Stev. 211, V Trstu, v nedelle, dM 30. mosta 1914. Letnik XXXIX, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FraačiJka Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pa4B}»jo upedmStv* lista. Nefrankirsna pisma se ne j in setaepisi se ne vračajo. Izdajatelj in odf imal mi ■ in iT Štefan Godina Lastnik konsoedj h sta .Edinosti*. — Ttak ttsfcamc .Edinosti", vpisane zadruge z oiaejenun [ iiiHimii v Trsta, nbca Sv. Frančiška; Asftep £ 30L Tt4*i u mMRm te apcave iev. 11*97. Naro^aiaa zaala: Za čete tete 34'— za pol teta................. za tri ■ EMC«......- V!....... t f- Za nedeljsko iida/a m eate tete ........MD za pot leta................t Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zartarele Številke po 10 vtharjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanke, oglasi denarnih za- vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"— vsaka na daljna vrsta.............t— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi Data. rw«ii se Ukliutoo te opravi .Edinosti". — Plača te tali se v Trite. Uprava In Inseratei oddelek se nskstefai v ulici Sv. PranOftl AsUkega it 20. — MnobranMCnl rabin «L 841.651 Pomorska bitka med Angleži in Nemci pri Helgolandu Mernike ofenziva proti Rusom v vzhodni Prusili. Velike bitke med Avstrijci In Rusi se še vedno nadaljujejo. Pohorska bitko med Angleži In Remci pri Belgotadu. BERLIN, 29. (Koi.) »Wolffov urad poroča: Tekom včerajšnjega dopoldne se je pojavijo pri deloma nejasnem vremenu več modernih angleških tralih križar k In dve angleški brodovji torpedu i h rušilcev, okoli 40 torpednih rušilcev,v nemškem se-\ ernem mortu, severozapadno od Helgo-lanJa. Prišlo je do trdovratnih posameznih bojev med njimi in našimi silami, ki so * iie v manjšini. Nemške maie križarke so Brzojflvkfl bavarskega prestolonaslednika A smrti njegovega sina na kralja. MONAKOVO, 29. (Kor.) Prestolonaslednik Ruprecht je ob smrti svojega sina, dednega princa Luitpolda naslovil na kralja brzojavko, ki končuje z besedami: »Naša dolžnost sedaj je, da delamo, ne pa žalujemo«. „Berline? ZeiiiLg om Kitiag" o angleži^m porezu. BERLIN, 29. (Kor.) Vojni poročevalec e umaknile nroti zapadu in so zašle vsled »Berliner Zeitung am Mittag« poro- ča iz glavnega stana: Zmaga nad Angleži pri St. Quentinu se je zgodila na ta način, da se je naša kavalerija vrgla pred angleške čete, ki so bežale proti St. Quen-tinu in jih toliko časa zadrževala, da so jih naši zasledujoči jih kori še enkrat odločilno napadli. Angležki poraz je popoln. Odrezani so povsem od svojih zadnjih zvez in se lahko zatečejo samo v pristanišča Diinkirchen, Calais. Havre ali Clier-burg. Švedski listi o nemških zmagah. KRISTIJANIJA, 28. (Kor.) Večerni listi pišejo o nemški zmagi nad Francozi jako laskavo. > Morgenbladet« pravi, da je poročilo o zmagi učinkovalo neverjetno. Da zmagajo Nemci, o tem ni bilo dvoma. Da pa poženejo sovražnika z enim samim u-darcem iz Belgije do švicarske meje v beg, to je velik zgodov. dogodek, katerega ni pričakoval nihče. Kratko poročilo o tej zmagi je čudovito in označuje krepko ponižnost. Na potu v Pariz Nemci ne bodejo imeli več veliko težkoč, ker so odstranili najtežje ovire. Izvojevane zmage so svetovno zgodovinskega pomena; one gotovo določijo usodo Evrope za dolgo časa. List »Astenpostar« piše: Ako tudi sedaj še ni mogoče govoriti o materialnem teua, ker niso mogle preračunati daljave, v boj z več močnimi oklepnimi križarka- mL »Ariaae« se je, obstreljevana s težkimi topovi dveh bojnih križark razreda I 'on na kratko daljavo, potopila po častnem boju. Večji del posadke, okoli 250 mož, se je zamoglo rešiti. Tudi torpedov ka »V 187, ki je bila ob-stretjena od ene križarke in 10 rušilcev torpedovk, se je končno potopila. Streljala je do konca. Šef tlotilje je komandiral sta padla. Večji del posadke ie bil rešen. Mali križarki »Koln« in »Mainz« se pogrešate. Glasom nekega današnjega poročila iz Londona, ste bili istotako v boju s so\ raž nt'oni, ki ie bil v premoči, potopljeni. Del njih posadk, 8 oficirjev in 81 mož so rešile angleške vojne ladje. _ Po Istem angleškem viru so bile angleške vojne ladje težko poškodovane. BERLIN, 29. (Kor.) Kakor govore stro-kovnjaški krogi o pomorski bitki pri Helgolandu, so zapazile nemške lahke ladje nenadoma, da stoje nasproti veliki pre-r.oči in so poizkušale v junaškem boju \ da prizadenejo sovražniku kolikor rcogoče veliko škodo. Vsled nejasnega vremena otok flelgoland s svojimi utrd-jSedanu Erancije, Angleške in Belgije, se --: ----——- s v endar lahko govori o moralnem Sedanu, kajti veliko je treba k temu, da se morala dvakrat poražene armade dvigne in poživi. Nemška cesarska dvojica v Nassau. NASSAU, 29. (Kor.) Nemška cesarska dvojica je prispela včeraj popoldne v Nassau, da se snide za nekaj časa v teh uso-depolniii časih. Sestanek je bil v gradu barona Steina, kjer se je zamudila zakonska dvojica več ur. Nato sta pozdravila oba vsakega izmed ranjencev, ki se nahajajo sedaj v Nassau. a m i ni bil v položaju, da bi posegel v boj. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je število mrtvih in ranjenih relativno majhno. Pri Aitgležih, ki so se umaknili preti zapadu, je biio mogoče konstatirati različne poškodbe. __ Z iuiko-neiflškesa Bojišču. BERLIN. 29. (Kor.) Wol!fov urad poroča: Veliki generalni štab javlja: Naše čeie v Prusiji so pod vodstvom generalnega polkovnika Hindenburga,od reke Na-red prodirajočo rusko armado, približno pet armadnih zborov in tri kavalerijske divizije, v tridnevni bitki v okolici Ortels-burga premagale in jo zasledujejo preko meje. Generalni kvartirmojster Stein. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega urada se uradno poroča: V kolikor je mogoče danes dopoldne pregledati, veliki boii naših armad z glavnimi silami ruskih armad, še niso prišli do odločitve. Le uspehe generala kavalerije, Viktorja Dankla, pri Krasniku. je mogoče že nekoliko presoditi. V neki drugi bitki, dne 27. avgusta, ki je bila ovenčana z junaškim zavzetjem močno utrjene pozicije na višinah Niedrz-vvica-Duza, se je posrečilo pri Krasniku zavrnjene ruske čete in došla ojačenja, skupno okoli 10 divizij ob šestih raznih armadnih zborov, vnovič premagati. Eden izmed naših armadnih zborov je v tej drugi bitki vjel enega generala, enega polkovnika, tri štabne in okoli 40 drugih oficirjev ter okrog 2600 mož. Zaplenjeno je bilo tudi mnogo vojnega materijala. Z nemško - belsUsko - franco-sfiega fcojišča. Ojooenje francoske armade. LONDON. 29. (Kor.) V današnji seji zgornje zbornice je lord Kitschener povedal. da se je neglede na ojačenja, ki v kratkem odpotujejo iz Anglije, sklenilo, ojačiti francoske čete na ta način, da se iz Indije pripelje vojaštvo. Mesto Lowcn baje gori. LONDON, 28. cčji del mesta in severno predmestje v ognju. Dobro pripravljeni zavratni napad je bil brezdvomno v zvezi z istočasnim izpaiom antvverren^ke armade. Srbska grozodejstva. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: O posameznih poročilih, ki jih je dobilo vrhovno ar-madno poveljstvo o srbskih grozodejstvih se poroča še sledeče posameznosti: 1. Streljanje na sanitetno osobje, pomožne prostore in transporte ranjencev. Pomožni prostor pri Misarjelenki je bil trikrat obstreljevan, nakar so ga Srbi naskočili in odpeljali s seboj živino, ki je i-mela na sebi razne zaboje. 2. Pri Cerovcu so našli par dni poprej padle oficirje, popolnoma oropane. 3. Če so našle veliko Število patron, v katerih so kroglje preobrnjene in služijo torej lahko kot dum-dum kroglje. 4. Južno od Žabca je bilo najdeno truplo nekega infanterista brez nosa in levega ušesa ~ - 5. V več slučajih so se delali srbski če-taši kot mrtve ali ranjene, ko pa so se približali naši nosilci ranjencev, so metali med nje bombe. 