glasilo slovenske n podporne jednote LETO-VEAR Štev.—number m »TT^tTChicago, HL, pondeljek, 17. avgusta (August 17), 1931 Vozniki grozijo m stavko j* pft|T Župan Cermak Je odklonil sahte-va, ki jih j« predlošlla unija rodatm , Thje rudarji er*Qenl in prtdr iani ia deportacijo > kapitulirali Zahteva podržavljanja •lektrarM Oilcago, 15. avg. — Krog 600 voanikov, članov Glty Sanltary Teamaters unija, bo laatavkalo v pondaljak, kar j« tupan Cer-mak odldonll njihova sahteva glada minimalnega petdnevnega delovnega tedna. Vauntki ee pritožujejo, de tedaj delajo povprečno manj kot štiri dni v tednu, ker eo denarne dovolitve aa čiščenje ulic do-malega iičrpane. Ako bo unija u-reenlčila evojo groinjo, bo pri-aadetih krog 1,600 drugih delavcev, ki (M)magajo voanlkom pri čiščenju meetnlh ulic. Cermak je na včerajšnji konferenci a aaatopniki unija iajavil, da bi bil aadevnl aklad v kratkem iačrpan, ako bi prletal na euge-atijo glede petdnevnika, in ker ni denarja v mestni blagajni, bi bilo treba vee voinike odpuetiti proti koncu leta. lakorlAčanJe kubanskega delavstva In farmarjev a atranl a* meriškega kapitala dovedlo do upora Komieija kritizira delavskega tajnika ia priporoča milejše postopanje v slučajih deporta- Havana, Kuba. — (FP) — Ko so prišle prve vesti o rebelnih is-bruhih na Kubi, oa je delavstvo pričelo vpraševati, da II to pomeni aamo strmoglavljenje obsto-ječega rt kima ali je znamenje sa kompletno socialno revolucijo. Za voditelje Nacionalistične unije, ki ji načeluje bivši predsednik Kube Menocal, revolucija ne pomeni drugega kot strmo-glavljenje Machadove vlade, nekaj političnih reform ln par drobtin delevoem in farmarjem, tode ae Narodno detavako konfederacijo ln sa stotisoče lakorl-ščanlh ln gladnih delavcev ln farmarjev, revolucije pomeni kruh In pridobitev ssmljs. Machado, ki ee ne upa is svoje palače, ako gs ne strašijo močne čete vojaštva, je rssgla-eil obsedno stenje, tode robelno gibanje kljub temu narašča na veeh koncih ln krejlh. Pojavlja ee tudi tam, kjer ee gs je naj-manj pričakovalo, Nsaprotnikl Machadove diktature ee ssnsšsjQ pe delavce ln farmerje. Ti naj (odo njihove gonllns sila v revoluciji. Sedanja revolucionarna situacija ima lsvor v stavki oeetnlh Šeleznlčar-jev v Havanl, bi ao ee uprli redukciji mssd, M Jih Je odredila drutK P0*1 kwntro,° )1 zadovoljili š strmoglsvljenjem obstoječega rešlma, dobili bi redi naklonjenost smeriŠkegs dr-ševnsgp departmenta ln pripravi j«nl so ne konoesije a me* rlškemu kapitalu, ds bi šs ns-dslje likorlščsl kubansko prebi-velstvo. Nerodne delsveks konfederacija ima povsem drugačen program in ee ne ssdovoljujs eemo s politično revolucijo. One ee prav dobro sa vedet da Js amerl-Ški kapital s pomočjo Mechedo-ve vlade ruinlrel kubensko ljudstvo, de Js kmetom ukradel sem-IJo ln Jih vrgel v vrste proleter-cev. Konfederacija zahteva so-cislno revolucijo, čeprav to pomeni ameriško Intervencijo in smeriške pomorščake. Vseeno pe je priprsvljena sodelovati s nacionalisti v pričskovsnju, de se Is politične revolucije Isclml socialna, ki naj bi odpravile s-meriškl Imperlelisem, kateri je odgovoren g« sedanji mlserni po-lošaj kubanskega ljudstva. Maola paadNaill tvoja za-Mapa parlamaalu Naznanil ie, da ae bo^e nedelje boril, de Ketelenlja postane