Leto V., štev. flO
Ljubljana, petek, 9. mala 1924
Cena 2 Dih
J
lihala ob 4 zjutraj.
gtane mesečno 20— Din u inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tartfu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta St 16/L Telefon St. 72.
	■■ni gpp
1%: -m	
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo:
L|nbl|aoa, Prešernova ul. it S4. Telef. It. 36.
Podružnici:
Maribor. Barvarska ul. t Cel|e, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11.842.
Ljubljana, 8. maja.
Za danes, jutri, se je pričakovalo formalno rešitev krizo. Po sinočni av-dijenci gosp. Pribičeviča pa izgleda., da bo razplet trajal še nekaj dni. Izjava goep. Davidoviča, da jo opozicijski blok za koncentracijsko vlado, iz katere ne izključuje nobeno stranke jn nobene osebe (kar jo v najostrej-šem protislovju z vsemi dosedanjimi
s
Z OZIROM NA PONUDBE OPOZICIJSKEGA BLOKA PREIZKUŠA KRALJ MOŽNOST KONCENTRACIJSKE DELOVNE VLADE. - POGOJI, POD KATERIMI BI BILA TAKA VLADA MOGOČA. — AVDI-JENCE V DVORU.
Beograd, 8. maja. p. Za danes so politični krogi napovedovali formalni razplot krizo. Dopoldne ie potek-
izjavami opozicijskega bloka.), je na-;'o-	« W°JrtIc°n .k vladar
ložila kroni dolžnost, da še enkrat ekrbno preiskusi položaj, ne bi li bilo mogoče najti izhoda, ki bi omogočil, da Narodna skupščina Se opravi neikaj najnujnejših poslov in da. se medtem dovrši izvedba neka tor ib glavnih ustavnih določb, ki se tičejo naše notranje državne ureditve.
V tem smislu je predsednik Narodne skupščine Ljuba Jovanovič te dni vodil informativne razgovore s politiki iz opozicijonalnega tabora, ki so z vso vnemo zagovarjali idejo koncentracije, odnosno razširjenja sedanja vladine koalicije potom pridobitve še ene ali druge opozicijonalne grupe. Znano je, kakšno vlogo so pri tem igrali klerikalci.
Odločilna za nadaljne ukrepe kroue je bila današnja opoldanska avdijen-ca Svetozarja Pribičeviča. Minister Pribičevič je vladarju nas veto val, da naj stori tudi ta zadnji poskus, ki jo k mogoč, da se izbegne razpust parlamenta, ki mora naravno povzročiti večmesečni zastoj v nujnem zakonodajnem delu. Seveda si ni nikdo na nejasnem, da ta poskus ne obeta mnogo uspeha Vsekakor pa eklatantno dokazuje, da krona v svojem strogo [arlamentarnem čutu ne želi spregle-nobene, pa tndi najmanjšo prilike. ki bi omogočila normalno rešitev krize.
Pod katerimi pogoji bi bil mogoč koncentracijski kabinet, ki se zdi i vladini koaliciji i opozicijskemu bloku edino mogoč izhod iz krizo brez razpusta parlamenta. Minister Svetozar 'riblčevič jo po svojih zadnjih avdi-encah napisal dane« v «Reči» članek, ld točno in avtentično obeležuje možnosti parlamentarne koncentraci-iz katere bi mogla iziti nova de-ovna vlada.
Nihče od merodajnih činiteljov sedanjo radikalno - demokratsko koalicije — pravi gosp. Pribičevič — ni načelno proti ideji koncentracije. In to z ozirom ria razloge zunanje in notranje politike. Toda nemogoča je koncentracija z opozicijo,nalnim blo-lmm, dokler po zadnjem proglasu Ra-dičeve Btranke ostaja v najožjih stikih z Radičem. Nesporno je dejstvo, tla stranki dr. Korošca in dr. Špa.lie tudi po proglasu HRSS vztrajata v federalističnem bloku š to stranko. A tudi Davidovičeva stranka je ostala fe po izjavi manifesta v intimnih zvezah z radičevci. Z ozirom na to, je moralno in politično nemogoče, da 6topimo v sodelovanje z opozicijonal-nim blokom in da vodimo ž njim razgovore v kakršnemkoli cilju, dokler ne prekine vseh zvez z Radičevo stranko, ki se jo s svojim proglasom diskvalificirala za udeležbo na vodstvu državne politike. Idojo koncentracije z opozicijonalnhn blokom, kl ni prekinil svojih vozi z Radičem, odbijamo a llmine. Ne bilo bi večje nesreče za državo od koncentracije, v kateri bi se borile heterogene politične smeri. Taka borba bi onemogočala Wako delovanje. To bi bila najslabša ln najnesposobnejša vlada, ki bi jo naša država sploh mogla dobiti. Zato mora opozicijonalni blok odreči Wem stikom z radičevci. Tega opozi-ci.ionalni blok do sedaj ni storil.
Drugi pogoj bi moral biti, da se koncentracija najde na eni politični liniji v cilju za stalno in neizpremen-llivo politiko, da bi bilo vsemu naro-
ju. Izvedelo pa se je, da je žo na si-nočnji avdljencl Svetozarja Pribičeviča bila razpravljena kombinacija, ali ne bl bilo mogoče izogniti so razpustu parlamenta potom koncentracijske vlade, za katero je opozicijski blok — Izgublvšl vsako nado na lasten uspeh — energično ponujal svojo pomoč. Na sestanku, ki se je sinoči pozno zvečer vršil med Pribičevi-čera ln Pašlčcm, sta oba državnika ugotovila, da se narodna koallclla ne protlvi razširjenju koalicije s pritegnitvijo opozicionalnih grup pod pogojem, da dotlčne grupe prekinejo vsako zvezo z Radičem ter da pristanejo na načelni program nacionalne koalicije, kl predvideva brezpogojno politiko državnega in narodnega edinstva.
Danes ob 11. Je bil Svetozar Pribičevič ponovno v avdljenci ter je ostal pri kralju skoraj dve uri. Raz-motrivane so bilo vse možnosti, pod katerimi bi se dala sestaviti vlada široke koalicije, ki bi mogla nadaljevati delo v parlamentu.
Popoldne ob 3. se Je pričela vrsta avdijenc, pri kateri so bili po redu sprejeti dr. Radosavljevič, (davido-vičevec), minister Trifkovič, Kosta Timrstllevlč (davidovlčevec) ter ministri Trliunovič, Stojadinovlč in Ninčič, kl je ostal pri kralju nad eno uro. Kosta TimotLtevlč Jo pred in po svoji avdUenci konieriral z Ljubo Davldovlčem, minister Ninčič, katerega avdljenca Jo trajala do 7. zvečer, se je dolgo razgovarjal z Ljubo Jovanovlčem.
Kot rezultat teh konzultacij so more ugotoviti, da bi bila delovna koalicija mogoča, ako dosedanjim vladlnim grupam pristopi aH tkzv. ožji opozicijski blok v celoti, ali pa nJega posamezne skupine z Jasno Izjavo, da prekinjajo vsako zvezo z radičevci in se odrekajo federalističnemu programu. Iz tega Jo razvidno, dn so težkoče za ustvaritev delovne koalicije skoraj nepremagljive. Najlažji bl bil prehod za davldovlčevcc, Spaho In Korošec sta pa povezana z Radičem ne le preko opozicijskega bloka, temveč še v posebnem federalističnem bloku. Na ponovnih sestankih Je danes opozicijski blok zadržal svoje
Dr. Griinberger o izgonu avstrijskih
iz
razpadanje s sklepom, da nobena grupa bloka brez drugih grup ne gre v nobeno kombinacijo. S tom je tudi g. Da-idovlč vezal svojo politiko na politiko federalističnega bloka.
Popoldne ob lfi. se Je sestal ministrski svet, kl jc trajal do 20. Ministri, UI so bili sprejeti pri kralju, so poročali o svojih avdljencah in člnni kabineta so podrobno razpravljali o političnem položaju. Ugotovilo se .je soglasno nazira-nle, da opozicija ne bo hotela akceptirati osnove, na kateri bl bila mogoča sestava široke koalicijske vlade. , Ob 7. uri zvečer so se sestali šefi opozicijskega bloka, katerim Je g. Davido-vič poročal o rezultatih Radosavljovlče-ve In Timotljevičeve avdijence.
Smatra se, da bo kralj Jutri klical še nekatere politike, predvsem bo sprejet Ljuba Jovanovič, ki bl Imel že nocoj priti v nvdljenco, pa je bil njegov spre-jem odložen na Jutri.
Izgleda, da se bo odločitev zavlekla preko nedelje.
Beograd, 8. maja. p. Da Je bil danes po jvan v avdijenco Kosta Timotijevlč in no Ljuba Davirlovič, je vzbudilo v opozicijskem bloka veliko nezadovoljstvo, zlasti, ker so ve, da Kosta Timotijevič b svojimi ožjimi prijatelji odobrava politiko nacijonalno fronto in skuša Davidovičev klub odvrniti od nesrečne zveze s klerikalci in radičevci.
RAZGOVORI O REKONSTRUKCIJI KABINETA.
Beograd, 8. maja, p. Pred današnjo sejo ministrskega sveta so je vršila konferenca g. Pašiča z g. Pribičevičem, na kateri se jo razpravljalo o rekonstrukciji vlade, za slučaj, dn dobi sedanja vladna koalicija volilni mandat. Izpremenitt bl se imela zasedba treh portfeljev. Ministri Dragutin Kojič (šume in rude), Si-monovič (agrarna reforma) in Uzunovič (soc. politika) bi odstopili in na njihovo mesto bi imeli priti Vasa Jovanovič za šume in rude dr. Ninlto Perlč ali dr. Boža Maksimovlč za soc. politiko, agrarno reformo pa bi prevzel eden od radikalskih poslancev iz Vojvodine.
IZKLJUCENJE NASTASA PETROVIČA.
Beograd, 8. maja. p. Začetkom pri« hodnjega tedna se vrši seja radikalske« ga parlamentarnega kluba, na kateri bo izključen iz kluba Nastas Petrovič.
AVSTRIJSKA VLADA PRETI S PROTIUKREPI IN PREDLAGA POGAJANJA.
Dunaj, 8. maja, s. Zunanji minister | če bi Jugoslavija nadaljevala izgone in
dr. Griinberger jc nn vprašanje poslan ca dr. liampla glede izgona avstrijskih državljanov s strani jugoslovanskih ob« mejnih oblasti sporočil, da jc zvezni urad zn zunanje zadeve opetovano interveniral pri jugoslovanski vladi, nakar jc bila dovoljena splošna odgoditev za dobo enega meseca. Avstrijski odpravnik poslov jc pred kratkim izročil jugoslo« vanski vladi izčrpno noto o vseh spornih vprašanjih. Istočasno je bila jugoslovan« ska vlada opozorjena, da bi morala av> strijska vlada odgovoriti s protiukrepi.
nc prcklicala že izvedenih. Dalje jc bilo jugoslovanski vladi sporočeno, da stre« ir.i avstrijska vlada za prijateljsko revijo zadeve, vsled česar predlaga bco« grajskemu kabinetu, naj sc prično o teh točkah medsebojna pogajanja, in mu ob« enem sporoča pravične in utemeljene predloge. Za meddobje zaproša Avstrija da naj sc rok, ki bi potekel z 8. t. m., podaljša in naj sc nc odrede novi izgoi ni, dokler no privedejo predlagana po« gajanja do kakega uspeha.
Turška ekspanzivnost v Mali Aziji
OPASNO GIBANJE PROTI FRANCOZOM V SIRIJI.
London, 8. maja. r. Navzlic demcntl« jem iz Francije sc angleška javnost ved« no bolj zanima za dogodke v Mali Aziji, kjer so postali odnošaji med Turčijo z ene in Italije ter Francije z druge strani zelo ostri. «Daily Mail» javlja, da se je vršil nedavno turški vojni svet, pri ka« terem jc bil navzoč tudi bivši nemški general von Lossow (znan iz bavarskega puča), kl je nedavno odšel v Turčijo, da stopi v turško vojsko. Na tem po« svetu se jc govorilo o ukrepih, ki bi sc
imeli storiti proti Francozom v Siriji. Zveza narodov jc, kakor znano, dala Franciji mandat nad Sirijo. Istočasno javlja oDailv Telcgraph«, da tujci pn« nično zapuščajo Turčijo, posebno Pran« cozi in Italijani. Listi naglašajo, da ta razvoj dogodkov v Siriji, na Bosporu sili Francijo, da čim prej sklene r. Jugoslavi« jo in Rumunijo pogodbe, podobno frnn« cosko«češkoslovaškcm dogovoru, da tako v skupnem sodelovanju z Jugoslavijo in Rumunijo osigura mir nn vzhodu.
du
jasno, zakaj je bila koncentracija
stvorjena. Mi hočemo politiko strikt izvedbe vidovdanske ustave in °wvotvorjenja vseh njenih odredb, usmerjenih na udejstvitev politike narodnega in državnesta edinstva, ki se totira vršiti brezobzirno zoper vse an-tldržavne in subverzivne tendence. °nozicijonalni blok je hotel politiko Izmenskega »sporazumevanja*. Ne odobravamo politiko neod.rejone linije, Politike gaženja in odlaševanja usta-v"> ki bi ponovno dovodla do revizijo Orodnega in državnega edinstva v najbližji bodočnosti. Ali moro biti »led tema dvema politikama kompromis? Jaz mislim, da ne more biti in da ne sme biti, ter da se ena od teh mora ukloniti in da mora to usodo dojeti ne naša, temveč samo ona dru-p>. neodroiena blokaška politika. Nam I; bilo do tega, da zmaga načelo police državnega edinstva. Pri tom niso 'ifrali vloge posebni in strankarski 'azlo-pi, ki jih je troba izločiti iz jav-
KULTURBUNDOVCI PROSIJO ZA AVDIJENCO.
Beograd, 8. maja. r. Tajnik vojvodinskega «Kulturbunda» dr. Grasel je zaprosil za avdijenco na dvoru, da bi iz-posloval zopetno dovoljenje za poslovanje «Kulturbunda».
PRIPRAVE ZA TRGOVINSKI DOGOVOR Z MADŽARSKO.
Beograd, 8. maja. p. Danes je dopo-toval v Beograd naš poslanik v Budimpešti, Tiča Popovič. Z ministrom trgovine in Industrije dr. Krizmanom je kon-feriral o trgovinskem dogovoru z Madžarsko. Dalje se je oglasil v ministrstvu saobračaja, kjer je razpravljal o prometnih stikih z Madžarsko. Jutri dopoldne ob 10. sc sestanejo naši delegati na predkonferenci za konferenco, ki sc bo vršila 12. t. m. Prcdkonferenci predseduje dr. Nirtko Perič. Dr. Corovič, naš strokovnjak v vprašanju arhivov odpotuje v soboto v Budimpešto, da izvrši registracijo aktov, ki so potrebni naši administraciji in ki nam jih jc dolžna Madžarska Izročiti.
RUMUNSKO-BOLGARSKI SPOPAD.
Boograd, 8. maja. p. Naša vlada jo bila obveščena, da je na rumunsko - bolgarski meji rlošlo do krvavega spopada med rumunskimi in bolgnrskimi obmejnimi četami. Bolgarski vojaki so napadli rumunsko patruljo in .je v ogorčeni borbi padel en rumunski podčastnik, eden je pa bil težko ranjen. To je epilog rumunsko - bolgarskih sporov zadnjih dni.
JUGOSLOVENSKO-ITALIJANSKA POGAJANJA.
Beograd, 8. maja. p. V pondeljek se vrši konferenca jugoslovanskih in italijanskih delegatov za oni del trgovinskega dogovora, kl se nanaša na carinsko sodelovanje. V Beogradu pričakujejo, da te dni dopotujejo italijanski delegati Brochi, Ferinl in Bclli. Mudili so se v Rimu, da prejmejo nova navodila za na-daljna pogajanja.
SESTANEK BENEŠA IN NINČIČA NA BLEDU.
Beograd, 8. maja. r. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič jo iz,javil na vprašanje, kdaj se bo vršil sestanek med njim in češkoslovaškim ministrom zunanjih del dr. Benešom, da to še ni točno določeno. Sestanek so bo vršil najbrže med 14. in 16. t. m. na Bledu.
POSETI PRI MINISTRU ZUNANJIH DEL.
Beograd, 8. maja. p. Danes so posetili
Francosko-rumunska pogodba
Pariz, 8. maja. e. «Echo dc Pariš, zanika, da bi se opustil načrt take pogodbe med Francijo in Rumunijo, kakršna ekslstira med Francijo in Češkoslovaško. List trdi, da se rumunski zunanji minister vrne v Pariz, takoj po odhodu rumutiske kraljeve dvojice v domovino in sc bodo tozadevna pogajanja zopet nadaljevala. Nc gre pa zato, da bl Francija jamčila za nedotakljivost rumunskih meja, ampak gre lc za diplomatično medsebojno pomoč za ohranitev obstoječih mirovnih pogodb. List dostavlja, da se ob priliki poseta lugoslovenske kraljeve dvojice v Parizu sklene enaka pogodba med Francijo in Jugoslavijo.
Gdansko, 8. maja. r. Trockij je prispel 3. maja v Podolsk skupno s Ka-menjevitn In predsednikom sveta ukrajinskih ljudskih komisarjev Cubo ter z nekaterimi višjimi državnimi uradniki, da inspiclrajo sovjetske čete na ruski meji nasproti Poljski In Rumuniji. Po noči med 2. In 3. majem je došlo do konflikta med ruskimi In rumunskimi stražami na Dniestru.
Težkoče Macdonaldove vlade
London, 8. maja. j. Namestnik mini« strskega predsednika CIyncs jc danes iz« javil v spodnji zbornici, da bo vlada, ako bo na torkovi seji predlog konser« vativccv proti odpravi zaščitnih carin sprejet, smatrala to za nezaupnico in iz« vajala iz tega parlamentarne posledico. V komisiji za posvetovanje o zakonu za zaščito najemnikov je prišlo danes do ostrega spopada med libcrnlci in zastop« niki delavske stranke, pri čemer so libe« ralci stavili delavski stranki ultimat, v katerem zahtevajo, da naj vlada končno nekaj ukrene o bodočem položaju nn« jemnikov.
RUMUNSKA KRALJEVSKA DVOJICA V ANGLIJI.
London, 8. maja. j. V poučenih političnih krogih ne pričakujejo, da bi imel poset romunske kraljevske dvo-
ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča jice, ki prispe v pondeljek v Dover, poljski poslanik Olszoivski, nemški od- j kjer jih sprojmo v imenu angleškega
nega življenja. Zato vztrajam na stališču, da je izključena koncentracija, ki ne bi pomenjala želje narodnega in državnega edinstva v naši politiki.
Smernice'so v tem članku točno in jasno postavljene. Ali jih bo opozicijski blok sprejel? Nam se zdi, da jc lo preveč upravičen pesimizem, ki vlada v tem poglodu v beograjskih političnih krogih.
pravnik poslov Hofsinger in angleški poslanik Young.
VELESEJEM V BEOGRADU.
Beograd, 8. maja. p. Danes jc minister trgovine in industrije dr. Krizman izdal odlok zaradi prostorov za beograjski velesejem, ki se bo lotos vršil v Beogradu.
SOBRANJE.
Sofija, 8. maja., j. Sobranje so jo danes zopet, sestalo, da reši do 1. julija državni budžet. Parlament se bo bavil z raznimi predlogi gledo gospodarskega razvoja in namerava pričeti intenziven boj proti draginji, špekulaciji in stanovanjski bedi. Pripravljen jo tudi osnutek zakona, ki naj nredi proporcionalno volilno pravico v Bolgariji. Po dosedanjih rezultatih o občinskih volitvah je dobila vladna stranka 64 odst vseh mandatov, katerim stoji nasproti najjač-ji nasprotnik, to jo 80 odst. glasov bloka agrarako in kgmusktKfoe stnu&e.
kralja princ Waleški in spremi v Lon don, dalekosežni vpliv na odnošaje mod Anglijo in Rumunijo.
VPRAŠANJE RAZOROŽITVE NA MORJU.
Ženeva, 8. maja. e. Svet društva narodov je odobril preliminarne dispozicije za pomorsko razorožitev, kakor lo jc predlagala podkomisija, odgodil pa jc do prihodnje seje podrobno razpravo o poročilu In vprašanju, kl sta jih sporočila rumunska ln portugalska vlada. Sklenilo se jc, da se poročilo podkomisije izroči vsem državam, nal si bodo članice društva ali ne, da do konca julija izro-če svoje pripombe ln predloge.
POLET OKOLI SVETA.
London, 8. maja. s. Francoski letalec, kl potuje okoli sveta, je nadaljeval včeraj pot Iz Kalkutc v Bangkong. Por-tuglški letalcc je sinoči ob 7. odplitl iz Kar $ sija y Amgi
Velika rudarska stavka v Poruhrju in Sleziji
Berlin, 8. maja. s. Boj za določitev delovnega časa v Poruhrju jo skoraj popolnoma ustavil delo v rudnikih. 90 odst. delavstva no hodi več na delo. Konferenca obratovodij v llochumu jo vpostavila vojni svet. Bati se je, da bo boj prešel v šlczijo in zavzel šo večje dimenzije, kar bi značilo za Nemčijo zelo resno krizo. «Mikum» obstojajo daljo in zahtevajo kljub stavki, da so re-paraeijsko dobavo nadaljujejo in grozijo, da bodo v nasprotnem slučaju zaplenili oziroma sploh zasedli rudnike.
PRND NOVO URADNIŠKO STAVKOV AVSTRIJI. Dunaj, 8. maja. j. Kakor poroča «Neue Freio Presse«, grozi v Avstriji zopet stavka uradništva. V posameznih uradih žo krožijo pozivi, ki zelo točno poživljajo uradništvo, da stopi dno 2. junija v stavko, čo vlnda t. junija ne ugodi njihovim zahtevam. Računati je, da bodo pogajanja, ki se vrše trenutno o spornih vprašanjih z vlado, končana šc pred 15. majem.
OTVORITEV ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
Rim, 8. maja. e. Italijanski parlament se otvorl v soboto 24. t. m. In prično svoje redno delo v torek, dne 27. t. m. Po izvolitvi predsednistva sc prične ad-resna debata, kl bo končana v drugi polovici Junija, naknr sc bo razpravljalo o začasnem proračunu, o uporabi polno-močl, ki jo je imela vlada od prejšnje zbornice v svrho provedbe davčne in upravne reforme. Potem sledi razprava o spremembi zborničnega poslovnika In končno o trgovinskih pogodbah. Predvideva sc, da bo trajalo zasedanje do srede julija. Senat se sestane najbrž 25. t. m.
SLOVESEN SPREJEM NADŠKOFA ClEPLAKA V VATIKANU.
Rim, 8. maja. e. Danes zjutraj Je prispel v Rim nadškof msgr. Cicplak. Sprejel ga je poljski poslanik z vsem svojim poslanlšklm osobjem In pa papežev državni tajnik kardinal Gaspari. Cicplak sc je nastanil v poljski koloniji. Opoldne je bil sprejet v posebni avdijcncl pri papežu. Posebno pozornost jc vzbudilo dejstvo, da je prišel k sprejemu nadškofa sam državni tajnik in se smatra to za politično manifestacijo s strani Vatikana.
PONAREJEVALCI 100 DINARSKIH BANKOVCEV V SEGEDINU.
Budimpešta. 8. maja. J. Segedlnska policija je izsledila tolpo ponarejevalcev čekov, ki sc jc ukvarjala tudi s ponare-Jevanjem 100 dinarskih bankovccv. Stro« jI so bili v hiši nekega občinskega notarja zaplenjeni.
ODGODITEV NOVEGA AMERI KANSKEGA IZSELJEN1ŠKEOA ZAKONA.
Wash!ngton, 8. maja. e. Skupna komisija poslanske zbornice In senata ji na predlog predsednika Coolldgca skle< nila priporočiti, da nal novi zakon o pri. seljevanju stool v veljavo Sel? 1. marca
Italija in Turčija
Italijanska politična javnost se pritožuje zadnji čas, da se vodi v tur-Skem časopisju zelo malo laskava kampanja proti Italiji. , Povod tej kampanji bo dale besede, ki jih je izrekel Dodamo Mussolini o orijentu kot o »prirodnotn terenu za italijanske ekspanzije*. Ko so v Rimu uvideli, kak neprijeten efekt so imelo neprevidne besedo, so skušali stvar z ofioijalnimi popravami omiliti, z diplomatsko akcijo vplivati na pomirjanje duhov v Carigradu ln v Angori, toda z majhnim uspehom. Italija se trudi na vse načine, da napravi na odločujoče turške kroge čim najboljši utis. Mussolinijova vlada je kot prva ratificirala lausannsko mirovno pogodbo, je prva od zapadnih sil poslala svojega poslanika v Angoro. Ko je zapovedala angorska vlada evropskim zavodom, da odpravijo iz šol vse verske znako, so se edinole italijanske šole izmed katoliških pokorile.
Ta velika uslužnost Italije napram Turčiji navsezadnje ni tako občudovanja vredna, zakaj faktifino ima Ita-lija doslej v turškem ozemlju malo privilegijev in določbe, ki uvajajo likvidacijo dosedanjih političnih in eko-namskiii privilegijev evropskih držav, prinašajo Italiji kaj malo škodo. Finančni interesi Italije v Turčiji so neznatni; na turškem državnem dolgu je n. pr. udeležena samo s 3 %. Industrijskih podjetij Italijani v Turčiji doslej niso imeli, prav tako obstojajo le komaj omembe vredno šole in kulturne institucije italijanske provenijence v Turčiji. Ako je tedaj Mussolini napram Angori koticilijanten, s tem ne dela nikakih žrtev, marveč si kuje kapital za bodočnost. Mussolini hoče biti tudi glode Turčije prvi, prav kakor napram Rusiji.
