toga. (Oporekanje v eoiitnunu.) Zasnutje katoliškega oddelka ni možno. Kar so dostaje ve-ronauka, treba preprečiti povratek k načelu pone-u milovanja. Vera ni zasebno pravo, ampak stvar ljudstva. Predloga o strožjem kaznovanju nenravnosti se je izročila posebni komisiji s predlog? centrmna in poslanca barona Stumma vred. Tekom razprave je izvajal drž. tajnik Niederding, da predloga naj bolj nego dosedaj varuje mladino pred posurov-ljenjem ter je rekel: Ali živimo v dobi nravstvenega popačenja, kajti zločini proti nravnosti so se od leta 1SH2. sem pomnožili skoro za polovico. Občni zbor fcrnske pod ni ž nlce družbe sv. Cirila I it Metoda V Trstll se je vršil minolo nedeljo dne 5. marca jmpoludne v dvorani »Slov. čitalnice«. Dvorana je bila mttlučcuo polna uaiegi* žeiw*,va, a bilo je navzočih tildi prilično število rodoljubov. Vlado je zastopal g. viši komisar Baeher. V imenu predsednice, gospe Km o A brani o ve, je gospa podpredsednica K a rl a Po ii i-kvarjeva otrvorila zborovanje s kratkim na-govom, v katerem je obžalovala, da se ženstvo še ne zanima tako, kakor bi se moralo, za našo plemenito družbo, zbok česar tudi delovanje podružnice ni tako vspešno kakor bi bilo želeti. Prcdse-dovateljiea je pozvala na to podružnično tajnico, gospodičino Marico N a d l i š k o v o, naj poda svoje poročilo. Le-ta je spregovorila nekako tako-le : In če ga je vprašal kodo, kako je bilo tedaj, povedal jo na dolgo in široko, zakaj ima jedno nogo krajšo od druge. »Nikdar ne pozabim, kako me je bolel ta šment! Jezen som bil, da bi bil najraje pretipal kosti vsakemu, kdor mi je prišel blizu. In potem v bolnici, ko so tisti zdravniki pretegovali in stiskali nogo ter mi brbali po kosteh ! Vse svetnike sem klical na pomoč, kolikor jih je v pratiki. Pa še nogo so mi hoteli odrezati, prav po vsej sili in bili bi mi jo, ko bi bil le tako neumen, da se ne bi bil branil ua žive in mrtvo. No, zdaj pa vendar še kolovratim okoli in ni se mi treba obešati po bergljah. Ja, ju, človek mora imeti odprte oči, drugače ga tisti doktorji kmalu raz režejo. Pa še prav dobro se jim zdi, kadar morejo zapičiti v meso tiste svitle kaveljčke in nožčeke. Kako sem ga prosil in prosil, ko mi je z nekim takovim spa-kam »trgal kost, da so eoprnice plesale prod mano, naj me vendar, za vso križe, pusti pri miru! Pa mi je še rekel, da ni silo in se mi je še prav veselo zarežal v obraz, tista nesnaga neusmiljena. Jaz se še petelinu bojim zaviti vrat, taki-le ti pa tako pobožno žagajo roko ali nogo, kakor jaz drva. E no, pa sebe nisem pustil mrcvariti ko mrhovino, postaviti se je treba!« Tako jo pripovedoval Miško čestokrat, potem pa odkrevsal k sosedi popravljat skale ali drugam pomagat to ali ono in pripovedovat svojo in svojih sosedov novice in zanimivosti. (Pride še.) Razmere so bile v ininolem loto za nas take, da se naša podružnica ni mogla gibati, kakor bi bi želel njen odbor; premnogo je bilo tudi veselic in koncertov, «la ni mogla podružnica naša nastopati z javnimi veselicami kakor prejšnjo leto. Upajmo, da bodo lotos več prilike prirejati zabav ter s tem pomagati prevažni družbi naši. Po občnem zbor smo priredile tudi lani malo veselico z igro, ki je privabila več ljudi na občni zbor in gmotnega uspeha je bilo tudi nekaj. Dno 16. aprila je bil v redutni dvorani »Politemu llossotti« koncert, ki je moralno daleč presežni vse dosedanje naše koncerte. Na programu so bile točko za vijolin, oello in klavir, ki so jih izvajali trije priznani umetniki ljubljanske »Glasbene Matice« in sicer gg. H o f f m o i s e r, V e d r a l in J u n e k. Prišla sta tudi ter iz ljubeznjivosti sodelovala operna pevka, gč. Se vč i kova in