6. V nekem studencu južno od Šabca sc ic nahajalo truplo brez kože in pa dva poporioma razmesarjena infanterista. Ukrepi cisiega perzijskega društva za R^cvUence. DUNAJ, 29. (Kor.) Obče penzijsko društvo za nastavljence je sklenilo sledeče za svoje ude dalekosežne udobnosti: 1. Da bode v onih slučajih, v katerih se je delodajalec za svoje uslužbence, če so bili ti poklicani pod orožje, izjavil, da bode premije zanje plačeval naprej, smatralo Posiiflo turškega irzraesa zaklada. CARIGRAD, 29. (Kor.) Uradni list pri-občuje zakon, ki upravičuje poljedelsko banko, da dovoli državnemu zakladu, posojilo v znesku 330.000 funtov. Služba božja za zmago v cerkvi sv. Štefana na Dunaju, DUNAJ, 29. (Kor.) Na željo udov _ce-sarske hiše je bila danes v cerkvi sv. Štefana služba božja. Ko so se udje cesarske hiše sredi ogromne množice pripeljali do velikih cerkvenih vrat, so bili z navdušenjem pozdravljeni. Službe božje se je udeležila tudi soproga ministra za zunanje zadeve, grofa Berchtolda, veliko gospa visoke aristokracije, župan dr. VVeiskirch-ner s podžupanom in več mestnimi in županskimi svetovalci in pa ogromna ljudska množica. Cesarica je posetila pred svojim odhodom j zavarovanje kot za naprej veljavno, ne da v Hamburg tudi zdravilišče in rezervno bolnišnico in se je zanimala za vsakega vojaka posebej. Oklic francoske vlade na francoski narod. PARIZ, 28. (Kor.) Danes se je vršila v palači Eiysee pod predsedstvom predsednika Poincareja seja ministrskega sveta, ki je sprejel okle nove vlade na prebivalstvo. Besedilo oklica se glasi: »Francozi! Vlada je v posesti vašega bojišča. Dežela ve, da zamere računati na vašo čuječnost in energijo in da misii vse na državo. Vlada ve, da zamore računati na deže!o. Njeni sinovi prelivajo kri za domovino in za svobodo ob strani junaški i armad Anglije in Beigije. Oni vzdržujejo najstrašnejše navale, ki so kedaj obiskaJi kak nar >d. Vsi se bojujejo hrabro. Slava živečim in slava umrlim! Ljudje padajo, a narod bo obstajal še naprej.Končna zmaga je zagotovljena. Gotovo je, da se je pričel veliki, toda ne odločilni boj. Naj bo uspe kakršen si bodi, voi-ra se bo nadaljevala. Francja nikakor ni lahek ^'en, kakor si domišlja .t.estrpni sovražnik. — Francozi! Dolžnost je tragična, a enostavna: vreči je treba prodirajočega nazaj, ga zasledovati in očistiti naša tla od sovražnika. Vztrajati je treba do skrajnosti, če treba, do konca. Tekom tega trenotka korakajo naši zavezniki Rusi, z oćJočnim korakom proti glavnemu mestu Nemčije, ki je že v strahu in doživljajo nemšl.e čete, ki se u-mikajo, popolne poraze. Mi bomo zahtevali od države vse žrtve, vse pomožne sile, ki nam bodo še preostajale. Bodimo radi tega trdno odločni. Nacijonalno življenje, v zvezi s finančnimi in administrativnimi odredbami nikakor ne bo ponehalo. Za j pa jm o v samega sebe in pozabimo ua vse, kar se godi v domovini. Poglejmo na mejo. Imamo metodo in voljo in zmaga bo naša. Oklic so podpisali vsi ministri. Z ovstrUsht)-ruskega bojlftn. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča uradno: Velika bitka, ki se je pričela dne 26. avgusta, se nadaljuje. Položaj naših čet je ugoden. Vreme ie toplo in solnčnato. bi prej raziskovalo, če delodajateljno razmerje še naprej obstoja ali ne; 2. da bode smatralo napoved prostovoljnega zavarovanja tudi v takem slučaju za pravilno, če jo poda podjetnik; 3. da bode zavarovanje tudi v takih slučajih v polni moči obveljalo in se ne bode znižalo na nižjo stopinjo, v katerih se je plačilo zavarovanca znižalo vsled njegovega vpoklicanja pod orožje in če delo-dajatelj v svojih napovedih naznani, da se je mezda uslužbencev znižala samo radi njih vpoklicev v vojno. Italija. LONDON, 29. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Švicarski poslanik je po naročilu voje vlade naznanil angleški vladi, da so se vesti gotovih inozemskih listov, gladom katerih bi obstojala med Avstrijo, Nemčijo in Švico kaka pogodba, naper-•ena r-roti Italiji popolnoma neresnične. B!agivna borza. DUNAJ, 29. (Kor.) Tendenca žita za kruh trdna. Za pšenico je cena poskočila za 20 vinarjev, za rž za 10 vinarjev. Po ječmenu se malo povprašuje in so cene ostale neizpremenjene. Koruza proti pro-šlemu tednu za 30 do 40 vinarjev dražja. Velika ponudba glede ovsa, cena za 40 do 50 vinarjev nižja kot pred osmimi dnevi. Slovaška pšenica 15.90 do 16.30. Rž in koruza stalno, oves mlačno. Vreme iepo. Izredne odredbe vsled mobilizacije Turčije. CARIGRAD, 29. (Kor.) Oficijalno poročilo turške vlade pravi: Vsled mobilizacije je inozemskim zrakoplovom in aeroplanom prepovedano, letati nad turškim o-zemljem. Vojaške straže so dobile ukaz, da nastopijo energično proti vsem, ki bi ne vpostevali tega sklepa. CARIGRAD, 29. (Kor.) Vsled mobilizacije razvija polumesec že par dni živahno delovanje. V Štambulu so bile izpre-menjene tri šole v bolnišnice. CARIGRAD, 29. (Kor.) V zunanjem mi-nisterstvu je bila sestavljena komisija, koje naloga je, preskrbeti vse potrebno za aprovizacijo Carigrada in pospravo žetve in izvršitve poljskih del v prihodnjih letih. Mestna prefektura naznanja, da je uvoz žita prost Na Daljnem Vzioku. BERLIN, 28. (Kor.) Uradno se poroča: Dočim vlada v vsej Nemčiji splošno zanimanje za junaški boj, ki ga bo hrabra mornariška posadka v Tsingtau bojevala proti japonsko-angleški premoči do skrajnosti, vlada istočasno tudi zanimanje za ženske in otroke, ki so se nahajali v koloniji. Sedaj nastane gotovo splošno pomirjenje in zadoščenje, ker se je glasom zanesljivih poročil posrečilo, spraviti družine iz Tsin-tau na nevtralno kitajsko ozemlje. Najbrž so že dospeli v Shanghai. Mornariška u-prava je pravočasno ukrenila vse potrebno, da priskoči tem družinam z denarnimi in drugimi sredstvi na pomoč. SožoUe cesarski akademiji znanosti ob priliki smrti nienega predsednika. DUNAJ 29. (Kor.) Ministrski predsednik giof Stiirgkh je naslovil na cesarsko akademijo znanosti naslednjo brzojavko : Ob priliki velike zgube, ki je zadela cesarsko akademijo znanosti vsled smrti njenega pred-sedn ka dr. Evgena Bohm-Bawerka, prosim, da se blagovoli sprejeti moje odkrito in toplo sočustvovanje in oa zagotovilo, da ohranim v znak pravega občudovanja do umrlega vedno v živem spominu velikega učenjaka in državnika. Tudi župan dr. Weiskirchner je v imenu občinske uprave dunajskega mesta izrazil cesarski akademiji znanosti sožalje. Za rdeči križ. DUNAJ, 29. (Kor.) Kraljica mati Marija Kristina španska je podarila avstrijskemu društvu »Rdečega križa« svoto 15.000 K. Darovi Antona Dreherja. DUNAJ, 29. (Kor.) Cian gosposke zbornice Anton Dreher je daroval: avstrijski družbi Rdečega križa 50.000 K,ogrski dru-bi Rdečega križa 50.000 K, vojni pomožni pisarni notranjega ministrstva 50.000 K, vdovam in sirotam vpoklicanih 50.000 K, nemškemu pomožnemu komiteju za podporo preostalih rodbin nemških vojnih ob-vezancev iz Spodnje in Zgornje Avstrije, Solnograškega in Koroškega, 2000 K. — Dalje je ustanovil Anton Dreher na svojih posestvih v Schwachau-Thurn-Muhl-enu, na gradu Brolovicu na Moravskem, gradu Miholupu na Češkem in gradu Vaalu na Ogrskem, bolnišnice. Oskrbo plača on sam. Združene pivovarne Dreher, Mauthner in delniška družba Meichl v Schwechatu, Sv. Marktu in Semeringu so darovale vojni pomožni pisarni notranjega ministrstva 25.000 K, za vdove in sirote 25.000 kron, dunajskemu odboru za preostale rodbine nemških podanikov 1.000 kron. Dalje so ustanovile v Schwechatu bolnišnico za 80 ranjencev na svoje stroške. Avstrijska antarktična ekspedicija. DUNAJ,29. (Kor.) Neka tukajšnja korespondenca pravi, da je avstrijska antarktična ekspedicija, ki bi se imela izvršiti pod vodstvom raziskovalca dr. Koniga, vsled zbrunle vojne, odgodena na poznejši čas. Organiziranje javnega mnenja v Angliji. LONDON, 29. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ministrski predsednik Asquith je poslal lordmajorjem v Londonu, Dublinu in Cardiffu, kakor tudi na lordprivista E-dinburškega, sledeče pismo: Prišel je čas v tem največjem konfliktu, kar jih je kedaj doživel naš narod, da se vstvari organizacija javnega mnenja in javnega delovanja. Predlagam, da se skličejo v vsakem okraju združenega kraljestva zborovanja, kjer naj se vsakemu pojasni, da se zahteva od njega samo to, kar je njegova dolžnost Jaz sam sem pripravljen, da sode- lujem po svojih močeh, v kolikor mi pripuščajo moje uradne dolžnosti in bom prirejal shode za državljane. Vem, da v vsakem politično "Organiziranem okraju računam lahko na vse vodilne osebe. Odhod poslanika Szogyenyja iz Berlina. DUNAJ, 29. (Kor.) Cesar Viljem je poslal veleposlaniku Szogyeyju Marichu povodom njegovega odhoda iz Berlina, sle-čo brzojavko: V trenotku vašega odhoda iz Berlina, vam moram, ljubi grof, zagotoviti, da se bom vedno hvaležno spominjal vašega delovanja, ki je stremilo za tem, da se odnošaji med Avstrijo in Nemčijo kolikor mogoče zboljšajo. Bog bodi z Vami in Vašimi. — Viljem. BERLIN, 29. (Kor.) Avstrijsko-ogrski veleposlanik, grof Szogyeny-Marich je zvečer odpotoval s svojo soprogo iz Berlina. Na kolodvoru so bili zbrani: voditelj diplomat, zbora, Roeder, državni podtajnik zunanjega urada Zimmermann, di-plomatični zbor, gospodje in dame avstrijskega veleposlaništva in avstrijskega generalnega konzulata in pa številni člani avstrijsko-ogrske kolonije, ki so klicali odhajajočemu veleposlaniku trikratni Živio! in Eljen! Veliki mojster malteškega reda prispel na Dunaj. RIM, 29. (Kor.) Semkaj je prispel veliki mojster malteškega reda, knez Thurn-Hohensteinski. Rekvijem za papeža. DUNAJ, 29. (Kor.) V italijanski cerkvi je imel danes dopoldne dvorni in grajski župnik, prelat dr. Seydl, povodom smrti papeža Pija X. slovesni rekvijem. Blago-slovljenje je izvršil nuncij, nadškof dr. Conte Scapinelli. Volitev novega papeža. RIM, 28. (Kor.) Kakor poroča »Giorna-Ie d'Italia«, je izvolitev novega papeža per compromissuin čisto popolnoma izključena. Večina kardinalov, posebno inozemski so proti temu. »Giornale d'Italia« in - Tribuna« naglasujeta radi tega, da bo trajal konklave dalje časa. Kardinal Maffi — bodoči papež? RIM, 29. (Kor.) »Messaggero« javlja, da se pojavljajo v kuloarjih Vatikana, posebno v okolici inozemskih kardinalov, precejšnji vplivi v korist kardinalu Mat-fiju, kojega kandidatura se smatra kot najbolj neodvisna od mednarodne politike. Kakor so bile leta 1903 stranke za in proti kardinalu Rampolli, tako so tudi sedaj stranke za in proti Maffiju. Kandidatura kardinala Maftija bi bila nekaka kompromisna kandidatura v slučaju, če bi bila kandidatura Maffija odklonjena. V drugi vrsti pridejo v potšev kardinali Gaspari, Ferrasini in Pompigli. Dedni princ Bavarski umrl. MONAKOVO 27. (Kor.) V Berchtes-gadnu je umrl danes dedni princ bavarski. Imel je neko bolezen v vratu. Mnltezarjl Kot snmarituni. Gre pripovedka, da so pripadniki reda Maltezarjev, ali, kakor so se prej imenovali: reda Johanitov, pri samaritanskem delovanju na bojnih poljanah Evrope svoje redovne obleke tako namakali v kri, da je osialo belo le tisto mesto, kjer je visel sveti križ. Od tedaj nosijo kot redovniški grb beli križ na rdečem polju. V prejšnjih časih maltezarji niso bili samo sama ritan i, ampak tudi bojevniki, ki so bili v neprestanem boju proti nevernikom. Prvi začetki reda Johanitov sezajo v konec šestega stoletja, ko so redovniki ustanovili v Jeruzalemu bolnišnice za gojenje romarjev. Ko so križarji v letu 1099 osvojili Jeruzalem, je bila bolnišnica v Jeruzalemu spremenjena v zavod, ki je zavzel značaj duhovnega vitežkega reda, posvečenega skrbi za uboge in bolnike. Bilo ie: vitezov, kapetanov in služečih bratov. Vsi skupaj so se imenovali po svojem patronu zaščitniku Janezu Krstniku: Johaniti, Njihova imetja in njih ugled so se hitro množila v sveti deželi in v Evropi. Deležni so bili zaščite papeža, ki jih je opremil z mnogimi privilegiji. Po osvojenju Jeruzalema so začela potovanja in osvojevalne vojne Johanitov. V poznejšem času so jim pripadla imetja razpuščenega reda »Tem-plerjev.« Johaniti so v poznejših časih bili težke boje s Turki, posebno v letu 1480 na otoku Rhodus. Ko so bili pregnani z otoka, niso imeli nikakega stalnega sedeža, dokler jim ni Karol V. v letu 1530 prepustil otok Malto s še nekaterimi drugimi otoki. -Od tedaj se imenujejo Malte-zarji. Vzdržali so svojo samostojnost do „EDINOST" št. 211. V Trstu, dne 30. avgusta 1914. c revolucije, potem pa so izguhi'i \ j svoja imetja na Angleškem. Nizozemskem. v Skandinaviji in na Francoskem. V decembru 1798 je bil ruski car Pavel I. izvoljen velikim mojstrom Po njegovi smrti se je izvolitev velikega mojstra prepustila papežu. Odvzemanje imetij reda je nadaljevalo potem in končno so po preselitvi v Rim v letu 1834 vodili red le namestniki velikih mojstrov, dokler ni Lev XIII. dal redu zopet pravico, da si je sam volil glavarja. Red Maitezarjev je bil i nekdaj porazdeljen v prioriate. Nemškemu Jeziku je pripadal veliki prioriat na Češkem. ki ni bil nikdar motjen v svoji posesti. Vsled političnih prevratov v začetku tega stoletja, je prišlo zopet do izpre-memb v posestnem stanju, tako, da sedaj obstoje le 4 prioriati: Rima. Lombardiji in Benečije, obeh Sicilij in Češke. Iz njihovih zastopnikov se sestavlja svetovaistvo vsakega mojstra. Danes nosi red ime: suvereni red maltezarskih vitezov. Posveča se dobrot\ ornosti in gojenju bolnikov in poseduje vrsto hospicev in železniških sanitetnih vlakov. Češki prioriat, čegar vitezi so skoro sami pripadniki češkega visokega plemstva, irna 6 takih vlakov na razpolago in se je dobro obnesel v srbsko-bolgarski vojni in povodom okupacije Bosne. O njegovi nalogi v sedanji svetovni vojni prihodnjič. varna pred sovražnimi krogljarm. Na vsaki postaji se postavi operacijska miza in vsi instrumenti, raztopine, obveze, kirur-gične priprave in ostale potrebščine, da je vse pripravljeno za takojšnjo rabo. La-zaretni pomočniki, ki so dodeljeni strežnemu moštvu vsakega topa. prejmejo vse potrebno za prve zasilne obveze. V vojnih monrmricah se navadno za to skrbi, da zna vsak mornar napraviti zasilno obvezo; tudi je moštvo v mirnih časih dobila zdravniški pouk, kako je nesti ranjenca, kako je postopati z utopljenci, kako ustaviti kri i. t. d. Včasih se del z oklopi obdanega prostora, kjer stoje topovi, porabi za kirurgtčno zasilno postajo. Lazaretni pomočniki imajo dolžnost, ra-nience spravljati k zdravnikom na postaje tem na vsak način pomagati. Ako ima zdravnik svojo postajo v notranjosti kase-mat ali v oklopnem stolpu, potem je pre-ccj varen pred kroglami, v mnogo večji meri jim je pa izpostavljen v lazaretu. Kcko se volno ladja pripravilo za boj. Ako se oklopnica pripravlja na spopad s sovražnikom, je prvo. kar se mora zgoditi. to. da se s krova odstranijo vse ovire, ki bi utegnile hoditi na pot ob strežbi topov. zlasti pa predmete, ki bi se, če bi bili slučajno zadeti, razdrobili in bi bili tako nevarni lastnemu moštvu. Drogovi, ki drže platneno streho, in čolne, se plosko polože na krov, ali pa se pritrdijo ob strani ladje. Dalje se morajo spraviti s krova vse vrvi. ki niso neobhodno potrebne. Svetli medeni pokrovi, ki zapirajo odprtine, ki vodijo v notranje dele ladje, in steklene strehe na odprtinah, se spravijo