V svojem nepreudarnem izreku, ki mu ga turško časopisje tako zelo za-merja, je Jlussolini povedal seveda resnično namono Italije v bližnjem Orijentu. Od 1. 1919. dalje vrši Italija najživahnojšo akcijo, da 6i pridobi Anatolijo kot trg bodisi za, svojo industrijske izdelke ali kot posredovalec za proizvode tujih industrij. Prav tako dela z vso vnemo na tem, da si pridobi večje gospodarske koncesije. Doslej je dobila sicer, kakor poročajo francoski viri, samo šele koncesijo za eno železniško progo. Italija se udeleži velike poljedelske razstave, ki se priredi v nekaj tednih v Adani. Tam do imela opraviti v glavnem s konkurenco Nemčije, ki ja sploh glavni konkurent italijanski gospodarski ekspanziji v Anatoliji.
Italija upa, da ji bo mogoče pomiriti turško javnost in uspavati nezaupanje napram njenim ekonomsko-imperijalističnim težnjam. Toda vzpri-Bo izredne budnosti, s katero čuva Turčija svojo pravkar priborjono politično in gospodarsko svobodo, jo pričakovati v tem oziru še mnogo odpora na angorski strani.
Največjo pozornost obrača Italija tudi v Kavkaziji, kjer istotako konkurira s svojo eksportno trgovino. V teku jo akcija, da doseže rimska vlada carinsko olajšave v Kavkaziji za •italijansko blago, ki bo moglo potem konkurirati tudi v Transkaspiji in Perziji. Ta ekonomska penetracija je v načrtih rimske politike in komcilijant-nost napram Turčiji in napram Rusiji izvira iz istih teženj.
protidemonfitradje, je italijanska policij;! pojačila stražo karabinijerjev pred jugoslovanskim konzulatom v Milanu, Rimu in drugih mestih. Navzlic temu so se v sredo v Milanu vršilo dijaške demonstracijo radi iibeni-ških dogodkov. Do incidentov pa ni prišlo in je dijaštvo korakalo na pre-fekturo, kjer je izročilo svoj protest,
Odiek šibeniških de-
a« a
i
Poročali smo včeraj o spontani čvrsti demonstraciji šibeniSke omladine proti italijanski provokaciji pod pretvezo Tomaseove proslave. Taka navdušena eksplozija jugoslovenskega na-cijonaiizma v Sibeniku je povsem razumljiva, osobito če se ve, koliko je ravno v tamošnjih krajih pretrpel naš rod pod Italijani in koliko še trpi onstran meja. Zato so razumljivi tudi demonstrativni izstopi proti italijanskim izzivalcem, in naše oblasti so povsem nepotrebno prekoračila mejo ri-goroznosti.
Rimske novine opisujejo zadevo, kakor da je v Sibeniku v glavnem demonstriralo dijaštvo in mladina. Nekateri fašistovski organi so seveda polni protenj in zahtevajo od naše vlade, da radikalno prepreči slicne demonstracijo proti Italijanom, ako noče, da pakt prijateljstva ostane samo krpa papirja . . . Mar se po tem Italijani ravnajo -/.ase? Nadalje se italijanski listi trudijo, da prikrijejo blnmažo napovedanega predavatelja prof. Orno, obenem pa tudi prinašajo vest iz Rima, da je gosp. Bodrero, italijanski posla,nik v Beogradu, dvakrat, interveniral v nii?-'pm zunanjem ministrstvu, kjer mu je bilo izrečeno obžalovanje iti zatrdilo, da. jo 27 aretiran cev doletela občutna kazen.
Tnteresant.no je končno, kakor pišejo italijanski listi, da merodajni krogi smatrajo, da je"demonstracijo v Sibeniku organizirala — RadiAeva stranka. s Čemer Je pod pretvezo nacionalističnih izstopov hotela pravzaprav demonstrirati ' proti — radika.lsk vladi. Italijanska vlada smatra, da je incident rešen s službenim opravičilom beograjske vlade, in ga v ostalem ni vzeti resno. ker so to bile »hrvatske demonstracije, naporjene proti beo-eraiski vladi«. Da .nrenre-Ci itflliisuttsko.
čji madež in sramota rimovc v Grozote „sveteu inkvizicije
lz knjige »Katoliška cerkev v zrcalu zgodovine«. — Češki spisal prof. Ant.
Silka.
Med sredstvi, ki so se rimovcem obnesla v boju proti nasprotnikom, sta bila razen prekletstva interdikt iu od 18. stoletja zloglasna inkvizicija. Interdikt je uporabljala cerkev tam, kjer ni mogla dobiti krivoverca v roko. Interdikt je obstojal v tem, da jo bilo v mestu, kjer se je nahajal izobčenec, prepovedano brati maše in vršiti sveta opravila; cerkve so morale biti brez okrasja,- sohe iu slike svetnikov so bile pregrnjene s florom, zvoniti se nj smelo, rarličev niso pokopavali v blagoslovljeno zemljo, ampak brez molitev in petja so jih zagrebli na odieg-lem kraju, poroke so se vršile na gro-beh, meščani se niso smeli na ulici pozdravljati, nihče ni smel občevati s prekletim krivovercem, le-ta je izgubil vso občinske in sodne pravice, vsakdo ga je smel usmrtiti brez kazni, vse trgovsko zveze so prenehale z mestom, kjer je živel; če je bil to vladar, jo moral pričakovati vstajo svojih podanikov in če jo ostal še dalje zakrknjen, je poslal papež križarje nanj. Kdor jo krivoverca pokopal, je moral za kazen z rokami izgrebsti njegovo truplo. S temi rafiniranimi na-redbami so ščuvali vernike proti kri-vovercu, čeprav so ga ljudje v z.v četku morda ščitili. Zato ni preostalo Husu, ko jc papež zaradi njega razglasil interdikt nad Prage, drugega, kot zapustiti Prago.
Največji madež in sramota rimske cerkev pa je in ostane inkvizicija, to je d uho™ o sodišče, ki je sodilo krivo-verce z vsemi grozotami. Nemški zgodovinar Lindner je napisal v svoji svetovni zgodovini, da je žalostna zasluga baš rimske corkve. da so vpeljali mučila v srednjeveško sodstvo. Inkvizicijska sodišča je zaupal papež dominikanskemu redu in število žrt-iv je narastlo zlasti od one dobe, ko so vpeljali na lateranskem cerkvenem zboru leta 1215. izpovod. Pri spovedi so izvabili duhovniki zaupljivim osebam razna sporočila o sumljivih ljudeh, često je žena proti svoji volji okrivila svojega moža, in na podlagi teh ovadb je potem nesrečniko sodila inkvizicija. Svojih sodnikov, ki so bili vselej ošemljeni in zakriti, obdolženec ni poznal, tudi tisti, ki ga jo ovadil, jo ostal neznan. Sklicevati se na priče svoje nedolžnosti ni mogel, kajti tudi tem je pretila nevarnost, da jih bodo zaradi sokrivde zaslišavali in mučili. Obdolženci so na mučilih v groznih bolečinah dolžili sami sebe stvari, ki jih niso nikoli zagrešili. Kdor se je priznal in preklical domnevano krivo-verstvo, si je rešil golo življenje, toda del njegovega imetja je zaplenila cerkev; ako je zašel zopet v krivo vero tor je primoran priznal svojo »zmoto«, so ga sežgali. Zloglasno je divja-njo inkvizitorja Konrada Marburške-ga, spovednika svete Elizabete, ki je dobil 1. 1231. od papeža pooblastilo, da naj dela, kakor se mu zdi prav. Ti-soči nesrečnikov so izdihnili na grmadi.
Leta 1233, so ubili to hudobo maščevalci nesrečnih žrtev. Poročila o strašnih krutostih rimske inkvizicije nam je ohranil Nikolaj Evmerick, vrhovni inkvizitor aragonski, ki je umrl 1399., v svojem spisu »Directorinm inquisitorium». Duhovniki inkvizitor-ii, večinoma \lominikanci, so potovali po deželi, pridigali v posameznih občinah in, kdor jih je poslušal, jo dobil odpustke. V pridigah so duhovniki pozivali vsakogar, naj naznani vse osebe, ki so krive ali sumljive vere, ali pa se po svojem življenju razlikujejo od običajnih šeg; kdor je poslušal te pozive, je dobil odpustke za tri leta. Celo najbližji sorodniki, stari ši in otroci so bili dolžni, ovaditi krivover-ce. Poleg rimske inkvizicije, ki je bila čisto cerkvena institucija, je žalostno zaslovela tudi španska inkvizicija, ta.kozv.iina »državna«, ki pa je bila ustanovljena s papeSko bulo leta 1478. na prigovarjanje papeškega nuncija na dvoru kastilske kraljico in njeivra spovednika Torquemade. Ta je bil imenovan za njenega generala ter je v 18 lotih sežgal s svojimi pomočniki 10.000 ljudi. Zločini inkvizicije so grozna obtožba nasilne cerkve in zainam je vos trud cerkvenih pristašev. tajiti ta dejstva, in hagatelizi-ra-ti inkvizicijo; zgodovina jih vedno ujame na laži.
T)a jo človeštvo danos reSeno teh duhovnikov, ne izvira morda lz tega, da se ie cerkev poboljšala in Izpre-menlla, ampak lz tega, ker so Je svet Iztrgal Iz njene oblasti. Dajte cerkvi moč, kakor jo ie imela v srednjem veku, In zopet bodo plnprMrle grmade s krivovcrcl ln zopet bo oživela inkvizicija s svojimi grozotami!
Politične beležke
+ Dr. Žerjav o državnem edin-
StVU. V uvodniku v »Rečb od pretekle i.recle pravi dr. Žerjav med drugim. »Demokratska opozicija je bila silna, dokler jo zahtevala revizijo režima in upravnega sistema. Kakor hitro se je šlo preko tega, je bila Izgubljena jasna smer. V Beogradu, kjer sc strankarska razra-čuuavanja stalno poskušajo reševati s šali-niatom preko Zagreba s hrvatskim vprašanjem kot sredstvom, se to ne čuti tako jasno, kakor ml to vidimo preko Save: da režim bloi:a pomeni ponovno odpiranje revizije državnega edinstva od zgoraj. Stranke, ki sestavljajo ogromno večino broka, tega niti ne prikrivajo. Narod, kl vidi v vladi ene in iste stranke, ki mu stalno obljubljajo razdelitev države v več državic, instinktivno hi se po-kolebal in sicer morda v svojem prepričanju v stalnost vladavine. Z nobenim tkzv. »delovnim programom« se ne more narodu prikriti, da za njim stoji odprto ln sicer od zgoraj: revizija državnega edinstva. Natn, samostalnim demokratom se lahko veruje, da nam ni bilo ravno lahko žrtvovati edinstva poslanskega kluba naše stranke. Ml smo ostali oni Isti, ki smo bili, ali ne moremo sodelovati na nečemu, kar lahko pomeni korak v federalizem. Nasprotno, mi moramo aktivuo sodelovati, da se končno do zadnje hiše utrdi čut, du ui niti diskusije niti glasovanja, niti upanja, ua kakršnokoli federacijo ali avtonomijo.*
+ »Narodno napredna stranka« zopet oživljena? Pišejo nam: Gospod urednik! Dne 24. aprila sem čltal, da je prejšnji večer v restavraciji Narodnega dqma bila Izvršena likvidacija Ravni-harlevo tkzv. Naroduo-napredne stranke. Bilo io navzočih sicer le 19 gospodov, ki so predstavljali »zbor zaupnikov«, vendar za nas vse, ki smo svojčas sc dali speljati od drja. Ravniliarja na led, je ta sklep pomenil znatno olajšanje: od-vezal nas je moraličnih obveznosti, kl smo jih smatrali za prevzete, ko srno' krivo podučenl ln Informirani — odobrili Ravniharjev nastop. Likvidacija NNS je bila potem tudl oficijelno razglašena in jaz sem se z mnogimi prijatelji vrnil v krilo JDS, prepustlvši drju Rav-niharju, da svoje nadaijtie špekulacije opravlja sam in na lastno pest Tako misli, to lahko rečem, pretežna večina njegovih nekdanjih pristašev. V svoje največje začudenje pa smo jaz in nekateri prijatelji dobili danes povabilo načelstva Narodno-naprednc stranke naj pridemo ustanavljat krajevni odbor v našem mestnem okraju. Vabilo sta podpisala v imenu načelstva NNS gg. Ravnihar kot predsednik in Škulj kot tajnik. Ker sem medtem bral, da je dr. Ravnihar že avanziral za podpredsednika pri drugi stranki, moram smatrati, da ta dva gospoda, ko naenkrat zopet vlečeta NNS iz »zasluženega« groba, iz nas norce brijeta. Današnji časi so pa za take špase preresni. Kdor ima kaj volje in energije za politično delo naj se uveljavlja v obstoječih naprednih organizacijah, dr. Ravnihar pa si naj dela svoje odbore sam in naj nas pusti s svojimi že vnaprej zafurauimi eksperimenti na miru.
-h Radič bije dalje. V Zagrebu je nedavno začela izhajati nekaka hrvatsko-republikanska smotra »Kroacija«, ki jo ureja znani Joc Matošič, njena vestna sotrudnika pa sta znana radičevska prvaka dr. Horvat in Hercog. Toda navzlic vlizovanju in tiradam na čast mirotvor-ni republiki je Radič lz neznanega vzroka, oflbil imprim^tur in v svojem «Slo-liOtiticjii Domu« revijo izključuje »iz vrst hrvatskega naroda«, češ da nima ničesar skupnega s seljašlto stranko. Tako so Radičevi lastni slavopojci padli v zgago, ker so predvsem pozabili Radiča povabiti k sotrudništvu in prositi za koncesijo hvallsanja. — Nadalje' v Zagrebu obstoja »Hrvatski Radiša«, društvo za socijalno zaščito vajencev iti pronicanje domače obrti. Uprava društva je doslej vedno bila v rokah mešanih hrvatsko-separatističnih faktorjev, med katerimi je bilo seveda tudl več »uglednih« radičevcev. Radiču je to bilo premalo ln je društvo hotel povsem okupirati za ra-dlčevstvo. Ker se mu nekoliko ni obneslo, zmerja v svojem »Slobodncm Domu« dosedanjo upravo, torej tudl svoje lastne privržence, Imenoma pa cclo podpredsednika »Hrvatskega Radlše«, znanega milijonarja Milana Prplča. Ta težki možak jo doslej veljal za glavnega financierja Radičeve stranke ln je Radiču cclo odstopil stanovanje v svoji imenitni palači, kjer je sklenil tudi znani Markov protokol. Toda poteklo je leto, Radič je na Dunaju, republika še dalje in »Slobodni Dom« obračunava z vele-lndustrljalcem Prplčem, ker je v »svojem neodgovornem srdu nekega hrvatskega narodnega zastopnika imenoval za izro-dek.» Dali nI to bilo naravnost namenjeno Radiču?! Vsekakor mora Radič v ko-rajžl do svojega mecena biti prizadet ali z odpovedjo stanovanja ali milijonov ali z obojim — in oboje Je slabo. Radič je velikanski Vsczbov; zbil Je vse krog svoje republike, zdaj lahko bije samo še v njej.
po 10. uri zvečer. Cene prostorom običajne. Med odmori »vira tamburaški zbor »Mladosti«. Vsi prijatelji umetno« sti, osobito pa pristaši demokratake Ide«
je so vljudno vabljeni! Ker je to prvi nastop »Mladosti« in ima organizacija vsled tega velike stroške, prosimo sigur« ne udeležbe!
Po svetu
—	Uradni izid nemških volitev. p0
začasnem uradnem izidu nemških držav-nozborskili velitev so dobili: socialni do-mokrati 5,078.770 glasov (100 mandatov) nemški naoionalci 5,755.6Q9 (96 manda^ tov), nt-mška ljudska stranka 2,642.843 (44 mandatov), centrum 3,899.023 (65 mandatov), demokrati 1,657.451 (28 mandatov'), komunisti 3,712.001 (62 mandatov), nemška narodna stranka 1,917.578 (82 mandaov), bavarska ljudska stranka 911.982 (10 mandatov), nemški socijali sti ;I38.S56 (4 mandate), kmečka zveza 568.288 (9 mand.), Hanoverunoi 818.451 (5 mandatov), bavarska kmečka zveza in gospodarska stranka 683.093 (10 mandatov.
—	Morganovo posojilo Češkoslovaški.
Po poročilih iz Washingtona, dobi tudi Češkoslovaška, kakor Francija, za stabilizacijo svoje valute, od Morgana posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev.
-- Smrtne obsodbe v Varšavi. Vrhovno vojno sodišče v Varšavi je potrdilo razsodbo, po kateri sta bila. atentatorja poročnika Baginski in Wteczorkiewicz obsojena na smrt. Obsojenca sta poskušala v torek pobegniti it zaporov, kar pa se jima ja ponesrečilo. Pri njih so našli nabasana pištole.
Millerand poseti Varšavo. Med francosko in poljsko vlado se vrše trenutno pogajanja, glede poseta predsednika francoske republike Millerand* r Varšavi kot odgovor na obisk Pilsud-skega v Parizu. Poset se bo izvršil meseca junija.
—	Odprava patrljarhatov ln velikega rabina ta v Turčiji. Mustafa Kemal paša je izjavil inozemskim novinarjem, da so po odpravi kalifata pripravlja sedaj tudi odprava grškega in armenskega patrijarhata in velikega rabina ta. Turška javnost ne more trpeti tah verskih ustanov, ki vživajo na sodstvenem polju posebne privilegije.
Šah
-«.—i
Šahovski turnir s* ljubljansko mojstrstvo
V	sredo jo bilo doigranih nekaj preki. njenih partij iz 1. kola. Dobili so Lj. Fur lani proti Fr. Vladimiroviču, V. Iskra pro ti P. Bezrukovu ter S. Zadnek proti s Sili. *
Nadalje so bile isti dan doigrane v > kolu sledeče partije: inž. Zupane je sijaj, no porazil B. Stupana; dr. F. Weber mo« pri sicer boljši partiji vsled izpregledaui izgube lastne figure predati F. Plevelju, J. Vidmar otvori proti M. Kralju «ginco piano>, ki ga slednji sigurno izkoristi v svoj prid. Razvije se zanimiva srednjj igra, Vidmar izgubi vsled vračunaj) kombinacije celo figuro. Vendar se mu v končni igri posreči vsled popuščanja m. sprotniko^ga napada ustvariti si izprn remijske Sance, a nato le celo odločiti u. korekoč izgubljeno partijo v svojo korist Igra je trajala 4 in pol ure ter bo bržko. ne dosegla v številu potez rekord tegi turnirja. Igre VaIentinči5-Rode, Furlaii. Zadnek, Sila-dr. Čadež, Mrzlikar-C. Vid. mar, Vladimirovlč-Iskra so bile pred a, ključkom prekinjena in preložene.
Stanje po 2 kolu: J. Vidmar 3, inž. Zu pano 1 in pol, Ciril Vidmar, F. Plevelj R. Mrzlikar, L. Furlani, V. Iskra. St. Zart nek, B. Stupan, F. Jerošov po 1 točki Dr. F. Čadež pol točite. Ostali (Valenli. čič, Kragelj, Vladimirovič, Bezrukov, Slin dr, Veber, Rode po O točk.
V	tretjem kolu v četrtek je dobil Jon Vidmar proti Mrzllkarju, Iskra proti Zad-neku Dr. Veber proti Rodetu, Ciril Vid. mar proti Plevelju. Partije: dr. F. CadeE. L. Furlani, A. Jeroiov-Fr. Vladimirovii, inž. Zupanc-Sila ter Valentinfič-Stupan sd bile prekinjene.
Stanje po 8. kolu: Jos. Vidmar 8, C. Vidmar, Iskra 2, inž. Zupane 1 in pol, Furlani, Plevelj, Jerošov, Zadnek, Stupan, Krngelj, dr. Veber, Mrzlikar 1, dr. Čadel pol, Vladimirovič, Rode, Bezrukov, V* lentinčič, Sila O točk.
Sodišče
traja dalje zel< je bil priličen
Iz demokratske stranke
§ Premetena špekulacija. V Podlipi so pri K.-evih težko čakali hčer, ki je šla tihotapit čez mejo in se še ni vrnila. Naenkrat se oglasi pri njih neznana ženska, ki se legitimira kot prijateljica in sotrpinka domače hčere v goriški Jotnišniei. Prosila je za božjo voljo, naj dajo kaj obleke in jedi za ubogo jetni-co, ki boi šo nekaj časa morala sedeti zararli tihotapstva. Ginjeni starši so se s toplimi besedami zahvalili za nsluž-r.ost tuje dame in so ji izročili blaga in obleke za zaprto hčer. čez par dni pa se je zvita prijateljica zopet vrnila in prosila za denar, ki ga bo jetnlca rabila za advokata. Dali so ji tudi rade voljo denar. Nepričakovano pa je prišlo ua dan, da si je postrežljiva prijateljica vse izmislila in prišla je pred ljubljansko deželno sodišče, kl jo je obsodilo na 10 mesecev ječe in 1865 Din odškodnine.
g Otežkočeno sporazumljenje. To pot je imelo ljubliansko deželno sodišče težko stališče: glavna priča procesa zoper gospo U. glede nagovarjanja k krivemu pričevanju ni znala govoriti ne slovenski, ne hrvatski, temveB le slabo nemški. Zato jo bilo zabavno poslušati, kako ji je šla izpod jezika točna reprodukcija Inkriminiranih besedi g. U. Nien precej dolgi govor se v pristriženi priredili glasi nekako tako-le: Preds.: »Torej kaj .ie rekla g. U., ko vas je prišla nagovarjat?« — »Guten Tag, gospa K., nix b'ise sein, pitte, leh nucat eine gu-te priča filr mich, veš, gospa K., mein mož bat nix denar ftlr Prozess und tisti sodnik bat mich hinausgeschmissen. Veš g. K., daj mi dein Adress, nu nix huda sein, wirst priča filr mich. — Bin ge-fangen zu Papa, babe gesa-gt: Du Papa, Frau U. unehrlieh. — Sagt Papa: Mar mica, hab ich dir das nieht immer ge-sagt? Hab ieh gesagt, zu Frau U.: gospa U., du hast ja eine priča fttr dich und eine Adfokat!« »Ach, das sein eine Schuft und svina, allo sein svina, cela Lublana sein evina!« Vzlio temu vzornemu in dolgotrajnemu zatrjevanju priče K. pa .ie bila g. U. oproščena od obtožbo glede nagovarjanja in je bila obsojena le zaradi žaljenja sodnika, ki mu je tudl prisodila nekaj krepkih, na 100 Din globe.
g Čevlje prodal, a denar zapravil je 28-1 etni rudar Mihael Frece iz HraRtnika, Tekom januarja je dobil od Vlad. Srebr-niča, 28 parov čevljev s košaro ter 7, naročilom, da jih proda. Čevlje je sicer vnovčil za 4910 Din, denar pa Je porabil zaso ter si prulržal tudi koSaro. Slaba vest ga je Knala v druge kraje, da ga dalje časa ni bilo mogočo najti. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na dva meseca poostrenega zapora.
§ Zaradi poneverbe je bil obtožen pred celjskim okrožnim sodiščem Kopše Janez iz rogaškega okraja. Služil je v Bje-lini pri vojakih, kjer sta mu dva tovariša izročila razno perilo in obleko, da bi jo na potu domov izročil njunim sorodnikom. Kopšeta pa je omamilo poželje-njs po tujem blagu in je raje obdržal vie za sebe. Obsojen je bil vsled tega neko-
IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE »MLADOST«.
V nedeljo U, t. m. gostuje dramatični odsek gornjo organizacije na Šentjakob« skem gledališkem odru s Spicarjevo igro ilegijalnega čina na 3 tedne poostrenega
»Na poljani« (romantičen igrokaz v treh I z ;i no rado jan jih). Priče tek ob 8. uri in kone^
■O-
8. maja. ZAGREB. V elektib slaba tendenca. Promet
V devizah je bila tendenca nestano vitna. Tečaji vseh deviz so dalje popu stili, zlasti Pariz. Blaga je bilo dovolj ii tudi Narodna banka je precej dajala. Kup ci so bili zelo rezervirani in je bil prome zelo slab. Nekoliko večji promet se je raz vil le v devizah na New-York ček in ii plačilo Pariz. Notirale so deviie: Amater dam 3005 do 8035. Dunaj 0.1126 do 0.114« Budimpešta 0 do 0.10, Bukarešta 0 d 41.5, Italija Izplačilo 359.5 do 362.5, le 359 do 362, Kristijani ja 0 do 1125, Londo; izplačilo 351.75 do 354.75, ček O do 35i New-York" izplačilo 80.25 do 0, ček 79. do 80.7, Pariz 510 do 521, Praga 235.4 d 238.4, ček 285.125 do 238.125, Stockhoh 0 do 2130, Švica 1429.5 do 1439.5, če 1428 do 1438; valute: dolar 78.825 d 79.825, aK 0.11275 do 0.11475, napoleoi dori 0 do 305; elekti: Trgobanka 40 do 4 Eskomptna 128 do 130, Kreditna 132.5 d 185, Hipotekama 63 do 66, Jugo 117 d 118, Ljubljanska kreditna 235 do 0, Pn štediona 915 do 920, Siavenska 120 d 122, Eksploatacija 120 do 125, Sečeran 075 do SjSo. Isis 57 do 58, Narodna šun ska 90 do 93, Nihag 100 do 115, Slavon ja 89 do 95, Strojne 150 do 0, Trbovl; 490 do 500, 7 odst. investicijsko 66.5 <i 67.5, Vojna škoda 141 do 143.