g. Nolli. | Umetniški užitek je bil naravnost fenomenalen, žal le, da ne morem reči tako tudi o gmotnem uspehu. Vseh pot slavnoznauih imen ni moglo privabiti toliko naših ljudi, kolikor jih privablja obično iinjnajivncjša in iinjpuhlejša burka. Dne 5. juliju jo odbor prisostvoval sv. maši šolskih otrok < 'iril-Metodove šolo pri sv. Jakobu ter jo po maši iste otroke pogostil s pecivom in malinovcem. Nabirale smo ob godu sv. aposteljnov darov za <-iril-Metodijski dar, kakor je to že prišlo v navado. Največ skrbi in tlela je imel odbor z bo-žičnieo, ker je bilo letos nabiranje težavneje, ker se je malone vse leto leto nabiralo moti našimi rodoljubi za razno svrhe. Nepričakovano smo nabrale vendar toliko, da smo oblekle in obule prav mnogo otrok pri sv. Jakobu, v Kojanu in na Greti. Za božičnieo in <'iril-Metodijski dar sta nam pomagalo nabirati prav pridno marljivi gospo. 1. M c tli ko v ič in Kranja Ipavee, za kar se jima tu-le prav srčno zahvaljujemo ter ju postavljamo v vzgled drugim družabnicam, ki ne store ničesar. I stota ko moram pohvalno omenjati povc;-jenice v Škednju, g. Dragico (t r e gori č e v e. Obžalujč mi je omeniti, da so je dosedanja predsednica, g.a Ema A h ram, odpovedala predsedniški časti. Za njeno triletno predsedovanje so ji lepo zahvaljujemo ter jo prosimo, naj nam bode še nadalje naklonjena. Konečno se še zahvaljujemo slavni slovanski Čitalnici, tla nam je za našo soje ter za občni zbor odstopala svoje prostore, kakor tudi slavnemu uredništvu »Edinosti«, tla nam je tiskalo programe iti oklice vedno drage volje. Završujč svoje poročilo, prosim prav lopo, tla nam dosedanjo družabniee ostanejo zvesto še naprej, a da ne plačajo le tistega bornega goldinarčka na loto, ampak tla nam tudi donnšajo novih člonic. Koliko je vendar še Slovenk v Trstu in okolici, ki niso še vpisane v našo podružnico! Ali so ni šo dovolj povdarjalo, kolike važnosti je družba sv. Cirila in Metoda?! Zastonj! Kako malo so naše ženstvo zanima za stvar, kaže tu-le slučaj. Neki členioi smo doposlalo kakor vsem — družbeni vestnik, a ista ga je vrnilia z opazko: Se ne vsprojme. Dotičniea ni smatrala ni toliko za po- trebilo, da bi bila odprla in pogledala pošiljatev. Taka brezbrižnost je vredna vse graje. liazven par rodoljubnih gospa ne stori nobena draga prav ničesar. Vse ste dolžne, Slovenke moje drage, pomagati, da resimo našo mladino iz rok tujen! Zato pribežite in pomagajte družbi sv. Cirila in Metoda ' Iz poročila blagajnice, gospodičine Milke Man k očeve, je razvidno, daje imela podružnica v minulem letu l;12t> gld. 7.'$ nvč. dohodkov. ()enega vprašanja treba vladi - večine. Te večine pa ne morejo sestaviti Nemci. Ne glede na to, da so opozieijonalue skupine nemške že številno preslabe, pa je tudi brezvspešnost podajanj med nemškimi skupinami za določenje ukupnega programa barikada, ki se jim je postavila na pot do uresničenja prisrčne želje. Vsaka nemška skupina ima svoj program, in vsaka trdi, da ne bi mogla vsprejeti programa one druge skupine. Preko te barikade ne more pomagati nemškim liberalcem niti Koloinan Szell. Ne baš častno ulogo igra v tem nemškem pehanju — liberalno veleposestvo, ki z jednim očesom gleda na ministerske fotelje, z drugim pa na \Volfa in Schonererja. Ako nam je dovoljena taka grda prispodoba, rekli bi, da so kakor osel med dvema snopoma: sedaj grizejo iz tega in sedaj iz onega snopa. A če se odmakneta oba snopa ?! Tudi med narodom češkim je sedaj zelo živahno radi navskrižij, ki so navstala med češko delegacijo in češkimi agrarci. Češki poslanci dokazujejo na shodih, kako pogubno je to, da se ravno v teh kritičnih časih zanaša razpor med narod. Shodi sklepajo