208. številka Ljibljaia, f torek 12. septembra 1905 XXXVin. leto. lakaja vaak dan zvečer, IsimŠl n.delja in »raanike, ter valja po poeti arejeaaaa na avatro-ogreke aeieie aa m late M I, h pat lata li K, aa Satrt late • K 60 h, aa ac meaee S K 80 k. Za LJubljano ■ »oiujaajen na dom aa ves •te 14 K, aa pal lata It K, aa Satrt lata 6 K, aa an maaaa t K. K dar kadi tam panj, plaža aa vae late St K, aa pel late 11 K, aa četrt late 6 K 60 k, aaan niaaaa 1 K 90 k. — Za tuja dežele tolike v »č, kolikor aaaia pofitnina. — Sa aarečb* brai istodobna vpošujatvt naročnina aa aa eaira. — Za oznanila aa plačuje ed petaroatopno petlt-vrate pa lt k, aa ae aa eananile tlaka enkrat, pe 10 k, fte se dvakrat, in pa 8 k, 8a aa tiska trikrat ali večkrat. — Doplal saj aa iavolć frankorati. — Bokopiai ae na vraSaJe. — Urednlitvo In upravnlitvo je v Knaflevih allaak it 6, ta »test eredniltve v I. aadatropja, apravniitve pa a pritličja. — UpravniStva naj ae blagorolije poSiJjati naročnina, raklamaeUe, eanaaila, t j. adminiatrauvae atvarl. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Izpred najvišjega sodnega in kasacijskega dvora. Ni še Bog ve kako dolgo, da smo poročali in premotrivali dva kazenska slučaja vipavske sodnije, v katerih je imela zadnjo in glavno besedo ljubljanska vzkliena sodnija. Tačas smo poudarjali, da pravzaprav ni naša naloga in tudi ne naš poklic, vmešavati se v kazensko judi-katuro. Ia prav na teir stališču stojimo tudi še danes, vkljub temu, da hočemo zopet še enkrat posvetiti tema dvema kazenskema slučajema svojo pozornost. To storimo v prvi vrsti radi tega, ker sta bili ti dve kazenski zadevi zelo zanimivi politični kazenski pravd?. V prvi je na Vipavskem zelo odločui liberalec Gregor Trkman tožil znanega klerikalnega Podkrajca, Ivana Sajovica, radi razžaljenja časti. Sajovic je bil na obeh instancah obsojen v precejšnjo denarno globo, ker je hotel najodločnejšega liberalca v Podkraju z izmišljeno ovadbo radi tatvine uničiti. V drugem še bolj političnem slučaju pa je čepel debeluharski Janez Demšar, župnik iz Št Vida pri Vipavi, na zatožnem »stoličku« in poleg njega sedanji župan iz St. Vida, petijotar Uršič. Tožila pa jih je liberalna volilna komisija za občinske volitve v Št. Vidu z dne 2 julija preteklega leta Demšar et Uršič sta namreč zoper volitve vložila gromovito pritožbo na deželno vlado v Ljubljani, pri tem pa tudi kradla članom volilne komisije z različnimi izbruhi klerikalnega sovraštva čast in po* stenje. Za ta politični nastop sta končno prejela tudi zasluženo plačilo in bili so vs šentviški klerikalci, ki so podpisali omenjeno od Demšarja in Urš ča skovano pritožbo, obsojeni v denarni »r.Ćet«. Tako se je v prvem, kakor tudi drugem slučaju postavila moč pravice na stran tož taljev-liberalcev. In Gregor Trkman, kakor tudi Anton Hrovatin in bivšij župan v Št. Vidu, Josip Bizjak, so našli avoje zadoščenje pred sodnijo. Vse to smo mi svoj čas, kakor rečeno, natanko poročali. V svojem članku pa smo tudi omenili in povedal', kake izvenredne posledice glede kazenskih stroškov so imele te obsodbe klerikalcev — za tožitelje - liberalce. Ka,ti zgodilo se je pred ljubljansko vzkliono sodnijo, da je moral zmagoviti toiitelj Gregor Trkman plačati obsojenemu klerikalcu Sajovicu polovico njegovih kazenskih b'roŠkov. In volilna komisija v St Vidu je morala po sklepih ljubljanske vzklicne sodnije povrniti obsojenemu Demšarja, in Uršiču še celo tri peti n k e njihovih kazenskih stroškov, medtem ko je dobila od obsojenih nasprotnikov povrnene le dve pe-tinki svojih lastnih stroškov. Ta judikatura v teh političnih pravdah nas je tedaj osupnila in smatrali smo za svojo »juridično« dolžnost, da o tej regeldetriji kazenskih stroškov izrazimo javno svoje začudenje in svoje nasprotno mnenje. Vsakogar, ki je imel kdaj opraviti a § 389 in § 390 kas. prav. reda, je skoro gotovo osupnila »okolŠčina« da so morali radi razžaljenja Časti obsojenim klerikalcem plačevati z uspehom tožeči liberalci kazenske strGŠke. In tudi čisto navadna človeška pamet ne more prav lahko razumeti, zakaj da bi se moralo obsojencu plačevati se njegove zastopniške stroške. Vsaj do sedaj se še nikdar in nikomur ni za to, da je bil obsojen, plačalo niti vinarja, kaj še le polovica ali tri pe-tinke vseh njegovih stroškov In zato, da je bil kdo obsojen, tudi še nikdar nihče ni dobil kake — prem 3 v tej ali oni obliki. Mi smo tedaj izrazili svoje opravičeno začudenje nad tem b enred-nim razkosavanjem kazensk h stroškov, kadar se razpravlja o enem samem, enotnem kazenskem de- janju, kakor n. pr. v teh slučajih o kazenski ovadbi Ivana S* j o vica in pritožbi Janeza Demšarja in drugih. Kakor hitro najde sodnik v takem pismenem kazenskem dejanju kažnjiv napad na čast tožiieljevo, mora avtorja tega napada in cele ovadbe obsoditi na predlog obtožtteljev v smisla g 451 kaz. pr. reda v kazen in povračilo vseh stroškov. Da bi pri tem jemal kak kij v roke in mesari! stroške na različne polovice in petinke, tega postava kratko in malo ne dovoljuje. Vse tako smo mi pisali svoj čas v svojem članku »izpred ljubljanskega vzklionega sodišča«. Med tem časom pa se je zaatopnik Gregor Trkmana in volilne komisije v Št. Vidu pritožil radi teh postavno nedopustnih ka-zensko-pravdnih novotarij na c. kr. ministrstvo za pravosodje. Klerikalci pa so začeli vpiti in slaviti se po »Slovencu«, češ glejte blamirane liberalce, glejte ga starega Hrovatina, ki bode moral sedaj plačevati velik »kup« naših kazenskih stroškov. In tudi »image pijani« Janez Demšar je s svojim žabjim basom somtertjs, vsake kvatr?, zatrobil v »Slovenca« in zarožljal v svojem mastnem Žepu s tistimi kronoan.i, katere si je vsled sklepov ljubljanske vzklicne sodnije prihranil na zastopniškem ekspen-zarju. Tako se je tedaj to veselje prav imenitno prileglo klerikalnim obsojencem, ki so zelo radi in veliko radovoljneje plačevali svoje denarne kazenske »pečate«. Vendar dolgo to veselje ni trajalo in kmalu se je na Dunaju obrnilo tisto, kar so v Ljubljani obračali. Ministrstvo za pravosodje je namreč pritožbo dr. Ivana Tavčarja odstopilo c kr. generalni prokuraturi na Dunaju, ki je zoper vse te navedene sklepe vipavske in ljubljanske vzklicne sodnije dvignilo ničnostno pritožbo v takozvano »varstvo zakona«. Ia tej pritožbi je najvišji sodni in kasacijski dvor na Dunaju v polnem obsegu ugodi). Icrekel je »V imena Njegovega Veličanstva cesarja«, da se je z vsemi tistimi sklepi nič manj ko devetkrat prekrši zakon. V svojih razlogih pa je poudarjal vse tisto, kar smo že svoj čas mi navajali. § 390 kaz. prav. reda pride, — pravi najvišji sodni dvor, — le tedaj v porabo, kadar se kazenska zadeva reši na drug način nego z obsodbo obtoženčevo. V obeh slučajih so bili vsi obtoženi obsojeni in se jim je moralo naložiti povračilo vseh nasprotniških Btroškov po § 389 kaz. prav. reda. V obeh slučajih se je namreč razpravljalo le eno, enotno kažnjivo dejanje; ovadba, oziroma pritožba. Da ni bila ta ovadba, oziroma pritožba na vseh svojih mestih oziroma od konca do kraja žaljiva, nima za odmero in povračilo stroškov nikakega pomena. Vsa taka mesta bi se morala v smislu §§ 259., 262. in 267. kaz. prav. reda omeniti la v sodbenih razlogih, ne pa v njihovih tenorjih Kakor hitro se je zadeva kcnčala z obsodbo obtožencev, bi se morali zasebnim obtožiteljem prisoditi vsi stroški. Tudi drugi odstavek § 389. kaz. prav. reda temu ne nasprotuje, ker js bilo v obeh slučajih predmet obtožbe — eno in enotno dejanje, če tudi vzkliena sodnija obtoŽenoev ni glede vseh mest dotične pritožbe, kakor so jih navajali tožitelji, obsodila, vendar vzlio obtoženoev ni imel prav nikakega uspeha. Uspeh bi imel njihov vzklio edino le v slučaju, če bi se obtoženci na drugi instanoi popolnoma oprostili od obtožbe. Vsled tega morajo obsojeeci tožiteljem