BEOGRAD. Nesigurna tendenca. Pr met srednji. Notirale so deviie: Dun 0.1134 do 0.1186, Bruselj 410 do 425, B' dimpešta 0.10785 do 0.1075, Bukareš 40.5 do 41, Italija 361 do 861.25, Londt 552 do 353.5, Nevr-York 80.4 do 80.5, P riz 512 do 513, Praga 236.5 do 286.75, S lija 0 do 59, Švica 1432 do 1442; vala (zaključki): dolar 79.4, aK 0.1185; te minski zaključki: Praga za 31. maja 237.: CUBIH: Beograd 6.95, New-York 501. London 24.61, Pariz 35.75, Milan 25.1 Praga 16.4625, Budimpešta 0.006, Buli rošta 2.90, Sofija 4.10, Dunaj 0.0079125.
TRST: Dunaj 0.0310 do 0.0320, Beogri 27.70 do 27.90, Budimpešta 0.0250 0.0350, Praga 65.50 do 66, Pariz 139 140, London '97.85 do 98.10, Ne\v-Yo 22.30 do 22.40, Curih 397 do 400; valut dinar 27.75 do 28, avstrijske krone 0.0S do 0.0320, dolar 22.25 do 22.85, 20 zlat Irnnkov 86 do 86.75, uradni tečaj zli liro 429.05.
DUNAJ: Devize: Beograd 876 do 8! Berlin 16.15 do 16.45, Budimpešta 0, do 0.87, London 311.100 do 812.100. Mil 3174 do 8186, New-York 70.935 do 71.11 Pariz 4532 do 4548, Praga 2083 do 20 Sofija 514 do 518, Curlh 12.635 do 12.6! valute: dolarji 70.460 do 70.860, fu: 809.800 do 310.900, franki 4510 do 45 lire 3160 do 3180, dinarji 873 do 879, š carski franki 12.560 do 12.640, češke k ne 2064 do 2080; etekti (v tisočih): . goslavenska 100, Trbovlje 460, kasa 450, Jesenice 1000, Zenica 1100, Gutma 800, Jull-Stld 420, Bankverein 125, Li derbank 810, Alpine 450.
PRAGA: Beograd 42.50, Dunaj 4. Rim 153.75, Pariz 217.75, London 148.0 New-York 33.95, Curih (305.50.
BERLIN: Beograd 5.805, DunnJ 8 Milan 19.05, Praga 12.46, Pariz 27. London 18.455, New-York 4.19, Cu 74.91.
LONDON: Beograd 852, Pariz 73 Rim 97.7B, Curih 24.60, New-York 486
NBW-YORK: Beograd 124.75, Loa( 486.75, Curih 17.81, Rim 445.50, Pu Utfv ""
Naši Kraji in
100 letnica rojstva Imbra Ignatijevida Tkalca
Dne 6. maja je poteklo eto let, od-jjjir se je rodil Imbre Igna/tijevič Tkalac, znameniti lirvabski Jugosloven, ki je že L 1853. v svoji brošuri »Das setr-bische Volk* zapisal tehtne besede: »Srbsko pleme je že po svojem položaju dolo&eno postati jedro velike Ju-
Ta veliki Jugoalovem j« bil sotrud-nik kneza Mihajla in biskupa Stross-iuayerja ter je veliko storil za priprave našega naroda na ujedinjenje. Doprinesel je v tej borbi toliko osebnih &rtev, preganjamj in trpljenja, da ree jasluži nafiega spomina, Rotloin je bil fkalae plemenitafi, pripadnik turopolj-ike rodbine Tkalcev. Na svot je priSel v Karlovcu. Ze v gimnaziji je pokazal svoj odpor proti tedanji Avstriji in njonim gospodarjem Habsburžanotm. Za tako obnašanje ga je pač navdušilo Rankeovo delo o srbski revoluciji. Ze takrat je ljubil Srbijo. Še močnejše pa je vzplamtel zamjo, ko so Srbi svojega, kneza Miloša izgnali iz dežele, ne da bi ga ubili, kakor so to delali Francozi in Angleži s svojimi vladarji. «V tistih dneh,» piše Tkala«, .je naraslo moje spoštovanje do srbskega naroda nenavadno visoko. Srbi so se namah dvignili nad Hrvate, ki to se, mesto da bi se pripravljali na svojo bodočnost, prepirali o saimohr-vatstvu in ilirizmu, dočim sta si Dunaj im Pošta delila njihove pravice in njihovo svobodo.*
V poznejši dobi je zasledoval Tka-lac razvoj in napredek Srbije z največjim veseljem. Sprijateljil se je z Vukom, Njegošem, Grimom in Košuto. Propagiral je zbiranje vseh Jugoslovenov okoli Srbije, pisal navdušena ilanke rn brošure o Srbih in Jugoslo-venih. V Zagrebu se je bavil z urejevanjem lista »Stldslavfeche Zeitung*, dokler ni zloglasni Bach časopisa ustavil. Na Dunaju jo izdajal liberalni verski in politični dnevnik »Ost und West». Užival je podporo kneza Mihajla in Miletedevih Vojvodincev. Avstrijska vlada ga je kmalu začela pre-panjati. Persekvirala ga jo tako ne-ilovečansko, da je moral zbežati v Italijo, kjer je, sit procesov, katere je habsburška država naperila proti njemu, stopil v službo italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, odkoder je pozival svoje brate Hrvate in Srbe I. 1866. za časa avstrijsko • italijanske vojne, naj obrnejo 'svoje orožje proti »stari grešnioi Avstriji*.
Srbijo je vedno smatral za državo, ki bi mogla dati dejansko pobudo za »pas Jugoslovenov. Predno je umrl, je Tkalac zapisal, da je on pravzaprav edini Hrvat, ki se je otresel tea-nogrudnega partikularizma.. O, da bi ne bil tega izrekel nikoli! Začeli so ga napadati ter ga pitati z renegatom. Od I. 1863. dalje je namreč bil italijanski državljan ter v političnem oziiru italijanski rodoljub Garibaldijevega in Ca-vourjovega kova. Toda mož, ki je oslepel na svoje stare dni, diktira v pero svoje »Spomine iz mladosti*: <SIoje slovansko nacijonalno čuvstvo-ranje še danes živi v moni, kakor takrat, ko se je komaj zbudilo . . .» Do zadnjega trenotka svojega življenja i« Tkalac smatral Avstrijo za državo, katero drže pokoncu trije činitelji: dinastija, armada in državni duh.
Kakšen Jugosloven je bil Imbro Vkalac, o tem najbolje priča prizor, do katerega je prišlo na dunajskem sodišču, ki je vodilo neko obravnavo Boper njega. Tkalac je skočil na noge in zagrmel nad predsednikom sodišča: •Ali je res zločin ljubiti svojo domovino?* In do vratu zapeti avstrijski birokrat, ki ni poznal ničesar raaven cesarja, zakona in države, se je pri-
klonil pred to silo prepričanja, ln je moral priznati, da eksistira še nekaj druzoga,, kar jo silnejšo nego Oster-reich . . . Pod dojmom te čisto drugačne domovine so Tkalca oprostili ter ga pustni zbežati v Italijo, ki je bila takrat še dežela svobode in mlade revolucijo za pravičnost teptanih narodov.
Proces proti Carlierju
Beograd, 8. maja.
V	nadaljevanju razprave proti kapitanu Carlierju Je pričelo zasliševanje prič. Prvi Jc bil zaslišan blagajnik Palace-hotela Zentner, kl pravi, da jc slišal streljanje ln klicanje Carllcrjcvo na pomoč; potem Je pa videl skozi okno svoje sobe Carlierja, kl Je odpiral okno in vrgel nekak metalni predmet na ulično svetilko. Vrženi predmet je udaril na zid hiše in dvorišča. Na to je Carlier kratko pripomnil: »Ni točno, nl točno.. Potem so bila prečitana poročila strokovnjakov, da Je bil izstreljen strel iz najbližje bližine in sicer lz postelje Carlierja. Na predlog zagovornika Je sodišče sklenilo, da se to še enkrat preišče. Iz poročila kemijskega laboratorija sc vidi, da so našli v Isellijevem želodcu toliko množino arze-nlka, da je popolnoma zadostovala za umor človeka. Nadaljno preiskovanje želodca je ugotovilo, da je umrl Iselli od otrovanja z arzenikom, kl mu jc bil podajan v malih dozah. Arzenik je bil najden tudi v skodelici za čaj, kl ga le Iselli pil in tudi med odpadki jedi. Preiskava je vrh tega dognala, da je Carlier kupoval v lekarnah mlnolum, kl je strup.
V	današnjem nadaljevanju razprave se je najprej prečltalo poročilo o včerajšnjem ponovnem pregledu sobe št. 48 v Palace-hotelu. Strokovnjaki so ostali pri svojih izpovedbah. Vratar hotela izjavlja, da je kritične noči slišal revolverske strele In našel pred vratml sobe št. 48 Carlierja krvavega. Carlier mu je dal 50 dinarjev, da ne zbudi naslednje Jutro Jselllja, ki Je hotel odpotovati v Zagreb. Povoljna za Carlierja jc bila Izjava zdrav nlka, da je lahko prišel k Iselliju, ker ga Je našel samega, ali proti temu nastopa natakar Kokon, ki pravi, da je Carlier vedno vzel jedila od nJega pred vratmi In ga nl pustil v sobo. Na vprašanje predsednika, zakaj je neznancc, katerega vtihotapljcnje v sobo označajo strokovnjaki absolutno za nemogoče, streljal samo na Isellija, ne pa tudi na njega, Carlierja, ie odgovoril Carlier, da je on že v Zurichu dobil grozilna pisma, sedaj je pa kot obtožcncc enako uničen kot Iselli.
Rožniška pravljica
Ljubljana, 5. mala.
Lepo zeleneči in duliteči Rožnik s tivolskim gozdom, ali se nc zdi kakor krona mesta? Nešteto pravljic skriva v sebi, ki jih izdiha šele pomladanski zcfir, ali pošepetajo temne smreke, mali borovci, kukavice, vsa nešteta drevesa in cvetke. Prisluškuj in kar te bo zanimalo, poslušaj napeto, in ne bo ti žal.
Vitka smreka ob pobočju jc pripovedovala svoji hčerki, ki jc koprnela proti nebu nižje doli, sledečo nedeljsko zgodbo: Saj poznaš, hčerkica ljuba, naše rož-nlške in ti.volske vile, milo vilo Podgor-ko, razposajeno Scpetavko in melanholično Zoranko. Gotovo so prišle že tudi po poti mimo tebe in znaš, kako lepo In zapeljivo se znajo posmihati Izza debel najinih sestric in bratcev na te presnete moške, ki so doma doli v belih mestnih hišah. Vile tako rade zapeljujejo nerodne pastirčke In zato so sc menda prikazale kakor zlatordeče mcglicc trem navihanim pastirčkom iz Kravje dr,line. V soboto zvečer je bilo prvič. Ko bi ti znala koliko hrepenenja in nežnosti jc počivalo že v prvem svidenju. Besede so bile tako sladke, kakor ajdov med, pogledi tako mili kakor rozinovlh štrukljcv
na Vellkonoč, poljubčki pa tako sladki, kakor sladkorčki Iz dreves devete dežele. Zgovorili so se, da se dobe naslednji dan pod mojim materinskim okriljem na večer. Sepetavka je sklonila glavico In šepnila v uho visokemu Nacetu sladko besedo, Podgorka je še zažugala z belim prstkom malemu Blnetu, Zoranka pa je prikimala In se nasmehnila udano podjetnemu Cvetku. Nato so Izginile vlllnske prikazni po belih potih ln zeleni trati v drugI konec njihovega kraljestva proti Šiški, pastirčki pa so jo ubrali proti Kravji dolini.
Naslednji večer nl hotelo biti lune, gotovo pa se jim Je smejala skozi zastrto nebesno okno. Saj si menda videla, kako so pastirčki pihali v hrib in nesli v rokah velike steklcnlce, v papirju pa šc razne druge dobrote lz očetovskih In materinskih shramblc. Žalostno so se nato ustavili pod menoj In njihove oči so Iskale hrepeneče vlllnsklli teles. Pa so se naposled nagajlvke res prikazale izza mojega soseda — hrasta. Vse okrašene z biseri, ki so jih nasuli na nje radodarni oblaki. Joj, koliko so ščebctall med seboj, trikrat so sc poljubili. Zgradili so Iz vitkega srebota malo hišico, nato so ugriznili v zemeljske dobrote in vsem se je zazdelo dobro, kakor ambrozlja in nektar, brana bogov Olimpa. No, In nato so zaplesali vilinski ples. Ko bi tedaj videla vilo Scpetalko, pa vilo Podgnrko in melanholično Zoranko. Ali pa, če bi tvoja očesca Imela srečo videti Binčka, Cvetka ali Nacka?! ... Toda svet, svet, vsak drobec v njem ln na njem Ima svojega sovražnika. Saj vendar veš, kako naju včasih prepiha in Izmaje hudobna burja. Hudo je bilo tudi tukaj. Ravno, ko je Nace poljubljal Šepetavkl belo no-žlco, odeto s srebrno nogavičko, ko je Binče božal dolgo kito Podgorkc ln ko je Cvetko iskal še ponovno sladkorčka na Zorankinih ustecah, je prihrul lz zasede Gozdni mož!... Prijazni zcflrček! Koliko je bilo joka In stoka ter hudega boja. Nektar se je razlil po tleh, ambro-zija sc je stlačila v zemljo ravno nad glavico prijaznega jurčka, kl že hoče pokukati v s,vet. Gozdni mož bi skoro po-hrustal pastirčke, vile so sc pa brzo spre menilo v sive zajčke ln jo ubrale če« hribčke in dollnce tja daleč v Šiško. Sele na robu gozda nad Kosezami so sl nadele svojo villnsko obliko ln odšle dražit zopet naivne zcmljane. Pastirčke je pa Gozdni mož zaprl v svol brlog In Jih menda še nl izpustil.
Pa pozdravljena hčerkica, iaz bom še malo zadremala, pa me pokliči, kadar prislje solnčece.
Moderni
2300/a
na novo urejen, priporoča cenjenim damam za obilen poset
A. G J UD ml.
Kongresni trg: 6.
Dopisi
DOMŽALE. Domžalska, godba priredi v nedeljo dne 11. maja ob 8. uri popol-dno promenadni koncert v restavraciji g. V. Ilabjana v Domžalah.
POSAVJE. Dne 26. in 27. aprila je priredil Podmladek Rdečega križa meščanske in osnovne šole v Krškem veseloigro »Sneguljčica in škratje«. Igralci so bili dobro izvežbani, kostumi prvovrstni in oder vsem zahtevam odgovarjajoč. Nad vse ljubko sta igrali gg. ]V. Levstikova, učenka V. razr. in Danica Obidova, učenka II. razr. osnovne ' šole. Prva nam jo predstavila Snegulj-čico, druga I. škiatoljca. Meščanskošol-6kl orkester, pod vodstvom ravnatelja g. Vutkoviča jo sviral nied odmori, pot-jem in pri plesu ljubkih škrateljčkov
zelo pohvalno, za kar jo žol skoraj za vsako točko buron apla.v. publiko. — Čestitamo!
RAJHENBURG. V nedeljo dne U. maja se v gostilniških prostorih pri Je-ričku vrši redni občni zbor Ciril-Mctodo-ve podružnico za Rajhenburg - Videm in okolico z običajnim dnovnim rodom. Pričetek ob treli popoldne. Vabijo so vsi člani in narodnjaki, osobito iz vrst rudniškega osobja ter okoličani.
LAVERCAv Prostovoljno gasilno društvo na Laverci priredi v nedeljo dne 11. maja na vrtu g. J. Ogrina veliko vrtno veselico. Godba, srečolov itd.
KRŠKO. Podružnica «Ko!a jugoslov. sester, je za letos do jeseni zaključila sezijo aostankov, ki so se vršili po dvakrat na teden. Lahko je zadovoljna z uspehi svojega dela. Podučevalo so jo izdelovanje domačih čevljev, katerih so napravile članice iz mosta in okoliška dekleta 22 parov. Poduk jo neumorno in vztrajno vodila predsednica g. Anica Rendla, podučevanjo drugih ročnih del pa jo vršila marljiva odbornica gospodična Ivanka So vre to va. Na sestankih so se vršila zanimiva predavanj* gg. strokovnih učiteljev meščansko šole; zaključno predavanje sta imela g. nadzornik Stiasny in g. Tone Gaspari. Vsem, ki delujejo v prospeh in procvit podružnice Kola, iskrena zahrala.
LETUŠ PRI BRASLOVČAH. Iz Letuša pri Braslovčah nam poročajo sledečo zanimivo zgodbo: Naša požarna bramba si jo nabavila no>r voz. Ob prevzemu jo hotela napraviti veliko ljudsko slavnost in naprosila dekana ? Braslovčah, da bi pri tej priložnosti blagoslovil voz, kot je to ob podobnih prilikah že ljudski običaj. Ker pa gospod dekan Letušanom slučajno ni posebno naklonjen, jo v splošno začudenje ljudstva izjavil, da za blago-slavljonje požarniških voz niso predpisani pojebni obredi, vsled česar pobožni prošnji župljonov no moro ugoditi. Le-tušani sedaj ugibajo, zakaj bo obrpdi za žegnanjc topov in drugega orožja, ki so fabrietra za morito/ krščanskih in celo katoliških vernikov, ni pa obredov za blagoslavljanje naprav požarne brambe, ki jo namenjeno reševanju življenja in imotja. Gospod dekan Medvod — kdo je kriv, da vora peša?
MOZIRJE. Dne 11. maja se vrši prvi sadjarski In vrtnarski shod v Mozirju in siccr točno ob pol treh popoldne na prijaznem hribčku na Brcah. Predavali bodo strokovnjaki o drevesnicah, vzgoji sadnih dreves, o škodljivcih ter boleznih sadnih dreves, kakšne vrste saditi, sadne vrste, spravljanje In prodaja sadja, ter naprava sadjevca, o razvoju sadjarstva v Savinjski dolini itd. Po shodu jc koncert ter tovariški sestanek v hotelu «Qolt nik«. Svira mariborska godba »Drava« ter sodeluje več pevskih društev, med temi korporativno »Dramatično društvo Žalec«. Vstopnina samo pri koncertu 5 Din za osebo. Cisti dobiček je namenjen za ustanovitev drevesnice za naš okraj, ter se preplačlla hvaležno sprejmejo.
ŠOŠTANJ. Fcuk na obrtno nadaljevalni šoli je končal dne 27. aprila z javno razstavo risarskih in knjigovodstvenih izdelkov vajencev in vajenk. Obisk razstave jo bil razveseljiv tako od strani obrtnikov kakor tudi od drugih udeležencev, kar jasno dokazuje, da pridobiva polagoma tudi obrtno nadaljevalna šola zasluženo upoštevanje. Pri tej priliki so govorili o pomenu obrtno nadaljevalne šole in o važnosti izobrazbe obrtnega naraščaja vodja M. Vrečko, župan Marln-ček in krojaški mojster ter načelnik obrtnega društva Volk. V sredo 30. aprila pa je napravila obrtno nadaljevalna šola pod vodstvom učiteljstva in slikarskega mojstra Novaka poučno ekskurzijo v Hrastnik, kjer sl je ogledala tamošnjo steklarno in kemično tovarno, v Celju pa Zvezno tiskarno, kjer so nam povsod radevolje pod vodstvom strokovnjakov razka-zali obrate. Podpisano vodstvo izreka naj-s-čnejšo zahvalo ravnateljstvom steklarne in kemične tovarne v Hrastniku ter 7,vezni tiskarni v Celju zn izkazano prijaznost, ravrmtako tudi vodji deške šole v Hrastniku g. Rajnerju, iu nnm je dal potrebna
navodila in nam šel v vsem na roko. '-4 Trgovska nadaljevalna šola pn Je končal«) dne 20. aprila z razdelitvijo spričeval) poučno ekskurzijo pa napravi te dnl^ Vodstvo obrt. in trg. nadaljevalne šole t Šoštanju.
PTUJ. Povski zbor Državnega ženske-l
ga učiteljišča v Mariboru, ki jo priredil zadnjo soboto tako sijajen koncert Mariboru, (»novi ta koncert prihodnjo! soboto ob 7. url zvečer v Društveneml domu v Ptuju. Pokažimo domačim umet« nicam, da vemo ceniti njih trud in deltf in poletimo njihovo prireditev polnošte< vllno!	•	I
H
Nova naredba o potnih listih
Notranji minister jo izdal novo narod* lio o izdajanju in vidiranju potnih do. kumontov; naredba obsega 64. členov Irt jo 14. aprila (z dnem objave v .Službenih Novinah«) postala pravomočna. Uvodoma določa, da jo prestop državno meje brez rednega pasoša nomogoč.
Kdo izdaja potne liste? Paaoše za po-tovanjo v inozemstvo izdajajo: zunanja ministrstvo (diplomatske potno liste), v Srbiji in Črni gori okrožja in policijske oblasti, v vseli ostalih pokrajinah pa v to kompotentno oblasti, v inozemstvu naša diplomatska zastopstva, dolegacije ter uradni in honorarni konzuli.
Kdo lahko dobi potni list? O izdajanju pas n nt. so vedno obvesti krajevno pristojna oblast. Krive navedl>o pri tuji oblasti so občutno kaznujejo. Čo obstoja sum proti prosilcu, se morajo izvršiti potrebne poizvedbe. Notranjo ministrstvo zhira sezname sumljivih oseb. Kaznjenci, potepuhi, vojni begunci itd. ne morejo dobiti potnega lista, dokleT ea njihova zadeva ne prouči. — Potni llst-l so sicer izdajajo 7. vizumom za vso dežele, ki jih označi prosilec, izvzemši pokrajino, kamor potovanjo ni dovoljeno. Pritožbe proti odlokom prvoinstančnih' oblasti, glede prošnje za potni list, rešuje notranjo ministrstvo le tedaj, čo obstoja formalna rošitev nižjih oblasti. Cl. 11. do 18. naredbe vsobujejo predpi so o zunanji obliki potnih listov. Cl. 19. do 30. obravnavajo pogojo za do-i šego potnih listov; mladostni potrebuje, jo pritrdilo svojih staršev, zakonske ženo pritrdilo moža (ako z njim taktično živijo v zakoniti skupnosti). Neporočene nesamostojne ženske osebo potrobujq jo pritrdilo staršev ali varuhov, državni uradniki in namoščenci pritrdilo pristop no oblasti. Za izgubljeni potni list so pol uradnem javljcnju v beograjskem eltiži honem listu in Policijskem glasniku izda! i.ov potni list, označen kot duplikat, Pri izdajanju potnih listov se pazi tudi na to, da prosilec zaradi svojih gmotnihl razmer ne pade na skrb jugoslovansklmf zastopstvom v inozemstvu. Glede pre-, komorsklh potnih listov vzajemno odločala ministrstvo za soc. politiko in no-j tranje ministrstvo.
Veljavnost potnega Usta znaša običaj«' no 6 mesecev, najmanj pa 1 mesec. PrS tehtnih razlogih s« z ov.načiio v pasoši< izključi vsako podaljšanje dovoljenega; roka, obratno pa so lahko izjemoma tudi podaljša največ do dveh let. Pasoši sa izdajajo generalno, to jo za več potovanj, ali pa po preudarku oblasti samo za eno pot. Dabi so lahko individualno, to je za poedince, ali pa za cele obi-telji ali društva — v tem slučaju potrebuje vodja društva poseben pasoš in dovolitev notranjega ministra. Passe -avants se izdajo osebam, ki zatrjujejo svojo jugoslovansko državljanstvo, a ga ne morejo dokazati, nakar so izvršijo potrebno poizvedbe.
Vsak pasoš mora imeti vizum, ki sa da takoj pri izstavljanju. Izjeme tvorijo pasoši za državljane, ki stalno bivajo v inozemstvu. Vizumi so lahko dajo za eno ali več potovanj, za vožnjo tja in nazaj. — Ostali čl. naredbe odrejajo podrobnosti o prekomorskih pasoših, oi policijskih legitimacijah za potovanja v* državi ter morodajno pristojbinske postavke.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera.
Petek, 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: »Madame Butterfly». Gostuje g. Roman Lubneckl. B. Nedelja, 11.: »Gorenjski slavček*. Ljudska predstava. Izv. Pondeljek, 12.: »Carjeva nevesta*. D.
Ljubljanska drama.
Petek. 9.: Zaprto.
Sobota, 10.: »Izgubljene duše*. Premlje-ra. Izv.
Nedelja, 11.: »Izgubljene duše*. Izv. Mariborsko gledališče.
Petek, 9.; Koncert cltraškega kluba. Sobota, 10.: »Cardaška kneginja*. D.
Nocoj šni koncert Glasbene Matice
Par opomb k ostalim skladbam. Poleg štirih novih Adamičevih mešanih tborov (glej <Jutro» od včeraj) je na spo-'edu zastopan I. Pavčič s svojo »Če rdeče fože zapade sncg», ki je izšla svojčas v 'Novih Akordih* ter smo jo slišali pred kratkim na koncertu mariborske »Glasbene Matice* in na koncertu »Zveze*,
Pel jo je »Ljubljanski Zvon*. Skladatelj jo je sedaj predelal. V novi izdaji je me-lodiozna, v glasovni izpeljavi bogatejša, učinkovita, zelo pevna pesem.
Skladatelj jo je poklonil njemu in gospodu Ilubadu.
Z nadvse zanimivo novostjo, mešanim zborom <TrpeSa srca* se nam predstavi Marij Kogoj. V skladbi so uporabljene tri slovenske narodne pesmi. Prva »Mene moje srce boli*, redka slovenska narodna v molu, druga »Srce jo žalostno* na na-pev <Glej ga kak' mimo gre>, z vsako kitico drugače obdelano, z vzorno tematič-no izpeljavo in polifonijo v ženskem zboru. Tretja pesem pa je »Zagorski zvonovi premilo pojo*. Zlasti srednji del skladbe je krasen.