sicer resolucije poslancem v prilog, ali s tem še nikakor ni odpravljeno navskrižje v narodu samem. Pa tudi glede nakan vlade smo popolnoma v temi. Sleherni dan nam prinaša drugačnih vesti. Pred par dnevi le so zatrjali slovesno, tla vlada ne misli storiti ničesar za rešenje jezikovnega vprašanja, dokler ne pride do kakega sporazumljenja med narodoma, danes pa nas zopet obveščajo o novem načrtu, po katerem hoče vlada rešiti jezikovno vprašanje na Češkem. Razdeliti da hoče ozemlje v čisto češko in čisti* nemško, mešani pa bi bili le tisti kraji, kjer biva nad 25*/® druge narodnosti. Morda je potovanje grofa Thuna v Prago v zvezi s tem načrtom. Za sedaj si dovoljujemo dvomiti, da bi Čehi, ki imajo svoje manjšine po vseh nemških mestih, hoteli pritrditi taki razdelitvi. Kakov načrt nam prinese jutršuji dan? Bog ve ! Za povzdigo eksporta. Uprav a tempo je naš minister za trgovino, ekscelenca baron Dipauli, sezval raznih strokovnjakov na posvetovanje o vprašanju, kateremu vse druge države posvečajo vso pozornost svojo in ki se je le v nas popolnoma zanemarjalo do sedaj. To vprašanje je: izvažanje naših izdelkov v tuje daljnje kraje. Uprav a tempo — smo rekli. Nikoli še niso evropsko države tako tekmovale v pridobivanju tržišč v drugih daljnih krajih, nego se togodi sedaj par let sem. Vsaka si hoče zagotoviti čim več i delež na veliki svetovni trgovini. V ta namen si popolnju-jejo svoja zastopništva na raznih točkah, važnih za trgovino, ustvarjajo naselbine, pošiljajo svoje vojne Indije, glodajo, da si pridobivajo ozemlja ali v last ali »v najem«, vse to, da si le množe zveze med svojimi izdelovalci in odjemalci v dotičnih krajih, da povzdigajo svojo industrijo in odpirajo nova pota nje glavni zaveznici: veliki trgovini. Najlepši izgled temu tekmovanju imamo sedaj v Kitaju. Le v nas je vladalo do sedaj neodpustno mrtvilo in trebalo je, da je došel strogo konservativen mož, baron Dipauli, ki je pokazal nekaj zmisla za to življensko vprašanje in hoče podati potrebno vspodbujo in vz-dramiti interesovane kroge iz nesrečne letargije. Baron Dipauli je torej začel drezati, da bi tudi pri nas enkrat prišlo do primerne organizacije našega eksporta. S podporo od strani države hoče pošiljati v daljne kraje trgovskih strokovnjakov, in vstva-riti sindukatov, ki naj bi bili posredovalci za našo veliko trgovino. Izposlovati hoče tudi podpore od finančnih zavodov za financiranje tega podjetja. Vemo, da je to še le začetek od začetka in da je daleč daleč do sadu. Vse prejšnje liberalne vlade pa naj se sramujejo, da je trebalo še le klerikalca in »nazadnjaka«, ki je pokazal trgovini in industriji države na poteki vodi — naprej! Preko meje! Dosedaj so letali preko meje pretakat solze v naročaj matere Germauije o strašnem mučeništvu Nemcev v Avstriji le bolj ljudje a la \Volt; ki nimajo ničesar zgubiti in ki se. žive od nemškega irredentizma, ali a la Sehonerer, ki se zl ok ugodne materijalne pozicije svoje nimajo nikogar bati, ali da bi se spuščali na take ekskur- /ije tudi ljmlje, ki jedo kruh te države, tega še nismo čuli d«»sedaj. Prva taka posebnost se je pojavila v poslancu IIotmann-NVclIcnhotfu, ki je zajedno profesor v Gradcu. Ta mož se je prijavil, da hoče Nemcem v Kasennu pripovedovat o trpljenju Nemeev v Avstriji in ob jednetn — to se ume ob sebi — malce poheračit pomoči v inozemstvu proti — lastni državi, katere kruh jć. No, to pot so imele celo pruske oblasti toliko previdnosti, da se jim je zdelo to vendar malce preveč, in so zažu-gale dotičnenui društvu, da je razpuste, a Hofman-NVellenhofa da iztirajo nemudoma, čim bi hotel izvesti svojo nakano. Ta \Vellenhotf' pa je vsa kako podjeten