povrniti tudi vse vzklicne stroške. Le-ti se pa tudi radi tega ne dajo deliti, ker se jejvse dokazovanje vršilo enotno ter se nanašalo na celo obtožbo in vse njene točke in je tedaj nemogoče trditi, da so cbdojencem glede posameznih nekaznivih mest v ovadbi ali pri tožbi narastli posebni stroški. Tako se glasi ta v vsakem oziru zelo zeaimiva in za našo judikaturo tudi zelo važna najvišja razsodba v varstvo zakona. Mi amo jo danes priobčili deloma radi tega, da ae Ž njo seznanijo širši krogi, deloma pa tudi v poduk našim klerikalcem, ki kaj radi kujejo kazenske ovadbe in pritožbe zoper svoje sovražnike — liberaloe. Naj jim bode tedaj ta žalostni konec Sajovičeve ovadbe in Demšarjeve pritožbe pred kasaoij-sk im sodiščem ▼ primerno svarilo da se dandanes, vsa hvala Bogu, še ne sme krasti svojemu bližnjemu čast in poštenje brez kasni in tudi ne brez povračilavseh kazenskih stroškov, ki jih imajo napadeni tožitelji s svojo tožbo pri iskanju opravičenega zadoščenja. In vi, č e b t i t i Ivan Sajorie, in Vi, velečestiti Janez Demšar! Sedaj le odprita svoja mošnjička in plačajta, kar sta p o p o s t a v i dolžna povrniti tožiteljem. Kdo ve, pride li Gregor Trkman do svojih 104 K 10 v in pride li Anton Hrovatin stareji do svojih 376 K 47 v, katere imata z vso pravico po postavi zahtevati in dobiti od svojih nasprotnikov. Pravijo, da krivičen denar nikdar in nikomu ne prinese sreče. In včasih tudi naši ž u p n i k i s povzdig-njenim glasom vpijejo in uče raz lece, da en a a m krivičen krajca r devetindevetdesetpra vičnih poje! In ravno zategadelj smo zelo radovedni, če župnik Demšar vzame ta lepi pr«? govor — k srcu. Odstop ministra Hartla in Calla. Dunaj, 11. septembra. Naučni minister dr. vitez Hartel in trgovinski minister baron C ali sta na lastno prošnjo odstopila ter dobila veliki križ L ?opoldovega reda. Obenem sta bila imenovana podpredsednik nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta baron Bienerth in sekoijski načelnik v ministrstvu notranjih zadev L. grof Aatrsperg za voditelja izpraznjenih ministrskih o Narodna vzgoja našega ženstva in višja dekliška šola ljubljanska. Narodna vzgoja našega ženstva je še v povojih. Sicer je precej bolje danes, ko je bilo včeraj, vendar pa s tem ni mnogo povedano, če pomislimo, da se še pred kratkim časom sploh ni nič storilo za narodno vzgojo naših žena. In vendar je Žena pri vzbujanju narodne zavesti tako važen činitelj, da brez njenega sodelovanja v tem oziru pač ni mogoče mnogo doseči. Sto in sto tajnih, nevidnih vplivov ima ljubeča in ljubljena soproga na moža in pod vtisom teh uravnava in uravna mož svoje delovanje. Sij nam kaže vsakdanje življenje, kako mnogo prej narodnih mož postane potem narodoomlačnih, ko vzamejo Nemke ali Italijanke v zakon. Siaer pa če tudi mož ohrani svoje narodno prepričanje, le redko, lahko rečemo, izjemoma bo v takem slučaju njegovi otroci v narodnem duha vzgojeni. Saj so' otroci prva leta izročeni izključno materi v vzgo-jevanje, ker mož navadno ne utegne, niti nima volje se mnogo baviti ž njimi. In če mati ni prepojena s narodnim čustvovanjem in mišljenjem, potem pač tudi otrok ne bo mogla vzgojiti v tem smislu. Izjeme v našem narodnem življenju ao možje, ki so si znali ohraniti toliko odločnosti in vpliva nasproti svojim ženam, da so se njihovi otroai vkljub drugorod-nosti mater vzgojili v narodnem duhu. Saj se kaj često dogaja, da je mož poln energije in brezobzirnosti nasproti drugim, nasproti svoji ženi pa mehak in prijenljiv. Sicer pa žena tudi iaven doma, torej ne samo kot soproga in mati, ampak sploh kot ženska mnogo lahko stori ia narodno probujenost. V ženskih društvih vzgaja ženski naraščaj, narodnim priredbam daja mnogolič-noat in blesk, ulicam in šetališčem narodni inalaj in narodno lice. Seveda pa zamore nalogo narodne buditeljise in boriteljiee vršiti le ona žena, ki ima primarno izobrazbo. Izkušnja namreč uči, da je čuvstvu ljubezni do domovine in naroda neizobražen človek le malo pri- stopen. Pa če bi tudi bilo, gotovo je, da mu ne zna dajati na primeren način duška, še manj pa je vstanu vplivati na druge in jih ogrevati za narod in jezik. Izobražen človek, ali v našem slučaju, izobražena žena, pa črpa vsak dan nove ljubezni do svojega naroda is lastnega opazovanja, knjig in časopisov in njena izobrazba ji daje možnost, združeno s potrebnim taktom, da prenaša isto ljubezen od sebe tudi na druge. Pri tem jo pa podpira ona vplivnost, ki jo ima vsak bolj izobražen človek nad manj izobraženim. Pa Še nečesa ae ne sme prezreti, kar se slasti pri naB pobožnih Slovencih kaj rado prezira, namreč, da je treba deklici prav kakor dečku take vzgoje, ki jo pripravlja sa realno življenje, to je za življenje, kakršno je, ne pa aa življenje, kakršnega ni ali kakršno si le želimo. Ker nam je odločeno, da živimo toliko in toliko let v tem realnem življenju, salo mora biti naloga ▼■goje, da nas osposobi, njega svetle strani iskoriičati nam in dragim v prid in srečo, isogibati pa ae njegovih temnih strani Tako vzgajati morejo pa samo oni vzgojitelji, ki sami dobro poznajo življenje, ker stoje sami dan na dan v njega bojnih vrstah. Kdor pa je saprt celo svoje življenje med štirimi stenami, vrh tega pa še vzgojen v verski tesnosrčnosti in pretirani religiozni skrupuloanosti, ki provzroča, da vidi vse enostranski in pristranski, temu, in bodi sicer še tako vesten učitelj, vendar ne bom izroČai otroka, da bi ga pripravljal ža življenje, katerega niti sam ne pozna. Potemtakem je jasno, da samostanska vzgoja ne more biti prava, in sicer ie manj ona, ki ae vrši po redovnicah, kakor ona, ki jo dajajo moški samostani. Redovnice ne morejo poznati življenja čisto nič, ki valovi onstran samostanskega sidovja, ao čezmerno vdane misticizmu, pa često tudi histeriji in ekscentričnosti. Te sa življenje kvarne lastnosti, katerim je sploh ženski spol mnogo bolj pristopen ko molki, pa prehajajo kaj rade od ačiteljio na učenke. Zato, in ne samo is didaktičnih raslogov, poučujejo na vaeh viijih ženskih zavodih, ki so v posvetnih rokah, poleg ženskih uinih modi tudi moške. Po učiteljih, ki nastopajo dan na dan v šoli, spoznajo deklice moške značaje in temperamente. Mnogo jih je, ki so t sled prevelike prisa-nesljivosti staršev in pranežne domače vzgoja, preveč občutljive in jokave. Te izgube sčasoma to pretirano obJutljh :at in smešno jokavost, ker je učitelj večkrat primoran tudi njim nasproti nastopiti z ono brezobzirnostjo in trdostjo, ki je navadno le možu lastna. Tako se okreše njih značaj in se privadijo moškemu uka-zovanju, d 061 m so bile dotlej vajene znabiti le moškemu laskanju. Samostanska vzgoja je bila znabiti nekdaj času primerna, ko so vladale druge socijalne in kulturne razmere, gotovo pa je, da dandanes ni, ker ne ustreza več zahtevam modernega časa in duha. Da bi ae pa v samostanih vzgajalo v narodnem duhu, kakor to zahtevajo zlasti nale razmere, o tem ni niti misliti. Redovništvo že po svoji vzgoji in svojem naziranju ne more čutiti narodno. Kdor pa sam ne pozna tega čuvstva, ta ga tudi nikomur ne more privzgojiti. (pajj6 praL) atoli«,in sicer Bienerth sa naučno, Auenperg mm trgovinsko ministrstva Oba sta postala tajna svetnika. Spremembe so baje uvod sa splošno rekonstrukcijo ministrstva. Posl. dr. Pa ca k je pri zadnjih konferencah dokazoval baronu Gautschu potrebo, da se ministrstvo pari a-mentarizira. Sedaj so v minittr-atvu itirje voditelji, ki se po potrebi umaknejo aktivnim politikom. Praga, 11. septembra. »Politik« poroča, da se je sprememba v ministrstva izvršila zaradi tega, ker misli baron Q aut s oh z ozirom na ogrske razmere tudi v avstrijskem parlamenta ustvariti koalicijo. V ta namen pa se mora ministrstvo parlamentarizovati. Parlamentarne zadeve. Da na j, 11. septembra. V vče-rajšnem kronskem svetu se je razpravljalo tudi o delegacijah, skupnem proračunu, nadaljevanju trgovinsko-političnih pogajanj s tujimi državami. Vse te zadeve pridejo jutri zopet na razgovor med ministri in krono. V zvezi s temi vprašanji pa je sklicanje državnega zbora. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 11. septembra. V kronskem svetu zaradi ogrske krize je imel glavno besedo avstrijskimi-n is trski predsednik baron Gautseb. Baron Fejervarj je namreč kategorično izjavil, da brez splošne volilne pravice ne more pričeti uspešnega boja proti združeni opoziciji. — Baron G aut s oh pa se je najodločneje protivil, češ, da bi potem bilo ljudsko zastopstvo ene državne polovice na drugačnem temelju kot zastopstvo druge državne polovice. To pa bi napotilo radikalne stranke v avstr i j s k e m pa r 1 a m e n tu , d a bi začele boj za splošno volilno pravico tudi v Avstriji, kar pa bi imelo nedogledne posledice. Vodilni politiki, ki jih je zadnje dni sprejel Gautsch so mu v tem oziru podali zelo važne izjave. Agitacije za splošno volilno pra vi oo v A vstri j i bi prevrgle ves parlamentarni zistem. — Ako baron Fejervarvpri jutrišnjem kronskem svetu ne prodre s svojim programom, poda skoraj gotuvo demisijo celokupnega ministrstva. Zopet napad na turški meji. Be 1 g r a d, 11. septembra. Uradno se razglaša, da so pretočeni petek oboroženi Arnavti in turški vojaki napadli južno Kuršumijije srbsko mejno stražo ter skušali zavzeti dve srbski utrdbi. Sele ko so dobili srbski stražniki pomoč, so po krvavem boju odgnali nasilne Turke in Arnavte. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 10 Beptembra. Trije častniki so pripeljali iz Grške četo 150 mož. Četa je vdrla v vas O s tican i (kaatorijaki okraj), da sabrani bolgarskemu prebivalstvu prestopiti k patrijarhatu. Grki ao ubili nekega Bolgara ter ranili tri ženske. Požgali so vse bile in žitnice, živino pa zaplenili. — Blizu Kukuia so turški vojaki naskočili grško žeto ter ubili vstaše, 16 pa jih ujeli. Vstali so bili iz Grške ter so imeli vsi grlke vojaške puške. Solun, 10 septembra. Grlke čete se selo množe že po Maoedoniji. Grki so krvoločni in versko fanatični ter niti ženam in otrokom dru-governikov ne prizanašajo. Turško vojaštvo je z orožniki vred preslabo. V Bistra*Balkanu pri Prokopani je bil dne 1. t. m. boj med turškim vojaštvom in grlko četo. Grki ao avoje mrtve in ranjene odnesli seboj. Turki so imeli 50 ranjenih vojakov. — Tudi v Mogli istega okraja je bil spopad med Turki in Grki. Turki so imeli velike izgube, dočim bo Grki izgubili le pet mož. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 11. septembra. Tatari so razvili po celem južnem Kavkazu splošno revolucijo za ra o-hamedansko stvar ter javno pozivajo k odpadu od ruske države. Tatari nosijo zeleno prorokovo zastavo ter oblegajo krlstjan-ske vasi. — V B a k u so razstrelili orožarno. V okolici gore vasi. Vsak premet je pretrgan. Varšava, 11. septembra. Danes zjutraj so v vseh tovarnah ustavili delo. Gospodarstvennaja duma, Petrograd, 11. septembra. Posebna komisija je dokončala vse po trebno za novo ljudsko zastopstvo. Sprejela je tudi Buljiginov načrt, ki ima za Poljake posebne zakonodajne določbe. — Govori se, da namnrava grof Tolstoj k»n-didovati v gospodarstvennajo dumo. Mir. Petrograd, 11. septembra. Za ruskega pooblaččenca pri pogajanju s a pr emir j e je imenovan generalni major Oranovski. London, 10. septembra. Včeraj je prišel k ruski prednji straži na mandžurskem bojišču japonski parla mentar z beio zastavo. Spremljalo ga je 50 japonskih vojakov. Parlamentar je izročil poveljujočemu ruskemu častniku pismo maršala Ojame za vrhovnega ruskega poveljnika. V pismu je izrekel generalu L i ne viču pozdrave in čestitke, da se je sklenil mir. Ločitev Norveške od Švedske. London, 11 septembra. Po dosedanjih pogajanjih soditi je malo upanja, da bi se skandinavska unija mirno razdelila. Švedska se nikaker noče ukloniti, da bi podrla trdnjave ob meji ter namigava, da ima močno armado. Seveda se tudi Norveška upira na svoje pravice, in ako Šved- ska ne popusti, imsli bomo najbrže bojni plea na severu. Dnevne vesti V Ljubljani, 12. septembra. — Prešernova alavnoet in nSlovamec". Mogočno in nad vse velečastno se je isvrlila Prešernova slavnest in tisoč in tisoč ljudi je v nepopisnem navduženju zatrjevalo, da je ta dan eden najlepših, kar ao jih doživeli Vzorni red, aa katerega gre posebno prisnanje gospodu Janku vitezu Bteiweisu Trsteniškemu, je imponiral vsem udeležnikom. Naša srca se radujejo veleimpozantne, nad vse kramo napele alavnoati; naše duie ae tope radoati in ponosa, da smo tako veledoatojno in snamenito poslavili največjega sina slovenskega naroda in zato se smejemo na ves glas bedastemu lajanju, s katerim se zaletava v to slavnost »Slovenec«. Pri Prelernovi slavnosti ae je pokazalo, v katerem taboru so nositelji slovenske ideje, in pred očmi vsega slovsnstva se je pokazalo, da je klerikalna stranka sanikernplevel na njivi slovenske narodnosti. Od udeležbe pri slavnosti niso nikogar odbijali; sprejeli so vsakega, kdor misli in čuti slovensko, na) bo potem kakršnegakoli političnega prepričanja, a danes povemo odkritosrčno, da nas je prav veselilo, da se klerikalci niso udeležili slavnosti. Zato tudi z nobeno besedo nismo grajali, da škof in kanoniki niso razobesili sastav. S tem so nam le ustregli. Pokazali so s tem svoje sovraštvo do Prešerna,sovraštvo do Prešernovih idej, in dobro je, da je narod to spoznal in da bode zdaj mogel ceniti te ljudi po njihovi pravi vrednosti. Klerikalci naj bodo prepričani, da jih ni nihče pogrešal, tem manj, ker na slovenski narodni slavnosti t> degenerirani prodanci nimajo ničesar iskati. Ko bi se bili udeležili, bi se jih bili morali pred svojimi gosti sramovati, in zato so ram le ustregli, da so ostali s svojih brlogih „Slovenčevo" lajanje nam ne kali veselja nad doseženim uspehom. Nasprotno. To lajanje le kaže, kako klerikalce boli in peče njihova onemoglost in brezpomembnost. Saj se je res zgodilo več napak. Tudi mi kar najodločneje obsojamo, da se gostom ni priredil sprejem, istotako obsojamo, da se je priredba banketa oddala nemškemu restavraterju in tudi Še to in ono zasluži graje, ali vzlic vsemu temu je bila slavnost tako krasna, tako velikanska in impozantna, da smo ponosni na njo in da poslušamo „SlovenČevo" cviljenje s suverenskim preziranjem. — Slovenska trobojnica — oblastveno prepovedana. Zgodilo «e je nekaj nečuvenega. V Brežicah je okrajno glavar- stvo oblastveno odstranilo slovensko trobojnieo. O tem dogodku smo prejeli is Brežie naslednje brzojavno poročilo: »O priliki blagoslovljen j a sastave veteranskega društva v nedeljo je glavarstvo sapovedalo odstraniti slovenske trobojnice, nakar smo Slovenei tudi odstranili cesarske sastave. Razburjenje je bilo velikansko. Storjeni ao potrebni koraki.« Tako brzojavka. Kar si dovoljujejo ti e kr. hohensollernski uradniki na Spodnjem Štajerskem, presega že vse meje. Ta skrajna predrznost izvira pač iz tega, ker se poklicani zastopniki štajerskih Slovencev v prirojeni ponižnosti ne upajo na pristoj nem mestu energično nastopiti. V Avstriji ne vladata zakon in pravica, nego polioijska svojevoljnost. proti kateri se drugače nič ne opravi, kakor da če ae v državnem zboru udari po nji z železno pestjo. — Družba ev. Cirila in Metoda v Ljubljeni vabi ponavljaje vse Častite rodoljubkinje in cenjene rodoljube na svojo XX. redno veliko skupščino, ki se vrši v četrtek, dne 14. septembra 1905 v St. Jurju ob južni železnici. Odhod iz Ljubljane ob 5. nri 15 minut zjutraj. Začetek zborovanju na prostem ob 11 uri. Po zborovanju skupni obed. Kuvert brez pijače 3 K Po obedu razhod. Ob 5. uri popoldne konsert Odhod is Št. Jurja ob 9. uri 15 minut zvečer. — Prešernov spomenik in klerikalci. Našim klerikalcem je Prešernov spomenik silno na poti. Posebno pa se jim zdi škoda tako velike vsote, ki se bo zanj izdala. Pred kratkim sem imel priliko govoriti s nekim klerikalcem iz Ljubljane, ki mi je med drugim dejal: »Kako je to neumno, postavljati Prešernu spomenik in potratiti toliko denarja! Ali bi ne bilo bolje, da bi Be s tem denarjem sezidala kaka ubožnica, v kateri bi reveži na večno molili za Prešerna?