Moški zbor J. Ravnika »Kam si šla* je erotična pesem. V prvem delu mehka, v drugi polovici razigrana in spominja na Smetanove plese, seveda posnema nas narodni ton, našo harmoniko, v tretjem delu pa prekipeva strast. Skladba je elektna.
Moški zbor izvaja še Antona Lajovlea skladbo »Breza ln hrast*, ki je za izvajanje eden najtežjih zborov novejše slovenske zborovske literature. Prvi del je liričen, drugi grotesken. Skladba jo polifo-nlčaa. kanonično niaana in te odeta v. ul-
tramoderno harmonično odelo. Da ima Lajovic velik smisel za humoristično ka-pricijozni stavek, vemo iz njegovih f Kropa r jev* in »Medveda z medom*. V zelo huniorističnem žanru jo napisano tudi »Zlato v Blatni vasi*, duhovita stvar, katero je Matični zbor prvič izvajal na zadnjem koncertu »Zveze*.
Koncertna novost bodo še otroške pesmi Kogojeva »Holadrijo*, ki preseneča s svojo značilno nežno struno, istega skladatelja »Zvončki*, komponirani v naivno otroškem žanru, dalje St. Premrla »Rože za Marijo*, priprosta, slovenska domača, narodna religiozna pesmica ter dve Lajo-vičevi »Dete jezdi na kolenu* in »Pesem nagajivim*.
Vzpored današnjega koncerta bo torej nudil pregled najboljših, zn izvajanje najtežjih novih zborov Blovenske moderne. Po zadnjih vajah sodeč bo Matični zbor svojo težko nalogo izvršil v popolno čast stvari, kateri služi.
Ljubljanska opera. Gosp. Roman Lu-binocki je pel sinoči Fausta na angažma. Boje je bil g. Lubineeki še pred 8 leti prav dober liričen tenor. Danes je brez glasu, pojo naporno ln je za angažma pri nas povsem nemogoč: razvalina, ki pa se ji — v tehniki — še pozna, da jo bil svoječasno palačica. Tudi igralski je slab. Mislimo, da je drugi njegov nastop docela odveč. Izvrstna sta bile, kakor vselej, gospodična Ziliova in a. Zathev Reilaeria
poživljamo, da prepove izvestnim povkam modem nakit, uro na zapestnici itd. 2. slika je povsem zanemarjena.
Huiložestveniki v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališči vljudno sporoča, da so parterni, balkonski in galerijski sedeži za vsa tri gostovanja Iludožestvenikov že razprodani. Na razpolago je šo nekaj lož v I. redu in nn balkonu. Opozarjamo, da se vrši gostovanje v sredo 14., v četrtek 15. in v petek 16. maja. Predstave bodo
v sledečem redu: »Selo Stepančlkovo*, »Zivljenski boj* in »Jekaterina Ivanov-ne». Prihod umetnikov v LJubljano bo objavljen pravočasno.
Ljubljanska opera v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da se zadnje dni med vodstvom ljubljansko in zagrebške opero vrše pogajanja glede gostovanja ljubljnnske opere v Zagrebu. Gostovanje bi se vršilo tačas, ko bi zagrebška opera odšla v Sarajevo. Ljubljanski ansambel pa bi v Zagrebu izvajal samo tista dela, ki niso bila letOB na zagrebškem opernem repertoarju.
Kriza zagrebškega gledališča. Radi finančne krize, ki ogroža eksistenco mnogih zagrebških gledaliških umetnikov, jo Udruženje glumaca SHS., dostavilo upravitelju zagrebškega gledališča spomenico, v kateri zahteva, da čimprej pripomore sedanji situaciji do Jasnosti ter obenem protestira proti temu, da bi gledališčo radi denarnih neprilik bilo ponižano pod nivo. na katerem je stalo pred vojno dobft.
Jugoslovenska upodabljajoča umetnost na XIV. mednarodni razstavi v Benetkah. S XIV. mednarodno razstavo za upodabljajočo umetnost so Jugoslovani skoraj izključeni. Vendar so nam poroča, da jo med drugimi kiparji svetovno slavo razstavil par kipov Ivan Meštrovič, ki je bil o razstavi pravočasno obveščen. M. Rašica ni prejel obvestila, tako da zastopa našo slikarstvo samo Veno Pilon a eno svojo grafiko.
Shakespcarjev »Kralj Lear* v Beogradu. Beograjsko Nar. gledališče je uprizorilo v sredo zvečer grandiozno Shakes-pearjevo tragedijo »Kralj Lear*. V naslovni vlogi je nastopil igralec Dobrica Milutinovič, Kenta jo igral Boža Nikolič, norca g. Isajlovič, Gonerilo pa ga. Mar. kovičeva.
Gradivo o slovenskih relorinatorjih. Prejeli smo in objavljamo: »Ker imam namen zbrali skupno delo slovenskih reformatorjev, oziroma naših protestantskih pisateljev iz 16. stoletja (Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Sebaslijana Krelja, Jurija Juričiča in drugih) prosim vse, ki so zanimajo za slovensko reformatorje, da mi pomagajo pri zbiranju tozade-nlh starih rokopisov, življenjeplsnib podatkov in splošnega gradiva. Delo nameravam zbrati pod naslovom »Zbornik slovenskih reformatorjev in današnja doba*. Podatki naj »e blagovole poslati na naslov: Vekoslav J. Korošec, žandormerijskl kaplar, Mladeno-vac, Srbije.*
Domače vesti
*	Masarvk t jeseni obišče Jugoslavijo. Kakor smo že svoječasno poročali, preži-d »nt Masarvk letos službeno obišče našo državo. Med obema vladama se vršijo zadevni razgovori, razpravljala pa bosta o tem tudi dr. Beneš in dr. Ninčlč na Bledu. Poset je pričakovati v početnih jesenskih tednili.	t
*	Japonski poslanik na našem dvoru. Za pwcpa japonskega poslanika na našem dvoru je Imenovan dosedanji .poslanik v Bukareštu g. Horokuši, ki pride te dni v Beograd, da izroči svoje akrediiivne listine.
*	Deputacija žoloiniškega uradništva pri promotnem ministru. Poročajo nam: Dne 1. t. m. je bila deputacija Udruženja ic'-«niških uradnikov kraljevine SHS. sprejeta od prometnega miuistra dr. Po-poviča in mu je izročila obširno spomenico. katero je g. minister pazljivo prečital ln obravnaval skupno z odposlanstvom tolko za točko. Deputacija je razložila ministru težnja železniškega uradništva, za katere je pokazal veliko zanimanje iu nznmovanja. Avdijenca je trajala skoro poldrugo uro in so odšli delegati z najboljšim vtisom in velikim zaupanjem v sedanjega prometnega miuistra, ki je sam priznal, da je izdatna gmota« pomoč železniškemu uradništvu neobhodno potrebna. Trdno se nadejamo, da smo končno našli v dr. Popoviču moža, ki bo zastavil ves svoj ministrski vpliv za ugodno rešitev materijalnegn vprašanji železničarjev.
*	Himen. V Krškem bo je poročil gospod Ferdo Rumpcrt z gdč. Anko Vidmar iz znano narodne rodbine v Vidmu. No-vopofočencema čestitamo!
*	Smrtna kosa. Na Dunaju je umrla v torek po dolgotrajni bolezni gospa Ana Htus, roj. Trenz, vdova velikega adiui--rala bivša avstro-ogrska vojne mornarice Antona Hausa ln sestra pokojnega predsednika novomeškega okrožnega sodišča g. Trenza. Pokojnica, rodom Dolenjka, je mati znanega zdravnika g. dr. Otona Hausa, ki se je po prevratu preselil v Jugoslavijo in uživa v Ljubljani velik ugled. Bodi ohranjen pokojnici blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! —Od kapi zadeta je umrla v četrtek v Celju gospa I. Vorbach, soproga poštnega poduradnika. Blag ji spomin!
*	Iz šumarake službe. Hubert Zuljan, doslej v Kranju Je imenovan za okrajnega gozdarja drugega razreda pri okrajnem glavarstvu v Litiji.
*	Občni ibor SPD. Sinoči se je vršil v dvorani Mestnega doma izredni občni zbor SPD., ki je pa zopet ostal brezuspešen. Takoj po otvoritvi občnega zbora Jo «opoaicija» podala slovesno izjavo, ki izreka predsedniku dr. Tominšku neomajno zaupanje ln spoštovanje. Nato so pri-tle na dnevni red volitve novega odbora ea leto 1924. V smislu sklenjenega sporazuma je bila sestavljena in predložena lista o kateri se je domnevalo, da bo soglasno sprejeta. Dr. Detranceschi jo zastopal mnenje, da bi moral stari odbor i celoti biti zopet Izvoljen ter je predložil v tem smislu svojo lastno listo. cOpo-zicijaj, ki je bila v veliki premoči, je smatrala to za kršitev sporazuma. To neugodno situacijo je še poostrilo naziranje 4r. Sviglja, da se sploh volitve ne morejo vršiti, ker ni ugotovljeno, ali so na občnem zboru samo pravi člani društvn ali ne. Preostajalo ui torej nič drugega, kot da je že soglasno izvoljeni predsednik dr. Fran Tominšek ponovno podal svojo ostavko in prekinil občni zbor. Občni zbor 6e bo moral vršiti torej v tretjič . . .
*	Udruženje željezničkih činovnika u kraljevini SHS. priredi svoj II. redni občni zbor v nedeljo dae 11. maja ob 13. uri v steklenem salonu Kolodvorske restavracije v Ljubljani glavni kolodvor. Tovariši! Žrtvujte svoji organizaciji vsaj eno popoldne v Ielu in udeležite se občnega zbora v čira večjem številu! Edino služba opravičuje odsotnost! — Predsedstvo U. Z. C.
*	III. redna skupščina Narodnega ženskega Saveza SKS. se vrši v Sarajevu dne 1, 2. iu 3. junija t. I. Na dnevnem redu so poročila tajnic, blagajničark ter posameznih sekcij, dalje prememba pravil in volitev novega odbora. V dnevih kongresa priredi vsak večer po ena Brbska, hrvatska ali slovenska delegatka javno predavanje, ki se javi najmanje 8 dni prej. Dne 80. maja Ima uprava plenarno sejo. Skupščine Narodnega ženskega Saveza se udeleže slovenske zastopnice ženskih organizacij iz Ljubljane, Maribora in Celja.
*	Občni zbor »Udruženja četnikov». V Beogradu se ja vršil pretekli torek občni zbor četniškega udruženja, ki Je bil prav živahen. Četniki so složni pravi bratje, ali našlo se je nekaj ljudi, kl so hoteli vpre-čl tudi četnlke v strankarske in plemenski bojne vrste. Bili p« so sprejeti s tako enodušnim in ogorčenim protestom, da so norali takoj utihniti. Predlog, dn naj se imo Udruženja izpromeni v <Srbsko četnlško udruženje^, jo ogromna večina navzočih Jetnikov zavrgla kot nesodobno in separatistično. Prav slabo so končali na tem občnem zboru oni, ki so hoteli propagirati separatizem med četniki, ki so se znali junaško boriti za svobodo in ujc-dlnjenja. Za spomenik vojovedi Vultu je !— tudi braniti pridobitve svobode in ujo-dlnjenja. Zn spominek vojvodi Vuku jo bilo nabrnuih do sedaj 400 tisoč dinarjev. S tem spomenikom hočejo Četniki proslaviti spomin enega najboljših svojih tovarišev.
* Vsem lovcem — ljubiteljem brakov! Pravila <Kluba ljubiteljev brakovj. je vlada Dotrdila, Uslauovui občni zbor eo bo
vršil dno 22. maja ob 3. uri popoldno v Ljubljani v gostilni cprl Sesticb na Dunajski cesti. Lovci, ki love z bralti, naj ne zamudo pristopiti k klubu.
*	SolBki izleti. Dijaki, oziroma učenci javnih kakor tudi od države priznanih privatnih učillšč imajo pravico do naslednjih olajšav, ako potujejo pod vodstvom svojih učiteljev ua izlete: v II. razredu brzovlakov s polovično karto III. razreda brzovlakov; v III. razredu brzovlakov s polovično karto 111. razreda potniških vlakov; v II. razredu osebnih vlakov s polovično karto III. razreda osebnih vlakov in v, UI. razredu osebnih vlakov s četr-tiusUo karto III. razredu osebnih vlakov, iu !jicer samo, kadar potujejo v skupiuah pn najmanj 10 dijakov ali uko se znižana cena plača za to število. Zastonj se no prevaža nihče. Učitelj, ki vodi skupino, plača polovico normalno vozne cene. Skupno potovanja se mora pismeno prijaviti načelniku odhodne postaje vsaj dva dal pred nameravanim izletom.
*	Neumestna prepoved naše železniško upiitvo. Znano je, da je trgovska reklama velik pripomoček k razvoju trgovine. V tej panogi pospeševanja trgovine ja zlasti inozemstvo naravnost iznajdljivo. Naši lesni trgovci so po vojni devali na vngonske tevore svojo tablo in reklamne lepake, da j o vsakdo na postajah videl, odkod je blrgo. In naši vagoni lesa so potovali in potujejb šo danes preko Avstrijo v Švico in Francijo, dalje v Italijo, Grčijo ild. Železniška uprava je to reklamo prepovo-dalu češ da se kvarijo vagoni, dasi js lesni trgovini te vrsto propaganda zelo veliko koristila in bi bili ek.porlerji rndevolje povrafali železnici narastlo -•škodo.'. Višek nespameti pa je, du se jo prepovedala cclo pisaua reklama ua vagouskih lesnih pošiljkah na lesu samem brez škode zn vagon in s plačano reklamno takso. Železniška uprava prepoveduje našim lesnim trgovcem ua njih lastnem blagu pisati reklamo, ki železnici prav nič ne škodi, a bi bila za lesno trgovino vrlo dobra ia koristna. Zakaj te to dela, ne ve nikdo, ker ni pri prepovedi te vrste nikdar utemeljitve. Nasprotuo pa imamo na naših kolodvorih priliko duevtio opazovati reklam na inozemskih pošiljkah po njihovih lastnikih, ki ja včasih celo kričeča. Malenkostno tolmačenje mrtvih črk raznih nespametnih zastarelih naredb Je škodljivo iu Be mora odpraviti.
*	Star.jo hranilnih vlog. Finančna delegacija objavlja uradno, da izide <Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za I. četrtletja 1924.» v eni prihodnjih številk <Urr.dnega listai.
*	Proti tekli ailroutistov in nazarenov. Ministrstvo prosvete je poslalo vsem velikim županom okrožnico, s katero sc za-branjuja delovanje sekt adveutistov in nazarenov, ker ngilirata proti poslušnosti nasproti državnim oblastim in proti nosl-tvl orožja, adventisti pa vrh tega pošiljajo deaar, ki ga dobivajo od svojih vernikov, svoji centrali, ki se nahaja izven države,
*	Konjska dirka v Ljutomeru. Prihodnjo nedeljo popoldne se vrši v Ljutomeru konjska dirka. Iz Mnribora odhaja vlak v Ljutomer ob 6.80 zjutraj in se vrne v Maribor ob 20.50 zvečer.
*	Požar v Zižnmricali. -V 2ižmaricah pri Sodražici je v ponedeljek ponoči pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Helene Kovačič. Goreti je znfelo v podstrešju. Ogenj so je naglo širil, vendar se je spretni akciji gasilcev posrečilo omejili požar ter rešiti sosedna poslopja.
*	Vlom v Mednem. V Mednem pri št. Vidu je neznan zlikovec vlomil v trgovino in gostilno Janka Cirmana. Vrata je odprl s ponarejenim ključem ter odnesel sodem parov novih čevljev, večjo količino sira,
, sladkorja, salam in nekaj denarja. Za vlo-1 milcem ni nobenega sledu.
*	Velika tatvina v Subotici. Prošlo ne-| deljo ponoči so doslej neznani zlikovci j vlomili vvslnnovanja milijonarja Schvvei-I gerja v Subotici ter odnesli ročno blagaj-| no, v kateri je bilo poldrug milijon dinar-j jev v raznih vnlutah.
j * Požar pri St. Jožetu nad SI. Bli'rlc,o. Dne 1. majnika je med gromom ln bliskom udarila strela v poslopje posestnika Beraharda na gričku Sv. Jožefa nad Slov. Bistrico. 1115« in vsa gospodarska poslopja so poslala žrtev plamena. Rešilna akcija jo bila nemogoča, ker na hribu ni vodo. Skoda znaša nad milijon kron.
*	0 groznem samomoru pri Ped<iusedu. Identiteta snmomorilca, ki je bil najden v ponedeljek strahovito razmesarjen na železniški progi pri Podsusedu, jo lionsln-lirana. Mrtveca je po obleki sooznalu njegova sestra. Piše so Franjo Rusan, ki "ju
nekaj časa zaposlen kot knjigovodja
tem da je Amrahov hotel prodati svojo sc. tro nekemu drugemu delavcu za 2000 dinarjev. Morilec je aretiran in izročen
sodišču.
* «Vodcni cvet na zagrebških uliealn. Zadnje dni sa vidijo nn zagrebških ulicah gosti roji žuželk a perutmi, ki letajo nizko nad zemljo in sa zadržujejo posebno na vlažnih mestih ali politih ulicah. Te žuželka spadajo k etemeridom. Vrata, ki je preplavila zagrebške ulice, je tako zvu-ni vodeni cvet (ephemera vulgata). Jajčka vodenega cvetu živijo v vodi. žuželke je zaneslo na zagrebške ulice južno vreme, prišle so pa od Save. Življenja teh instk-lov je zelo kratkotrajno, živijo namreč samo en dan, iu sicer zato, ker so jiiu zaostali organi za hranjenja (usta). V tem enem edinem dnevu znese žauska jajčka, večinoma na obale potokov, jezer in luž in jajčka so glavna hrana ribani. V nekaterih krajih lem žuželkam z bakljami s^Z-ejo peruti in jih prodajajo potem kot ptičjo hrano. Vodeni cvet je podoben na
u— Zabavni večer s plesom in pev« skimi točkami priredi jug- r.apr. akad. društvo «Jadran» v soboto dne 10, t. m, v oNaprednem dijaškem domu* Toma«
nova ulica 3 (bivša arena Narodnega do. ma). Začetek točno ob 20. Gg. starešine in napredni akademiki vljuduo vabljeni, sicer vstop le proti vabilu.
u —Pevski itbor mariborskega «Drž. ženskega učiteljišča«, čigar zadnji kon« cert v Mariboru sta občinstvo in kritika sprejela z velikanskim navdušenjem, pri« redi konccrt tudi v Ljubljani in $iccr v soboto, dne 17. moja ob 8. zvečer v Fll« harmonični dvorani. Med pevskimi toč. kaml nastopi koncertna violistinja gospa HrnndbPellknnova iz Maribora.
u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Morija Centrih, zascbnica, 7(5 let. — Ivana 2u> želj, bivša slu/kinja<hiralka, 33 let. — Anton 1'cngnl, železničar v p., 46 let, — Jakob Košmcrlj, posestnikov sin, 20 let. Policijske prijave. Od srede na
prvi pogled komarju, samo mnogo večji četrtek to bili prijavljeni policiji sledeči je (do 20 mm). Ljudstvo mu je dalo to slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, 1 ponever. ime, ker pri poginu v masah pokrije površino vode, tako, da se zdi, kakor bi bil kak cvet na vodi.
Sama, ki Idi
po-naj nnbavi
fantastično kraaul jamper Fran LukiS, Pred škofijo 19.
Iz Ljubljane
u— Ureditev ljubljanskega Mirjn. No.
va naselbina na ljubljanskem Mirju sc
ba, I prestopek kaljenja nočnega miru, 11 prestopkov cestnega policijskega rc. cla, 1 prekoračenje policijske, ure. j pre .topki pasjega koutumaeo. J izgred«, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 lah' ka telesna poškodba in 2 prestopka v /gkievalnih predpisih.
u— Frcfrigann gostiloičurka. Marta Tanccr je služila svoječasno po raznih gostilnah po mestu kot natakarica. Sča«
soma jo jc pa privedla neodoljiva želja !	.
j do osamosvojitve v malo gostilnico v i vc,nlral, v '«,n °*>ru tudl Nravstveni od. Kožno dolino, katero je kratko nt to | sck v Ljubljani.
I »revzda na svoj račun. Dobro leto jc ! Rndl Podajanja že rabljenih ko.
solnčniki, potem po pesmi «Kovae» in j kratkimi kolcdnleami ter moški ln ženi ski naraščaj v raznovrstnih kombinaci« jah. Orkester, obstoječ lz mirnega nura/ ščaja, je pod vodstvom br. Sušteršiei lepo izpopolnjeval telovadne točke. p0, sebno jo ugajala zopet Hajdnova otroi ška simfonij«. Skupno jc naraičaj n.i. stopil s 15 točkami. Ta akademija ia ponovno pokazala, da vlada med našim naraščajem in njegovim voditeljem rc« sno streraljeuje po ».popolnitvi, tako da bo ta mladina najboljši kader bodočili branilcev jugoslovenskcga edinstv« oh severni meji. ŽeleU bi le, da nastopi naš naraščuj tudi na prostem v zelenju i« pod soinccm, kier naj bo poleti pravi dom zdrave inludinc. Takrat bo gotovo tudi mariborska publika še v večjem številu obiskala svojo uikdiuo. K scdai njemu uspehu pa naše iskrene čestitke, tako deei, kakor njenemu voditelju.
u— Na naslov obrtne oblasti. Poro« čo jo nam: Podjetnik Bcrnhard v M«ri< boru je napravil pri prejšnji hiši družb« <-Dr«va» tovarna za predelavo mlck«, Dimnik pa je tako nizek, da je daleč na okoli okuženo otročje. Zksti bližnji park. kjer so se bolni uu pljučih lahko oddahnili, jc seda i tako zasmruien, da ni obstanku v njem. Kokvdacijo je odo< bril stavbni urod, v katerem »ode sami Nemci in bernhardovi prijatelji. Prosj. mo obrtno oblaBt, da sc zainteresira m ta dimnik in prepove izvrševanje obratu, dokler sa ta nedostatek nc popravi in dimnik zviša. Pričakujemo, da bo inter«
Marta izvrstno zabaval« svoje goste, ti
. u i, • i -i., pr njo. Pred dobrim tednom pa je ne« je ze znatno ra.;širlla in bo sc letos do. 1 ,	, " ,.., , ... y '
nadnmu obdolžila neko hišno sostanu«
bila značaj vrtnega mesta. Kakor smo
že poročali, je msgistrutni gremij skic
nil, da sc Mt(je zasadi / drevjem in si«
cer Groharjeva cest« s kostanji, Goni« |
pova ulica s topoli, v Mlrnikovi in Bo«
gišiecvi uliei se nasade akacije, ulica, ki
vodi ob rimskem zidu pa se preuredi
v pomladansko in jesensko sprehajališče
ki sc oh strani zasadi z Icpotlčnlm grmi« ., , , ,	,
,cviem	kolodvoru brez nadzorstva, to zna pove«
' u_ Dramatični odsek -Mladosti... Vsi I <U,i. Posef"ic'1. M^ja KastcUe u Pra« Slani dramatičnega odseka .Mladosti« sc j i"cu P? ^ c,lk\	'M"ln P«d priho.
nujno pozivajo, da se danes ob 8. Ive, ^m njnnega vlak« na g avn, kolodvor.
je ob lt>. zvečer odložila za trenotc<
vulko, da ji jc odnesla 250U dinarjev iz predala v gostilni. Radi hudobnega sum« nieenja ji jc bik nato gostilna odvzeta in Mart^je pričela krasti sani«. Umuk« ni!a se je pa roki pravice nekam na Do« letijsko, kjer je bila aretirana iu oddana sodišču.
Knj sledi, čc se pusti prtljaga na
bil
pri zagrebški tvrdki FurtinTer v Bogovi-čevi ulici. Pozneje sa je ukvarjal z nabiranjem oglasov za neki zagrebški dnevnik. Bil jo poročen In ima desetletnega sina, ki je pri materi v Karloveu. Rusan je živel ločano cd svoje žena. V zadnjem času jo mnogo pil, posebno rum In žganje. Pred 14 dnevi je pravil nekemu znancu, da jc poneverll 1510 dinarjev in da sc bo vr.-'el pod vlak. Razrovano duševno in Iclesno stanje ler zastrupljene razmere, v katerih jo živel, so nagnale nesrečnika pod drveči vlak v strašno smrt.