avtonofjppa driava Madrid, Id. avg. — Francisco šlado, provlsoričnl predsednik Katalonije, je včeraj dospel v Madrid ia predlošll »ahteve prebivalstva te province španskemu •Predeednik Zamore in člani njegove vlade eo gs eloer prljss-no sprejeli, tods v kratkem Je prišel do prepričenje, da neme- fconstituc^e sa fpansko republiko in ds se bodo šele potem be-vili i zahtevami, de poetene Katalonije samostojna driave v mejah republike. Mscls je vtel to veet ns snsnje, obenem ps Je is-Jsvll, ds Rstslonljs ne bo odne-hele v borbi ss isvojevsnje ss-movlsde. Pred njegovim prihodom se Je prlčekovslo izgrede In vlsds Je odredile močno policijsko ello, de leetrefl kolodvor. Bojasen, kot se Je pokssalo, Je bile nepotrebne, kajti pričakovanih nemirov ni bilo. Mehike ee mera duhovnikov Menico Clty, 15. avg. — Mini-etrstvo sa notranje sedeve Je včeraj instrulralo neeelnlftke o-blastl, naj sabranijo duhovnikom vstop v deielo, ki nimajo is-rečnege dovoljenja od vlede. Odredba je neperjena proti katoliškim Icskor tudi proti protesten-tovskim duhovnikom* Chariceten. W. Va. - (FP) -Kelly's Creek Colllery Co. Je li-poslovsls na sodišču draetično injunkcijo, ki prepoveduje urednikom In 4lanom neodvisne ru-darsks usije vstop na kompanlj-sko Isstelno In vmešavanje v obratovanje njenih premogovnikov. Stevkefjem Je delje prepove-deno nositi napise ali peti pesnot v pohodih. Zabranjen Jim Ja bil celo vstop v poštni urad, ki se Je nahajel v kompanljekem poslopju, dokler ss niso rudarji prftošill, nakar so poštne avtoritete premestite urad. V zadnjih par dneh Je uprave premogovne drušbe odredile dvesto evikclj rudersklh drušin v Wsrdu is kompenijskih sU-no vanj. JCvlkciJe so v teku tudi v drugih rudarskih naselbinah. Cebin Consolidated Coal Co. je v enem tednu Itgnala 5S družin, aa katere Je morala unija postaviti šotore, v katere so se vselili. organlslrele parado ne delav. PR08VET* PBOSVETA THE BJCL1CIITENM1NT IT. AVGUfiTA. glasilo w uit*wa nabodks rooroa- or.m «t m4 ■ ■ Ckšmmt skitto ouar« pm m -U m«. H-IS » m "a: M »a- Mtl-M PBOSVETA unm an. meiikb or t« rwmtfo dum f dk M«, aa arta-r <1.1r •». tfStl. a^s r« p—mi. 4» vm h t .......... ** M* h a a wa IS »« «Si MSla aa. lovedo, aem siguren, da jim bo našel prav primerno ime. Pridem še če bo potrebno. Anton Kufcovac. Namen posvečuje aredstva Cleveland, O,—Ko sem 7. t. m. čital žurnal "Enakopravnost,** ki Je list vseh mogočih bsrv, kskor mavrics, le ds žal žolta prevladuje, sem naletel na nek dopis ali vabilo na piknik pev. zbor "Zarje," ki se ima vršiti 23. avguata. Glej ga imen-ta, sem si mislil, kar dva piknika v enem mesecu. Ker pev. zbor "Zarja" je namreč že imel svoj letni piknik skupno s soc. klubom in njegovimi odseki na Pintarjevi farmi 2. t m. hi je bil dobro obiskan, za kar »e zahvaljujemo vsem prijateljem in simpatičarjem. Ko aem začel čitatl gori rečeno vabtfy, nisem bil takoj ns jssnem. In sem vprsšsl navzoče odbornike "Zarje," kako to, da nlao kaj o tem omenili na zadnji zborovl seji? Ker nleem dobil zadovoljiv^ ga odgovora, sem čital naprej. Ko sem prišel do "člgsr edini cilj in smoter glssom čsrterja," sem se vprsšsl, od kdsj ps js ts postsvs, ds bi dve grupi sli dve korporaciji mogle Imeti vsaka avoj pravomočni ali originalni čarter, glaseč se