« Ko sem mu pojasnil, kakega pomena je Prešeren in njegov spomenik za ves slovenski rod, mi je seveda pri vsaki besedi ugovarjal. Nato ga vprašam: »Ali ste Vi kaj prispevali za spomenik?« Od govor seveda: »Nič, in tudi nič ne bom.« »T ko * mu rečem, »kaj pa se torej jezite, kako se ta denar uporabi? Ce niste nič prispevali, tudi nimate nič govoriti. Glede denarja, katerega smo mi (liberalci) nabrali, bomo tudi mi določili, kako se porabi.« Z^to sem si mislil: Ne suibus aanc.um! ter odšel. Zatorej klerikalci, roko proč od svetinje, ki jo zaničujete! — Simon Gregorčič je po vodom odkritja Prešernovega spo menika zložil naslednjo pesem: Doc6 T« pesmi, da ves dom odmeva... A:, Tebi pesem? pel si Ti najlepše sam! Eaakih drug nobei, podobnih jaz ne znam. Predrino je, če Tebe kdo opeva, Na devinski skali. Zgodovinska povest. Prvi del. (Dalje.) Juri je planil za Tomažem in ga zgrabil za roko. „Kje pa boš iskal pravice in zavetišča." „Retin pri Kraški Kostanjevici mi lahko vzameš; toda Jablanica gori pri Bistrici leži tako visoko, da ti, mladi orel, ne moreš poleteti vrh njenih zidov." „S prvo strelico te zadenem, TomaŽ I Hasan, pokaži, kako znaš streljati." Hasan je molče vzel s stene lok in stopil k oknu. Nastavil je pšico z vso silo, in sprožil. Sikaje je pšica zletela v zrak in zadela galeba, ki je letal visoko nad gradom. Galeb se je v zraku prekopicnil in potem padel v morje. „Hasan strelja kakor kak otrok," je zaničljivo rekel Tomaž in vzel sužnju lok. „Daj mi novo pšico, Hasan, jas vam pokažem, kako visoko je zi-dovje mojega grada." Tomaž je ustrelil in pšica je zletela tako visoko, da je nekaj trenotkov ni bilo videti, potem pa je sikaje padla na grajski vrt. Rajmondo se je nasmehnil. Že je stegnil roko, da vzame lok, a prehitel ga je Juri, motril nebo, kakor bi iskal cilj, na kateri bi pomeril. Dasi Raj-mondo in Tomaž nista na nebu ničesar videla, niti najmanjše pičice, je Jari vendar naenkrat pomeril in ustrelil. Žvižgaj e je zletela pšica v zrak in izginila; čez nekaj trenotkov se je na neba prikazala pika, se premikala in kmalu sta spoznala Tomaž in Raj-mondo, da dada z neba orel, ki ga je Jurjeva psica zadela v prsi. Rajmondo je stopil od okna, da bi mu Jari ne videl v lice, Tomaž pa je povesil glavo. „Hasan," je velel Juri svojemu sužnju, „izruvaj mi najlepše pero tega orla; s tem peresom podpišem pogodbo, ki jo sklenem s patrijarhom." Po teh besedah je odšel Tomaž brez slovesa, Rajmondo pa se je use del za mizo in začel pisati dogovorjeno pogodbo. II. Že se je delala noč, ko je na de-viuskem gradu zavladalo živahno življenje. Hlapci so na dvorišču sedlali konje in Čul se je smeh in veselo kramljanje in vse se je radostno pripravljalo na odhod. Devinski vladar je hodil sam po sobi, v kateri je bil malo poprej podpisal pogodbo z oglejskim patrijarhom. Oblečen je bil preprosto, kakor kak navadni meščan; ob pasu je imel veliko bodalo, v roki pa težko železno palico. Pripravljen je bil za odhod, a ni se odpravil. Končno so se čuli težki koraki in v sobo so stopili Hasan in dva moža, ki sta nosila težki vreči. Hitro za njima je vstopil v dvorano postaren možiček, ki je držal v rokah vse polno ključev in ki si je z zadovoljstvom ogledal polne vreče. „Evo denarja," je veselo zaklical Juri in s svojo težko palico dregal v vreči, ki sta jih bila nosilca postavila na tla. „Zdaj lahko osvobodim svoje može. Ti, Grimo, stari kjučar, pojdeš jutri zjutraj 8 tem denarjem v Vipavo, da osvobodiš naše može, ki jih drže tamkaj v ječi. Štirje vitezi te bodo spremljali. Ali pazi, da mi denarja ue izgubiš ali da ti ga ne vzemo, sicer te pošljem v Benetke in te prodam na semnju kakor kako tele. „Kdo pa naj kupi starega in nerabnega človeka, kakor sem jaz," se je smejal ključar Grimo. „0, jaz ga poznam, ki te bo veseljem kupil," je menil Juri napol šaljivo in napol res do. „Kdo bi to neki bil?" „Kdo? Ti sam Grimo! Če bi mi moral plačati polovico tega, kar si mi že ukradel, bi bila to krasna vsota. In ti, stari skopuh, bi jo rad odštel, samo da ne prideš drugemu gospodarju v roke. Ali bi mi ti morda ne plačal za svojo svobodo še enkrat toliko, kakor patri jarh za sodstvo nad ubijalci in tatovi? „Vi ste prodali sodstvo nad ubijalci in tatovi?" je, namesto da bi od govoril, vprašal Grimo nekako prestrašeno. „Ali te je strah za tvojo kožo, ključar peklenski," ae je krohotal de vinski vladar. „Naj pomore dobri Bog tebi in vsem, ki so ti enaki; sodstvo nad ubijalci, tatovi in zakonolomniki sem prodal patrijarhu in trdno npam, da te bom Še videl viseti na vešalah in da bom gledal, ko bodo tvojo Ženo golo podili okrog oglejske cerkve in jo bičali. Ali se hodi tvoja žena še vedno spovedovat k otcu Petru, vrlemu menihu devinskega samostana in strogemu kaznovalcu grešnikov?" (Dalje prih.) skrunitev tak se vaak mi alavoapev dozdeva: svoj slavoapevTi spel si sam! * a In Tebi spomenik?! Ti vreden si ga pač do noba tik; — m sini borni mi nižine graditi zmožni smo samo krtine, nevredne Tvoje veličine. Ti sam si vlil si spomenik, ki do neba štrli navpik: to Tvojih poezij je knjiga mala ki večno bo visoko stala nad naših del krtinami, ko naš Triglav nad drugimi višinami. Ia — Tebe mar slavi ta spomenik, ki s dobro voljo, toda s šibkimi močmi sgradili smo Ti ga Slovenci vsi? Brez hlimbe vsi priznavamo, brez isl*k: Ni treba spomenika mojster-pevec Tebi, nevgasno solnoe na poetskem našem nebi! Ne! bolj ko Tebi, ta pomnik smo vlili sebi: saj pričal on o nas do posnih bo rodo r, kako cenili kralja pdvskih sjqo duhov! — Pozdrav Srbov. Srbi, ki so napravili izlet v Postojno, so od tamkaj poslali županu Hribarju naslednjo brsojavko: Pod svežim in prijatnim utiscima velikog razpoloženja jučerašnje slovenačke svečanosti i našeg slovenskog bratimljenja šaljemo odavde iz ovih divnih i veličanstvenih predela zemlje slovenačke najsrdačnije pozdravlje našoj braći Slovencima sa iskrenom željom za veliki napredak Blovenačkog naroda i nadom, da se opet što skorije na kulturnim tvorevinama naŠib velikana nastanemo i izljubimo. Živtl ! — Prota Marko, Tnfković, Vulović, dr. Smiljanić, Ruvidić Petrović Ba-gojević, Bosković, dr. Panić. Nova-ković, Zaša Petrović, Nesić. Dimitrijev 16, Mandrma, CdIov ć, I ć, Stankov ć. Krat ć, Mstić Sijsčki, Mokra-njac, Djorć, dr. A'cslsv, Merdaano-vić, Dsnč ć, Mevorah* Gorčakov, Mar« oović, Petronijević, R sta, Krsta, Ra divojević. — Pri slavnosti odkritja Prešernovega spomenika je bil zastopan tudi profesorski zbor kr. realne gimnazije v Karlovcu, zastopal ga je g. prof. Mijo Vamberger. — Itmed čaa-nikarjev nam ja omeniti še prof. Bor. Popović iz Beigrada, ki je zastopal srbsko naeijonalno stranko in njeno glasilo »Srpsko Zastavo« v Belgradu. — Žensko telovadno društvo v Ljubljani. Pri razfcri ju Prešernovega spomenika je bilo Slovensko žensko društvo zastopano po deputaciji, kateri je stala na Čelu gospa dr. Trillerjev«; žensko telovadno društvo je bilo zbrano skoro polnr številno pod vodstvom gospe dr. Tavčarjeve in je na spomenik položilo posebno lep šopek s trakovi. — O Prešernovi slavnosti priobčujejo vsi hrvatski list>: »Agra* mer Ta^blatt«, »Oazor«, »Duevui List«, »Narodne Novine«, »Agramer Zeitung« simpatična pisma, objektivna poročila. V tem oziru je napravilo izjemo »Hrvatsko Pravo«, kateremu se je pri ti priliki zdelo potrebno, da obregne ob doktorja Tavčarja in ob cIlegalnega zastopnika srbske prestolnice BJgrada. O govoru dr. Tavčarjevem se drzne pisati tako-le: »Vele, da je dr. Tavčar prvi slovenski govornik, ali ovaj put ili nije bio razpoložen ili nije bio sretne ruke. Besada mu bijaše pre-običajna za ovakove svečane, riedke sgode. Gotovo bez ijedne viša, nove misli. Tek na dva mjesta auao je med)a slušateljstvom uzbuditi neku živahnost« Ta zločesta kritika bi nas morda ozlovoljila, ako bi ne vedeli, da dohaja s strani zaveznikov naših klerikalcev; zato prihajamo mirne duše preko nje na dnevni red in prepuščamo sodbo o njej sloven ski in slovanski javnosti. O govoru zastopnika kraljevega Beigrada — prote Marka Petroviča piše »Hrvatsko Pravo« doslovno: »Srbija-neo Petrović bio je očito nepripravljen, jer Sarbijanoi kao da još nisu naučeni na ovakove sgode, te je izrekao nekoliko nesuvislih izrekah posve tiho in nes'gurno.