* Umor v budliiJtlčnl koloniji v Beogradu. V budhisllfnl koloniji kalmikov pri Višji Cubuti so jo zgčdl! predvčerajšnjim slrnbovit umor. Neki Cohik Cu-kalinov je zakl:d z nožem brtila svoje ljubice Amrahova, Svole dd.inle motivira t
čer sigurno udeleže glavne skušnje ni šentjakobskem gledališkem odru. — Rc. žiser.
u— Društvo ifnančne kontrole v Ljub. liani. Deputacija, ki jc posredovala pri Oblastnem inšpektoratu je dobila zago« tovilo, da se. vštejejo za uvrstitev v pk« čilne stopnje temeljne plače tudi leta prebita v vojni preko rednega roka — pri tnoruurici preko 4, pešcih in drugih strokah preko 3 let«. Redni občni zbor sc vrši dne 8. junija 1024 ob 0. uri v ve« liki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
u— Ker je sv, JurIJ v nedeljo obiskal grad s prevelikim dežjem, so sc Ljub« ljančanl zbali ln ostali dom«. Ker ga je { pa Sentpetcrska moška in ženska pod' i ružnica lepo prosila, naj pride še enkrat [ — pa ne z dežjem ampak s solncem, se je nazadnje udal in je rekel, da pride to nedeljo. Zato v nedeljo dne 11. maja vsi na grad, kjer se vrši letošnje Jurjevanje z vsem bogatim vsporedom.
u— Tombola Sokola I. Vse, ki razpe« čavate listke in tombobke bloke, poziv« ljnmo, da prihajate bodoče dni pogosto k obračunu k br. Albinu Turku, Prcšer« nova ulica 48, da vidimo položaj! —. Odbor.
u— S. K. Ilirija je sklenil vpeljati za vse svoje javne prireditve otroške karte za mladino do 14. let« po stalni ccni 3 dinarje, v svrho propagande športa med mladino. Vstopnice se bodo vedno prodajale le na blagajnah pri priredit« vab. S. K. Ilirija pričakuje, da bode na« šel ta korak odziv pri p. t. stnriših. — Odbor.
u— Dramatični odsek za kolizejski okraj priredi cknes, dne 9, maja ob 8. zvečer predavanjo v salonu restavracije «pri I,evu», Gosposvetsk« cesta 16. Pre« dava g. prof. dr. Cadcž «0 skrivnosti elektriko. Vstop vsakomur prost!
u—■ Občni zbor Jadranske Straže se vrši v soboto, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotek Union. Vabljeni so vsi člani in prijatelji dru« štva.
u— Cvetlični dan priredi «Akad. dru« štvo jugoslovanskih tehnikov v Ljublja« ni» v nedeljo, dne 11. maja v prid izpo« polnitve strokovne knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na univerzi v Ljubljani, ter jo mora društvo vzdrže« vati brez vsake državne podpore, pro« slmo cenjeno občinstvo, da pripomore lc dobremu uspehu te akcije v kar nij« večji meri. Istočasno prosimo vsa dru« štvajšda se ozirajo na ta cvetlični dan in ne prirejajo istodobno silčnih prireditev.
u— Jurjevanje na ljubljanskem gradu v nedeljo 11. maja trnju od 8. zjutraj do mraka. Preskrbljeno je za vse dobro za dušo in telo. Opozarjamo na izredno bogat srečolov šentjakobsko«trnovskih Ciril Mctoiovih podružnic, ki taborita na obširnem razglednem senčnatem pro« štoru pred grajskim poslopjem in kjer oo videti najnovejše zanimivosti v po« sebnem panoptiku. Sodeluje vojaška god ba, vstopnine ni nobene.
u— Splošno žensko društvo Ima v svojih prostorih, Rimska cest« 9, bogato in moderno urejcoo knjižnico, ki je jttv« na in vsakomur dostopna. lina vse slo. venske knjige, kl lih nabavlja sproti, ka« kor hitro izide (o. P« tudi svetovno slov. stvo ie jnko bogato zastopano. Pravkar je Splošno žensko društvo svojo knjiž« nico zopet izdatno pomnožilo. Knjižni' ch je odprta vsak torek, četrtek in so> boto od 5. do 7.
zavitek manufaktiirnega blag« v vesti« bilu poleg tchtnicc in se za hip odstra« nil«. Priložnost pa je že porabil neznan tat in z ukradeno robo zbežal brez vsa< kega sledu.
Kino »ljubljanski dvoj;"
Sanoa 9. iu cobota 10.
t glarni vlogi
Pola Negri
Elegantna hlpormoderna drama v 6. dejanjih Veličastna režija !	Krasne toalete 1
Predstavo ob 3., '/«6., »/* 8. ln 9. nri
u— Izguba ali žepna tatvina. 16 čekov po 50 dolarjev banke Kalumet«Statebank in 9 novčanic po 20 dokrjev je Izgubil dne 17. t. m. v Ljubljani ali v doleoj« skem vlaku Janez Kastelic iz Novega mest«. Z ozirom na živahno «dekvnost» žepnih tatov tudi tatvina ni izključena.
Iz Maribora
a— Veliki župan dr. Ploj ne sprejema
strank od 10. do 24. t. m., ker odpotuje
v soboto 10. t. m. v Pariz, kamor ga je pozval zunanji minister kot eksperta k rcparacijski komisiji.
a— Volilni Imeniki v Mariboru (zi občinske in skupščinske volitve) so za pristaše JDS oziroma člane Pol. in gosp. društev vseh okrajev na vpogled v pi« sami oblastnega tajništva JDS, Cankar« jeva ulica 1, vsak dan, razven nedelje, med 9. in 12. uro dop. in 3. io 5. uro pop. Vsak somišljenik naj se prepriča, ali je vpisan, ker so volilni imeniki po« manjkljivl.
a— Mariborska mladina za Sokolski dom na Taboru. Sinoči je mariborski so« kolski naraščaj žo tretjič v tem letu po« novli svojo akademijo v veliki dvorani Narodnega doma in sicer to pot v prid Sokoiskega doma na Taboru v Ljublja« ni. Kljub tretji ponovitvi in kljub lepe« mu majskemu večeru se je zanimive aka demije udeležilo precej mariborskega narodnega občinstva. Nastopila je mo* ška in ženska deca s prostimi vajami s
lekov, ki so bili dobro oprani, je arc-iii rak policij« neko K. Zofijo iz Rarvanj« in njenega mož«. Oh« sta bik izročcnu sodišču.
Iz Celja
e— Učiteljsko društvo ze celjski okrdj Ker je v Celju izbruhnil« škrktlca, se /.« 10. t. m. napovedano zborovanje nc vrši.
c— Zakaj dvojna mera? Kakor smo /e
poročali, sta mestni magistrat celjski in okrajno glavarstvo v Celju vsled opus« nega širjenja škrlatice po mestu in olo< lici odredila najstrožja prohibitivna sied stva. Vse šole so za delj časa zaprte, koncerti, gledališke predstave in vsi slioi di prepovedani ter ukinjeni celo vsi sej« mi. Odobravamo te strogo odredbe, ker mora biti vsakomur poedino človeški življenje dražje, kakor pa vse druge, kar nas še tako težko zadene v naši vsakdanji udobnosti in eksistenčni borbi. Logično bi bilu,da bi Šle tudi cerkvene oblasti v tem oziru posvetnim na roko in zabranile iz zdravstvenih ozirov sedaj obisk cerkve vsaj nedorasli mladini! Sij hi bilo to dobro tudi iz moraličnih ozi< rov. Narvnost sramota Je, kako se pro< fanira pri letošnji mtjniški pobožnosti hiša božja. V navzočnosti majhne dec« se govori o raznih dekoltejih ln kratkih krilih ter z raznim nesramnim namiga« vanjem pohujšuje nedolžna mladina. —i Nedavno Je kričal iz prižnice neki re. (Iovnlk kakor pobesnel navzočim ženam in dekletom: »Smrdite, Smrdite!« Ljud« stvo so je spogledavalo in zardelo, a k pobožnosti pa vseeno rado prihaja, ker ima pač svojo zabavo in užitek.
e— Občinsko gospodarstvo v celjski okolici. Kakor se splošno kritizira, obe. zastop celjske okolice še do danes ui vzel v pretres važno vprašanje elektrifi' kaelje celjske okolice, dasiruvno je bil na to od mestnega magistrata celjskega pravočasno opozorjen, in se je odgovor tudi že urgirnl. Mesto Celje preurejuja ravnokar električno omrežje in se mora odločiti, ali napelje pri oddaji toka na okolico debelejše žice, aH pa si s tanj' šimi zagotovi električno silo samo za svoj okoliš. Pri znani neodločnosti oko« liškega občinskega sveta se zna zgoditi, da bo vladala v predmestju Celja vsled krivdo okoliškega obč. zastopa tudi š« za naprej ona egiptovska tema, kl ogroi ža varnost življenja ter je dobrodošla raznim sumljivim elementom. Veliko ne< voljo vzbuj« todi med prebivalstvom da solatno stanje mostlča preko Voglajne, kl pelje na cesto proti Skalni kleti. D!i»l bi bili stroški popravila malenkostni in je pripravljena tudi mestna ob£ina pri' spevati k stroškom, se zadeva vsled ve« like senilnosti okoliSkeg« zastopstva na more urediti. Skrajni 2as Je ie bil, da so se razpisale nove volitve, ki naj bl pač prinesle v obč. hišo zdravejii duh in modernejšo nazore.
Rešimo sobolslii Tabor!
Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij <Jntra><
Odgovorni urednik Pr. Bro»ovl& Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani,
Vremensko
Ljubl jana 8. maja 1924.
poročilo
Ljubljana 806 nad morjem
Kraj opazovanja
ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mm
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.	7676 757.2 7575 7fil'5 783'5 767'3 768 8 767 1	11-8 18 8 17-1 180 180 150 18-0 100	jng. zap . Jug Jug. zap ,i sapad Jug. sap. bres vetra	pol obl. oblačno ii ■» vS.jasn oblačno dož	03 SK) 4-0 PO 10'0
; Ljubljana . j Ljubljana , ! Ljubljana , Zagreb . , Beograd , , Dunaj . . Hraga . , Inomost .
V Ljubljani barometer nest temper. visoka
Dunajsko vremensko poročilo: Včeraj so jo dvignila temperatura pod vplivom južnih vetrov večinoma nad 20 stopinj. Proti veooru jc vdrl mrzlejSi zrak iz za-padnlli alpskih dežel. Davi jo bilo na,
oblafnu, ua lirollksm	. ' _ ' ~
Solnce vzhaja ob 4'88, zahaja ob 19.18
deževalo. Na vzhodnem robu Alp pa io bilo skoraj brezoblačno ln teplo- NaP°" ved za petek: Spremenljivo ln oblačno vreme. Mordi tudi deževno in kako no* vihte. Padoc temperature.
Naša pomlad v nevarnosti
Naša pomlad je v nevarnosti, ako nam Američani vzamejo takozvani zalivski tok ali, kakor mu pravijo Angleži, Ciulf« Stream. To je oni topli morski tok, kl ga mlada Amerika pošilja stari Evropi |n kl omogoča, da imamo tudi pri nas rmerno rimo, deževno jesen ter prijet« po in toplo pomlad.
Ta čudotvornl tok v severnem Altnnt« ikem oceanu je najznamenitejša morska jtruja naše zemlje, ki jo velikega pome na za plovbo in razvoj fizikalnega spo« tnsnja oceanov. Gulf>Stream je vzdržen tok gorke morsko vode, ki sc giblje bolj deroče kakor Mislsipi aH pa Ama< ronska reka. Temperatura vode .rnaša ns površini tok« v južnejših krojih do 30 stopinj Celzija ter se v severnejših krajih zniža do 19 stopinj. Največja globina toka znašu približno 800 metrov. Povprečno se giblje voda po 4 kilometre v uri, ponekod pa tudi po 8 kilometrov.
Zalivski tok naj bl izprrmenil svojo smer? Pod kakšnim umetnim vplivom? Nekoliko smelih Američanov jo prišlo do drznega podjetja, da topli zalivski tok odvrnejo od naravne smeri ter ga naravnajo na obrežje severne Amerike v jvrho, da ogreva vzhodno ameriiko oba« Io. Ze leta 1900 je inženjer Slcetcr izde« lil načrt, kako naj sc zapre morska oži« na med polotokom Florido in otokom Kubo ter napravi kanal na korenu omc« njenega polotoka, po katerem naj bi se v prihodnje prelival zalivski tok ter sc usmeril vzdolž ameriške obale. Pozneje, let« 1913 jc ameriški kongres razpravljal o načrtu nekega inženjerja, po katerem naj bi sc od Nove Škotske napravil jez, segajoč približno 400 kilometrov v Atlan tik, ki naj bi zadrževal tok na njegovem potu proti Evropi ter ga usmeril na amo nško obalo.
Ali Je to neizvrlljiva domišljija?'Kdo ve! Vsekakor so to projekti, ki bi, ako se uresničijo, povzročili silen prevrat v ■ tmosferičnem življenju Evrope. Zaliv« tki tok — topla reka v oceanu — bi ne radoščal več, da bi pregreval obale stare Evrope, ter da bi z njegove površine veli topli vetrovi iu sejali Sc nadalje plodnost preko cele Evrope tje do K«< spiškega jezera.
Izvor zalivskega toka se nahaja v Ka< ribiškem morju južno od Velikih Antl« lov. Od izvora gre tok skozi ožino med Kubo in Florido, prehaja potem v od« prti ocean, kjer s svojo toploto taja le« dene gore, ki plovejo po Atlantiku, ter dosega evropske obale.
Ako Američani res realizirajo svoj projekt, potem bo Evropa pogrešala dih toplega morskega toka. Imeli bomo mrz« lejšo zimo, neprijetno jesen, a pomladi pri nas sploh ne bo več.
Škandalozne afere avstrijske aristokracije
Nedavno smo pisali o sodni razpravi za ločitev zakona med nadvojvodinjo Elizabeto Habsburško in njenim možem princom WIndischgriitzoin. Dutiajsko časopisje prinaša sedaj po sodnih spisih obširna poročila o škandalih, kl so do-vedll do te mučne razprave. Princ Win-dischgrStz ie namreč pred sodiščem Iz-iavtl:
»Takoj po rojstvu prvega otroka, dve leti po poroki, so se med menoj In ženo pojavila prva nesoglasja. Soproga ni v nobenem pogledu spoštovala mojega do-stojanstva moža. Radi svojega visokega Položjjja In tesnih stikov z dvorom, se ie ponaala zelo oholo ter me ob vsaki Priliki jjonlževala. Nekoč se je zabavala v nekem baru v Pulju. Bila je v družbi meni neznanih oficirjev. Radi škandaloznih scen, kl so se tam odigrale, sem sc umaknil v svojo vilo na Brionske otoke. Ta nastop žene Je tako vplival name, Ua sem jI zapretll s pritožbo na dvoril. Oro-žnje pa niso pomagale. Pozneje sem šc
Uoznul, da sc je ?cna za časa moje uradne odsotnosti vedno prav rada zabavala /. oficirji. Nekoč je celo pozvala mojega rojaka, princa Alfreda \VindischgraUa na pozen nočni obisk k selil v spalnico. Posebno intimni pa so bili odnošaji moje soproge s poročnikom Egonoin Lerchom. 7. nJim se jc sestajala celi dve leti, dokler nl poročnik I. 1915. postal žrtev vojne.
l.crcli jo je dvakrat ua teden obiskal ponoči. Moja žena io bila za Lerdia tako navdušena, da .ie celo pozabila na svoje materinske dolžnosti in zanemarjala svoje bolne otroke. Ko jc čula, da sc jc Lerch s svojo podmornico potopil, je bila silno potrta. V svoji sobi jo razobesila Lcrcliove slike in radi žalovanja dolgo nI nikogar pustila k sebi. Na dvoru pa je veduo naglasala, da sem vseli prepirov kriv le iaz. Ker so nasprotja med nama vedno naraščala, sem bil nekoč te-legrafično poklican z bojišča. Pod vplivom dvora je med nama prišlo do navidezne sprave.
Leta 1917. mi je soproga potom nekega notarja sporočila, da sc lioio ločiti od mene. Ta sklep Jc izvršila zato, da tne pripravi ob 5000 kron, katere mi je cesar nakazal kot letno podporo, in da ini iztrga vsako oblast nad otroki.
Končno je princ \ViudlschgrStz navedel še sledečo epizodo: MoJa žena ie skušala zapeljati mnogo mladenlčcv. V svojo past Jc skušala dobiti tudi Inštruktorja otrok, nekega dijaka teologije, zelo pobožnega in skromnega mladeniča. Ko ii je bilo rečeno, naj pusti mladeniča pri miru, jo odgovorila: .Zabavam sc, hočem ga speljati v propast.« Ko Jc nekega večera mladi teolog odScl v svojo spalnico, je odšla za njim tudi moja žena In drugI dan mi je popolnoma prostodušno pripovedovala o raznih nočnih avauturah...
Tudi pri vzgoji otrok nte je žena skušala poniževati iu jliti vcepiti sovraštvo do mene. Prav nič sc nI sramovala vpričo otrok obkladati me z najpodlcjšlmi Izrazi.*
Na to strašno obtožbo je skušala hčerka bivšega prestolonaslednika Rudolfa podati protlizjave na 120 straneh. Nič ji nI pomagalo. Sodišče se jc prepričalo o pravi krivdi ter je ugodilo zahtevi priu ca Wlndiscligratza za ločitev zakona.
Tako prihajalo na dan vedno lep.se stvari o visoki morali članov bivše habsburške dinastije, kl se je vedno postavljala v pozo vzornih moralistov.
V zaljubljenca je treščilo
Čuden, zares nenavaden slučaj sc jc pripetil te dni v Banjaluki. Kakor pri nas so tudi v Bosni in Hercegovini imeli de« ževno vreme z velikimi nevihtami. Ne« prestano je grmelo in treskalo in ljudje so že bili siti moče ter zdihovali po solncu.
Da sc skrije pred nevihto v naravi, sc jo zatekel neki podnarednik pekarske čete v Banjaluki k svoji ljubici v hišico na Pctričevcu. Dvojica sc jc prav nežno zabavala in se je slednjič spravila pod odejo. Zunaj jc med tem deloma nalivalo, deloma grmelo in su bliskalo. Na« enkrat sc pojavi nad Petričcvccm stra« šen črn oblak, ki jc nosil v svojem krilu ledena zrna sodre in toče. Veter jc za« čel potuhnjeno zavijati, nato jc potegnil in se zagnal v vrata in okna. Vse je bilo v temi kakor da se pripravlja na zadnjo sodbo. Narednik se jc pogumno stisnil k dragemu dekletu, češ, nikar se ne boj divje igre zunaj v naravi 1 Toda joj! lli« pomu sc jo zabliskalo in brž nato je treščilo — v ljubimca, ki sta ležala v vročem objemu. K sreči jc imel Bog z zaljubljencema usmiljenje in tli dopustil da bi ju strela ubila. Podnarcdnika jc strela tako zelektrizirula, da mu jc oliro mela polovica života, devojko pa jc stre« la opalila po desnem licu in so jo mo« rali prenesti v deželno bolnico.
Ta čudotvorni tok v severnem Atlunt«
svetlobe na Nizozemskem ln v Kaliforniji I orjl, 1.1 neprestano padajo v zemeljsko
niin prebivalstvom najrazličnejše komun tarje, mnogo Uovtipov in smeha, pa tudi mnogo bojazni. Lahkoverni narod je ee« j lo začel v strahu. Ua ga zadene grenko plačilo /a grehe, ki jih lina na ve-tl i/. svojih mladih dni, škropiti hiše / 1 lago> slovljcno vodo in žgati oljke, dn bi od« vrnil božji srd od svojih domov. Hudomušnost naravne;:;! slučaja jc torej pri« pomogla k temu. da bodo zaljubljenci v bodoče previdnejši ter d« se ne bodo vdajali razvratnim željam kadar ho zu« naj v zraku nevihta...
je dokazalo, da je ta pojav neodvisen od
kraja in časa. Ta svetloba prihaja od zvezd. Neki ameriški astronom smatra, da dajejo poleg zvezd svetlobo tudi utcle-
iitmosfeiro. Ker padajo s silno hitrostjo, nastal« vsled trenja toplota, ki razpršujj meteore In napolnjuje zrak s finim koz« nilčnlin .prnhom.
v Jugoslaviji in na Češkem
Wi saam 4s-©ba ^o
knr dobimo elegantne olileke, perilu v ogroraui izbori, uvnituike, kravate, munovez-uice, naramnico, rol ce, vendar po uajui/.ji ceui le pri
Drago Sohvab, Ljubljana
75 letnica Knezu Hiilo\va. Dne 4.
t. nt. je ktier. ISiilovv, bi v? i nemški poslanik v Rinili, obhajal petinseUemUsettet-ulco rojstva. V Rimu, kjer sedaj stalno biva, jc preiel čestitke i/, vseli krajev Nemčije, ,i tudi številne grntulacljo od svojih prijateljev v Italiji. V razgovoru z novinarji jc kite/, izjavil, da namerava ostati v Rimu, daleč proč od aktivnega političnega življenja in da svoje vile ne bo prodal kakor so pisali listi,
X Samomor krvnika. Te dni se je ustrelil v Breslnvi znani krvnik Schvvletz. Vzrok samomora so povzročile težke žlvljenskc prilike 74 letnega starčka. Krv ulk Schvvletz je bil namreč že več let v pokoju, a njegova pokojnina ic bila tako skromna, Ua nI zaUostovnla niti za nai-bednejše življenje. Pred kratkim se je krvnik odločil, da v provlitcijalnlh mestecih Šlczije proti mali vstopnini raz-kaže svojo krvnlško sekiro, s katero le obglavll l.M oseb. Svojega načrta krvnik pa ni izvedel, temveč si jc sam pretrgal nit svojega žalostnega življenja.
X Opera «Ann Karenlna« v Rimu. V torek, 6. t. m. se jc Izvajala v gledališču Costanzl v Ritim opera , Ana Karc-niua , katero ie na podlagi Tolstojevega romana slu inponiral Igino Robbiani. Avtor, kateremu ie šele 39 lel, je razdelil opero ua tri dejanja s petimi slikami. Prvo dejanje se vrši v Carskem selil, drugo iu četrto v uradu Karenlna v Petrogradu, tretje v dvorani neke stare palače v Uenetkaii, peto pa v vili Kare-nitiov v Moskvi. Premljera opere je bila odlično obiskana. Poleg Izbranega občinstva sla poselila predstavo tudi kraljica Jelena lu prestolonaslednik Ilum-bert. Umetniki iu dirigent Vitale so morali priti osemiiajstkrat pred zastor.
X Ali sme moški prvi ponuditi dami reko? To vprašanje čujemo vsak dan, včasih cclo več kakor enkrat. V principu gospod nikoli ne sme prvi ponuditi dami roke. Dama Ima to prednost, da pokaže, ali jc voljna, da se rokuje z moškim. Gospod sc sme pred damo samo prikloniti, nakar odvrne dama lahko s poklonom ali pa s tem, da gospodu proži roko. Podajanje roke od strani dame jc namreč več nego navadna vljud nost. To jo žc znamenje iskrenosti. Dovoljeno pa je, da gospod prvi proži roko nilaUemu Ueklctu ali ženi, kl ie mlajša oU njega in ki se morila sramuje sama poUati roko. So pa gotovi slučaji, ko jc moški naravnost Uolžan ponuditi dami roko. To so pred vsem slučaji, ko jc treba Uami pomagati, z drugimi besedami povsod tam, kjer je treba izkazati več uego običajno vljudnost.
X Odkod dobiva zemlja svetlobo? Zemlja dobiva svetlobo od solnca. Na podlagi najnovejših raziskavanj pa so učenjaki dognali, du proizvaja zemlja laliko tudi svojo lastno svetlobo. Neka nemška prirodoslovna revija piše o tem problemu sledeče: Ze davno je mogoče ■/. elektroskopotu določiti takozvano zeleno črto severne svetlobe. Merjenje
Orgauizueiju podmladka Rdečega križa pri nas se dobro razširja. Glavna njena naloga jo zdravstvena vzgoja našu mladine, pri kateri naj mladina > a m a z delom in nasvetom sodeluje. Lotos ti. soptumbra se bo vršil v Beogradu prvi kongres podmladka Rdečega križa iz cele Ur-.j ve, od katerega si je obetati najlepših uspehov. Podmladek bo naprosil vladarja, da vpiši' prestolonaslednika Petra kot prvega člana in pokrovitelja v njogove vrste.
Kako velikega nacijonalnega pomena jo la pokret, razvidiino povsem jiii-uu i/, važnosti, katero polagajo nanj na ('eSkoslovažkem. 18. aprila je Podmladek č-sl. Rdečega križa imel svoj kongres v l'ragi in od prezidonta republike, pa doli Uo skromnih kulturnih društev jo vsa javnost z največjo pažnjo sledila in se udeleževala prireditev svoje mladino. Iz vseh krajev Široke republiko so prihiteli mali odposlanci, ki so v »Legiji malih« na Lotni /. vso Cehom lastno resnostjo poročali o dosedanjem Uelu in uspehu ter snovali načrte za boUočnost. Razstavili so pri tej priliki tudi svoja ročna dola, ki so kazala vso iznajdljivost k udoj-stvovanju stromečo mladino. K zborovanju so ljubeznivo povabili tudi zastopnike drugih narodov, posebno svoje zaveznike in sosede. Našo kraljevino Srbov. Hrvatov In Slovencev so zastopali trije dorastli (2 iz Beograda, 1 iz Ljubljane) in trije podmladkarji.
V soboto Um IC. aprila ob 11. uri jo bilo slavnostno zborovanjo v češkoslo-vaškom parlaniontu. kjer se jn razglasil tridnevni velikonočni mir. Odlično občinstvo in napolnilo krasno, prostrano zborovalnico Uo zadnjega proetora, spro daj v parterju ko so razvrstili v pestrem kiogii podmladkarji, v ložah pa si videl odposlance tujih držav in poslanike, med njimi tudi našega poslanika No-Mča.
Prišel je sam predsednik republiko Ur. Masar.vk, ki ga jo občlustvo burno pozdravilo. Sprejel je v veži odposlanci* mladih »križarje r», kl so ao mu zahvalili za prisrčni pozdrav, katerega jim jo izročil ob zborovanju prejšnjega popoldne.