na samo eno grupo sli korporscijo. Razkol nik i sami vedo, ds je to nemogoče in ds ni tsko prav, ampak njim je le na tem: "namen posvečuje sredstva." Zakaj ne povedo odprto evojim novim članom, pod kakšnim čar-terjem ao inkorporirani kot pev. zbor "Zsrjs" ? Ali mords njihov lswyer misli, ds Je vseeno, "ori-glnsl" sil "kopija"? No, ps ksj se hoče od tako kulturnih škrjsnčkov, ki so tsko goreči zastavonoše kulture, ds ao jo v avoji gorečnosti tudi ns sodnijo prltirall, češ, naj še drugi narodi vidijo, kako amo kulturni! In sdaj si ti kulturonoaci po krivici lastijo ime, ki jim ni kakor ne paše in tudi nieo nJega upravičeni. . / Poročilo zsstopniks Po skupnem pikniku na Her-minleju, Ps., sem nsbrsl v okolici psr dolsrjev v pomoč prlzs-detim stavkarjem. Nabral sem $9.30 za stavkarje in njih otroke. Dsrovsli so ssmo Slovenci, ki eo želeli, ds pride denar v slovenske roke. Razdelil sem nsj-bolj potrebnim. Johnu Jereb, ki ims že dolgo Čsss bolezen v hiši, je brez dela in stslno ns piketu. Dsl sem mu $4.00. Nekemu drugemu, ki mi gs je priporočil društveni tsjnik, sem dal $2, ker je bU pognan iz kompanljskegs stanovanja z vso družino na cesto. Poslal sem po društvenem pred sedniku. M. Sahartu, ki je zvest rftsvkar in ims 9 oaeb v družini, sem dsl |3. Skupaj torej $9. Imam še 30c. Ko bom še lčsj nsbrsl, bom vse skupsj spet rszdelil med nsj potrebne jie. Ker so mi svetovni!, ds ne objavim imen prispevsteljev, ki so dsH le po psr centov, bom omenil le imens tistih, ki ao dsrovsli večje vsote. Po $2 sta darovala brata Alois in Vincenc Palčič; skupsj 94. Plorian Osec $1; po 50c: Mike Pavlin. F. Besgovšek In neimenovan; vai drugi pa ao darovali od 30c do lOc. Skupna vaota znaša $9.80. Vsem skupsj se v imenu stsvksrjev iskreno zahvaljujem in se obenem priporočsm ostalim, ki lahko pomagajo z mslimi vsotsmi, ds tsko j pomsgsjo prizadetim štraj ksr jem in njihovim družinsi|ui Pomoč je nujno prtrebns. Zima se bliža in deca je lsčns ter slsbo oblečene. Nihče bi ne ver jel ksko trpi ljudstvo v tej okolici pe v tsko bogsti deželi. O tem ae pa lahko vasHdo asm pre-pričs, ako potuje iz naselbine v naselbino, kjer je aedsj stavka in kjsr so aplošmo zelo slabe rasmere. Css je Še, skrajni čss, ds ss neksj ukrans* ds ne bodo delsvci več tsko trpeli. Dslsvci, rojski! Ns dan volitev ne smete pozabiti, ds je vs-šs rešitev edino le v delsvskih kandidatih. Ako bodo ti lavo-Ijeni, tedaj se vem ni treba beti, vsm bo slsbo godilo, ds bo-jsni In gladni tsvsll Rudar Andy Climov, katerega je napedel Irvin HIB, delovodje AmeUa Coel kompanlje v Black-leyju, W. V s,, rsdi stsvkovnlh aktivnoeti. Climov je dobU veli-ko ntiui ne glavi, ims zlomljeno In pole^ razbitega ob-1 več ran po telesu. De-so pomagali tudi trije J*i pobojnlki. Na dobra srca naših rojakov in rojakinj pa apeliram, ako morejo le s psr centi, da pomsgsjo bednim stavkarjem in njihovim družinam. Priporočam tudi društvom, da priskbčijo na pomoč prizadetim. Naše društvo št. 202 SNPJ je na seji dne 9. avgusta pod vzelo potrebne korake v ts namen, da bi tuksjšnjs skupna društva priredile piknik zs stsv Vsrje in njihove nedolžne otroke. Vask nsjmsnjši dsr bo hvs-leftno sprejet in oddsn na pravo mesto. Anton ZidsnftsfcH Ksko naj zdravi? kronični bolnik «amega aebe o- Dva ameriške letalen sta priletela v Carigrad ln tsm poloti Is lep venec sa apomenik turškemu predeedniku Kamslu Kemal je še šiv In sdrav, toda apomanlk si je As dsl poaUvlU. Nate je Kemal odlikoval ameriška letake s rasnimi turškimi redi. Vprsšsnja je, čemu ata le teke poletela v Carigrad. Ah radi venca In odlikovanj ali radi ameriška stsv*? Javnosti v vednost Cleveland, Ohio.