« — Takšna pisava ae obsoja sama, naglašamo samo, da tak podli napad »šornali-atičkega« šovinista ne more ni malo zmanjšati velikega vtiska, ki ga je napravil na narod prvi nastop častitljivega pravoslavnega svečenika pri javni slovenski prireditvi, — Slovansko časopisje o Prešernovem slavju. Jako iskren uvodni Članek o Prešernu je prinesel reški „Novi List". Tudi „Hrvatske Novine" (poprej „Podravac") so prinesle navdušeno notico pred slavjem. — Slavljenja Prešerna. Zožemberška požarna bramba je slavila Prešerna v nedeljo v prijazni vasi Dvor. Vsa čast tej zavedni požarni brambi! — Knjizioe „Slava Prešernu I" 80 nadalje naročili: Krajni šolski svet na Ljubnem, Štajersko, 10 iatiaov, šolsko vodstvo v Cerknem na Goriškem 150 broš. izvodov in šolsko vodstvo v Postojni 100 vezanih izvodov. — Nadejamo se, da bodo vrlo šolsko vodstvo v Postojni po snemali še drugi krajni šolski sveti na Kranjskem! Tudi naše posojilnice bi lahko kaj žrtvovale za nakup teh knjižio, kakor je storilo Ža več slovenskih posojilnic na Šsa-ersjkem. — „Društvu slov. književnikov in časnikarjev" je podarila tvrdka Iv. Bonač v Ljubljani 40 kron za prepustitev klišeja Prešernovega spomenika. Iikrena hvala! — Ljubljanske perice — pa Prešernov spomenik. Piše ge nam: Vleraj zjutraj je prišla, kakor po navadi vsak ponedeljek, perica, že zelo stara ženica, v našo hišo. Pozdravivši domačo gospo, počne tarnati in javkati, rekoč: »Ob, CM 8 pa, kaj takega pa še n sam videla v svojem življenju! Kar popol roma nago žensko so postavili pred frančiškansko oerkvijo! Kako strašno pohujšanje je to za mladi ženski svet! Ko bi bila ta podoba vsaj malo zsgrojena o*solo prsi! Tako pa Be kar vse vidi!!« Gjspa odvrne na to: * Veste, mati, to predstavlja nekako boginjo, koja je pesnika navduševala; no, lehko bi Be reklo, da je to ne .-. =v angel!« Perica na to: »Lepo Vsa prosim, gospa, kakšen je to angel, koji nima perutnic; vsak angel mora imeti »fluge« razprostrte in pa pozlačene! To je pa kar kakor navadna ženska! Ako znajo gospod škof dež in pa točo delati — vsaj so bili v »ta visoki Črni Šoli!« — gotovo bodo tako naredili, da bode v to nagoto strela udarila in se bode zgrnila tja v Ljubljanico! Tudi sem s išala, da vsi frančiškani kar noč in dan solze točijo in pa molijo radi tolike pohujšljivosti!« Gospodje dušni pastirji, tukaj je polje, da poučite zelo nevedno ljudstvo!! — Narodne Blejke — Pre-emu. Na našem toli opevanem lUedu je zavladalo v poslednjem Času nekako spanje in mlacnost z ozirom na delovanje tukajšnjih narodnih društev. Kakor že omenjeno, pogrešali smo letos prvič na predvečer pri cesarski slavnosti na Blejskem jezeru slovanske pesmi, koja se je razlegala in ocarevala s svojo milobo celo tujca. A nad vse vesel pa je zadnji narodni pojav, kajti vzdramila se je naša vrla napredna blejska mladina na čelu ji neustrašne narodne Blejke. To se je pokazalo že pri nekaterih prilikah a zlasti pa sedaj, ko je praznoval narod slovenski pomembni dan — odkritje spomenika pevcu junaku Prešernu. Na Biedu diči namreč zdraviški park pre iep spomenik Prešerna, kojega je postavil literarni zabavni klub Ljubljane ieta 1883. Dasiravuo so naše narodne Blejke, na čelu jim rodoljubna gospa županja M. Peternelova pred kratkim doposlale lepo vsoto 152 kron za ljubljanski spomenik zaostati niso, hotele i sedaj ter sklenile proslaviti tem slav-neje spomin svojega sorojaka. Že v so-boto popoldne je bilo v parku nenavadno živahno. Prelep spomenik okrasila je vrla mladina s svežim cvetjem pred kojim je blestel napis v obliki slavoloka: „Slava gorenjskemu sinu, ostane na Bledu v večnem spominu iu Zvečer se je pa zbrala ta mlada napredna četa pred spomenikom, razsvet lila ga nad vse čarobno in ognjeni plameni so švigali v zrak ter oznanje-vali predvečer narodnega praznika. Narodne Blejke pa so položile na spomenik prekrasen lovorov venec s troboj-nimi trakovi ter napisom: Narodne Blejke — Francetu Prešernu 10./9./1905. In če se ozremo na to novo narodno četo naše blejske mladine, ne smemo tudi zabiti onih, ki delujejo v tem smislu. Nad vse trudile so se naše vrle blejske gospice Mici Peternelova, Vov-kova, nadalje Sekovaničevi i dr. In ti, napredna narodna blejska mladina le neustrašeno naprej, da uresničijo se besede našega duševnega velikana in bo-demo lahko ponosom zaklicali, da »Največ* sveta otrokom sliši Slava!" — Nemško časopisje o Prešernu. Barabstvo, ki piše naj-podlejši nemški listič, takozvano r Deutsche Wacht" v Celju, ni uiti v tako idealno kulturnem trenotku, kakor se je praznoval z odkritjem Prešernovega spomenika, moglo zatajiti svoje higijenske nature. Kakor lačni psi so planih nad mane nedosežnega pesnika ter kvasili, da so pravzaprav Prešernove poezije šele tedaj lepe, ako so prevedene na nemščino, in da so bile nemške (?) Prešernove pesmi sežgane. Z norci se pač ne bomo prepirali, ker kdor se med svinje pomeša, ga svinje požro. — Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g. cesarski svetnik Karel Šavuik v spomin na poroko svoje g. hčerke Marije, sedaj gospe Wilfa-aove, 50 kron. Ko s hvaležnostjo beležimo ta domorodni Čin kranjskega g. župana, želimo, naj bi se ob takih prilikah sploh spominjali Slovenci šolske družbe. Ni treba 50 kron; tudi 10 jih ni treba. A da bi nam nesla vsaka poroka le 2 kroni ali njih eno, kolik kapital — nabran iz vse slovenske zemlje — bi bil to za nas. — Dramatična šola. Odkar je Borštnik zapustil Ljubljano, ni bilo več redne dramatične šole in vsled tega tudi skoro nič več domačega naraščaja. Letos se je naposled vendar poskrbelo za dramatični pouk in oglasilo se je več gospodičen in gospodov, ki imajo veselje do gledališča. Pouk sta prevzela g. Verovšek in najboljša naših igralk g. Danilova. Naravno je, da to še ni dramatična šola v pravem pomenu besede, marveč je bilo poučevanje, kakor je pri obstoječih razmerah pač samo ob sebi umljivo. le omenjeno na prve elemente dramatične umetnosti. Gojenke in gojenci te šole so se minoli teden predstavili občinstva v prenesreČni areni »Narodnega domau in občinstvo je bilo prijetno iznenađeno. Gojenki in gojenke so podale več, nego se je smelo pričakovati po komaj nekaj tednov trajajočem večernem pouku, ali bolje rečeno, po nekaterih praktičnih vajah. Izmed dam je pred vsemi omeniti gospodično K o če var j evo, kije daleč nadkrilila vse, ki so nastopili pri čemer pa je uvaževati, da nastopa gdč. KuČevarjeva že več let v manjših vlogah pri naši operi in si je tu pridobila mnogo teatraličnih izkušenj. Veseli nas, da se hoče gdč. Kočevarjeva posvetiti zdaj +udi drami. V gosdč. Thaler j evi smo spoznali temperamentno in jako živahno damo, ki ima odlično dramatičen talent. Vse njene kretnje, njene geste in način govorjenja, vse to je kazalo, da zna sčasoma iz nje kaj postati. Nastopile so dalje še tri dame, ki pa so žal tako nerazločno govorile, da so si same pokvarile efekt. Na odru govoriti jasno in razločno in s pravilno vokalizacijo, to ni lahka stvar in dela težave tudi dragim, ne le