pod krov ali pa ob začetku bitke pomečejo v morje. Na njih mesto pridejo jeklene plošče, ki se imenujejo bojni pokrovi in zapro vse odprtine na krovu. Vse lestve in stopniice. ki služijo udobnosti. se istotako ali spravijo pod krov ali pa vržejo v morje. Razen tega ie zelo važno, da se vse posode z alkoholom, ter-pentinom in drugimi gorljivimi tekočinami, ki se hranijo na gotovem delu krova, kjer so najbolj varne pred ognjem, pomečejo v morje. Lesovje na jamborih se po dolgem pritrdi, jadra na pomožnih čolnih se pomočijo v vodo in polože spodaj okrog čolnov, da se obvarujejo ognja. Razen tega je vsak čoln spodaj obdan z mrežo, ki zabrani, da bi trske letele naokrog, če bi ga zadela kaka kroglja. Signalno moštvo je pripravljeno dajati in sprejemati znamenja- Platnice signalnih knjig se obteže s kosi svinca, da se vržejo v morje in se potope, ako bi bila ladja prisiljena k predaji. kajti te knjige ne smejo na noben način Driti v sovražnikove roke. Zastava se k<»likor mogoče nizko spusti, da ne more biti tako lahko odstreliena. (Kapitan na »iloebnu« jo je dal zgoraj z žeblji bribiti.) Tudi spodaj se odstranijo vse lestve in stopnice, ki niso neobhodno potrebne. Omare s častniško jedilno posodo in drugim orodjem se zlože pod vodno črto ali pa tudi vržejo čez krov. Vsa vrata, ki ne propuščajo vode, se zapro, izvzemši onih, ki so neobhodno potrebna za gibanje na ladji. Glavni zdravnik uredi na ladji dve ali tri postaje, katerih vsaka stoji pod vodstvom enega asistentnega zdravnika. Vsaka vojna ladja prvega razreda bi morala imeti vsaj tri zdravniške častnike, kar pa na ruskih ladjah v vojni proti Japonski niti v enem slučaju ni bilo. Izbira postaj se prepusti sodbi glavnega zdravnika. Miza iz častniške jedilnice se navadno uporabi kot operacijska miza; druga postaja se namesti v lazaretu, tretja pa navadno pod varnostnim krovom, da je kolikor mogoče PODLISTEK EomaCe vesti. Hiuien. Poročil se je včeraj v Gorici g. Ivan S u s i č, strojni stavec našega lista z gospodično Pavlino Cičigo-i e v o iz Gorice. Novoporočencema obilo sreče. Za Rdeči križ. Živnostenska banka v Pragi s svojimi podružnicami je darovala avstrijskemu Rdečemu križu K 10.000. Iz krimske vojne. Neki časopis priobču-je anekdoto iz krimske vojne, kjer so se, kakor je znano, borili Francozi in Angleži proti Rusom. Bilo je leta 1855 v taboru pred Sebastopolom. Neki angleški vojak je vzbujal pozornost svojih sobojevnikov s tem, da je od dne do dne postajal debelejši, medtem ko so se njegovi sodrugi od napornega vojaškega življenja vedno bolj sušili. Trditev njegovega velikega rojaka Johna Falstaffa. da dolgočasnost in beda napihavaio človeka, kakor cev,so se nad tem vojakom popolnoma uresničile. Sicer je bil pa ta vojak zelo skromen, reven ali hraber. Svojo hrabrost je pokazal posebno pri Inkermanu, kjer je naskočil celo krdelo sovražnikov, da bi rešil zajetega prijatelja, kar se mu je tudi posrečilo. Radi tega junaškega čina bi bil moral biti pomaknjen na višjo stopinjo, a on je v svoji skromnosti odklonil to odlikovanje. Začudenje je bilo pa temvečje, ko je nekega dne ta človek zginil kakor kafra. Vsi so bili mnenja, da je dezertiral; pa glej, po štirinajstih dneh se naenkrat zopet prijavi. Prijavil se je ves bled. beden in mršav, prava senca svoje prejšnje podobe. Preiskava je dognala, da je ves ta čas svoje odsotnosti živel v siromašni tatarski kolibi in — rodil sina. Nihče namreč ni znal za tajnost tega vojaka, da je bil namreč ženska. razven onega zajetega vojaka, katerega je dobro rejeni njegov prijatelj rešil iz sovražnih rok. Rešeni je bil že dve leti s to junaško ženo poročen, katera se je prostovoljno javila k vojakom, da bi ji ne bilo treba drugače zapustiti svojega ljubljenega soproga, ki je bil poklican v vojake. Svečano so potem krstili njenega sinčka na ime »Alma lnkerman« v spomin na dve bitki, v katerih se je njegova mati junaško borila in v katerih je tudi on sam z njo skupaj nehote sodeloval. Zaustavljenje kazenskega postopanja proti vojnim vpoklicancem. Njegovo Veličanstvo je izdalo na ministra za pravosodje ročno pismo, glasom katerega se morejo tisti vpoklicanci skupne vojne sile, deželne brambe in črne vojske, ki so pred 18. avgustom 1914. zagrešili kak kažnjiv čin, nadejati, da se postopanje proti njim ustavi, ako v vojni zvesto izpolnijo svoje dolžnosti. Izvzeta so le postopanja radi činov, ki jim je odmerjena kazen na 5 let. Kdor meni, da more na podlagi teh določb zahtevati zaustavljenje proti njemu uvedenega postopanja, naj ob izstopu iz vojaške službe priobči to svojemu vojaškemu poveljniku, ali pa naj v šestih tednih po prenehanju vojnega stanja, ali prejšnjega izstopa, svojega iz vojaške službe vloži svojo prošnjo pri pristojni sodniji. Vihar in tišina. Prevcl iz laSčine M. C. .Kako se varate ! Dob r je in zanesljiv; ako bi ga bolje poznali, bi vara — o tem sem uverjen ugajal.- „Morda utegne biti taVo; ali doslej me dolgočasi; hotela bi na izprehod, ali s tem gospodom si ne upam. Ž^nira me!** „Maks?!" je zaklical Jurij smeje se; „ali prisezam vam, da nikakor noče vzbujati pri damah takega čustva l-__ V tem trenotk» sem zopet vstopil, Jurij mi je rekel: .Maks, dama želi na izprehod, ali ženira se pred teboj!".... Rekel je to z občudovanjem... zdelo se je, kakor da šteje umetnici to boječnost v zaslugo. Vedel je, da na sploh jaz ne ljubim umetnic, da mi njih svobodne manire ne ugajajo, In bilo je kakor da mi hoče reči: „Glej, gospica Fulvia ni emancipirana! In čeprav je umetnica, ne nehuje s tem biti dama." Računal sem na to, da nocoj razveselim svojo srčno damo s svojo navzočnostjo.... Ali ko sem doznal željo umetnice... tako lepe, tako mlade in simpatične, moral sem se odreči že rahločutnosti in se podati na promenado kot tretji žnjo in Jurjem. Če bi se branil, bi se zdelo, kakor da bi hotel reči: Mislim, da vama bi bilo liubše biti sama; a izobražen mož ne žali objestno dame na ta načini Tako sem se odločil, da bom, mesto da bi otiral solze svoji markizi, prenašal neprestano smehljanje te brezskrbne mlade dame, ki se je šalita z vsem kakor Škrjanec, ki je rojen samo za petje. Meni, ki sem tako ljubil koprneče poglede in melanholična razpoloženja dame svojega srca, ki je bila vedno kakor povita v obt.ik otož-nosti, se je zdelo to večno smehljanje nove znanke neznosno. Ko je bila govoričila o vsem možnem, je pripovedovala mimogrede, da je priporočena markizi Vittoria Prando. T » je bila ona! D?ma mojega srca! In u-Ijudna velikodušna Vittoria je bila došla v hotel MM no k svoji mladi varvanki. In sedaj je 1 otela Fulvia svoj prvi svobodni večer prebiti pri markiz«, da se jej zahvali za nje ljubeznjivi ob sk. Prosila je, da bi jo eden naju spremljal. S kolikim veseljem sem jaz porabil priliko, da zopet vidim svojo lepo markizo! Tudi Jurij se je ponudi!, da bi igral viteza mbde umetnice, ali on ni cbčeval v hiši Vittorie ter je ni poznal pobližje ; jaz pa sem bil hišni prijatelj in prepričal sem ga, da je primerneje, ako se Fulvia predstavi samo z menoj. Ob tej razpravi je ona ostala brezbrižna in je odgovorila le: Meni je, če me le kdo spremlja, enako ug dno, kdo izmed vaju prevzame predstavljanje I" Izprehod je bil dolg. Fulvia je bila vedra, ljubeznjiva in dovtipna, ali napram meni vi vedno nekako previdna. Ko je govorila z menoj, me ni nikoli pogledala in ni spremljala svojih besed z nikako kretnjo. Vedno je odpenjala in zapenjala svoje rokavice, utr gala kak list in ga zvijala na vse možne načine, sledeč svojemu početju z očesom, kakor da vrši najvažneje delo. Dovtipne pripombe, Id jih je vpletala v pogovor, ojstre opazke, s katerimi je smešila kako osebo ali