Zborovanju jo otvoril podprcdseilnik češkoslovaško skupščine dr. inž. Botto. Zn njim jo pristopila govorniškemu odru predsednica češkoslovaškega Rdo-fcega kriza hčerka predsednika republiko, gdč. dr. Aliee Masaryk. Občinstvo se jo ob njunem nastopu knkor na migljaj dvignilo s sodežev: ziknj v njej gloda ne samo vzorno, ueutrudljivo delavko za Hvoje zdravstvo In srečo, tom-voo tudi živo pričo vseli grozot, ki mu jih jo prineslo neznosno življenjo ia svetovno vojne. Predsednica je izpre-govoriln:
•Češkoslovaški Rdeči križ zahteva od vsakega člana svojega Podmladka, da varuje svojo zdravje in »luži bližnjemu. 1'odmladkar naj se temeljito umiva, čc-ae, kopijo ter oblači v preprosto perilo in obleko! Pobrine naj so za nekoga, ki mu je treba nege ali jiomoči, in čo bi bila to tudi cvetlica, drevo, žival. Služba bližnjemu je najlepša služba Bogu. Češkoslovaški lldeči križ veruje, da bo ob vašem sodelovanju čez 20 let mnogo manj bolezni nego dano«, jodva polovica. Ne prevarite našega zaupanja! Na teh tleh se zbirajo zakonodarui. Mnogi izmed va.s postanejo nekoč poslanci, dajali bodo narodu zakone ter z njimi dvigali zdravstvo ropubliko. Pripravljajte so že danes! Zakaj le listi ju zmožen zakone dajati drugim, kdor emu zakone spoštuje. Prod seboj vidim zastopnike velikih svetovnih organizacij, naše Ligo in društev Rdečega kri-
ža iz Bo^arske, Rumunske, Madiarske in JtigosJiuvije. Pozdravite vso dnina ter jim sporoifcte: Mir Rdečega križa na) postane mir Evropi in vsemu svetu, da olajšava b^ečino trpečim ter dviga dušo zdravim ljudem«.	j
Ziv vhulo jo pozdravil Podmladek Rd» čega križa minister inž. Lad. Novak. ,
PROGRA11 Č8L. PODMLADKA.
Nato jo izpregovoiil Jifi Oliva, dijak IV. razreda realko v llolešovlcah: Ju tuis 250.000 v Podmladku čsl. Rdečega križa, a pod znamenjem Rdečega križa so zbira, v Oftalili državah n«. zemlji <> milijonov mladine. Naša geila so: čistost, lil zdravje, ljubezen in pomoč bližnjemu, Učimo ter trudimo »e med seboj, da bi se ravnali po teb g«-" slih. Danes pa so obrnemo k vsem doraslim ljudem.	,
Dorasli vojaki so bojujejo ia, svobodo našo domovine. Nas domovina dosedaj n« potrebuje za tak boj. Toda tudi mi, njeni najmlajši otroci, ji hočemo služiti po svojih .močeh. Dosegli bi ra« di, da bi našim vijakom sploh ne bilc| treba iti v vojno, zato pa so bojujemo! za mir, zato ga pripravljamo. Truditi, se hočomo, da hi bili močni, zdravi lri veseli, da bi si ponfcgali, nikogar ne vidali, temveč vsakanu želeli vsega doj broga. V tem smislu! so strinjajo z nanj člani Podmladka RdeeSga križa v mao< gib, mnogih deželah.
Glejte, kaj vse defemo v Podmladku^ Ali vi morate i nami! Danes vas proeN mo. da bi nam pom.-*gali, zakaj vi, od. rasli ljudje lahko smni ž« uredite iu uresničite, knr mi hočemo in k čemur so šele pripravljamo. A to, kar hočemo! ln česar vas prosimo, jo: Dn bi se namesto za gmotno koristi in za osebne nap4 ho vsakdo bojeval za pravic« la proj speli vseh. Naniust« nesnagi in bolean naj bi vsakdo telo in duM odpiral »ohu on, vodi In zraku. Nujo««« sovroS*^ in lenobe naj ee tiri povsod ljub«t»n ini radostno delo. K vseinu temu je treba: da se združimo vsi ljudje, kl smo dobra voljs, k temu potrebujemo mini. TflM miru va« najbolj prosimo. Mislite to tri di! ter ga pripravljajte. ProsbBO, vas, da » rami vred opustite ego4»n» ter namesto njega pomagate in «hdftW bližnjemu. Za to veliko uslugo pa n^ zagotavljamo: Zanašajte s» mimo nn«! Ceškoritivaika mlad«* ve, k ifemu jok liče domovine, sledila bo njenemu pozivu roko t roki z mladino vseh narodov tega sveta. V hoju proti egointu in v boju za lobčtt v.dravje ho pripisr* ljala mir in Ijodsko »reč«. Danes flU vam kliče: Pojdite z nami!	j
Za tridnevni Imižji mir (tronga Dalj, M jo trajal od veliko sobote do vellkooo«« nega pondeljka, «o je izjavil tudi po «4 zastopnik - dijak romunskega, bolgarskega in našega naroda.	t
Na galeriji nad, odrom se ja dnt pestri venec praške mladine ter h kom en ob spremljanju rogov zapel hlmncl češkoslovaškega Podmladka.
Na velikonočni pondeijek je pohttsl* vsa mladina i>o Vltavl k staremu padu Karla IV., h Karlovemu Tynu. i
V torek dne 22. aprila eo ee odposlanci zglaaili pri čsl. Rdečemu križu, kjor jim je gdč. Masaryk!ova z uradnim osolijom ljubeznjivo razložila ustroj Rdečega križa.
Ni treba fe posebej omeniti, da eqf Cehi jugoslovensko odposlance sprejeli ■t, največjo ljubeznijo. Kako so naj zahvalimo? Najbolje to storimo, če se tesno oklenemo našega, Rdečega križa lo njegovega Podmladka. Tudi nam Je treba »božjega miru«, da bi eo lahko Bvo. l)odiio in mirno razvijali. Pojdimo z» Cehi!	—«•
Dr. Ljudcvit Pivko:
15
Šifrirana pisma
XI.
da
Finii je prisedel k polkovniku, "i bolje slišal.
<Gospoda, prosim, poslušajte pozorno! Gospod kapitan pravi, da Grupa ni.»
Začel sem.
•Dokazov vidim mnogo. Nekateri so bolj vnaujega, vojnotehniškega. '■nagaja, drugi to notranjega psiholo-šk«ga značaja. Hočem jib navesti po rnti.
Pismo imenuje Smardo iu St-orclia, [lva znana lagijonarja čistega značaja, polna idealizma. Spoznal sem oba v Veroni, ko sem obiskoval bataljou. kojega so vežbali moji oficirji in pod-"ficirji pod vodstvom poročnika Vidmarja. S Storchom sem govoril dvakrat. Mož je imel žive, odkrite oči. ii kojih mi Slovani čitamo dušo. Kakor se ne čiudim, ako se Italijani med se-itoj po besedah iu izrazu lica iu oči kmalu »poznavate, tako da niste več v dvomu, ali Imate opravila s poštenjakom ali nepoštenja.kom, tako se ne sme vam, gospoda, zdeti moje prepričanje prelahkoverno, da jo bil ta mož nesposoben za avstrijakantstvo. Stor-'•■lia je tam v Veroni poznalo tudi več Italijanskih oficirjev, jned aiiflni.. W>1-.
gospod pritrdil
(D.R.U.P.)
kov-nik Marchetti, mislim tudi kapitan Mazzurana» . . .
<Da-, spominjam so ga,» jo Mazzitrajia.
«Mož jc bil dodeljen pozneje češkoslovaškemu izvidnomu oddelku v T. armadi in jo dokazal .svojo hrabrost. Prijavil se jo celo k neizmerno nevarnemu podjetju, ki e« je ponesrečilo nu Gardskem jezeru in ou — siromak — je izgubil življenje na način, kakršnega ni zaslužil — 5. julija so ga obesili Avstrijci v S. Alossantlro (v Rivi). — O drugem, o Smardi, pravi pismo, da ni dal znamenja, ko je trčila patrulja ob Avstrijcu. Gospoda, usoda tega ie-gijonarja, ni jasna, toda smolo trdim, da nit.i on ni bil avstrijakant v naših vrstah.. Lahko je avstrijskemu propagandnemu uradu izrabljati mrtvecu v iločestu namene, toda mrtvim lcgijo-narjum 110 bodo mogli onesnažiti imen. Povejte mi, gospoda, nli niso ta-lc pisma «Dru,p» prihajala iz Avstrije?«
«Ni dvoma, da so iz Avstrije. Sovražni letalec jih jo stresel po fronti in za fronto,» je pojasnil Mnzzurana.
»Morebiti so pošiljali tudi brezžične telegrame v Italijo 's podobnimi številkami?« *30udi telegrame imaanc^. ia..
polkovnik.
«V tem dejstvu leži opomin, da moramo biti pri obravnavanju prodmeta skrajno previdni. — Vrnimo so k dokazom!-/ Potegnil sem iz žepa svoj zapisnik.
«Ga-rdska ekspedicija so jo pripravljala v Veroni. St-i-rje legijonarji, opremljeni z vsmn, kar rabijo, stoje na dvorišču iu su poslavljajo od tovarišev. Imenujejo se: Alojzij Store h, Frančišek T obe k, Leopold J orali e k in nai š nt a r d a. Glodate jib, kako so poslavljajo od t.ova-ričov. Trdi »o njihovi obrazi, zavedajo so rizika svojega podjetja in volja je neoblom-na, da poizkusijo izvršiti svojo nalogo, prodreti tajno skozi avstrijsko položaje pri Rivi. Vsak ima svoj cilj. Gledato jih, kako podajajo prijateljem roke v slovo, štnarda naročuje podporočniku Marša licu in Žagarju, naj (
misli na svojo mater in no dajo zanjo naročil, ako sočasno misli na svoje nepoštene pošlo, kojo opravlja za Avstrijo! To dvojo so no strinja. Moj oficir Žagar mi jo pripovedoval dvakrat, da ni doživel nikdar tako globokih utisov v življenju, kakor ob slovesu to četvorice dobvavoljcev. «Tukaj jo vrhunec, najvišji vrli vojne, kolikor sem jo doživel,« pravi podporočnik Žagar.
Mnogo jasnejši bo vam dokaz, gospoda-. ki ga vidim v drugem dokumentu. da imamo opravka •/. avstrijsko propagando. Letak imenuje pet novih drupanov, koje so poslali v Italijo.«
<Ali poznate, gospod kapitan, teh pot drupanov?» jo vprašal polkovnik Berti.
«Poznam jib.« ♦ Kjfl BO?v>
Dva sta pri češkoslovaškem izvid-
j/ux	*ilul fhuku tli «ju6"»,|u'1 ••■■j i	' 1 -	---------------------^
javita sorodnikom, Ua je žrtvoval dra- niškoin odredu pri VII. armadi, trge
ge volje življenje za svojo domovino. Štorcli daje oficirju listič. Na lističu so besede: »Mal.ka: Katerimi- Storeho-vS, Novtl ves, posta Bakov nad Jizu-10«.» Ali veste, gospoda, kaj znači tak listič. Gospod kapitan Maazurana, vi sto bili navzoči pri tem prizoru. Prosim, povejte, ali ste imeli utis. da jo kdo izmed četverico bi! sposoben -/.a tajnega avstrijakanta?«
Mazzurana je odkimal. »Gospoda, čiivstva no morejo biti
«vhr,)»llu,,, ... i. v, ... i i' iiluivjv u.m. gu^uot, ,	uvw j.. ■	—---1"----,--
iinirdilLUiikaii. llimiffiji^-A ^^-lMm^aoaMgal.syai. odred.- JK
jugoslovanskem izvidniškom odre du VI. armade.«
»Točno!» jc pritrdil Berti in major Finzi .ie prikimal.
Meni jo njuno potrdilo dokazovalo, da so se dobro informirali, kje je kdo.
«Kjo ste jih spoznali? Ali so vam šele tukaj v Italiji po njihovem prihodu?«
»Jugoslovansko ofiuirje po-znam izza 31. julija, češka dva pa izza 1. avgusta* Videl sem ju v Mompianu, ko
znani te Avstrije, ali ste jih spasnall vem točno, govoril sem samo s podi poročnikom Milkuiikoin; drugi, Jueg, j« bil slučajno odsoten.*	, iu'
»Kje jo bil Jirng?«	'i^itii
»Na položaju na Adamellu.« Polkovniku Bortiju 6Pjn ČIM obrazu, da so Budi, Bil sem pa ppe^ffih čan, da m« jo vso znano.	,
»Kako, za Boga, je prišel ta človek na fronto, in sicer na tako važen položaj?«	. ..
»To je stvar če&koslova£kegal odreda rrl VII. armadi. CehoalovaJd gtf na smatrajo za drupana, kakor vi.» :A to vendar no smo biti!« jGospod poilpolkovnik Voc,cbfa«Ali ki bil tudi takoga mnenja, a je tr»4deH, ilu. čehoslovaki v tem slučaju niso al-ficea.r rislorali. Uspehi, koje je Jung dosegel, so najboljši dokaz o njegovi zanesljivosti.«	!
»Trijo drugi, koje navaja letak, šo niso uvrščeni v odred, ki deluje nal fronti?«	M
»Eden izmed njih, Ante Curid, jfl sedaj v odseku 11. divizije pri oddel-j ku podporoehiika Svotca, da, se Informira o položajih in načinih »Wfce
ItaSto ga jo poelal?« ' -" •.^'V »Jaz.«
. »Gospod kapitan, ali ne vidSe, drf jc vaše postopanje neprevidno, naraV nost pogreSeno?«
- ' MRMI
Obrtni sosvet
pri uradu za Pospeševanj?) obrti
jc imel tc dni svojo prvo sejo, 'katero jc vodil šef oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani dvocni svetnik ilr. Marn. Ministrstvo trgoviriie in indu« strijc, oddelek v Ljubljani, jo imenovalo v ta sosvet nasledn je gg.: lin g. Franchc« ttlja, I. Zadravca, Fr. Ravnikarja, I. Košaka, in/. V. Turnška, F. Ogriča, I. Gumzeja, 1. Rebeka, 1. Volka, dr. T. Plcssa, dr. K. Marna, dr. F. Kateja, inž. L. Novaka, inž. G. Gullča, I. Založnika ter zastopnika inšpekcije rada v Ljub« ljani in Mariboni. G. Kravos iz Maribo« ra je radi tehtnih razlogov odložil mesto v obrtnem sosvetu.
Za predsednika obrtnega sosveta je bil soglasno izvoljen g. Eng. Franchctti, načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljub« ljani, za podpredsednika pa g. I. Zadra« vec.
G. ravnatelj G. Gulič jc nato poročal o delovanju Urada za pospeševanje ohr« ti. Delovanje urada trpi jako radi po« manjkanja kreditov. V letu 1923 je pri« redil urad 13 tečajev, katerih se je ude« leževalo 102 mojstra in 241 pomočnikov. Iz celega obsežnega poročila sledi, da je urad z vsemi energijami na delu, da se svojih nalog povsem zaveda, nima pa do volj finančne moči, da bi mogel svoje uelovanje razviti.
Dvorni svetnik g. dr. Marn pojasnjuje ■Ja stavi oddelek ministrstva trgovine in ndustrijc v Ljubljani v proračun vedno primerne svotc, da pa jih črta žc mini« strstvo, nato pa šc komisija poslancev in finančno ministrstvo. Pri ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu obsto« ja centralni fond za povzdigo obrti v znesku 2,000.000 Din, od katerih pa mi nc vidimo ničesar.
Na seji sc jc tudi sklenilo, da se urad jbrnc na posamezne denarne zavode z.i Podporo. Seje obrtnega sosveta se bodo vršile po potrebi.
G. dr. Plcss jc poročal o državni obrt« ni banki ter omenjal, da je bil zakon prehitro sestavljen ter prikrojen pred« vsem za srbske obrtnike. Sedanji mini« ster dr. Krlzman je zakon sistiral. Mini« stru so bili predloženi predlogi Trgovske in obrtniške zbornicc, med njimi tu3i obširen predlog g. Zadravca, po katerem naj bi sc zadovoljilo tudi Slovcnce in Hrvate.
G. Franchctti sc jc končno zahvalil 5. dvornemu svetniku dr. Marnu za trud, ga jc imel z oživotvorjenjem obrtnega sosveta, nakar jc g. dvorni svetnik dr. Marn zaključil sejo.
Z vinskih trgov
Na vseh evropskih vinskih trgih sc npaža kritično stanje: ponudba je znatno večja nego povpraševanje. Todoba je. da svetovni konzum vina močno pada in da v državah, v katerih jc bila pivovarska industrija za časa vojne bila precej omejena, sedaj s ponovnim oživ-Ijenjem pivovarstva raste konzum piva na škedo vinskega konzuma. Eden nadaljnjih vzrokov splošne vinsko krize pa jo tudi za brana, vživanja alkoholnih pijač v Zedinjenih državah, ki so s tvojim številnim prebivalstvom poprej konzumirale precejšen del svetovne vinske produkcijc.
V zadnjem času pa prihajajo vedno pogosteje vesti, d.i. se namerava v Zedinjenih državah delno ukiniti alkoholna zabrana in dovoliti vživanje laž-
Tržna poročila
Novosailska blagovna borza (8. t. m.) Pšenica: baška. 70 do 80 kg, 2 odst. de-f ektna povpraševanje S17.§, .ponudba 320. ltž: baška, ponudba 325. Turščica: baška, promptno 227.5, 232; za maj, 227.5, '.'32.5; ki junij, ponudba 240; banatska, promptno, paritetno v Saiiti ponudba 230. Moka: <11» dvojno sipka, ponudba 490; •".0>, 480, 485; <2» 430, 485; <5> 380, 885. Tendenca šo nestanovitnejša. Promet okrog 05 do 70 vagonov.
Ljubljanski živinski sejem (7. t. m.) Dogon: 404 konji, 48 volov, 81 krav, 10 Iclet, 592 prašičev. Kupčija je bila jako živahna. Izredno dobri voli so se proda« jali do 15.50 Dln kg žive teže za Italijo in Avstrijo. Običajni dobri domači voli so imeli ceno do 13.50 Din, srednji do 12 Din, krave debele do 12 Din, za klo« base 7 do 9 Din, teleta do 18.50 Din za kg žive teže. Posebno živahno je bilo na svinjskem trgu. Bilo je dovolj prodajal« ecv in veliko kupcev. Prodajali so sc prasci, stari od 6 tednov dalje po 250 Din dalje za komad. Za konje je kljub velikemu dogonu bilo jako malo intere« sentov. Dohri navadni konji so sc pro« daajli povprečno po 7500 dinarjev ko« mad.
Dunajska blagovna borz« (7. t. m.) Ceno večinoma nespremenjene. Kupčija precej živahna. Notirajo za 1 kg: pšenica doma":! 3350 do 3450 aK, jugoslovanska 3600 do 3050 aK, rumunska 3400 do 3550 aK, pivovnrskl ječmen domaČi 3100 do 3550 aK, češkoslovaški 3550 do 3S50 aK, turščica 2700 do 2800 aK, pšenica moka ;(H domača 5700 do 5S00 aK, madžarska 5250 do 5550 aK.
izplača prvi* dne 1. marca dospeli kupon z 53 centi dolarske valute. Ta znesek odgovarja ronti, kl so jo plačala 8 strani Avstrije, Madžarske in Italije za 1. 1923. pariškemu komiteju. Marčev kupon novih obligacij bi so moral po akordu plačati s 8.60 zlate krono; toda ker jugoslovanska vlada šo 111 poravnala de-leža, ki pade nanjo, se izplačajo za enkrat lo 8 četrtino kupona. Cim Jugjo-slavlja izpolni svojo obveznost, bo izplačana tudi četrta četrtina kupona.
—	Likvidacija v lesni Industriji. Industrija drva, d. d. v Zomunu sklicuje za 19. maja redno glavno skupščino, ki bo sklepala o likvidaciji podjetja. Zadnja dmžbina bilanca ne izkazuje nika-kega dobička.
= S tržišča mineralnega olja. Petro-lejakt rafineriji «Danica» v Bosanskem Rrodu se jo posrečilo si zasigurati dobavni 10.000 ton surovega ruskega olja potom neposrednih pogajanj z zastopniki sovjetsko republike, in to kljub neurejenim razmeram, ki vladajo šo vedno mod nami in sovjetsko republiko.
—	Spedlcljsko podjetje «Jugoport» d. z o. z. jo otvorilo nedavno na Sušaku svojo tretjo podružnico (Strossmayerje-va ulica 71, I. nadstr.).
—	«Gospodarski vestnlk», št. 5, ki izhaja v Gorici, ima zanimivo vsebino, nanašajočo se na razno panoge kmetijstva. List izhaja mesečno in stane letno 10 lir. Uredništvo in uprava: Gorica, Via Giosuft Carduocl 7, I. nadstr.
—	Dobave. Pri odfilenjti za mornarico v Zemunu so bo vršila dno 27. maja t. 1. ofertalna licitacija gledo dobave sukna, blaga za podlogo in sukanca za mornarske obleke. Natančneje v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. — Mestna občhu ljubljanska rabi nujno približno 10 kubičnih metrov lepega rezanega
= Občne zbore imajo: «Potovia», usnjarska Industrija, d. d. 23. maja ob 11. uri v prostorih Ljubljanske krcditDO j hrastovega lesa za popravo" mostov. Po-lianko v Ljubljani; Milarna in svečama, ,]at;.i 0 dimenzijah in pogoji se zvedo
v mestnem stavbnem uradu, kjer je
1. (1. v Ljubljani dne 26. maja ob 15. uri v prostorih Gospodarske zveze v Ljubljani; trgovsko - Industrijska d. d. .Merkur« v Ljubljani 26. maja, ob 15.
oferto vložiti do 13. maja.
s Zopet bančni polom v Italiji. Banca ooir.merciale di Terra di Lavoro v
uri v poslovnih prostorih tiskarne »Mer- faserti s podružnicami v Neaplju in v kur> v Ljubljani; Splošna stavbena I vaznjh drugih južnih italijanskih mestih druži« Maribor dne 30. maja ob 10. uri j„ uUinila poslovanjo in zaprosila za
poravnalno postopanje.
v	pisarniških prostorih družbe v Mariboru.
t= Pristaniški promet na Sušaku v
mesecu aprilu jo bil nastopen: Dospelo jo 22 pamikov in 60 jadrcnic s skupno tonažo 14.200 ton. Osebni promet jo znašal okrog 6000 oseb. V inozemstvo se | jo izvozilo okrog 5300 kubičnih metrov lesa in M0 ton dog. Ostali izvozni predmeti so bili cement, premog in žito.
— Napredno obrtniško društvo v Ljubljani jo imelo dno 0. maja t. 1. prvo sejo v restavraciji »Pri Mraku«. Udeležili so so je vsi odborniki. Na seji se je odbor, izvoljen na občnem zboru dno 21. aprila, konstituiral in je bil soglasno izvoljen za tajnika g. Fordo Primožič. za blagajnika g. Ivan KcrsniČ, za bla-gajnikorcga namestnika pa g. L. Pif-man. Za predsednika jc bil že na občnem zbora izvoljen g. Josip Turk. Razpravljalo se je nadalje o na občnem zboru sklenjenih izpremenib.ih pravil. Dva člana je odbor izključil. Na občnem zboru sklenjeno resolucijo jc odbor redigi-ral in se glasi: 1.) Napredno obrtniško društvo prosi načelstvo .TDS. da uposta-
vi	vso svojo politično moč. da se ugodi zahtevam po gmotnem zboljšanju našega požrtvovalnega uradništva. 2.) Šolski strokovni pouk naj bo brezplačen. Plača naj država, občina ter Trgovska in
_ Naraščanjo števila konkurzov v
Italiji. Po podatkih statističnega urada milanske trgovinske zbornice je bilo v prvih treh mesecih t. 1. otvorjeno v Italiji 1865 konkurzov napram 1208 v islem razdobju L 1923., 722 v istem razdobju 1. 1922., 252 v istem razdobju leta 1921. in 155 v cnakom razdobju 1. 1920.
— švicarsko posojilo Državne hipote-karne banke prejeto. Narodna banka je prejela 15 milijonov švicarskih frankov in jih odobrila Državni hipotekami banki po tečaju 7.20 za 100 Din, t. j. 1388.9 Din za 100 šv. frankov. V naši valuti znaša, posojilo torej nad 208 milijonov dinarjev.
iih alkoholnih pijač. Od tega si države, obrtniška zbornica, Fouk naj se vrši v l<i imajo prccej lahkih izvoznih vin, obe dela prostem času. 3.) Država naj opn-
tajo olajšanje vinske krize. Nedavno :lospela vest. da se je v državi Nevvvprk že dovolil konzum lahkih vin in piva, je bila šc prezgodnja.
sti ali omeji na najpotrebnejše vse naprave rokodelske vrste, kakor na pošti, železnici, v kaznilnicah itd.: tako naj opusti tudi ljubljanska občina, vse na-
naših jugoslovanskih trži- prave v lastni režiji, katere osobito ma-ščih je položaj vodno enak. Opaža pa!lim samostojnim obrtnikom, davkopla-se v zadnjem času tendenca, rahlega čevalcev odjedajo zaslužek. Posebno slabljenja cen. ki so bile doslej kljub ' protestiramo proti napravi poklicnega kritičnemu stanja vinske kupčije dokaj gasilstva, kl izvršujejo vsa rokodelska
čvrste in inozemstvu niso konvenjralc. A' Sloveniji notirajo navadna vina -l dn
dela. — Sklonilo se jp tudi. da bo dru-?vo priredilo v najkrajšem času kon-
5 Din. boljša 5 do 0 Din. prvovrstna 7jecin maja ali meseca junija družabni do 9 Din. starejši letniki 10 do 14 Din 1 večer. V to svrho se je izvolil priprav -ztt liter franko vtovorna postaja. Naj- ljalni odbor, obstoječ iz 6 odbornikov.