začetnicam. Zato bi se bilo moralo v dramatični šoli posebno gledati na izgovarjanje. Ako abstrahiramo od te okolnosti, da se je govorilo docela ne razumljivo, smo bili posebno zadovoljni z gdč. Kozinovo. Kopirala je y svoji igri popolnoma g. Danilovo. Če zna kaka začetnica priznane igralke tako posnemati, kakor gdč. Kozinova, potem to že nekaj pomeni. Gdč. Zupančičeva je prav ljubko, živahno dekletce in je dosti sigurno nastopala in igrala. Gospodična Žlikova je zbudila v vlogi okorne dekle mnogo smeha. Izmed moških je predvsem omeniti g. Pirnata, ki je nastopil v prizoru iz „Rokov-njačev" kot čevljar. Izvedel je svojo vlogo vseskoz dobro in jo lahko igra danes tndi v gledališču. Vrlo dobro je tudi igral g. Žagar; predstavljalec Mo-zola in g. Kolesa sta tudi pokazala, da nista brez uspeha obiskovala drama tične šole. Vobce se mora reci, da je dramatična šola vzlic svoji primitivnosti vendar razmeroma precej dosegla. Pri slov. gledališču so bile že večkrat angažirane dame s 100 do 120 K na mesec, ki niso dosti več znale, kakor gojenke letošnje dramatične šole in imeli smo tudi že igralce, s katerimi g. Pirnat lahko tekmuje. Pa še nekaj je ta večer pokazal: Da je vendarle dobiti domačega naraščaja, Če se ga le poišče. — Nasilen devičar. Franc Slivnik z Rečice (z-vstavonoša moške Marijine družbe, ki £?a je blejski župnik Oblak večkrat fantom izrecno postavil za zgled) je predpretečeno nedeljo (3 t m) opolnoči trikrat ustrelil v glavo svojega ljubimskega t°kmfCJ fanta Tomaža Pintarja iz O -ada. ko je stal Pntar na lestvi ob oknu svoje (in Slivnikove) ljubimke. Dve krogli mu je eketrahirai dr. Ki mek in ga poslal nato v dež. bol nico, da mu vzemo še tretjo, ki jo je imel v vratu. Slivnik je zaprt. — Dva otroka umorila. Pod tem naslovom smo 28. avgusta v rubriki »Izpred andišČa« poročali, d., se je Marija JurjevČič z Žirov-skega vrha pečala tudi z nekim fi nančnim paznikom. Ta finančni paznik pa n i g. Ivan Lapajne iz Logatca, katerega nekateri po krivem »umničiio, da je imel opraviti z omenjeno Jur]evč>Č. Toiiko v pojasnilo — Vrhunec nemike nesramnosti. Vsled Prešernove slavnosti nismo imeli zadnje dni časa in volje, lasati smrkoline, kakršni so zbrani okoli „Deutsche Wachtu v Celju. Sicer pa so ti nemški pobalini preki-lavi in prenesnažni, da bi se jih dostojen človek dotikal z roko, Ošvrkniti jih je treba z dolgo preklo, potem pa pljuniti za njimi. Imenovano glasilo propadlega in zbesnclega nemŠtva je namreč pisalo o obstrukciji v kranjski deželni učiteljski konferenci. Svoje poročilo zaključuje s svojimi ljudožrskimi čutili sledeče: »Mi Nemci nimamo najmanj vzroka, da bi se ogrevali za kranjsko učiteljstvo in njegove zahteve, saj je slovenski učitelj enak sovražnik našega naroda, kakor rimski duhovnik, da, v marsičem je še mnogo nevarnejši. Le želeti bi bilo, da bi ga njegovi r o j a k i (Š u- steršič in tovariši!) še dalje driali na uzdi želodčnega vprašanja, ker nasičen slovenski učiteljski stan se bo vrgel s podvojeno močjo na propagando nemškega sovraštva." — Vrzimo prekljo za nespodobnim pobalinom ter pljunimo: fej! — Umrl je v C*rkni*t pri St. I Mu veleposestnik J. Reppaig, štor 56 let. Pokojnik je bil strasten nemški agitator in glavna opora ondotnih N#moev in nemškutariev. — Samomor. V Velikoveu je prišel v neko gostilno neki hlapec, ki je spil četrt litra žganja, nato pa skočil s dravskega mosta v vodo, Pred smrtjo je klieal obupno na pomoč. — Velika tatvina poštnih znamk v Trstu. Tržaška policija neumorno išče tatov, ki ao v noči od 30. aprila na 1. maj pokradli sa čas 30.000 K poštnih znamk v poštni titijalki »Tergesteum« v Trstu Zdaj je saprla klobučarja Jožefa Dopn oherja in njegovega brata Franca, ter jima zaprla njuni trgovini, zaprli so tudi znova Franca Tragherja, ki so ga pred par dnevi izpustili is preiskovalnega sapora. Kakor se vidi, si tržaška policija ni dosti na čiatem, kdo je pravi tat poštnih znamk. — O skrivnostnem umoru Ane Renčigaj v Polenšaku so se poisvedeli še sledeči detajli: Nekaj dni pred umorom je dala piaati Ana Rančigaj svojemu sorodniku na Štajersko pismo, proseč ga, naj ji poskrbi stanovanje, ker se želi v kratkem preseliti tja. Tu ji namreč ni več prestati, ker župnik Tornade-vič vedno več denarja sahteva od nje, zelo grdo ž njo ravna in onih dveh na duši in na telesu grdih, škrbinastih devojk, s katerima živi v preintimnem razmerju, nikakor ne pusti. Denar — seveda — da bo prinesla seboj itd. itd. Tega pisma pa sorodnik niti ni prejel. — Žjpnik je bil obenem odpravitelj pošte in iz neprevidnosti, oziroma vsled prevelikega zaupanja v poštenost župnikovo, je oseba, ki je v imenu Ane Rančigaj pisala, oddala p amo v Polenšaku in ne kje drugje. Skorej gotovo je župnik Tomaševič prestregel pismo, je bral ter uničil. II pisma je raz videl, da se njegovi upi na bogato dedščino (okoli 50 000 K) bližajo zatonu — — Ia zgodilo se je, kakor smo že poročali. Ana Rančigaj je bila ubita v kuhinji s kladivom. Vlekli so jo potem v sobo, tam pristavili stol k omari in ubito telo zraven položili na tla, češ, da je padla b stola in se ubila. Zapnika ni bilo dcma ko se je ugodil grozen umor. Zaprt je župnik, hlapec in ena ljubica, pa tudi druga pride najbrž na vrsto. Ana Rančigaj je bila farška kuharica na Štajerskem, kjer je po svojem župniku podedovala vse imetje. Govori se celo, da sta župnik Tomaševič in hlapec Kovačevič brata in da je umorjena Ana Rančigaj njuna mati, kajti ona se je baje večkrat s Štajerskega prav obilna podajala v Dalmaoijo in se zopet tanka vračala k svojemu dobro rejenemu farju. Vendar je ta vest sprejeti z vso rezervo. Oae zloglasne grde frajle pa so sorodnioe nekega dekana. Torej sama farška sodrga skupaj in farški denar, ki nima sreče. Toliko naj bo za danes zadosti, v kratkem kaj več; obravnava bo silno zanimiva. Potem pa še farji tarnajo, češ, vera peša! S*j mora pešati, če kdo p^čenjanjs naše duhovščine količkaj opazuje. In prav je, da peša, da bi le skoraj popolnoma opešala in na gomili iarŠke vere vzcvetela zopet nova vera: Prava Kristova vera, vera ljubezni. — Slovensko omizje v Sarajevom je napravilo v nedeljo dne 3 septembra družbinski izlet v slikovito gorsko zakotje v Srednje. Krasno posnopoletno jutro je plulo nad vzbujajočo se naravo, ko je lepa četica članov »Slovenskega omizja« zasela gorskega »luhamatijo«, ki je hropeč in sopeč lezel navkreber ter reŠetal želodce izletnikom. Po stajica Srednje in hajdi v gostoljubno hišo goriškega Slovenca Janeža, kjer se je razvila živahna zabava ob petju in zvokih pristne domače harmonike. Zia želodčne potrebe pa je ljubeznjiva Janeževa družina izborno poskrbela. — V petek je umrl Andrej Vav-potič, c kr. poštni kontrolor. Pogrebi b« je udeležilo »Slovensko omizje« ter položilo venec na krsto. — Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu ima v drugem tednu nove sesije razstavljene prekrasne gorske pokrajine is Krko-noše v, in sicer večinoma v zimski dobi. Slike so tako naravne in plastične, da človeka takorekoč zebe, ko zre gorske velikane v debeli snežni odeji, zametene gorske koča in hotele, v kožuhe savite turiste na vpreŽenih in aamot*»Žn>h saneh, dirkanje na snežnih črevljih in podobno razveseljavanje, ki ga poznajo prebivalci blizu snežnih pokrajin. Impo zantne gorske stavbe nam dokazu- jejo, kako salo je ras vita turisti ka v Krkonoiih. — Prihodnji teden potujemo po najlepših švicarskih gor akih partijah: Interlaken, Lauterbrunnen, Gtindelwald. — 8 kolosi sta trčila včeraj popoldne v Prisojnih ulicah sin zidarskega mojstra Jakoba Accette in najesaiček hotela »Ilirija« Fran JarkoviČ tako močno, da sta oba padla s koles in si je Aeeetto zlomil ramo, Jurkovič pa se je težko poškodoval po obraau in na levi roki. Oba so prepeljali s rešilnim vosom v de žalno bolnišnico, a so Accetta, potem ko