stvar, so dobivale vedno dovtipneii značaj. V svojih pripombah k temu cesarjevemu ročnemu pismu izvaja ministrstvo: Med možni i, ki so zdaj vpoklicani v vojno, je število tacih, ki so že kazenski preiskavi, ali pa se jim je bati, da se uvede preiskava proti njim. Skoro vsak obdolženec ki je sedaj odšel na obrambo domovine, bi v pričakovanju postopanja proti njemu občutil to kot težko breme. Čin milosti, ki ga more pričasovati, olajšuje in odpravlja to težeče čutstvo in daja vspodbudo k zvestemu izpolnjevanju vojaških dolžnosti za vsakogar, ki si je v svesti kake krivde. — Najvišji čin milosti se sicer nanaša le na manjša kažnjiva dejanja. ki naj jih proganja javni tožitelj na zločine pa Ie v toliko, v kolikor jim grozi kazen največ petih let. Kadar pa zakon grozi s kaznijo do petih !et, prisojajo sodišča v največ slučajih le kazen ne nad 6 mesecev. Omenjena meja ie v soglasju z Najvišjim ročnim pismom od 7. avgusta t. 1., kjer se je obetal izpregled kazni do šestih mesecev, katerih izvršenje je odloženo, ali ie bilo prekinjeno, da se omogoči obtožencu izpolnjevanje vojaške dolžnosti. Bolniške blagajne fn vojna. Bolniške blagajne in podobno organizirani zavodi so vsled vojnega stanja zašli v neprijeten položaj, ker se od ene strani stavijajo do njih večje zahteve vsled poslabšanja gospodarskega položaja, z druge strani pa se jim manjšajo dohodki in se je bati, da se bo to godilo še v veči meri. Brez izjeme bodo torej vsi ti zavodi prisiljeni, poseči po rezervnih fondih. Mej temi igrajo posebno pri blagajnah na deželi hranilne vloge veliko ulogo. Ker pa zahteve po izplačilu na hranilne knjižice niso izvzete iz moratorija, bi mogle dotične blagajne, ako bi se jim odrekalo vračanje njih terjatev, priti v težke neprilike. Da se tem« pride v okom, se je ministrstvo za notranje stvari potom deželnih oblasti obrnilo do hranilnic z apelom, da bi te bolniškim blagajnam in podobnim zavodom — ne glede na to, aii so javnopravnega značaja, ali so izšli iz privatne inicijative — šle na roko pri izpolnjevanju njih naloge, da bi se napram tem zavodom, kolikor možno ne posluževale moratorija in da bi jim za izplačevanje potrebni denar dajale na razpolago iz vloženega denarja. Maša zadušnica za pokojnega papeža Pila X. V stolni cerkvi sv. Justa se je vršila slovesna sveta maša z rekvijem po pokojnem papežu Piju X. Cerkev je bila vsa slavnostno odeta v črnino, a v sredi cerkve je bil postavljen bogat katafalk s papeškimi insignijami. Mašo je pel škof dr. Andrej Karlin ob asistenci vsega stolnega kapitlja. Tej službi božji so prisostvovali: c. kr. namestnik, župan tržaškega mesta in načelniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Pekovskim mojstrom na znanje. »Tržaška pekovska zadruga« prodaja danes, v nedeljo, dne 30. avgusta od 4. ure naprej moko svojim zadružnikom, ki naj se zato z&lase v zadružni pisarni ulica deli' Acquedotto štev. 15. tgpTool Samomorilni poskus, Snoči ob polde-setih je 16-letna, v ulici P. Revoltella štev. 26 stanujoča Gioconda Bonivento šla v Bošket in tam izpila nekoliko karboine kisline, nakar je začela vpiti, kakor bi jo bili hoteli odreti na meh. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje, katerim je Gioconda brž povedala, kaj da je storila, nakar je nekdo pozval zdravnika s zdravniške postaje, ki je Giocondi izpral želodec in jo dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Nezgode na delu. 19Ietni mizar Rudolf Križman, ki stanuje v zagati Krištofa Kolumba štev. 4, si je včeraj zjutraj izvinil desno nogo. Moral je iti na zdravniško postajo, kjer je dobil potrebno zdravniško pomoč. 16letnega koči jaza Frana Batagelja, ki stanuje v Škorklji štev. 11, je včeraj konj brcnil v nos, vsled česar je Batagelj na tem tako majhnem delu telesa zadobil precejšnjo rano. — Tudi on je dobil najprvo pomoč na zdravniški postaji. Ko sva jo dovela nazaj v hotel, mi je Jurij ponovil, kar je rekla o meni, ko sem bil izšel, da spremim starega profesorja Dobro je, sem rekel, jutri zvečer ne pridem. Nočem ji kratiti veselja, ko je sama s teboj. Ni odgovoril. Bil je jako nežnočuten, moder in pošten. Morda mu ni ugajalo dvoumje v mojem odgovoru, vendar pa ni hotel tega pokazati, da ne bi prišlo do razpravljanja, ki bi moglo damo, ki jo je visoko cenil, postaviti v krivo luč. Govorila sva o nečem drugem, toda bila sva jako malobesedna. Ljubil sem Jurja odkritosrčno; srce mu je bilo blago in bil je resničen prijatelj. Dolgo sem razmišljal o grenki besedi, ki sem mu je bil rekel, a ug bal sem tudi o antipatiji mlade umetnice nasproti meni. Že pred večerom naslednjega dne sem se uveril, da moram — če hočem popraviti razžalitev — zvečer po sili zopet v družbo. Obiskal sem Fulvio v gledališki garderobi. Jurij je prišel za menoj in povrnili smo se skupno v hotel Milano. Fulvia je pela tega večera s tolikim čut-stvom in toliko milino, da jo je občinstvo odlikovalo entuzijastičnim aplavzom. V celih rojih so prihiteli obiskovalci v privatno sobo umetnice, da jej častitajo. Jaz sem prisostvoval predstavi v proscenijski loži in kot strasten ljubitelj glasbe sem bil globoko ganjen po njenem glasu. Pozabil sem na tako malo laskave besede, ki jih je bila rekla Albaniju o meni, nudil sem jej roko prisrčno ter rekel z odkritim občudovanjem; „Gospica Fulvia, ganili ste me do solzi" „Videla sem-, je odgovorila in mi stisnila roko prisrčno. In od tega trenotka dalje sva si bila prijatelja I (Dalje) m t* £ t? m bji tidt PUPILARNO VAREN ZAVOD je SPLOŠNA HRANILNICA V TRSTU osnovana po načelih hranilnftčnega regulativa iz 1. 1844, pri kateri vlagajo c. kr. sodišča denar mladoletnih otrok Vložna obrestna mera 4°|o Obresti se pripisujejo h glavnici vsako leto dvakrat in sicer 30. junija in 31. decembra. URADI VIA TORRE BIANCA 41. — Uradne ure 9-12; 3-5. TELEFON 21-01. Ugodno prlllRg!^r# W»U90đnnpmB! Vse v trgovini s pohištvom PEtER JERflJ, ulico Ciisenno ftev. 4 nahajajoče se pohištvo, divani fn dr. prodaja se po neverjetno nizkih cemh, Nihče naj ne zamudi te izvanredno UGODNE PRILIKE! | Ljubljanska kreditna banka || podružnica v Trstu aia : Ljubljana. ~ Split, Celovec, Sarajevo Gorica in Celje. ulica Caserma št. 11. Telefon: 5-18. Ibpjaji ifcrta li 9-121/, ii 27,-5 Delnlika glavnica s K 8,000.000. Rezervni zakladi s K 1,000.000. = Maje najbolje vse o bančno stroko spadajoče tranzakcUe. ~ i Uloge na Knjižice obrestuje s 4%, netto 3 (rentni davek plača banka iz svojega). I Vloge no tekočI in žlro-račun najbolje po dogovoru. I Sprejema borzna naročila za vse tu- in inozemske borze Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. L11, TRST g ulica Sette Fontane Stev. 12. - ZALOGA OLJU, JESIHA MILA. Ittifintie namizno ode, irtnorofOivo za one, trpe na želodcu. - Steklenica pol litra kron r&fl. HME30 Napredek vede N>]energi2nqSs in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom Jorubin Casile Stotine zdravniških potrdil potojuje, da se uretralna z ženja, Erostatitis, uretritis in m ehu mi VahIoIS C^ello ataiji korenito zdravijo s t»CSdBlt*e Konfeti CASILE urejajo miniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilirgt«), popolnoma odpravljajo in nblažqjejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo nretralna zoieoja (prost&titis, nretritis, čistiti*, mehana katar?«, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Škafja knnfetijev Caaflr K 4—. JORUBIN GASILE, najboljše protisifilitično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, koetoboli, ishias, vnetju ftles, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroji, sterilitetf, nevrasteniji, energičen razkrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Catrile K 3 50. Vbriz^anec GASILE zdravi beli tok, akutne in kronične kataije, vaginitia, uretritis endometritis. vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizganca Gasile K 3-50. Kdor *eli večjih pojasnil, tiskovin itd., naj naslovi dopis na lekarno LLOYD, za g. Gasile, Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicin a In i izdelki CASILE se prodajajo ▼ vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trsta Lekarna Llojd, V. dell'orologio 1. Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N Cflle •CASILE ir. MXXI M CHULUftKg I1P0U tU k M. Aite nasledniki Trst, ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnoga blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. - Se priporočata kot Slovenca 0. Milič, F. SuimelJ. tf> i V Trstu, dne 30. avgust- i J14. »EDINOST« štev. 211. Vesti iz Istr?. Izkaz T~-f>v, nabranih v Pazinu za Rdeči kr: Obči-tski urad K 250. Občinski J¥Ct >. , Kmetska posojilnica v Pazinu 250 —, Filijalka Istrske hranilnice 250.—, i. Šorli nam. svet. 30.—, Dr. Simon Kurelič 30.—, Egon vit. pl. Lund. 20.—, A. Mrakovcic 10.—, M. Zgrablic, profesor 5.— Fr. F rencic 1.—, Dr. N. Baicich 2. — , Fran Trampuz 6.—, Ant Kalac, župnik-dekan 20, Dorcic, lekarnar 3.-, Knez, lekarnar 1.—, Dr. Scbesta 50—, Andrianich Cezar 5. , Profesor Figuric 3, Dr. C. Ccstantini 25. , Ant. Runco 5. , M. Kisic 1.-, Ne/:c Drag. 3. , Ghersetich Egidij .40, Dberat Runco 25.—, Cucancic 10.—, Beletich Nikolij 3. Turcinovic Jo^ip 5.—, Kori« vic 3.- , Pilat Artur 5.—, Stafl 2. , Mrach Alojzij 3.—, Penso Emil 4.—, Zaccaria josip 3. , K g j Luka 3.—, Glavic Matej 5.—. Pauletich Iv. 1.—, Flego Anton 1.—, Zanello Jos. 2. , Br>idotti 1.—, Dr. De Mori 5. , Ghersetich Anton 5. , Vezzani 2 - , Patidy Gvidon 30.—, Ivich 5.—, B I 1.—, Martich J<>s p 5. —, Armenaris 1. , Camus Fidel 5.—, Ci-borra Josip 50. , Marghetich 6. , Konrad Depiera 1.—, Josip in L. Camus 5 —, Koren 1. , 0»g iatti 4, . Comisso Alojzij 20.—, Ant Luksich 2 —, Ant. Bertosa —.40, Aleks. Ghersetich »0.—, Dusich 2 , Godina Ivan 5.—, Pil t Ivan 10.—, Peschele Gvidon 2.—, Rovis 2. , Cernia 1.—, Derulovic 5.— Perucic 0. , Ant. Runco, družina 10.—, Dr. Cech 5. , Bisiach Karel 5 —, Novak Ivan 5. , Buttolo M. -.40, Teodor Boris-sich 5.—, Mrach Julij 2. . Bacari h 2. , Nikolaj Uicich 20 —, Piinz Josip 20.- , Fr. Mizzan 1.—. (Konec jutri.) Vesti iz Gorlšlie. Iz Dutoveljske občine. V Krepljah je bilo dne 23. t. m. cerkveno žegnanie. Kakor običajno druga leta je prišel maševat g. kapelan iz Tomaja. Ljudstva je prišlo precej, posebno zato, ker so mislili, da pride maševat prečastiti g. dekan Sila, čegar pridige so zelo priljubljene, ker pripoveduje vsikdar tudi kaj zgodovinskega, kar posebno mladim ugaja in jih vzgaja. Gospod kapelan pa je govoril le o politiki in sicer tako, da ga je malokdo v cerkvi razumel. Pozival je tudi ljudi, naj ne čitajo »Edinosti«, a ravno s tem jih je tako ozlovoljil, da jih je več odšlo iz cerkve pred koncem maše. Ljudje so godrnjali na glas. No, gospodu apelanu bodi povedano. da smo, da čitamo in bomo čitali »Edinost < še potem, ko njega več v Tomaju ne bo. Citanio pa tudi druge liste, ker tu nočemo imeti nobenega strankarstva in razkola, ki je le na škodo ljudstva. Tudi To-majcem že presedajo taki neprestani napadi in politikovanje v pridigali. Gospod kapelan bodi uverjen, da si s tem ne pridobi naklonjenosti ljudstva. Na še J raz redni ljudski šoli v Solkanu prične novo šolsko leto v torek, dne I. septembra. Vpisovanje novincev za L razred in drugih, ki so se preselili v Solkan in so dolžni tukaj nadaljevati učenje, bo 1. septembra od 9. do 12. ure pred-poldne v šolski pisarni. Deželnemu pomožnemu društvu Rdečega križa v Gorici so pristopili p. n. gg.: dr. Ivnn Novak, odvetnik; Andrej Ipavec, profe - . dr. Josip Srebernič, profesor teologije; dr. Ignacij Kobal, katehet; profesor Mastnak; dr. Bratina; Jernej Kopač, župnik; Jakob Rejec v Solkanu; A-dolf Schaup, telovadni učitelj; Josip fon, državni in deželni poslanec; Josip Fon, posestnik; Vladimir Koršič, učitelj; Matija Bizjak; Mihael Turk, brivec; Anton Gerbec, poslovodja; Andrej Cermelj, trgovec; Josip Kutin, trgovec; Fran Trnovec, čevljarski mojster; Drašček Karol, pekovski mojster; Ivan Faganelj, posestnik; Bačnar Filip, delovodja; Uršula Fon. go-stilničarka; vsi v Gorici. — Vivat se-quentes! Živeli posnemalci! Našim rojakom prii>oročamo kar najmnogobrojnejši pristop k temu ljudomilemu društvu, stremiti moramo za tem, da bo prej ko prej možna njegova slovenska sekcija. Za Rdeči križ. lil. izkaz darov za »Rdeči križ« oz. tudi za družine vpoklicanih vojakov, priobčen po slov. odseku Dež. pom. društva za Rdeči križ. — Gorica. iMons. Jožef Pavietič pol-pol K '30., \ inko Tomanjin, kurat v p. K 10, Frančiška Likančič K 1, Franc Orešec c. kr. profesor K 10, vi. svetnik gimnazijski ravnatelj dr. J. Bizjak K 5, njegova soproga K 4, sinko Ivo K 2, sinko Vladko K 1. gospa Brunner po gdč. Gosakovi in E. Rutarjevi K 2, Fran Devkon K 3.06, & Fran Oblak K 10, Ana Fortunat K 2, Vinku Suligoj po gdč. Rozi Kovač K 2. prof. A. Ipavec za družine K 6, dr. Josef Srebrnič za družine K 20. Zbirka g. Bogomira Milost, dijaka. — Bežek Hedvika za družine K 2. Plohel Helena K 2, prof. dr. Papež K 2, prof. I. Ber-fcuč K 2, šolski svetnik A. Santel za družine K 2, Mons. Janez Ev. Kolavčič, kanonik pol-pcl K 10, Josip Bekar, župnik v pokoju K 5. Milan Bekar pol-pol K 2, A-maliia Plaliutnik K 1, dr. Peter Sorli K 5, č. g. Budin za družine K 5, družina Stegu-Ražem pol-pol K 3, Amalija Sfiiigoj K 2, N. N. K 1. N. N. pol-pol K 2, družina Milost pol-pol K 2. Gorenja Vrtojba, nabral g. A. Cejan, bo-goslovec in gdč. Rožica Cerne in Genove-fa Cejan K 111.60. Sempas po veleč, župniku Blasi Grča K 89.90. Pečine, nabrala dekleta, poslal g. kurat V. Batič K 144.66, Avče, nabralo in poslalo županstvo K 165.88, Kobarid, nabrale gdč. učiteljici Vilma Bogataj in Olga Miklavčič ter gdč. M. Miklavčič, poslala gdč. Vilma Bogataj K 353.38, Kobarid, Srečko Bizajl, po gdč. Vilmi Bogataj K 10, Števerjan, po veleč, kuratu Janezu Jarec K 75.50, Miren, Rupa. Peč, nabral Basilij Stanta po gospodu i župniku L Roječ K 488.9U, Kromberg po jpreč. Vinko Vodopivec K 170, Gorenjepol-je, zbrali verniki dubovnije po vikarijskeni uradu K 35, Goreniepoflc, Ivan Franke, vikar K 15, Gorenja-Tribtiša po veleč, kuratu Albinu Leban K 8.82, Grahovo ob Bači, po županstvu K 55-20, Marija Rožič K 1. Valentin Ušaj. Vitovlje K 1, Osek, Hranilnica in posojilnica v Oseku K 40, Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Križu K 5, Kmečka posojilnica v Lokavcu K 25, Pevma. po veleč. g. kuratu Janezu Nepomuku Kumar K 147.76, Šempolaj po veleč. gosp. kuratu Franu Švara K 108.50. Šempolaj po županstvu K 46.90, Gabriie, po veleč. g. kuratu Fr. Kroupa K 112.80. Dutovlje, po veleč. g. dekanu A. Berlot K 467.80, CerniČe po mons. dekanu I. Muro vcu K 272.10, Sv. Križ mestno županstvo K 184.80, Lokev po veleč. g. kuratu 1. Theuerschuh K 13, Cepovan po veleč, g. župniku V. Pircu K 80, nabrala dekleta Maver, Šavle, Kofol, Roječ po veleč, g župniku V. Pircu K 82.52, "avnica po vel* g. vikarju J. Godnič pol-pol K 131.60. Po-vir po veleč. g. župniku Jožefu Novak h 116.30, Bate po veleč. g. kuratu Alojziji; Cubej K 157,80, Kostanjevica na Krasi-K 65.20, Kojsko, veleč. g. župnik Franc Marinič K 100, Hranilnica in posojilnica v Kojskem K 50, Farani Kojsko K 22, N. N. (Podsabotin) K 5, Rihenberk po veleč, g. župniku Štrancar K 77.07, Rihenberk po veleč. gosp. župniku Strancar K 10, Dornberg po veleč, župniku Franu Lav-renčič: Andrej Mozetič K l, Tereza Vodopivec K 2, Jožefa Mrevlje K 2, Vincenc