Sklepalo so je nadalje o malih inseratih v naprednem časopisju. Po daljši debati o stanovskih vprašanjih in davčnih zadevah je predsednik g. Turk zaključil
večji promet izkazuje Vojvodina, ki Ji /e prodala približno dve tretjini svojih ralog, največ v Srbijo. Cene v Vojvodini so 3 do 12 Din za liter po kakovosti. .------
Vesti iz Hercegovine poročajo, da so ta- |fejo. mošnji vinski trgovci v zadnjem času 1 =
Šport
Službene objave LLAP
Klubi se opozarjajo, da javijo svoje hazene sekcije LLAP. Priloži naj so k prijavi sto Dln za članarino 1924 in 25 Dln za vpisnino. Prijava naj se pošlje na naslov F. Bar, Cankarjevo nabrežje 5. — Sklene se, da se vršita v mesecu maju dva trening-mitlnga, kot priprava za izbirni miting LLAP. Aranžma teh dveh mitingov prevzameta po dva in dva kluba skupaj (Ilirija-Lask, Primorjc-Ja-dran). Termini naj se pravočasno javijo podsavezu. — Na teh mitingih morajo sodelovati vsi klubi, včlanjeni v LLAP.
Tajnik I.
riume : Hermes — Fiume : Ilirija. — Kot prvi italijanski klub nastopi 10. In 11. t. m. v Ljubljani F. C. «Flume» z Reke, da absolvlra prvi dan nogometno tekmo proti Hermesu, drugI dan proti Iliriji. Snortnl odnošajl med Jugoslavijo In Italijo so se pričeli šele letos v marcu z gostovanjem Torino F. C. v Zagrebu, nadaljevali so se nato z gostovanjem Oradjanskcga v Turlnu in Milanu, ljubljanskega Primorja v Trstu ter veronske Hellas v Splitu. Z Izjemo prvih tekem v Zagrebu so doživela jugoslovanska moštva v teh srečanjih neuspehe. Upoštevati jc treba sicer, da sta zgubila Oradjanski In Hajduk tekme v prvi vrsti vsled tega, ker preživljata hudo notranjo krizo, vendar pa so Italijanska moštva dokazala, da so prvorazreden protlvnlk in da je vsako podcenjevanje Italijanskih moštev brez podlage in pogubonosno. Ilirija in Hermes sta dolžna sama sebi in našemu športu, da se na tekmi proti svojemu prvemu italijanskemu protivni-ku «Flume» skrbno pripravita. «Fiume» je po seriji uspehov v zadnjih mesccih pridobil velik renome. Premagal je ofi-
cljelnega prvaka Reke .Olorljo« t I f j
in 3 : 2, prvi tržaški klub Unione Obrtna stlca Trlestlna s 3 : 1, kombinirano mo, štvo Haška z 2 : 1 In z visoko dlftreoco več hrvatskih klubov v Primorju. Mo. štvo je mnogo pridobilo s tem, da nra |« pristopilo več prvorazrednih Igralccv Oenove ln Bologne. — Prifietek tekme tj soboto ob 18., v nedeljo ob 15.30. Prad, prodaja kart v trg. J. Oorec. Znižan« vstopnice za redno članstvo, dijake In vq Jake se dobijo samo v predprodaji.
S. K. Ilirija je dobil od JNS. brzojava no ponudbo, da bi prihodnjo nedeljo 11, t. m. igral v Zagrebu proti našemu oltm, pljskemu moštvu. Z ozirom na že skle, njeno tekmo s S. C. Fiume še ni gotovo, ali se bo Ilirija odzvala temu športno zelo častnemu pozivu.
Češkoslovaški nogometaši ta OUm. pilado. Češkoslovaška nogometna zveza je nominlrala nastopni dve moštvi za Olimpijado: A moštvo: Staplik, Hofer, Hojer, Kolenaty, Kada, Mahrer, Sedla, ček, Stapl, Vanik, Vlček, Jelinek. B mo. štvo: Hochmann, Kuchynka, Selfert, Krombholz, Perner, Mika, Novak (VIkt Žižkov), Novak I. in Novak II. (Zldenl. ce), Rehak, Kratohvll. Igralci odidejo od 18. do 21. t. m. v Marijanske Laznl, odkoder odpotujejo v Pariz.
Nogometno prvenstvo Španlle. Pre-teklo nedeljo se ie vršila v San Sebastla-nu finale tekma za prvenstvo Španije. Igrala sta Real Irun lil Real Madrid. Zmagal je Real Irun z 1 : 0 ter s tem dobil prvenstvo Španije za to leto.
Športni klub Svoboda naznanja vsem članom, da se vrši v soboto 10. t. m. v gostilni Zagorc, Florjanska ulica št. 36 sestanek, ter Jc z ozirom na važnost istega udeležba za vse člane brez Izjeme obvezen.
Odhod naše reprezentance v Paril je določen za 19. maja. Z moštvom po-tuje saveznl kapetan Sekullč ter član saveznega odbora Mihailovlč.
St. 2987/19—265.
zvozili večje količine vin v inozemstvo. Novem Sadu. Ministrstvo trgovine in in-
,'ene hercegovskim vinom so gibljejo med 5.25 do 7 Din. V hrvatskih vinskih '<r:i,r.h notirajo: nova, vina 4 do 5 Din, '»ara 5 do 7. specialna 7 do 12 Din za. liter: Dalmatinska vina so v cenah popustila.. Razmeroma živahen promet, beležijo srbska vina. ki so v cenah nnda-ie čvrsta.
Poslabšal se je položaj v Italiji, kjer vlada kupf-ijoko mrtvilo. Cene slabih vin nazadujejo, dočim boljšim vinom čvrste. Največ sp povprašuje v Siciliji po Maršali in boljših 14 do 16-ndstotnih virtih. ki notirajo 380 do 525 lir. za hI. —• V Madžarski so izgubili dobrega odjemalca Avstrijo, kateri madžarske cpnp ne konvcriirajo več. Prvovrstna madžarska vina notirajo 5000 do 8000 mK za liter z vtovorne postaje, srednja (9 do 10 odst.) 2000 do 2800 mK. — V Češkoslovaški jo vinski trg zopet oživel in so cene čvrste. Domače zaloge eo že precej razprodane. Bratislavska non vina notiraio >.5 do 6 K S.
Sokol
Mladinsko popoldne »Sokola I.» — 1
Društveni naraščaj in deca izvajata pri nedeljski prireditvi skupinske proste va« j je, župne proste vaje in razne rajalne igre. Vstopnice po 3, 2 in 1 Dinar ima v predprodaji brat Turk, Prešernova ulica 48. Zdravo! •
Sokol II. objavlja, da je zbirališče za župni izlet v nedeljo dne 11. t. m. ob tričetrt nn 7. zjutraj v realki. Odhod točno ob 7. Udeležba obvezna za vse članstvo in naraščaj. Člani v kroju. Maj« hen prigrizek je vzeti s seboj.
Tehnični odbor župe Ljubljana I. je sestavljen takole: načelnik br. Miroslav AmbrožiČ, njegov namestnik br. Drenik Bojan, člani: Miklavc, Svetlič, Rvška, Kuščcr, Smole, Capuder, Prosenc ter okrožni načelnik, članice: Fricsova, Va. rogova, Pogačnikova, Remičeva ter okr, načelnicc. Načelnica je sestra Cigojeva, njena namestnica pa Friesova.
Javno delo župe Ljubljana I. v letoš« njem letu. Zupni zlet letos odpade. Za župo neobvezna sta pokrajinska zleta v Zagrebu in Sarajevu, vendar se želi, da se članstvo po svojih močeh udeleži obeh izletov. Na pokrajinskem zletu v Zagrebu nastopi župa s posebno točko, in sicer s simultanimi vajami na 5 ko« njih na posebno godbo, ki jo je zložil br. švajgar. — Namesto župnega zleta sc udeleži župa Ljubljana I. korporativ« no slavnostnega vzidavanja spominskih kamnov v novi sokolski dom na Taboru dne S. in 9. junija. Dolžnost vseh žup« nih društev je, da se v čim večjem šte« vilu udeležijo te pomembne sokolske prireditve. — Koncem avgusta priredi strani. Kriva dn temu ni toliko splošna ; župa Ljubljana I. naraščajski dan v Dol. gospodarska kriza kakor posebno slaba Logatcu. Pri tej priliki sc vrši tudi na«
Podružnica ljubljanske banke v
dustrijo jo dovolilo te dni osnovanje po tlružniee ljubljanske Zadružno gospodarske banko v Novem Sadu
— Neuspeh zagrebškega velikega sejma. Iz Zagreba poročajo, da sejem r.i tako uspel, kakor so zatrjuje z oficielne
propaganda in politična pristranost upra ve Zagrebškega zbora.
= Konkurz majhno banke. Iz Zagreba porofnjo: Proglašen jo konkurz nad Ratarsko banko, d. d. v Virovitlci. Zavod se je osnoval po vojni in se jo hotel baviti z izvozom živil in živine v Avstrijo, toda že prvi večji posli so so končali neuspešno in je sejhj zavod prišel v konkurz.
= Pni kupon južne želcznice. Z Dunaja poročajo: Uradni Fst objavlja razglas Donavsko - savsko - jadranske železnice, po katerem se bo izvršila zamenjava starih obligacij južne železnice r obligacije Donavsko - savsko - jadranske žetatnioe dne 16. mM. Obenem se
raščajska tekma, in sicer tekmuje moški naraščaj v prostih vajah, v skoku v vi« šino in daljino ter v teku preko zaprek, ženski naraščaj pa v prostih vajah, v skoku v višino in daljino ter v štafetnem teku na 400 m.
Seja Češkoslovaškegasjugoslovenske gn Sokolskega Saveza se vrši dne 15. ma« ja ob 3. popoldne v Pragi. Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem delu, vzpored za bodočnost in o zopetni usta novitvi Slovanskega Sokolskega Saveza. Od jugoslovenskega Sokolstva se udele žijo seje bratje starosta E. Gangl, pod« starosta dr. Lazar Car, tajnik dr. Fux in starosta župe Zagreb dr. Gavrančič,
Na podlagi rešenja gospoda ministra pravde z dne 24. junija 1922., S br. 5873 in z dne 29. junija 1923., A. S. br. 6337 prodala se bo potom javne ustne licitacije celokupna premična in nepremična imovina nemških podanikov "Bratje Winkle» v Sevnici v Sloveniji.
Licitacija se bo vršila dne 15. julija 1924 v občinski pisarni v Sevnici in sicer se bo pričela ob 9. uri, končala pa ob 15. uri.
Imovina, ki se bo prodala, obsega:
A.
Imovina protokollrane firme »Bratje Wlukle» (Brtider Winkie):
1.	zemljišča v kat. občini Sevnica pod
a)	vložno številko 354;
b)	vložno številko 534;
2.	zemljišča v katastrski občini Metenvrh pod vložno št. 3.;
3.	vse stavbe na pod 1. in 2. navedenih zemljiščih;
4.	ves živ in mrtvi inventar, ki je last firme »Bratje Winkle» in pripada k tej imovini, kakor tudi sploh vsi stroji fabrike, vse premičnine ter zaloge te firme.
B.
Privatna Imovina julija Wlnkle:
a)	zemljišče v katastralni občini Sevnica pod vi. št. 517;
b)	zemljišča v katastralni občini Staravas - Videm pod vi. št. 117;
c)	vse stavbe na teh zemljiščih.
C.
Privatna Imovina Andreja WInkle:
a)	zemljišča v katastralni občini Sevnica pod vi. št. 493;
b)	zemljišča v katastralni občini Ledina pod vi. št. 303. in 311.;
c)	vse stavbe na teh zemljiščih. Pogoji za licitacijo so:
1.	Pravico licitacije imajo le naši državljani, ki po zmislu člena 40. Uredbe o imovini neprijateljskih podanikov niso izključeni od licitacije. Zato ie vsak licitant dolžan pred pričetkom licitacije doprinesti dokaz O sposobnosti, da more licitirati;
2.	Od licitacije so izvzete terjatve firme pri denarnih zavodih, pn čekovnem uradu in denarne zaloge v blagajni, ki spadajo v sekvestracijsko. maso;
3.	V kolikor gre za Imovino pod A se prodaja razteza na celokupno imovino firme »Bratje Winlde», t. j. na fabriko z vsemi njenimi pripadnostmi, premičnine, zemljišča in pa celokupna aktiva in pasiva;
4.	Glede nepremičnin, ki se prodajo na javni dražbi, je merodajno. stanje v zemljiški knjigi na dan licitacije;
5.	Imovine navedene pod A, B in C se prodajo oddvojeno vsaka
za-se,
Vzklicna cena znaša:
Glede Imovine pod A. 4,050.000 "dinarjev,
glede imovine pod B. 36.400 dinarjev,
glede imovine pod C. 106.000 dinarjev.
6.	Vsak licitant mora pred licitacijo pri finančni deželni blagajn! v Ljubljani položiti kavcijo v znesku 10 odst. posamezne vzldicne cene vi gotovini ali državnih vrednostnih afektih ter pred pričetkoin licitacije voditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o položeni kavciji;
7.	Izdražltelj mora po Izvršeni licitaciji položiti še 10 odst. izlicitl-rane cene pri finančni deželni blagajni v Ljubljani in tozadevno uradna potrdilo tekom 3 dni predložiti sekciji za sekvestre v Ljubljani.
8.	Prodaja je za državo obvezna še le, ko jo odobri gospod minister pravde, a za izdražitelja takoj, ko je licitacija končana.
Obrat fabrike vodi do dneva odobrenja licitacije na račun kupca državni komisar.
Kupec mora nositi od dneva licitacije vse stroške za plače, mezde in zavarovanje na podjetju zaposlenega osobja, kakor tudi prevzeti v plačilo vse davke in javne davščine.
Izlicitirana imovina se izroči kupcu, čim gospod minister pravde odobri prodajo in kupec položi izlicitrano vsoto po določilu gospoda ministra pravde.
10.	Kupec je dolžan obrat fabrike v navadnem obsegu vzdržati najmanj eno leto po izročitvi fabrike.
11.	O vseh spornih vprašanjih, ki bi po izvršeni licitaciji nastala vsled te licitacije bodisi glede objektov zlicitirane imovine, bodisi v kakršnem koli drugem pogledu, razsodi končnoveljavno gospod minister pravde in je vsaka pravdna pot izključena.
12.	Pojasnila v zadevi daje sekcija za sekvestre v Ljubljani s čegar dovoljenjem se lahko ogledajo tudi predmetne imovine na licu mesta.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1924.
Ministrstvo Dravde, sekclla za sekvestre v Ljubljani.
Šef sekcije
JJftUt	Zatulila.
Križem Evrope
n.
Pa dalje zdaj, v zaželjenn Ilolan-dijol Vstop preko meje je komoden, prav kakor »voje dni pred vojno. Površno nam pregledajo legitimacije in potne liste. In nato se živ krst no imeni več zate. Koder po Holaudiji potujem sem in tja, povsod opazujem veliko blagostanje; ta mala, »oMo obljudena država si s skrajno racijonalnim poljedelstvom in intenzivno živinorejo ustvarja blaženo obilje, da zamore znatne količine tvojih plodov dostavljati tudi Neni-i-jji, oddaljenejši Češkoslovaški in Avstriji, poleg rednega izvažanja v Belgijo, Francijo in Anglijo. Goveja, ovčja, svinjska plemena kažejo iz-braustvo živali, ki nudi glavne pridobitve gospodarstva. Obstojajo vzorne kmetije, vredne najbolj paznega proučevanja od strani češkoslovaških, avstrijskih in jugoslovanskih kmetovalcev: O, da se nam razpletejo in poglobijo korenine lako smotrene kine-lovalske kulture! Bogati bomo za vse zlato in vekomaj lastni na svoji zemlji...
V pokrajini med Amsterdamom, Rot-lerdamom in Utrechtom, kjer sem se najdalje mudil, sem opaztval veliko bogatijo, ki se očituje v številnih g> tpoščijah (Herrensitze). Ustvarili so ■i jih holandski možje, ki so si pri--lužili denarja kot trgovci, ali kot posestniki plantaž v holandskih kolonijah, ali kje drugod v širokem svetu Pa tudi visoki uradniki, generali ko-onijalne službe, ribniški podjetniki veletrgovci ter mornariški in drugi holandski niagnati so si uredili taka bivališča na deželi. Koliko snažnega
ličnosti v drevoredih, parkih iu nasadih! In te bele, gladke cesto, ki ežejo iu vežejo pokrajino! Na njih avtomobili, ekvipaže in marsikod tramvaj.
Seveda je blagostanje v mestih istotako na prvi mah vidno. Izložbe ponujajo, kar ti poželi srce, v številnih javnih in zabavnih lokalih, ki ponoči z vsukojaklm žarenjem velikih obloč-nic dajejo ulicam in Irgom veliko-mestni sij^j, »o živi najugodneje. Dni, ki si jih prebil v vrvežu velikega bohotnega Amsterdama (700.000 prebivalcev) ue pozabiš zlepa. A prav tako je tudi v Rotterdamu (500.000), Haagu (400,000) inUtrechtu (200.000).
Nisem maral opustiti prilike, da se ne bi zglasil tudi v Naardcnu, kjer je živel in deloval veliki učitelj narodov Jan Amos Komensky. Naarden je mala trdnjavica s 5000 prebivalci. Na spomeniku sredi malega trga čitam vklesano:
tJoanni Amos Coutenio giata po-sleritas.> —- Nato v liolandščini:
cjohanu Amos Cunienius, geb. te Nivnice 28. Maart 1592., gest. Amsterdam 17. Nov. 1670, begraven te Naarden 22. Nov. 1(370. — Het dankbare Nageslacht.> — Na drugi strani pa v češčini:
<-Jan Amos Komensky, učitel narodu, rodem Moravan, jasykem čech, povolanim bohoslavec. Vdčcne potomstvom — Med mnogimi venci, ležečimi ob spomeniku, nosi prvi trak napis: «Česky Spolek Osveta, Amsterdam, 29,—3.—1908.» In šo ni strohnel. ..
Poleg spomenika na trgu 5e sto ku-rakov dalje v trdnjavskem območju
okusa v stavbah in vrtovih, koliko idi- se nahaja drug majhen monument
Smatrati pa je, da bo rodni čsl. narod na čelu ostalih slovanskih postavil velikemu vzgojeslovou nov spomenik, primeren njegovemu svetovnemu slovesu pa bodi žo v Naaidenu, Amsterdamu ali v Pragi. — V starem naar-denskem občinskem poslopju jo v precejšni dvorani (I. nadst.) urejen Komenskega muzej. V vitrinah tičijo stari izvodi njegovih spisov, ob stenah množica podob, v ostalem pa vsa-kojake relikvije iu dele njegovo zapuščino. In vencev cel gaj, v steklenih omarah, ob tleh, ob stenah, da je dvorana premajhna. Napisi lia trakovih razodevajo, kdo se je prišel poklonit --učitelju narodov, najboljšemu Cehu in Kristjanu': praške dijakinje in akademiki ('25. marca 1892.), češko učiteljevo iu druge deputacije. Vizitk obiskovalcev jo shranjenih mi tisoče.
Par dni nato som so podal v ljubo in živahno mestece, kjer se jc tesarstva iu ladjedelstva učil sam Peter Veliki. Obiskal sem njegovo hišico: majhna lesena bajtica je to, že trikrat preurejena, da ohrani potomstvu reprezentanco zgodovinskega kraja. Notranji prostori pa resnično niso nič carski. Salon, kjer je delal in bival Peter Veliki, je namreč preprosta sobica, dolga li in Široka ravno 5 korakov. Tu jo Veliki Peter diktiral svojemu tajniku zapiske iu v prostem času, ko jo odložil sekiro, izvrševal svoje državne posle ... Predsoba je služila za kuhinjo in spalnico. Ležišče je namreč bilo vdelano v leseni zid, treba se jo nizku skloniti, pa zlezes v la brlog. „V prerezu so cela Petrova hišica da .ttedstavljati kakor majhen odprt kovčeg z nekuteriuii stranskimi predali... Ko ss je Napoleon potrudil tu sem, je dejal, kakor zdaj stoji napisano na hišici: cNiclits is den grooteu Man te klein!» — Alt
kakor se v ruščini f itn: cNičevft Glav-uomu Človeku malo. — Na glavnem trgu v Zaandamu stoji spoinen^ z napisom: <ŽCaar Peter I. leert den Schecpsbouw in Zuaudam l(i97.> — Spomenik je daroval car Nikolaj II.
Ker smo že pri holandščini, nad katero dobi človek čudno dopadenje, naj navedeni, da se v holandskih snažnih iu številnih mlekarskih salonih dobi tale bela pijača: »advokat met slaagroom* iu slane 80 centov, oheii slaagroom> pa 25... Imena se tujec sprva ustrašiš, a se ti nato kmalu prikupi la mlvokat z udarcem..
Končno sem se odpravil šo v Zeist obiskat občino --Moravskih bratov:-, ki se dandanes imenujejo cHerren-liutter -. Grof Zinzendor! je v 18. stoletju preselil znatno število seljakov in gozjlnih delavcev iz Herrenliuta (Gornje Lužice na Saškem) v Holan-dijo. Ostali so tam ter imajo svojo cerkveno občino in svojo vero. Ljubez-njivo so mi pokazali svoje svetišče, litolilnico, ki pa jo brez posebnih okraskov. Obredi, verouk iu služba božja sc opravljajo izključno v nemškem jeziku, četudi se 300 vernikov, kolikor jih j" v celoti v Zeistu, doma v obitelji poslužuje samo holandščine.
Gledo postanka lo svojevrstno sledbe jo povedali: prvutuo jo občina llcrren-iiut pripadala luteraustvu, razvijati pa jo začela svoje spccijalno delovanje široko po Saškem, pridobivala vernike iu jim poslala nele duševna matica temveč tudi edina voditeljica. Razvoj je silil k osamosvojitvi. Moravani, ki so so priseljevali v Herruhut, so mnogo pripovedovali o cerkvi svojih husitskih dedov, o nekoč cvetoči nato pa pojemajoči češki bratovščini, ki jo je ustanovil Peler Chelčickjr. Grofu Zinzendorfu se je slvar do-
padla; po njegovem posredovanju, ki je stal v stikih /. izgnanim škofom Janom Komeuskym. je bila bratovščina obuovljena iu skupina --Moravskih bratov* so jo preselila v Zeist. 1'o'leg uje obstojajo dandanes tovrstne cerkvene občine šo v fiuladi Boleslavi^ Pottensteinu, Pragi, Novi Paki, Ustih nad Orlico in Zelezn. Brodit. Angleži jih zovejo <Moravianv>», Francozi cFr6res Moriive». V celoti šteje njihova cerkev okrog 10.000 duč v Evropi (6000 stoje britska veja) in 30.000 v Ameriki, nn vsem svetu pa 140.000 pristašev. Kot posebnost te cerkve je navesti, da se v lastnem delovnem področju bavi z obrtnijo in industrijo ter marsikod vzdržuje svojo prodajalne. Prepoveduje pa prisego, vojaško službo in vstopanje v državne funkcije ...
Vozli sem se končno tam mimo, kjer v Doornu prebiva izgnani nemški kaj-zer Viljem II. na gospoščijfl. Pravijo, da so v vsem okraju Utreehta lahko svobodno kreta in ga često prihaja obiskovat ali vabit tamošnja in drug« aristokracija. V ostalem pa ni mnogo čuti o njem, ker rad samotafi, prebiri knjige in študira tudi teološke spise, Da si ohrani telesno svežost, dnevno žaga drva, v čemer posnoma stara Gladstonovo metodo. Tako ao mi pravili. pa nisem imel niti čnBa uiti volje,' da bi se bil zglasil hidi pri njem, pri kajzerju Viljemu ...
L ju bij au a koncem aprila 1924.
.laner Popotnik.
KN.JIGE, leposlovna in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh leziklh, 1; upu le po nalvtšllh cenah vedno «Ljudska knjižnica» v Maribora, Narodni dom I..

P Zl |	
Id „B«plzofao]e" (	
i Is „2cillis" i	
a miki talila i	
1 1 Din |	
Trgovski lokal
1 so išče za talioj v Ljubljani. . I'unudbe rod ..rroiuct" nn upravo jutra",	8100
Prlobčulejo s« le muli osi Ml. kl
lun« iuk> btnlt M par. »a .Dopisovanje- la .Ženltve- aa ratnna mk> beaed« 1 Din. m plataal T upral. riala w lahko tUdI v Hankab. Na vpralauja odgovarja sprava le, ta 1« vpralanj« prlloleaa znamka ( (,r;i, sa odgovor ur Baolpulacljnka pristojbina a Dlav	»votl
ru/.-
Za mizarje!
jazika, eo sprejme takoj kot praktlkantluja. Po bpeljavi Naprodaj Imam vufon frde- utalno m«to. - Ponudba na. ga leta, bkoraj vseh vnt — upravo ..Jutra" pod znaiko Je napol uub, daloma ta oa- ; „praktlkantinja".	0653
žagan, deloma ce po naročilu požaga. — J« oreb, Jesen, hrast, bukev ln druge vrste.
".Dobro 'išm-'. I	pri^pliiv. zunanjo-
pra	l,uuwu 07S" e". popolnoma vešča svojega
_ " j posla, hrvatskega ln nemSke-
*	ga Jezika, ee a p r e j m e za
prvorazredno hotelsko in vrtno restavracijo v Sremu
Kontoristinja | Fotografska pomočnica | Ključavničarsko orodje
I boIJfio Izobrazbo, po mož- I (negativ, retuSerka), 136 o »o proda v Slražlšcu St. liJ nostl z znanjem ongleškega službe. Ponudbo na upr. pri Krauiu. llebolj. 0i-j .Jutra" pod ,,RetuSerka".
055'J
Natakarica
Mesto blagajničarke
iell nbsotvontlnja trgovske-gu teeaja, bodin t trgovini.