so ga tam obveseli, vzeli roditelji domov. — Tatvine* Delavcu Antone Kaduncu je neki neznani tat pred si nočnim ukradel is kurnika 3 zajce. — Pocestnici ge Mariji Erzinovi je bilo pred par dnevi z njive na Golovcu pokradenega 100 kg krompirja. — Alojziju Mladkoviču, dopustniku, je bilo v nedeljo ponoči, ko se ga je bil nekoliko preveč nasrkal, ukradena (kje sam ne ve) denarnica, v kateri je imel 40 K denarja. — Zasačeni sta bili včeraj posamezno dve kmetski ženski, ki sta kradli po trgovinah, prva predpasnike, druga pa čokolado. Ker se je dognala njuna identiteta, sta bili izpuščeni, pač pa bodeta ovadeni sodišču. — V nekem tukajšnjem hotelu so bili v nedeljo zvečer neki dami ukradeni, ki je bila z možem na Ženitvanskem potovanju, 14 kron vredni čil mi. — Dobrota jo sirota. Ta pregovor se je uresničil v nedeljo tudi pri nekem hlapcu, ki je svoja dva prijatelja in neko tovarniško delavko, ki je ljubica enega izmed teh, dobro pogostil. Ko ao šli zvečer po ulici, ae je dekle oklenilo navedenega hlapca ter mu iz žepa pokradlo nekaj bankovcev. Ko je hlapec denar pogrešil, je tatvino naznanil policiji, ki je aretovala oba pogoščenoa, drugi dan pa še dekle, katera je po daljšem zavijanju tatvino priznala. Tatica se je laročila o. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Pri preiskavi se je našlo le še okoli 18 kron denarja. — Aretovan je bil v soboto pekovski vajenec Jakob Pivk iz Sore, ker je svojemu mojstru v Dolu po neveri! 220 K in jo potegnil iz pouka. Po Ljubljani je delal Pivk na ime Jakoba Snoja. — Pobegnil je pred nekaj dnevi 91etni Anton Ziešar, sin Franceta Zdešarja, delavca v tobačni tovarni, stanujoč v Kosezah. — V deželno bolnišnico so včeraj popoldne pripeljali 6l!et-nega Simona M*rkoviČa iz Kanala pri Garioi, ki je bil v trebuh zaboden z nožem. — S posebnim vlakom bs je danes peljalo na Trsat 300 slovenskih romarjev. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 17 Slovencev, 40 Hrvatov in 30 Črnogorcev, nazaj je pa prišlo 70 Hrvatov in Slovencev. V Heb je š»o 40 Hrvatov in 19 Črnogorcev, v Hrušiso 30, na Jesenice pa 19 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči* Elektrotehnik g. Fran Hdnig-mann je iigubil bankovec za 20 K. — Posestnica Terezija Vrhov kova je našla nekaj denarja in ga oddala na magistratu. — Stolar Albert Kur nik ie izgubil denarnico b 6 K. — Ga. Ivana Knifičeva je izgubila denarnico z zlatim prstanom in okoli 10 K denarja. — 41etna Kristina Gor-jančeva je isgabila rdeče korale z zlatim srškom, vredne 12 K — GlČ. M*ri)a Koaigabergerjeva je itgufjtla bankovec za 10 K. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena palica, 4 dežniki, otroški jo pič, kos platna, vrečica z apnom, modra predpasnica, vreča z obleko, kovčeg, v katerem je več obleke, modra ženska jopa, kovčeg in zlati naočniki. * Najnovejše novice. — Strahovit potres v Spodnji Italiji. Zanesljivih poročil o Žrtvah in škodi, ki jo je provzroČil potres po Kalabriji, Še vedno ni, ker so tudi vse brzojavne naprave porušene. Dosedaj je baje dognano, da je 3000 oseb ubitih, okoli 9000 pa ranjenih. Več cvetočih naselbin je popolnoma porušenih, kakor Monteleone, Maitano, Jonardi itd. Sanitetno vojaštvo cele dežele je mo-bilizovano, da gre na pomoč ranjenim. Kralj Viktor Emanuel se je pripeljal z ministri v Kalabrijo, da si ogleda kraj nesreče. Ministrski svet je dovolil za ponesrečence 250.000 lir. — Kolera na Pruskem. V dveh dneh, t. j. od 9. do 11. t. m. je zbolelo za kolero 31 oseb, izmed katerih jih je umrlo 12. Skupno je dosedaj zbolelo 161 oseb, umrlo pa 58. Zadnje dni se smrtni slučaj množe. V okraju Koslia pri Stetinu je baje zbolelo za kolero 20 poljskih delavcev. — Strašno zločinstvo je izvršil v madjarski vasi Puspoki neki Bala. Ker so mu domačini branih poroko z neko deklico, zažgal je Bala ponoči hišo in vseh 10 domačinov je zgorelo. Bala se je nato obesil. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Že večkrat kaznovani Ferdinand Siegel, vlačngar iz Berolina, je po Šiški beračil. Višji davčni nadzornik Fran Kauscbegg, ki ga je Siegel prosil milodara, je pripomnil, da je za beračenje še premlad, a za delo še dosti krepak. Ta opazka je bila obdolženca preveč; jel je Kaaschegga psovati in ma zagrozil, da mu bo obe hiši zažgal. Po orožniku zasleden in vprašan po potnih izkazih, je suval orožnika od sebe ter ga jel na jako surov način psovati. Obsojen je bil zaradi nevarnega pretenja in javne Bile na 1 6 mesecev težke ječe. Prisiljenec Friderik Schaller, črev-ljar iz Schonberga, je grozil vodju tukajšnje prisilne delavnice in nadpaz-niku Ivanu Wimru, da ju bode napadel z nožem, kakor je učinil z nekim paznikom v prisilni delavnici v Messen-dorfa vpričo komisije. Zagovarjal se je, da je grozil zaradi tega, ker se mu je obljubilo, da bo čez dva meseca izpuščen iz tega zavoda. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. Miha Polanski, delavec na Jese nicah, je v Ferjanovi krčmi prišel s tamošnjo natakarico zaradi plačila za-pitka navzkriž. Ker je jel pobijati posodo, so poslali po občinska redarja, ki se jima ni hotel pokoriti pri areto-vanju, ampak ju suval v prsi, in je enemu zvil palec desne roke. Obsojen je bil na 10 mesecev težke ječe. Janez Žabjek, hlapec pri Francetu Arkotu v Postojni, je svojemu sohlapcu Jakobu Ogrinu vzel iz zaklenjenega kovčega 48 K, nato pa je zapustil službo in se odpeljal v Trst, kjer je zapravil denar. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Telefonska in briojavna poročila. Dunaj 12 septembra. Usoda ogrskega ministrstva se odloči danes. Dopoldne so bili pri cesarju najprej Gautsch, potem Fejer-v a r y in končno Goiuchovvski. Cesar se glede programa Fejer-varyjeve vlade še ni odločil, vendar kaže vse, da bo program odklonjen, nakar bo neizogibno, da Fejervary odstopi. Fejer-vary ostana danes tu, ker je mogoče, da bo popoldne še enkrat klican k cesarju, jutri pa odpotuje na vsak način v Pešto. Budimpešta 12. septembra. Tu se zatrjuje, da odklanja cesar splošno volilno pravico, ki jo predlaga Fejervary, ker bi potem na Ogrskem postali Slovani in Rumuni znamenit faktor. Praga 12 septembra. Nemški politični krogi se delajo zelo neprijetno presenečene zaradi nepričakovane spremembe v ministrstvu Posebno obžalujejo odstop trgovinskega ministra. Beigrad 12. septembra. Nemški listi kudobno poročajo, da niso evropski vladarji ali sploh nič Čestitali k polnoletju prestolonaslednika, ali pa so to storili zelo rezervirano in hladno. Resnica pa je, da so čestitali car Nikolaj, cesar Franc Jožef, italijanski, rumunski in grški kralj, francoski predsednik L o u b e t itd. Posebno prisrčni sta čestitki cesarja Franca Jožefa in predsednika Loubeta. Rim 12. sebtembra. V Kalabriji je bil zopet močan potres. Madrid 12 septembra. Pri volitvah v špansko poslansko zbornico je dobila vladna stranka veliko večino. Dosedaj je izid sledeči : stoinštirideset vladnih pristašev, 64 konservativcev, 23 republikancev, 6 neodvisnih in 3 kar-listi. London 12. septembra. Prizivno sodišče v Tokiju je potrdilo konfiskacijo sedmih inozemskih parnikov, med njimi sta tudi avstro-ogrska parnika „Pirmau in ,Siama. London 12. septembra. Japonski minister notranjih zadev je podal demisijo, ki je pa cesar ni sprejel, ker je itak kmalu pričakovati, da odstopi celokupno ministrstvo. London 12. septembra. Ko-mura je nagloma nevarno zbolel. Se dobi rjovsod! trn neobhodno potrebna zobna Creme ?d vzdržuje zobe čiste« bele in zdrave! Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani Uradni karal dna. bora« 11. septembra 1906. BTaložbenl paptrjft. Dona* 4° e majeT» renta . . . 4° 0 srebrna renta . . . t'/0 avatr. kronska renta *% „ .lata 4°/o odrska kronska „ . 4»/o - ^ata - • IV/. *7,< i9/0 posojilo dežele Kranlskc . i1 ,° B posojilo mesta Spilet . •l/,c/. . n Zadar . 