Rjaveč K 2, Kobjeglava nabralo županstvo K 110, Solkan nabrale gdč. učteljici Kristina Doljak in Marija Konig ter gosp. jurist Jožef Bitežnik pol-pol K 692.42 Solkan, samostan sv. Gora nabral pol-pol K 112.70, Bovec po veleč. g. dekanu Lv. Vidmar v novcih K 373., Bovec, po veie-čast. g. dekanu Iv. Vidmarju v državnih papirjih K 200, skupaj K 573, Zapotok po vikarijskem uradu K 52.34, Banjšice po veleč. g. kuratu Ušaju K 119.80, Repenta-bor po preč. g. Krančiču K 100, Vipolže po veleč. gosp. kuratu L Pirihu K 146.40. Cezsoča po veleč. g. Alojziju Filipiču K 82, Vel. Repen po županu A. Guštin K 79, Medana, županstvo pol-pol za družine oddano Gradiška K 441.80, Plave po veleč, g. Vinko Mežan pol-pol K 108.10, Deskle po veleč. g. Vinko Mežan pol-pol K 28.70, Deskle po županstvu pol-pol 278.14, Pod-brd, nabrale gdč. učiteljici Torkar Julija in Torkar Olga po veleč, župniku V. Kra-gelj K 215,88 Ločnik po veleč. g. dekanu Janezu Filipič K 27, Nabrežina nabral a -biturijent Filip Pertot K 251.06, Bresto-vica, županstvo K 47, Otlica po veleč. g. župnem upravitelju Štefanu pl. Posarelli K 100, Pevma po veleč. g. kuratu Kumar K 15., Štanjel po veleč. g. kuratu Friderik Kroupa K 161.50, Libušnje po veleč. gosp. kuratu Ivanu Leban K 276.08, Gradno K 63.70, Batuje, nabirala Anton Birsa in A-lojz Rebek za družine K 85, Selo na Vipavskem nabirala Fran Mužina in Anton Kosovelj, oboje po veleč. g. ž. Ign. Leban K 75, Ferdinand Seidl, c. kr. profesor za R. K. K 10, za družine K 10, za vojni pomožni odbor K 30, skupaj K 50, Hvalič Fr. posestnik. Gorica K 5, Ivan Kraševec, u-čitelj, Gorica za vojno-pomožni odbor K 4. Vsega skupaj za »Rdeči križ«K 7579.44 za družine vpoklicanih vojakov K 960.33, k temu še darovi drugega izkaza za »R. K.« 2443.72, za družine vpoklicanih vojakov K 511.22. Dosedaj torej za »Rdeči križ« kron: 10.023.16; za družine vpoklicanih vojakov K 1471.55. F. L. Tuma. Spremljajoči pojaul strokovne organizacije. Tarifna pogodba je sklenjena vedno za daljšo dobo, v kateri se morata oba dela po njej ravnati. Ne pomenja sicer končne sprave, ampak le premirje: ko poteče domenjena doba, je treba sklepati zopet novo pogodbo. Premirje ne ostaja brez dobrih posledic: vsak podjetnik ve, da dela tačas lahko brez strahu, prevzemlje mirno večja naročila; delavec je varen pred vsakim fluktuiranjem in pred vsemi krizami na svetovnem in delavskem trgu, neodvisno od tega dobiva svoj v tarifu domenjeni zaslužek. Koristi nadalje strokovnim organizacijam. ki se v mirnem času lahko močno organizirajo, raste njih ugled in se pripravijo lahko z vso previdnostjo in resnostjo na boj, ki ga bo treba biti, ko poteče doba pogodbe. Z ozirom na te prednosti velja klic onih, ki v tarifni pogodbi vidijo samo nasilstvo manjšine na korist večini, kaj malo. Tajiti se zato ne da, da se mora v tarifni pogodbi majhna skupina najboljših delavcev podvreči povprečni množici. Ali moderni ekonomični razvoj naravnost sili vse kroge v organizacijo. Vsaka organizacija pa je mogoča le tedaj, Če je prikrojena interesu večine svojih članov. Nekatere strokovne organizacije so se taki pogodbi sicer zelo upirale, češ, da je nevarnost, da mine delavstvu s tem vsaka resnična bojevitost in da pozabi na svojo veliko socialno misijo, če ga te naloge ne pcanrtfnjajo več tako močni konflikti. kakor so stavke. Leta 1886 so sklenili najprej tiskarji tako pogodbo in izzvali s tem proti sebi veliko opozicijo, ki je polegla ;ele na strokovnem kongresu 1899 v Fran-k ob rodu. Od tedaj so postale do malega vse organizacije odločne propagatorice za novo pogodbo. Velik in z vsakim dnem večji nasprotnik jef je le francoski smdi-kalizem. Statistično dokazano dejstvo ie namreč, da so stavke odtedaj in v tistih ieželah. kjer ie sklenjenih največ tarifnih pogodb, konsekventno padale. Metoda tarifne pogodbe je taka, da se iomenite obe stranki na mezdno lestvijo. katere baza je takozvani normalni zaslužek. pod katerega ni mogoče z mezdo. Zaslužek stopnjuje na lestvici lahko po kakovosti dela, po številu let, kar je delavec v tem podjetju, in slično. Stopnjajoča •nezdna skala — zopet iz Anglije: slidings cales izg. slajdin skels — ima kot osno-o ravno tako normalni zaslužek, a po-/>«••. In veiUnuka zoiose poblJt« In topearu Paolo Oastwirth, Trst alki Vtm SL 6 (hita Sleftdtta Rilce). floJMJ nsoien vir za nokapovmle bodisi slede cen <3 kakor tndl kotonsU. Kolosalni IzUor. - Telef. 22-85 | m S :: MALI OGLASI :: □□ □a □□ se računajo po 4 sto t. besedo* Mastno ti kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stetink. : □□ □□ Radi odpotooanla Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 944 0 nojem se odda takoj vanje z dvema sobama, sobico in kuhinjo. V hiši je voda in plin za potrebo trudi klet Krasen vrt z razgledom na mesto in okolico. Telefon na razpolago . Znčasno se oddasti tudi dve veliki sobi Popr šati je v Kjadicu 553 ali 763 vis-a-vis delavskih h;š. 947 InVffff štajerska po 7, 8, 9 vinaijev komad. Pi-JUJtU šćauci po K 1-80. Kokoši po 2 K kilogr. Caiducci 39 Ronco 6, Kandler S. 921 |n|fn s> spalne sobe z ogled«lom in mra- JUI&U moijem se prodajo po K 450.—. Sprejema o se i aročila za kuhinjsko pohištvo, spalne in Aedilne sobe, kakor tudi p hištvo za urade. Izvr jujejo se poprave po zmernih cenah. Nova delavnica pohištva Via Knggero Man na št 17. 943 Gospodinje! Gostilničarji 1 prve vrste se prodaja v vs-ki množini po 14 kron krintaL Via Giuseppe Parini 14, zaloga krme. (926 Odda mq takoj mt biirana soba Ulica Commer-#12 ciale št 9, II n. 946 ftlffffll fft takoj prazna soba s kuhinjo v Ro-UUUU JC jar.u, Scala Santa 180. 951 Odda se takoj meblir. na soba Kojan, Scala Sunta 180. 952 Odda «H meblirana soba. eventnelno dve po-St* stelji .v ulici Crociera 4, I. n. (953 d e moderni p stelji in 2 n"čni omari po jako nizki ceni. Mizar Bronohiano, ul. Fabio Severo 27, vrata 10. 954 Prodasti se Parna mlekarna Senožeče1 nastop izučenega 17 do 19 let Starega, treznega, poštenega in marljivega, krepkega mlekarniškega ?>mo6nika. Izvrstna hrana ter stanovanje prosto, lača po dogovoru. Ponudbo do 31. avgusta t. L na gornji naslov. 955 flnmifn Ml Šivilja za vsako delo, tudi kots> -rUlIUJU M* barica. Ponudbe pod .Valona- na Inseratni oddelek Edinosti. 949 Gostilna „Prt Deteljici ulica Belvedere Priznano najboljša in najcenejša kuhinja. Pristna domača in taja vina. & a 1 s 0 ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordlnnje na svojem stanovanju v Trstu. Corso štev 12, Telef. 177/1V od 11*/» do l'/t in od 41/, do 5'/, pop. Dr. HORVATH CORSO $tv. 17 specijalist za kožne in spolne bolezni ter nervozne in nemoč KM^JLmm. In sklepne bolečine. NOŽIH* Ordinira od 11-1 U> od 5-6; za gospe tudi od 4-5 popold. FORD 16-20 HP Novi modeli 1913 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen. 4—5 sedetev K 4800; 2 sedeža K 4300 Landalea 6 sedežev 6300. - Popolna oprava Ca po te s stranskimi zavesami, steklo, pet tvetilk, generator aa acet lenski plin, rog, kilometerski števnik, hitrom«. Cene veljajo za voze prosto voznine in colnine v Trstu. ANTON SKERL sodnijski izvedenec Trst, Plazza Carlo Gol doni. Telefon 1734, Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 2247, I ■■ Novo pogrebno podjetje Trsi (vogal Plazza GoMoni) - CORSO 47 - (Telefon S«. 