človek: nedavno je reklamiral našo Adrijo, sedaj pa je hotel reklamirati prusko pomoč. Ti profesorji nemški v Avstriji mislijo zares, da so oni tista os, okoli katere se vrti ves svet. Domače vesti. »Delovanje« razpiisccnc »Lega del glo-vaill«. Iz vzrokov, ki jih je navela oblast za raz-puščenje tega društva, oziroma v dokaz, da je to društvo prekoračalo svoj delokrog, določeni mu v pravilih, posnemamo: Ko je dne 15. januvarja, povodom shoda županov, množica manifestovala pod okni društvenih prostorov, so z jednega okna viseli manifesti v italijanski t r i k o 1 o r i, tako, da so morali jh>-sredovati oblastveni organi. — Druga demonstracija je bila dne 12. februvarja, ko so z oken spuščali papirnate trakove v sestavi italijanskih barv, kar je provzročalo javno pohujšanje. — Vzlie posvarilo, ki je je dobilo društvo, se je par dni pozneje zopet ponovila demonstracija z italijansko trikoloro. Z jednega okna so viseli samo rndeči, z drugega samo beli, s tretjega samo zeleni trakovi. Tudi členi predsedništva temu društvu so se udeleževali demostracije. Vse to je uradno dokazano. S temi čini je pokazalo društvo, da prenaša svoje delovanje tudi na politiško polje in da ni le prekoračilo svojega delokroga, ampak zagrešilo tudi dejanj, ki so kažnjiva. »Piceolo«, govorč o teh vzrokih, ne more umeti, zakaj so dovoljeni Slovanom njih narodni znaki, Italijanom pa ne. Siromak: naša narodna zastava je le naroden znak in je pri poznana zakonito in po cesarskih odlokih, dočim je italijanska trikolora — prapor tuje države, ki ni od nikake oblasti pripoznan kakor narodni znak avstrijskih Italijanov! Najmanje pa gre v glavo »Piccolu« to, da bi bilo društvo zagrešilo kako pohujšanje! Nič čudnega: saj on in njegovi žive le od škandala, saj so vse javne in politiške razmere, kakor so se razvile tu, pravi evropski škandal! GospiVla so se že tako priučili škandalu, da niti ne vedo več razlikovati: kaj je in kaj ni pohujšanje ! Iz krogov naših trgovskih pomočnikov nam pišejo: Dolžnost nam je, da se odzovemo na člančič v »Edinosti« od dne 8. februvarja ter dodamo nekoliko vrstic. Mej naše pomočnike je že zasejana prava kal in hočemo storiti', kolikor je le možno, da se bo-demo razvijali bolj in bolj na narodni podlagi. To delo jo sice težavno ob naših tržaških odnošajih, toda nadejamo se, da dosežemo svoj namen. Trst je prvo trgovsko mesto v Avstriji, toda, kar se dostaje strokovne izobražbe, smo — neverjetno, ali resnično — na najslabšem. Kje naj bi se izobraževali ? Mladi dečko je n. pr. došel v Trst, da bi se priučil tigovini. Da le zna podpisati svoje ime in šteti do deset, je že dovolj -■- vsprejet je v trgovino kakor vajenec. Ako je prišel k slovenskemu gospodarju, je še nekaj nade. da se nam ohrani in da ne pozabi svojega materinega jezika. Ali če je prišel v italijanske roke, izgubljen je! Navžije se kmalu laškega duha i u kmalu je zgubljena ovca in najhujši nasprotnik naš. Vso drugače bi bilo seveda, ako bi imeli svojo domačo trgovsko šolo. Tu bi si pridobivali neobhodno potrebne strokovne izobražbe in bili bi — ined svojimi. Kajti uverjeni smo, da bi večina njih vendar-le zahajali v tako šolo, in prav gotovo bi bil veliko manji odstotek onih, ki se nam izneverjajo. Mnogo se nam oporeka: zakaj pa si ne ustvarite kake posebne organizacije? Naš odgovor je kratek: ker nam nedostaje sposobnih sil in ker smo tako upreženi v svojem (»oslu, da ne moremo ničesar storiti izven svoje službe. Kateri rokodelec, kateri delavec dela po 16 ur na dan, kakor delamo mi trgovski pomočniki ? ! Po Iti urnem delu se Človeku pač ne ljubi, delati še kaj druzega, ampak čaka komaj, da leže in se odpočije za delo