11 i° o bos.-hera. iel. pos. 1902 i° 0 oefika. dež. banka k. a. , »Vo » » • 4l/a°/c K8{~ pisma gal. d. hip. b. Pfl*t. kom. k. o. a. 10% pr....... saet. pisma InnersL hr. „ , ogrske cen. def. hr.....• z. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih zatesni« d. dr..... /0 obt. Češke iud. banke 4° prior. Trst-PoreS lok. iel. 4V prior. dol. žel..... 1% „ Ju*, žel. kup. Vi1/, . t1',0 c aTMt. pos. aa žel. p. o. . Srećke eil 1. 18601 , . . m n » 1864..... i tizske ..... , sem. kred. I. «misU« . ■ t> » **• 9 a «gr. hip. bank« . . . , trbsk« a fri. 100*— „ turške...... saiilika ir«5k« .... Sr«ditn« e . > . . InomoSk« B • • . , Krakovske 9 . . r^ab^ansk« , a.vst. rud. kriia s . . . . Ogr. „ s B . • • . StndoifoT« s . . . . Salebnršk« B . . , . Danajsk« kom. B Delnice. Jaln« železni«« ... DržaTne železnice .... iTBtr.-ogrske bančna delni«« 4.T8tr. kreditn« bank« . . . Ogrske „ . ... £hrnostensk« R ... Premogokop v Mosta (Brni) . Alpinak« montan..... iraške žel. In dr. dr. ... . iž rma- M uran yi ... . . TrbovUftke prem. družb« , . tTBtr. orožne torr. dražbe ; -Češke sladkorne družbe 100-56 100*50 96-S6 119-66 9670 116-85 60-99 10060 10O--I 10105 10016 i 0036 106 60 106 60 100-60 100-26 100-20 100-— 100- 75 99*90 99-50 32075 101- 45 190-90 293 76 166 75 SOB1 — S02-— X70-— 105 — 145 90 26-90 474 — 78 — 8825 66 — 64 2 S 35 — 62— 74 — 535 — 100-76 100- 70 96*85 119 75 9690 116*05 101'— 101- 50 100 — 102 05 100 65 100*?0 109 60 107 60 101*60 100 50 101 20 101* 101-7R 100-— 322 75 10245 192 90 295 75 168 7» 314 — 312 — 276 50 110 — 146 90 27 90 483-60 83— 94 25 70 — 6625 36 60 66 — 78 — 645 50 104-90 105-90 873 25, 674 25 1640 —!l650 — ; 677 60 6^8 60 «746 — 2757 786 — 247 — 674 — 541 25 787-— 249 — 678 — 642-25 666 — 286.— 66» — 158 — 557 — 289 — 567 — 162 — talni« a kr. cekin.......j 11*36 11*40 SO franki........ 1912 19-14 tO mark«........ 23*48 23 55 SeTereigni ....... 23*96 24 04 Mark«.........11W2J 117-62 Laški bankovci...... »640 95*65 2nbJJi..... .263 60 26425 3«larji. . . 4-841 «•— Žitne cena v Budimpešti. Dne 12. septembra 1905. Teratin. ?S«niea aa oktober . . za 100 kg. K 15 80 ?§eni«a B april 1606 . . „ 100 a „16 48 Bi » oktober .... 100 , „ 11-86 vornaa ~ maj 1906 . I 100 ^ „ 1314 Er Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Mo na ko vo, Ljubne, čez Klein Reifling v Steyr Line, Budejevice, P lz en, Marijin«* vara, Heb, Francove vare, Karlove vnre, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni vos I. in H. razr.jj Lipsko, na Dunaj £ez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobu, vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni vos I. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni Tlaki. Ob 7. uri 17 m sgutraj osebni vlak i Noto mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop. itttotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubljana direkc. voz 1., n. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne v Prago (Praga»Line-Ljubljana direktni voz I. in II. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, č>teyr, Pariš Ženevo, Curih, Bregenc. Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubuo, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni Tlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljak;-., Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla — Ob 8. eri 0t> ca zvečer osobni vlak s Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih varov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob 9. uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zvečer osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta iz Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. svecer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kci. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mečani vlaki: Ob 6. uri A j m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 65 m ponoči sam ob nedeljah n praznikih. — Srednjeevropski čas ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljc <>i ■ 2078 Knjigarna Kleinmayr & Bamberg U £jubljaiti, Kongresni trg 2 priporoča bvojo vseh ca tnkajšnjih in zunanjih uCili&čih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in H. drž. gimnaziji, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem in ženBkem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih šolskih knjig najnovejših izdaj v sešitkih in stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih ucnlh knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski šolski koledar 2 vin. 2899—2 v Ljubljani ifiče gospodična. Napravila je izvrsten izpit ter je zmožna slovenščine, nemščine in lašČine. Ponndbe sprejema uprav. „Slov. Naroda". 2913—1 IO.OOO hektolitrov vinskih sodov vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih eenah tvrdka 2225—27 Alex Breyer i sinovi v Križevcih na Hrvaškem. (Jstanovljeno leta 1842. hJk\ IHAFISOV IN QRBOV BRATA EBEKLl Za vodovodna dela v zemlji se Iščejo takoj 2911 ; akordanti s po 30—40 delavci. Ponudbe upravništvu „Slov. Naroda", Dva dijaka se sprejmeta na dobro hrano in stanovanje k rodovini brez otrok. Natančneje se izve na Starem trgu št. 2, II. nadstr. 28*9-2 slovenščine in nemščine popolnoma vešča, z lepo pisavo in prakso, išče službe. Ponudbe pod nKontoristJnja" na uprav. »Slov. Naroda". 2$ofl-i Nova hiša 8 na Studencu, okraj Krško, pri farm cerkvi, ki je v njej prav dobro vpeljana trgovina, se prostovoljno proda. Več pove Jos. R. Trost na Studencu, pošta Radna pri Sevnici. »glasbena Matica" u Ljubljani. Šolsko leto 1905 6 se prične z vpisovanjem dne 16., 18. in 19. sep tembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glas* beno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popoln o muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, prvovodstvo itd. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, vaditi in izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se vrše redno vsak teden. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah zborov in pri event. sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje osem uči teljev. Zavod stoji pod artističnim vodstvom koncertnega vodje prof. Mateja Hubada in pod administrativnim vodstvom šolskega ravnatelja Frana Crer bića. Šolnina znaša od 2 K na pol leta do 4 in 8 K na mesec. Natai Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. Odbor „Glasbene Matice''. 2912-1 Naznanilo! Dne 15. t. m. ob 8. uri zjutraj bo v Jesenicah na Dolenjskem pol ure od Brežic velika razprodaja in sicer bo na prodaj 24 lepih in debelih prašičev, 24 siau lepih krav in volov, konji, veliko ovsa, pšenice, koruze, ječmena, krompirja, 1000 centov sena, ekvipaže, gospodarsko orodje in vozovi, sploh ——== vsa premičnina. —= Dalje bo naprodaj dobra vinska posoda in 300 veder najboljšega m**mm belega vina. - 1 Dražba se vrši ob vsakem vremenu, in se nadaljuje tudi še prihodnji dan. Knpci se vljudno vabijo. 2864-4 Pirker in tov« Učne knjige zo vse srednje in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča T V j ll t> 1 j f L 11 i 2830 4 Prešernove uxlice št. 3. TT^.W.f.f.f.».T.f.f.f.f.f.f.f.Tf.* f1 -i 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnic« v (CELOVCU. Kvpuja Im pr«daj» vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'- Rezervni zakla* K 200,000 -. ZMnjm hi MiiMpti|t lt|i pran|m n mamin pnirft. isSrebane vrednostne papirje In SSskTrsuroJ« proti vnovenje sapale kupone. iamamnl isero-lol. Vlnkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Podružnica v SPLJETU. Deaarae «los;a »prejemat v tekočem računa ah' na vložne knjižice proti ogodnim obrestim. Vloženi denar obrestoje od dne vloge do dne vsdiga. 8—105 Promet a čeki In nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni arednik: Dr. Ivan Taviar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarn«• ^06288 0/+5