14-02) Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim konjem do najluksurijoznejših in pompoznih s šestero konji. I Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša In točna postrežba. JtajnoveiSa in moderna pogrebna oprava. Noćna nar čila se sprejemajo ▼ lastnih prostorih zaloge podjetja ul Tesa št. 31. tel. 1402 CENE ZMERNE. CENE ZMERNE. (Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEE, Opčine št 190; T. VITEZ -v Nabrežini (trg pri cerkvi); A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere). Sprelmele se takoj izurjeni setflarn In iermenaTl za konfekcijsko delo c. kr. armade proti dobremu plačilu. Onih, ki se sedaj že nahajajo v sličnih delavnicah, ne morem sprejett KARL POLLAK tvornica usnja in dobavitelj c. kr. armado, Ljubljana. Oblastveno avtorlzovana delavnica PATRIZIO PITTAR se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6. Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin, izbor oglja za električne svetilke. Točna izvršba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračuni. III IMHUIIMHIBII ■ IIHBHMI! nmrnmmitm ♦ Hranilna vIam ♦ J sprejema od vsakega tudi če ni ud zr 4iril večje ii wkft pc P (• govoru. r~ Vlaga te lahko po eno krono- tem-tastaM ntrn 75179. TELM IHt Z a in jih obre- ♦ staje po _ _ £ otvaija fekovne račun« a dnevnim obresto-£ v »njem. i ♦ : ♦ [♦»MMMtMIMtMIMMMM0t»MttMtlMMMMWtMttt#«» 9 IroovMtna zadruga v Trstu I o Posolila ♦ daje na osobni kredM te na zastavo J proti plačilu po degvroni. + X ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadsL i J Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 t j dopoldne in od 3 do S popoldne i F o Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦ * so posebno primerne za družine ~ »MfMMMfMM ♦ ................................ ♦ x\ Stran IV. »»EMNOST« štev. 211. V Trstu, dne 30. avgusta 1914. r^SIIBasilBaHHHIIHIIBR SLAVIJA i rajam zaramka Mi v Mg K I I Po velikosti draga države z vseskozi akor.- 1m Sprejema zavarovanja ■ ž vi jenja po najraznovTstnejih koram- I nacijah pod lako ugodnimi pogoji, | ™ kakor nobena druga zavarovalnica, g g Zlasti je ugodno za var. na doiivetie In smrt z man, saj očimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine m proti požarnim škodam po najnižjih 2 cenah, Škode cenjuje takoj in naj I Uulantneje. Uživa najboljši sloves, I koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička iz atne podere v narodne in občno I -» .oristne namene. i Glavni zastopnik v Trstu | u. am% ulica Caserma 12. | TELEFON št. 21-47 3 lili planince! Selili! PmGitii Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Swcatert planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih društev POSEBNE CENE. 1JADRANSBA SAMI. % ♦♦♦♦♦♦♦♦ Trst, Vla KUPUJE IN PRODAJA: Cassa dl Rlsparmio Stev. 5 (Lastno poslopje) VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI m mdMMjiie ta bitfo ležeče v lavnih sktadf^ SAFE - DEPOSITS. _Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA FILUALCS: DUSBOTV1K KOTOR U< BLJAMA MBTKOVIC OPATIJA SttlT SIBEJfIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NA-KAZNIGB NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOT7RSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERrJE. URE: od 9 do «'/. pop- in od a1/, do 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno STAVBNI KREDITI, REMBOURS- KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" izborao VIPAVSKO vino po 24 stotink l/4 litra. ISTRSKO vino po 24 st l/4 L - PRISTNI TERAN po 32 st V4 L mmm balkah (ta m |—■» II—tfh—l0 «>a——Bm^^^.^mmm* ----- a&jaa——H—iII Ml [I „Tržaška posojilnica In hrarilimca' m m m m m ii || registrov«na zadruga z omejenim poroM- TRST, Piazza deflla Caserma St. 2, fi... (v lastni palafi) vhod po glavnih stopnjlcsh Ls SanK1! POSOJILA DAJE na vknjižbo 51/2°/o na menice po 6°/o na zastave in amortizacijo za daljio dobo po dog- ESKOMPTUJE TRGOVSKI MENICE. HRANILNE VLOGE sprajeme od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4Vlo Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru Rentni davek pljuje zavod sam. - Vlaga — ,lhl"> nn u«™* - ODDAJA DO MAĆE NABIRALNIKE se »ahko po eno krono. - ODDAJA DO-(HRANILNE PUSlCE). PoStn -hraailnični račun 16 004. TELEFON št. 9.,2. Ima varnostno celico (safe deposit") za shrambo vrerinoct-n h listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu in rožaru, urejeno po nuj novejše in načinu ter jo oddaja strankam v najem nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 milijonov kron. Uradue ure* od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 5 popoldne. - lipiaJuje se vsak delavnik ob uradnih urjh. si eei !lI III te« ll—H—E—II 39 Z 21 r. MIK Dr. PETSCHN1GO TRST, VIA S. CATER1NA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: IPA—I in 7 -7V> Športna trgovina MM unca 1 Bnisnis IZ) nasproti Kred. poslej) KMlaica Karlo Ferlin Trsi, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) POD^OŽrilCE: Ulica Sette Fontane 215 in Ča bola zgornja 386 (stara smodišnica). Velika i?bera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja i. t. d. Kedilni prašek za pita niH-in »m«»i5;h o n »h Josip CSargii, Trst Rocol - Malino a vento stev. <0 Prodaiaina vseh vrst za moške, ženske in oirohe in zsf^ga usnEa. Sprejeme naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomcbile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijskih tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno kurjavo, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. itd. Name ščenje za električne razsvetljave in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj | za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd. .He&ts", njtotji ii sajtsajSi petan hiS. ■ Proračuni in cbisk □ersikiv zastioj. in razno moderno blago za možke in ženske obleke razpGšilja po najnižjtli cenah Juseslcvanska razpašiljalna R. Stcrmecki v Celju 302 štajersko 1'išue po gi&vm ilustr. ceoifc ćez več ii s-č -i mi, teri p t v.akeuiu pedlje zasti nj. Pri arofrlih i t >i j o, Bolgarije, Nemčije in An eHke je t^e^a - e r » »-prej pos a ti j^masa Velika zaloga Velika zaloga in 1 ANDREJ JU vla S. Lucla 5. i!i 7JA 99 SIžlhirflH 0 M Sil I o • mM • TRS? via Fabbri 10. s tape^arlj finega In navadnega poSsšSSva in Tolefon 17-39 Svoja k svojimi (Tvrdka ustanovljena leta 1874). Irst, ulico Bettori Ifa i (Piazza Roaario-Palača Harsnsl). III Anton Breščak Gorica - Gosmks uL «3. Cortocc!) 14, o lastni Ml Prva in največja slovenska zaloga in tovarna ■ pohištva na Primorskem. .-V zolesi Una eesBO umi 50 m>čcriiih ledlfnn In sp inih Cene od 300 do 3000 K soba. t Edina slovenska delavnica iajietapij : Vemo Izhera sm, stoik kifcor tual želn^ja pabOmo. Sprejema naročila za opreme 11, hotelov I. t. d. 5 Spccijalist za sifilistične in kožne bolezni ♦ Ima svoj am&uSatoriJ J j ♦ v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ^ — 'Palazzo DianaJ -----♦ % Za cerkvijo Sv. ^Vnto: a novega. ^ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. Dttomnn papir za suaičlce. Cttoman papir in stročnice za suaičlce se hvalita sama in ne potrebujeta reklame, v. Mirna fini Ursich Trsi, Barriera vecch!a 14 Zaloga barv v prahu, čopičev, iirnežev, krtač, dišav, ianenega olja, ribjega olja, naftaline in praškov proti mrčesom. — Pošiljam po povzetju. — Cene zmerne. -------" g I 4 v«^ k Jlt kov. Ptrorntii« l ijoče. Hladil* «s«.*h vm Biljardi Stif-rt. TELEFON 15-81. varni se nahaja tiidi izvr-ten ^e prv i iJ»jo mrzla je-a< rje o pivo. Spre emi iK na dom. Priporoma se ndani Franjo I oI> SUFFET, kj r dila viuo i^ Dr □□□OOOD II IE CENTRALA v PRAGI Ustanovljena L 1868 20 podružnic 17 ekspozitur Deln iika giavnica K 80,000.000 Rezervni in varnostni naklad: K 25,000.000 Zivnostenska bankapodružnica v Trsty GRADEŽ otvoijena v polet)« ekspoziture redno poslovanje OPATIJA IzvrSuJe vse banane in menlalniine posle. TELEFON: 2157 —107& Borzna naročila. TELEFON: 2157 — 1078. 0 VLOGE NA KNJIŽICE Rentni davek plačuje banka iz svojega. Paltfeiti tiizpbfis B2 razjari milili BEill Mil