druzega dne. To blagovolite upoštevati j„ umeli bodete, zakaj se ne razvijamo tako, kakor bi bilo dobro in potrebno. Ne v Ameriko'. Kratka zgodba, ali žalostna. Josip in Helena Marinčič s Koroškega sta bila šla v Ameriko iskat sreče. In kakor mnogi drugi, je nista našla tudi ona dva. Beda je pritiskala bolj in bolj in slednjič sta se morala odločiti: on je ostal v Ameriki, da-li ga morila vendar sreča »sreča«, ona pa se je povrnila v Trst z jednoletnim otročičem. Tu je — zblaznela in so jo odveli v blaznico v Ljubljano, bolnega nje otročiča pa v bolnico tržaško. Zopet eden ! Neki 20-letni Aristide Tomma-sini je dobil včeraj na tukajšnjem deželnem sodišču po S k. z. 14 dni zapora, ker je dne 14. februvarja kričal »Eviva Italia! Eviva Baratieri«. Zopet so vznemirjeni ! Italijanski advokatje so baje jako vznemirjeni, ker je predsednik dotičnoga sodnega dvora na tukajšnjem deželnem sodišču prisodil 2f> gld. globe onemu odvetniku Cuzziju, ki je zbežal iz dvorane, ker sodni dvor ni hotel ugoditi njegovi zahtevi po tolmaču za slovenski jezik. Dotični dekret očita rečenemu odvetniku, tla je zapustil svojega branjeuca brez vsake pomoči in da je javno in ha demonstrativen način odrekal spoštovanje, dolžno sodnemu dvoru. Tužnu slika Iz naših socijalnih razmer. Včeraj se je zastrupila 20-letna hčerka neke siromašne rodbine, bivajoče v ulici Donota st. U. Zastrupila se je v žalosti, ker je vsa družina ostala brez zaslužka in ker ni imela z čem plačati — bornega stanovanja. In jutri zapuste hkratu svoje stanovanje : truplo nesrečne deklice poneso k sv. Ani, nesrečne rodbino pa polože — na cesto, ako se je ne usmilijo dobra srca. Shod Nlovenaklh učiteljev je bil včeraj v Celji. Shoda se je udeležilo blizo T)00 oseb. Na shodu sta govorila tudi dež. posl. dr, Sernec in drž. posl. dr. Gregorec, oba v prilog učiteljem. Poslednji je zahteval, naj vlada vzame ljudsko šolstvo na Štajerskem v svojo oskrb. Nadejamo se obširnejega poročila. »Nahreftliia«, pevsko društvo v Nabrežini, poživlja vse svoje delujoče in podporne člene, da se udeleže rednega občnega zbora, ki se bo vršil dne li». marca IS4,M), ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih in sicer po sledečem vsporedu: 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika in pregledovanje društvenih računov. 51. Volitev novega odbora. 4. Kazni nasveti in sklepi. — Na obilno udeležbo vabi odbor. Različne vesti. Nekdaj kadet — sedaj roparski morilec. Blizo postaje Bekes-Csaba na Ogerskem so našli umorjenega tamošnjega lastnika tiskarne Ladislava Piko. Morilec je nekdanji kadet (Jeza Lakatos. Ženski odvetniki. Pravico zastopanja imajo ženske dosedaj na Norvežkem, Švedskem, v Mek-siki, (1ili, Kanadi, Avstraliji in v Zjedinjenih državah. V teh deželah je do 150 ženskih odvetnikov. Tudi zvezni svet švicarski je sklenil nedavno zakon, s katerim se dovoljujejo ženskam odvetniške pravice. V treh deželah pa so sodišča odločno odklonila tak predlog: v Italiji, v Belgiji in na Franeozkem, to pa ne toliko iz juridiških razlogov, ampak iz ozirov na morsflo in javne navade. CeS: grdo bi bi bilo videti žensko, kako se meče v pravdne borbe, ali ko bi morala poslušati to in ono, kar mora užaliti nje delikatno nrav itd. Prizivno sodišče v Turinu je bilo n. pr. tega mene-uja, da ženska, stopivša v odvetniški poklic, zgublja »ves čar poezije, miline in dražesti, kakor tudi — sramežljivosti!