Omara z ogledalom
dobro ohranjena, s-j k u 11 '
Športne čepice
•prejinevdelo po nizki cent (Vukovar). Ponudbe a prllo
Uren. Stepanja" vas Stev. S pri Ljubljani.	S618
Iščem družabnika
ta dobro vpeljano mizarsko obrt. — Naelov pov« uprava
..Jutra".	9708
Seno sliko je nasloviti na: Hugo Mlzler, SlsaJc. 8650
(dobe)
Učenka
r"it»nih kmeteklh starSev, ff» Eprejme v trgovino mes. klasa. — latotam eo sprejme tudi deklica kmetskth utar-fer, «tara 14—15 let, Čeprav Orota, kl Ima ljubezen do rtrok. k a iu polletnemu rttfku ln 2letnl deklici, takoj. Naslov r upr. „Jutra".
8783
Pozor, delavci!
Sprejmem večje Itevllo qg-'Jarjev In dninarjev ta kuho oglja. Na vsakih 5 drvarjev mora priti eden dobro lz-vciban ogljar. Delo akordno fn trajno. Ponudbe na naslov: Matevž KmetltS, restav-"aclja v Vaal. NomenJ, poŠta Bohinjska Bistrica. 878S
Srreten točilec
k! se razumo tudi na mesarska dela, so takoj sprejme za večjo restavracijo. — Naelov rove uprava „Jutra" 8742
Čevljarski pomočnik
se sprejme na meSano delo. J. Dolenc, riorljanska ul. 6.
8756
kavarni aH kinu. — Naslov ! Ponudbo z navedbo cene ua pove uprava ,.Jutra". »U77 upravo ,,Jutra" pod
dalo".	87.0
električno ljavo. v sredini 15i-e za takoj. — Ponudbo pod ..tijiurlul" na upr.ivn ,.Jutra".	808»
Zatekla se je
1 I temnorjava mlada I o v » W n 11 jil.il i cu (ptltarka) nemSko | i miiHi' paHiuc, kl «1161 na | I iiuo ..flora". \u ovratniku i inm Imo tuatntka ..Ocpon" ! ter r.-iHjo znamko ,.LJubljana ' rt. H50". Prlpeljo nuj t,o Jo j.i-otl nugrudl v vilo Ccpon. 1 Cmta na Uožulk ttev. 7.
0776

Za vrtno ograjo
lepo ln trpoZno, proda 1200 kosov hrastovih remlikev — 1'30 cm, 28 >: 50 mm — Fran Stare, parna žaga_ v Kamniku.	978U
Sokolski kroj
kompleten, za srednjo velikost, dobro ohranjeu, &o proda. Naslov v upr. ,,Jut.ra".
8765
Hrastovi pragovi.
Proda so okoli 550 komadov hrastovih pragov, od katnrlh je plačana carina ln voznl-na do mejo. — Prevzem na Teznu pri Mariboru. — Ponudbe pod „Pragl" na upr. ,.Jutra".	8757
Bukova drva
popolnoma zdrava ln suha. brez okrogllc. v vellldh po-leuih (eksportno blago), veo vagonov, kupim. — Ponudbf za. :100 k,j fro. vagon ua ua-i-lov: P. Htgerspergcr, lesna trgovina, Celje.	- 0775
Štedilnik
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Stcdllntli".	8716
čoln
Knjigovodjo (kinjo)
dobro lzveZbanega, se »prejme za knjigovodstvo aa nekaj ur na dan alt na teden. Kaslov pove uprava ,,Jutr."
9784
Krojaškega pomočnika
sposobnega »a veliko delo, sprejme J. J o i e k , Soleu-burgova ulica S/I. 8736
Knjigovodja
za zadruf.nl denarni zavod, se sprejme takoj. Ponudbo
le od popolnoma vcrzlranlh BtelaSaml, vse če novo, enaki službi že poslujofclh . radi selitve po zelo nizki ceni proda. — Naslov pove v LJubljani 8642
pod ..Pertekten" na upravo ,.Jutra".	0748
Natakarica
se ISCe za boljšo goetllno na deželi, kl bi bita tudi pripravljena pomagati pri gospodinjstvu. Plača od litra. Naslov pove uprava „Jut.ra" 8780
Dobro šiviljo
tom takoj za ua donu — Naslov pov« uprava „Jutra" 9787
Uslužbenca za trgovino
kl mora bitt obenem Soter, te ISCe. — Pondbe pod ilfro
Zanesljiv 83" na upravo ..Jutra".	8733
Strojepiska
<0TrSena, vajena pisarniških Poslov, se ISSe za popoldan-»ke ure. Pismene ponudbe 8 navedb o zahtev, dosedanje-la službovanja na upravo ..Jutra" pod ..DovrSena".
»774
(iščejo)
Kot praktikaut
k •.'eSJemu podJ«tJu v Ljubljani, Jell vstopiti vojaSčlnn prost mladenič t parletno plsaroliko pratao.— Event. sprejme tudi drugo primemo mesto. Naslov pov« uprava „Jtttra'\	8706
Šivilja
'rabraJen« tn pertektna, aa dom, s« 19 5« za takoj, ftaslov na upravo „Jutra" „8ivilja".	9629
K majhni družini
* buljil hISt, se iprejm« zdravo, zanesljivo, polteno uokle, kl razum« portektno kubo In voditi lep hlSnl red, "I pa vsaj nekaj kuho vato t«r hlSneca dela In J« »««na la ubogljiva.— Plača °»bra. ozira se samo na do-»lojne osebe. Naslov v upr. ..Jutra".	SS12
Primernega mesta
v pisarni ISCo absolventinja trg. šole. Cenjene ponudbe na podružnico . Jutra" Mariboru pod ,.Začetnica
8715
2 nova krojaška stroja
2 krojaški mizi, 2 pulta s
uprava „Jutra"
Vrtne stole
nove, zaklopne, 500 komadov po 45 Din proda Boris ~ ' ' Bledu.
8558
dobro ohraujeu ali	nov, za
4—5 oseb, se kupi.	Ponudbo
na upravo ,.Jutra"	pod Miro
„eoln".	8737
Sobo
svetlo ln prijetno, isco prav aolldou gospod. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko „15. maj".	8617
Majhno stanovanje
obstoječo iz sobe ln kuhinje, :» išco za tako|. Najemnina postranska ttvar — Ponudbo ua. uprave ..Jutra' pod filtru ,,Mirna, strunka". 8755
Ugodna prilika
so nudi v Idealnem kraju
ob železnici samcu ali eam-kiujl, ki bl se hotela udeležiti ua dobrem podjetju r zneskom 200.000 Din ter bl postala soudoteženka. Eveut. ponudbe v teku osmih dni pod Sltro „21466" na upr. ..Jutra".	8515
LOKAL
pripraven za manjšo
trgovino v sredini mesta, so išče takoj ali poznejn. Ponudbe z navedenimi pogoji pod „Lokal 800" na upravo «J utrni.
Fero Rnraprct Anka Rmiipret
ro]. Vidmar poročena
Krko 7;dem pri Kital 23. aprila 1924.
S8M/a
Stavbni
- v
Vpeljana trgovina
z meSanlm blagom, v prometnem kraju ljubljuu. okolice, se odda v najem. Stanovanje na razpolago. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Trgovina 75.000 Din".
8758
25—30.000 Din posojila
iSče dobro vpeljano podjetje v svrho povečanja, proti primernim obrestim in amortizaciji. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod „Dobro IdoCe".
8181
i!
C e r n o, Gorje pri
Vinske sode
zelo dobro ohranjene, proda P. Verhunc, Maribor, Maistrova 17.	8483
Krasno vinogr. posestvo
v najlepši legi brožlSkega okraja, ali lepa vila na B 1 o d u, z velikim vrtom, so zamenja za hišo v LJubljani ali posestvom v bližini LJubljane. Obojo je tudi naprodaj. Vprnžanja pod fiifro ..Zamenjava" na upravnlštvo „Jutra".	8646
Styrla-pletilnl stroj
Ster. 10/80, se proda. — Ponudbe pod Sltro „Stroj" na upravo „Jutra". 9348
Telefonsld aparat
dobre znamke, na Indukcijski tok, eo proda. Ogleda se v pisarni Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3.
8710
Trgovina
starovpeljana, dobro IdoCa, v sredini malega mesta na Štajerskem, hlSo a trgovskim
Inventarjem ter električno
50.000 Din posodim
proti dobrim obrestim in in-tabulacljl na nepremičnino ua prvo mesto. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Slgur-nost 60.000".	8748
Podpodjetnik prevzame t se vrste stavbe r lastni režiji za zgotovitev s svojim orodjem. — Za dolo jamči. Ponudbe upravi «Jutra» pod „PodJetnlt". 2197/a
Ioni lager - Cer
Dvorni trg L
hw Ib Mirti!
.Gratora'
v irado VroMvmpH stran Jn v Hmaljl. Krama aolnSaa lej?a aa
vznolji* velikanov Alp OrtalMoa la IHariUa.— Ouičjt po adravnUu de* kaaano lakovllo. Vetrno Same, Izvrstna prilika sa hrlbolaioe in turist« in
nkonvahaunl«. Stalna <l«da)llk« pnit-ateva novo oenavaa«|a iladaUkeia draitva. — Rraanekop.il, valili park, pcnztj«. — Zračne velika aob«. OsMa prvovrstna, hrana sMtna pri telo nizkih oenah. — Telefon in pošla v pšnslil. Ts« Isto otvorjeno. Priglasiti* na 'vodstva penil].. ."/,'. •(-'•	4M>
i,ELINu
družba za električno industrijo
Gradi elfiktriSne centra^s in naprave. — Velika zaloga motorjev tn električnega materijah. — Cene izrredao nizke. Postrežba točna. Ka željo poset Inženirja brezplačno.
Uubljaaa. Dunajska cesta it. 1, telefon 88, Maribor. Oetrinlska oltta it. 11. telefon 239.
Kot družabni!:
bl pristopil k Industrijskem podjetju s kompletutru ključavničarskim orodjem. — Ponudbe pod ..Samostojen" na upravo „Jutra".	9726
Kdor rad Sita lepe povesti, naj nacrdfi priljubljene
romane „JUTRA|
>4,
M
Seznam
razjasnim osebno.
9731
mm
rT~
Do sedaj so Ml sledeči:
FEREAL' CUENDAS:	r^	1
Veliki inkvižitor ' •'
Državni uslužbenec
23 lot star. Soli znanja
v;
razsvetljavo, gospodarskim	ROBpodl5no sorazmerno sta-
poslopjem, velikim vrtom za	rosti, v svrho takojšnje že-
zelenjavo ln tri orale njiv.	nitve. Le resno ponudbe, ako
vsled bolezni proda. Cena	mojno „ sliko, na upravo
275.000 Din. Naslov pove uprava ..Jutra".	8223
Prodajalka
Izurjena v mešani stroki, želi premoniti mesto — najraje na deželo. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod llfro „Agi1na mo«".
8728
Mesto natakarice
(začetnice). ISče bolJSe dekle v bolJSI gostilni. Gre najraje Izven LJubljane. — Naslov pove uprava „Jutra" 9658
Šivilja
Šivanju kravat In moškega perila, ISče enake-
Izurjena
>Sk<
Omara za led
dobro ohranjena, se proda. Naslov povo uprava „Jutra" 8667
Nova postelja se proda. Naslov povo upr. „Jutra".	8740
Otroški voziček
m proda v Sp. SlSkl," Knezova ulica 254/1.	8750
Enonadstr. trg. hišo
radi selitve v InozeKiBtvo, ceno prodam. Event. oddam v najem. Vse takoj na razpolago. Plačilni pogoj zelo ugoden.— L. Vllhar, VISnja gora.	0733
..Jutra" pod
uttev".
,,Takojšnja že-
0781
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizkUe.VSja; Cena Din 30.-, po pošti Din 2—več, "T"
HARRY, SHEFF:
, i. /
HČI papeža	; j
Saje, Ljubljana,
Žensko kolo
Ee. Ka., Se v dobrem etanju,	lmbrežio ''O
prodam. Ogleda ae vsaki dan	»<">™z)o od 1,—2. na Vodnikovem trgu St. 6. dvorišče. 8748
Trgovina
z meSanlm blagom, se takoj z vsem Inventarjem zelo ugodno proda. — Ela Kastelic. Novo mesto. 9780
V najem
pisarna s skladiščem. Josip
Sv. Jakoba 8767
Več natakarjev
Joti* mo«!, nnjno rab! {rvovrrtna rt«t«vreclja. —
"aslov povo uprava „Jutra"
pod ..StvtUa'
na upr. Jutra.
a7S8
Gospodična
absolventka gospodinjsko Šole, Iščo primerne s!u»b« kot Bospodinja ali kaj »lUSnega. CenJ. dopis« prosim na upr. „tSW'. P04 ..GOfOOdlnja".
Motorno kolo
„Pueh", a lu pol HP, dobro ohranjeno, n prestavami — ceno prodam ali zamenjam za laSiega od 2 do 2 in pol HP, naji-aJSo brez pueuma-tlke. latotam se tudi proda skoraj nov D. K. W. z močnim kolesom, vse v najbolj-6tun »tunju. kakor novo. — N»S)oy povA.HlBST^^Jutra^
Loka)
na prometni ulici v sredini mesta, se odda za tri leta, ovent. so hiša proda. Ponudbe Jo poslutl nn upravo ..Jutra" pod „6t. 1824" sa-R.
Znanja želi
vdovec s stalnimi dohodki, ■t, vdovn nad 50 let. Ponudbo pod „Srcča" na upravnlštvo „Jutra".	8728
Mlade volčje pse
1 samec,	2 samici. 6 tednov stari fn	pslco, prodam. — Antonija	Kokole, Loke, Zagorje ob	Savi. 8673
Žensko ročno delo
ne jo naSlo pod Imenom M. Hafner. Dobi so pri: Doli- | nar, eolska ulica štev. 245, ; Sp. SiSka.	8768
mo do 15, maja.
9762
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravrtot Življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezafjž*
in hčerke Lukrccije BorgUe. ;k Broširano Din 30.—, vezano Din 36,
CLAUDEE FARRERK: Gusarji Z^IovŽotŽ
;iT' iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. C' V Cena Din 20^-, PQ peSti.DJn.l^ vgč.^' « ^
f% HELLER:	\ f
Blagajna velikega Vojvode
Roman. Cena FR. HELLER:
Izgubila se je
rujava moška denarnica s ključem, sokolsko In dijaško Izkaznico, od Prešerna do Ljudskega doma. — roSten najditelj naj Jo odda v upr. ,.Jutra".	O'«8
Skladišče
izven mesta, ro ISčo za tn- j	Našla t C le
a Din 15,--, po poŠti Din 1.50 veC.";
Prigode gospoda Collina
Šaljiv detektivski roman iz velikcsra sveta. T Cena Din 10.—, po pošti Din 1.50 več. ' v


M
Knjige se naročajo pri upravnlStvu *JUTRA» v LJubljani, ,; Prešernova uiica 54.
«Ona ie bila, ona je vse to naravila, razumeš... Sauvc-randova spremljevalka... Takoj sedaj ti to povem, ker se bojim samega sebe, da ne postanem slab... Da, slabič sem postali... Tako resna je in tako otroški Izraz ima v svojih očeh, nedolžna... in vendar ie ona, samo ona... zapomni si njeno ime, Mazeroux! To je Florenca Levasseurova in v moji hiši stanuje, da... Druge ženske... niti ne spominjam se nobene več! To so bile kaprice. Ta pa... da, Mazeroux, treba io jc aretirati, rešiti me moraš njenih oči, ki me žgo... Če mc je ne rešiš, jo ubijem, kot sem ubil Dolores (op. ur., cika na «Afcro Kcssclbachovo«, drug slaven roman iste serije). Ves sem kakor otrovan. Kajti še drug mož je, ki jo ljubi, to jc Gaston Sauverand... Prokleti!... Ubila sta Fauvlllea, dečka in starega Langernaulta, in ona dva, ki tam visita, in Kozmo Morningtcma, in Verota, in še druge... To sta dve pošasti... zlasti ona ... toda, kadar jej pogledaš v oči...»
Govoril je tako stiha, da ga je Mazeroux jedva razumel. Pri tem jc imel obraz spačen, kakor da rije po njem kak strašen strup. Ta pojav je bil tem strašnejši, ker tega moža s čudovito energijo ni doslej mogla skrušiti nikakršna stvar. Vendar ga pa njegovo nepremagljivo živčevje ni zapustilo. Mazeroux mu jame prigovarjati in ga tolažiti. Govoril je dolgo in ui dobil odgovora. Ko pa pogleda, kaj jc z gospodarjem, vidi na svoje začudenje, da gospodar spi v avtomobilu spanje pravičnega, trdno spanje zdravega človeka, ki si je olajšal dušo in ima lahko vest.
Zjutraj se zbudi in pravi:
«Včcraj sem menda govoril celo kopo bedarij. Pa mi ni žal. Moja dolžnost je, da rešim gospo Fauvillc-ovo za vsako ccno, in da dobim pravega krivca v pest. Ta naloga je prav posebno moja in prisegam ti, da jo bom izvedel do kraja. Nocoj bo Florenca prenočila v zaporu.«
•Pomagal vam bom, gospodar!« pravi Mazeroux z nekakšnim čudnim glasom.
«Ne potrebujem pomoči nikogar! Čc sc dotakneš lc cnnga lasu tc ženske, tc raztrgam na kosce. Ali sva sporazumna?«
«Sva, gospodar.«
«Torcj miruj sedaj!«
Od prvega avta, ki je pridirjal tam mimo, sta dobila primerno količino dobrega bencina in nato odbrzela proti Parizu. Jeza, katero jc Perenna kuhal, sc jc izpreminjala v naglico. Kakor v kinu so letali mimo njih krajii Chartres, Rambouillet, Chcvreuse, Vcrsailles. Prebivalci so morda mislili, da je letel mimo njih meteor. Potem dospela v Saint Clond in v Bulonjskl gozd in šele tukaj Perenna nekoliko zavre. Vendar dirjata dalje ua Plače dc la Concordie.
Tu vpraša Mazcroux:
«Kaj, kako? Sc li ne vračate domov?«
«Ncl Najprej je treba opraviti, kar je najvažnejše. Ano Marijo Fauvillcovo je treba rešiti, odvzeti jej je treba turobni samomorilni namen in jej povedati, da sta prava krivca najdena.«
«In potem?«
«Potcm moram govoriti s policijskim prefektom.«
«Gospod Desmalions se ne nahaja v Parizu. Vrne sc šele danes popoldne.«
«Potem pojdem k preiskovalnem sodniku.«
Ta pride v urad šele opoldne, sedaj pa še ni enajst.«
«Videli bomo.«
Mazc?roux je imel prav. V justični palači ni blio nikogar. Nekje v bližini poobeduje don Luis skupno z Mazerouxjem. Potem odideta na policijo. Perenna je tako nemiren in nestrpen, da to zapazi tudi Mazeroux, ki ga vpraša:
«Ste li šc vedno odločeni, gospodar?«
«Bo!j kot kdaj! Med obedom sem prebral novine. Ana Marija jc zopet poskusila nov samomor, hotela se je zaleteti z glavo v steno. Moraji so jo zvezati, sedaj pa odklanja vsako hrano. Moja dolžnost jc, da jo rešim.«
«Kako?»	/■
«Povedati moram pravega krivca. Izsledniku povem, da mu nocoj privedeni Florcnco Lcvasseurovo, mrtvo ali živo.«
«In Sauverand?«
«Tudi on pride na vrto, razen...» , «Razen?»
«Razen, če ga jaz sam ne... odpravim.«
«Gospodar!»
«MirujJ —»
Na. sodišču se okrog njih pričenjajo zbirati novinarji, kl so
slavnega Pcrenno spoznali in ki sedaj iščejo novic. Perenna jim pravi:
«Gospodje, izvolite javiti: Od danes prevzamem jaz obrambo Ane Marije Fauville, ker sem se prepričal o njeni nedolžnosti. Vsega sc hočem posvetiti njeni zadevi.«
Presenečenje je bilo splošno. Ni li on v prvi vrsti dosegel njeno arctacijo? Ni li on pripomogel k vsem dokazom, ki govore proti njej in si so skoraj neizpodbitni?
«Da, toda ti dokazi,« pravi, «ne drže in ovreči hočem vsakega posebej. Ana Marija je žrtev zločincev, ki so delovali proti njej z vrsto najbolj nečuvenih mahinacij. Te ljudi hočem izročiti roki pravice.«
«Toda zobje, njihov ugriz?«
«To je slučaj, čudovit in redek sicer, toda vkljub temu samo slučaj. Vsi drugi dokazi govore sedaj proti temu. Sicer pa niti ta ni tako prepričevalen. Če bi bilo ona res sposobna, da stori takšne čine, bi bila tudi toliko sposobna, da ne zapusti takšnega dokaza proti sebi.»
»Vseeno....»
«Nedolžna je, vam pravim. In baš to hočem še danes povedati preiskovalnemu sodniku, katerega sedaj iščem. In vrhu tega je treba njej vliti novih moči, nove nade, zaupanja. Če bi se nesrečnica res sama umorila, bi njena smrt za vedno težila vse one, ki so obtožili nedolžno. Jaz vsekakor hitim in potrebno je ...»
Ta hip se prekine. Njegove oči so v skupini novinarjev, zagledalega nekega neznanca, katerega je pa že menda nekje videl. Nekam znan se mu zdi. Neznanec je nekoliko ob strani in si tam nekaj beleži ter pozorno posluša Perennovo pripovedovanje. Perenna nalahno vpraša Mazcrouxa: »Poglej sl onega tam? Zdi sc mi znan. Ali se morda ti spominjaš njegovega imena? Kje za vraga sem ga neki videl?«
Singer šivalni st roji, Bourne& Cs»>. New Vork 709/» Prodaja na obroke
lULl
so na vsem svetu
giosrcam tet naiboljii =====

zn pUarno, v sredini mesta: Kolodvorska, Dunajska, Sodna ulica ali v bližini se išče za takoj, ako mogoče, z uporabo telefona. — Cenjene ponudbe pod ,,Lokal" na uprava ,.Jutra". 2307a
Centrala za SHS:
Zagreb
Maruličeva ul. 5
! Kdor kote kaj prodali i Kdor hoče kaj kopiti Kdor ISče ilulbe Itd. i naj inserlra«Jutru"
v Ljubljani (Jugoslaviji)
c bližini glavnega kolodvora, s prostornimi -kladišči za veletrgovino, takoj prostim stanovanjem in obsežnim zemljiščem 22°oa
se « gr o dl ma. o pro cl a,
Dopisi pod „Trgovska hiša" na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana.
Pristni » < vinski destilat
Parna veležganjarna ROBERT DIEHL, Celje (Slovenija}.
221O/a
Inženjer
se išče za takojšnji vstop kot načelnik za izdelovanje
vijakov v neki delavnici v Sloveniji. Ponudbe s curriculum vitae, z navedbo državljanstva in znanstva jezikov, z dokazom o dosedanjem praktičnem delovanju, s plačilnimi zahtevami in z navedbo najkrajšega roka za nastop službe naj se izvolijo poslati pod „S. F." na upravništvo ,,Jutra".
niSSBi
Hipotekama banka
jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
(prej Kranjska deželna banka)
se priporoča za vsii t baoo stroko spadajoče posle.
Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Daje vsakovrstne kredite in predujme.
ležeči, plamenocevni, U m* kurilno ploskve, 5 atm., sistem AVagner, po zelo ugodni ceni takoj naprodaj. — Ponudbe ie poslati na 2321/a Mestno plinarno Maribor.
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našo iskreno ljubljeno, nepozabno soprogo in mamice, gospo
Jox
nadočiteljovo soproge
izrekli svojo sožalje in sošutio, ji poklonili krasuo cveijo in jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo najprisrčnojšo zalivalo.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani vabi posestnike delnic Delniško družbe združenih pivovaren Žalec in Laško, da predlože svoje delnice v zamenjavo proti delnicam Delniške družbe pivovarne „Union" VIL emisije, sklenjene na občnem zboru dne 14. aprila 1924.
Za vsaki dve delnici Delniško družbe združenih pivovaren Žalec in Laško s kuponom pro 1923/1924 ter z nadaljnimi kuponi in s talonom izroči i nenovani z;:vod eno delnico Delniško družbe pivovarne „Union" VIL emisije s kuponom pro 1923/1924.
Zamenjava se vrši od 28. aprila do vštetega 15. maja 1924 pri likvidaturi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica št. BO, Na prijave, ki dospejo po poteku 15. maja t. 1. so ne bo več oziralo.
Za izročeno delnice Delniške družbo združenih pivovaren Žalec in Laško bo ustavil Kreditni zavod za trgovino in industrijo začasno potrdilo, proti kateremu so bo svoječasno — kakor hitro bodo dotiskane novo delnice Delniške družbe pivovarne „Union" — izročilo delnice v efektivnih komadih.
'V Ljubi ant, dno 'ii. aprila 1924.
1007 u	Kreditni zavrni za tpgculRO in industrijo.
LJUBLJANA, Mestni trg U
izdelovatelj dežnikov.
Na drobno I Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic
Start deZnIUl •• nanovo preobletejc
ob železnici v bližini zdravilišča Rogaške Slatine, obsegajoče 230 hektarjev, med temi 130 hektarjev gozda, 4 hektarje vinograda, velik vrt s sadjem in zelenjavo, mlekarstvo, dobro opremljene sobe, zbirko orožja, ae proda. — Vpraša naj se pri upravitelju posestva v Šmarja pri Jelšah.	2305/a

dve lepi prazni sobi
za pisarno 2183/1
v sredini mesta s centralno kurjavo. Palači Pokoininskoua zavoda, Aleksandrova o. 12/1