« Lev XIII. »Neue Freie Presne« poroča iz Kima: Dr. Lapponi spi še v Vatikanu, zapušča pa vsaki dan papeža za nekoliko ur, da obiskuje druge bolnike. Papež se počuti sedaj dobro, rana je zaeeljena in dr. Lapponi je uverjen, da istu ne zapusti nikaeih posledic. Papež je zdrav, močan in žilav. Srce, želodec in pljuča so, kakor jih ima ua -vadilo človek ."»O let. V kakih 14 dneh se bode mogel pa|tež povrniti k navadnim ]»oslom. Že sedaj čita časopis** vseli barv in vseh strank. Spoštljiv« mt, s katero so poročali o njegovi bolezni vsi listi, ga je jako veselila. Citaje ta jw>ročila je imenoval novinarje »čebel«' svetovne zgodovine«. 1'apež smatra samega sebe kakor orožje više volje in rad govori o tem, da je jedcu njegovih prednikov dosegel dob«) 11M( let. Breme svojih visokih l«-t si sladi Lev XIII. z Ijnbeznjivofiniin humorjem. Pogovor njegov je genejalno vesele mirnosti. Nobeno polje človeškega znanja mu ni neznano. On živi sicer daleč od sveta, vemlar čuti njega dih, kakor bi stal notri mej njim. V tem nenavadnem t«'lesii biva zares nenavaden duh. Papežev nuncij v Parizu, nadškof Clari, je umrl v Parizu včeraj predpoludne. Na francozki republiki je bil pooblaščen od Iti. januvarja 1XJ»7. Novi zakoni za ženitev. Država Severna-Do-kota je pred nekaj časa vsprejela zakon, po katerem mora sleherni človek, ki se želi ženiti, dobiti od države dovoljenje za to, ter predložiti spričeval«* fizika dotičnega kraja, kjer živi. Spričevalo mora potrditi, da je kandidat ženitve popolnoma zdrav, duševim in telesno. Osobit«) je paziti, ni-li oni, ki se hoče ženiti, bolan ua tuberkulozi ali na umu. Šopki o. Stanislava Škrabca. (Dalje.) III. Kar se tiče neomejenega dajalnika (dat. abs.), o katerem sem jaz tvrdil, da jo potvorjen po grškem gen. abs., ne morem si očitati one nevedmjrtti, o katerej o. Stanislav tako zmagonosno trobi. Prvo, da-si indirektno, potvrjenje našel sem v »lekcijah 1 po rus. jazvkft«, katere je čital prof. Jagič na višjih ženskih tečajih v Petrogradu v 1HH;1—H4. 1. na str. 21ti. Dotično mest«> v prevodu slove: Ta slučaj rabe dajalnika ni izposojen, no popolno samostojen, da-si je prav lehko, da so ua pogosto rabo vplivali grški obrazci«. Ako .lagič tvrdi, da dat. abs. ni izposojen, mogel je pač kdo prej biti takega mnenja, kakor-štiega sem jaz. Ako so grški obrazci (gen. abs.) mogli vplivati na pogosto rabo (dat. abs.), mogli so to rabo tudi izzvati, in tu imamo nov dokaz, da jeden obrat more poroditi v drugem jeziku, ua kateri se prevaja vedno, analogičen obrat, da je torej tudi nemški bontkani bodočnik mogel poroditi sedanji slovenski bomkani prvi bodočnik dovršnikov, da-si sta si različno zložena. Miklošič je pač vedel, kaj piše o svojem mater ne m jeziku, vedel pač tudi o raznici zloženih delov v obeh jezikih prav tako dobro, kakor njegovpopravljavec, ki na vrtili sv. Frančiška tako vstrajnona mraz piha. O taistem dot. abs. čitamo v staroslovenskej slovnici Muratova (Moskva 18(.l7.) na str. l&l.: »Takbj oborftt reči, zaimstvovounvj (izposojeni) iz g r e č e s k a g o j a zy k il, nazvvajetsja dateljnvj sa nostojateljnvj«. In slovnica g. Muratova je odobrena v »učenem odboru« Min. Nar. P ros v. za srednje šole vseh vrst. V rečenom odboru pa gotovo ne sede kaki diletanti, kakor sva n. pr. midva z o. Stanislavom.*) In tuko: Kaju se svojih grehov, i rad se hodu kajati, jeliko že semisla imam, oče me, otče, poštediši. (Pride še.) *) Ko sena pisal ono, o slovnici Muratova, kakor tudi o lekcijah Jagiea nisem znal fie nitVsar. Slovnica Muratova je izšla celo ieto pozdueji. Zaloga in tovarna pohidtva vsake vrste od Ataanilro Levi Minzi v Trstu. IMazza Kos ar i o žtev. 2. (šolsko poslopje). Iloirat Izbor v tapctarijnh, zrcalili in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakenui na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na hrod ali železnico, brez da hi se za to kaj zaračunalo. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Ihiuaj 10. Potrja se, tla je jMitovanje grofa Thuna v Prago velikega politi&kega pomena. Danes se je jm»svetoval tudi z voditeljem Neineev čeških in načelnikom češkega klub« v deželnem zboru, d.rom Skardo. Vlada se nadeja, da njenemu načrtu za rešenje jezikovnega vprašanja slednjič pri-trde tudi (Vhi. Ker se Nemci ne udeleže tega zasedanja deželnega zbora, bode Celi NVochanka imenovan namestnikom deželnega maršala. Itlldillipcšta 10. V zbornici poslancev je izjavil ministerski predsednik pl. Szell med razpravo o nagodbenem provizoriju za tekoče leto, da je vlada pripadnica carina rake ukupnosti z Avstrijo in naineruje dovesti do gospodarske pogodbe ne le za tekoče leto, ampak sploh, natančno spoljujevaje XII. člen zakona od leta 18117, če mogoče v obliki carinske zveze, ako bi pa bilo potrebno, po jedno-stranski odrebi za vse slučaje, toda tako, da se ohrani sedanje stanje v okvirju istega do leta HM);J. eventuvelno ltM)4. 8zdll je povdarjal, da je eari-narska ukupnost v interesu obeh delov ; on se nadeja, da pride do sporazumljenja ter je priporočal najtopleje, naj se vsprejme sedanja predloga. Lv «v 10. Ravnatelj kreditne banke dr. Kr-zyanowskv se je ustrelil. Uprava zavoda pa je v popolnem redu. Ileliicrad 10. Zastopnik Srbije v Petrogradu je dobil nalog, naj pojasni afero Žadovskega in naj se potrudi, da ne bodo trpeli dobri odnošaji med obema državama. Loildoil 10. »Times« javlja iz Pekinga: Tsnng-li-Jamen je priobčil italijanskemu poslaniku, da je njega depešo radi zaliva Samuum vrnil zato, ker ni bilo možno ugoditi tej zahtevi in bi kaka druga oblika — po kitajskem ume-vanju lahko spravila v nevarnost odnošaje mej obema državama. Ker se je pa to krivo umolo, naloženo je kitajskemu poslaniku v Rimu, naj italijanski vladi izreče svoje obžalovanje. HrnselJ 10. Boljžanje v stanju kraljice Hen-rijete nadaljuje, vendar bode trajalo precej časa do ozdravljenja. Trgovinske vesti. Budimpešta 10. Pšenica za mare gold. KHJH—10*32. Pšenica za april gl. 9.84 do l)-86 Pšenioa za oktober gold. K\r>i» do H-iJO. liž za oktober gl. —■■- do —. liž za mare gld. 7*87 do 7-H!>. Koruza za maj gld. 4*55 do 4*56. Koruza za oktober gl. •— do —•—. Oves za mare gl. 578 do fvKO. Oves za oktober gl. ■—*— do —. Koruza gl. —.— do - .—, Pšenica: ponudbe slabne. Povpraševanja živahna. Prodaja 1000. met. st. Vreme: oblačno. Hamburg 10. Trg za kavo. Santos good ave-rage za mare , za maj 2(.b25, za september 30 25, za december 30.75.' Havre i*. Kava Santos good average za fe-bruvar 50 k. frankov :14.75 za juni 50 k. frankov 35.75 Praga 10. Surovi sladkor I. izdelek, S8°/0 Reudemeut iranco Aussig. Mirno. Promtno gold. 13..—1302'/,. April gld. 13.05. Oktober-dee. gld. 12.40 Denar. Dunajska borza dne 10. marca. viVruJ iUik Državni dolg v papirju . . 100.95 101 v srebru . . 100.85 100 Avstrijska renta v zlatu . . 120.10 120 v kronah 4°/0 101.25 101 Kreditne akcije ..... 3H7.30 3. Zaloga krompirja, selja in fižola. 1* i a i »lic« Molin piecolo st. 9 vaiovec jhk. ]m* zai°,?o kr°mPirj^»»u« fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo. Poduk v glasbi. || ■ ulica Stadion 10, I. n. po Ml 3 lil učuje glasbo praktično in teoretično, doma in zunaj. Vogrič Zaloga olja. mila in kisa. lf i A X Ulica Torrente St. 2<>. vatovec Anton1 r ,,a miin n belo. Naročil« izvršuje točno. kisa na drobno in de- Krčme. Čokelj Andrej ska vina. Kuhinja priprosta ali čedna in cena. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. Jak. Perhauc Ulic« Commerciale it. 10 toči izborna istrska in dalinutin- ulira ('arintia St. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter cene zmerne. Via Acquedotto Stev. r>3-Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna. Pirih Ivan Lozić Via Media st. X, krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne. Jurij Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od o litrov naprej. Na zah te vanje se pošilja na m-na (uhod V. delle Legna.) Prodajalnica manufaktur po najnižjih cenah. Via S. Franceaco St7 ~I'J. Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Oelo solidno, cene zmerne. Via Stadion St. 20, pekarn« in slaSčičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežb« točna. Via S. Franceaco Stev. Iti, mesar, postreže s vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. Abram Fran ko vrstne sode in posodo. Oelo Jak. Perhauc moke. Vsprejema tudi d< T. Zadnik ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST - Via Malcanton št. I - TRST Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice tu »prejemnice, ži ni n i c in pere suh', ogledal In železnih b latra j n, po cenah, da se ni bati konkurence. Razprodaja v*« (prej Aite & Zadnik) v 1"» Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. «"*»»h V „Goriiki Mami" A. R ali r j det v Gorici izšel je ravnokar W BEN-H U R sloveči roman iz Časih Kristusovih. Cena mu je: gld. 1.20, po pošti gld. 1.30. Naročila je pošiljati naravnost na tiskarno. V zalogi je Se vedno „Rusko-slovenski 3000000 slovar in slovnica" Cena: broširan gld. 1.50, trdo vezan gld. 1.80. po posti 10 kr. več. i^F* V kratkem izide „Slovensko-ruski slovar in slovnica" na katerega še posebej opozarjamo slov. rojake. TEODOR SIiJLBAKJA srebrar nlioa Morelll ia GORICI *lu* **r«lli IS priporoča prepustiti duhovščini in oerkvenim predstojnikom svojo delavnieo /.a izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in poarehri V ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi I »olj revne cerkve naročiti eerkvenoga kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi. Pošilja vsako hlago poštnine prosto! Mm Adrlatica i Sicnrta t Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah In morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva druživa dne 31. decembra 1892.; Glavnica društva......gld. 4, Prcmijna reserva zavarovanj« na življenje.......... 18,326.8469a Premijna reserva zavarovanja proti ognju......'..........I,«32.24822 Premijnu reserva zavarovanja hlag« pri prevažanju................4IXMX)<)-— Reserva zavarovanja proti prenii- njanju kuraov, bilanca (A) . , „ 338.822*42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) . . „ 243.831-83 ReHerva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje ... „ oiKJ.OtH)*— Občna re»erva dobičkov ... ., 1,187.1«4'8<» ('rad raviiiitcljstva : VU V»ldlrlv° »t. 3, (v lastni hiftl;. c. Kr. m astrijsKeia M\\nn zavoda m trgtniiio in obrt v Trstu. Novel za vplaill«. V vrednostnih papirjih na V napolconih na 4-dnevni izkaz 2 V/o { 3t)-dnevni odkaz 2»/ »/„ «0. J, o, i 8-menedm „ 2'/«° ,5()".....'* { »i- „ 2V,'„ na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2H. junija in odnosno '20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okroinl o d del. V vredn. papirjih 2°/„ ua vsako svoto. V napoleonih brez obrest Naka znloe na Dunaj, Prago, Peftto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablouz, Gradec, Bibinj, Ino most, Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troftkov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vuovčenje kuponov proti odbitku lu/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejAimi pogoji. Prednj ml. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Reroliuu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijausk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.