—Smeh me je silil, ko sem prejel list "E" v petek 7. avg. Listal sem, ksr mi ostane pogled ns "urednišk pošti", ki ne prkisfts nič dru-gegs nego vsbils ns piknik. Ps mi ogtsne pogled ns nsslovu "piknik peva. zbora 'Zsrjs'." Poglej gs no šments, aaj menda js niso naši odborniki ksr ssmi od sebe napravili šs en piknik ps gs zečell oglsšsti v "E." Citsm dsl je, ps vidim, ds je to republikansks zsrjs. Ksr ns smeh ml je šlo, ko sem čitsl sledeče: "Slovenski pevski zbor Zsrjs v Clevelsndu, čigar edin cilj ia smoter glasom čarterja je, vzbujati med tukaj naseljenimi slovenskimi delsvci zani men je zs gojenje nsše peemi.. .** .Slovenski jsvnosti nsj bo pojasnjeno, da slov. pevski sbor "Zsrjs" je že imel avoj ptknife--dne 2. avg. na Pintarjevi farm —ki je bil dobro obiakan, Hvala vam 1 Nadalje naj bo tudi na Ši jsvnosti znsno še tole: Slov peveki zbor "Zsrjs," to je origi nalna "Zsrjs," ne oglsšuje nobene svoje prireditve v p ur ga r skem listu "E." Ksr se ps tiče rszkolniškegs zbora, ps nsj on kričijo kot hočejo, ds imsjo čsr-ter ln ksj še vse drugo. Dejstvo je to, ds ni nič druj?<>ira nego kri šanje in zavijanje od strani rezke ionsrjev. Torej Jsvnost nsj ve, ds "Zsrjs" nims letoa več nobenegs pik nlka. Walter Iazar. Slovenski kandidat zmagal Glrard, Ohio.—Politična borba zs ndmlnscijo nsšegs ksndl dsts rojska Joe Cekuts za mestnega odliornika je sijajno izpad la. Naš kandidat je porazil oba nasprotnika • precejšfvjo večina To je trtumf za našo naaelbino ksr bo o« prvi Slovenec v sgodo-nsselblne mestni od-knenu nsšegs ksndi iskreno zahvalim vsem rojskom in drugim, ki so složno nsstoplli pri volitvsh in pripomogli do smage.. John Dolčič. vini naše i bomIV. V dšU pe Ameriški "veja! ptiči" v Cfcefoo. Kitsjaka. kjsr as radije. -Js alate v srak v lit 114 n™***" ^ I"* nsmssBo merneričnagn deperl mesta. Ne sBki js tndl bojes ladja -||snst«^M jeklene priča dolarska demekrarije In noaltaljlra "vojelk ptičev,- ustnica uredništva Helen. w. Va., L m.:—Dopisi braz psdpiaa se ne upoštevajo. aiff tske, Mont, j. P.:—Vodikov dvbkis se imenuje "hydro-fBn dknrtde," tinktura ps "tinc-ture.** Gordon. Colo., P. G.:—Nsslo-vite pismo ne Amtorg Trading Cnmpsnjr, New York, N. V. Papežema enciklika na rešetu To ao torej po lastnem priznanju papei| Pija vae "velike pridobitve" Leonov? encikli^ v teku zadnjih Štirideset let. Koliko ao vredne za delavca in koliko so pomogle do rešitve S(J. cialnega vprašanja, naj sodi čitateljVam. Pij se nato loti današnjega aveta v svoji encikliki in povsod vidi slab položaj. Kapit*. lizem ne samo še vedno, temveč še bolj izkori. šča delavce kot je kdaj prej. Se vedno grabi vse produkte in dobičke zase, delavcu pa le goli eksistenčni minimum, da se mora ob. držati na površju. (Stran 18, 19.) Sevbolj pa (Pij lamentira radi dejstva d« niso katoliški delodajalci nič boljši kot druii "Nič jih ni aram, ker iz požrešnosti po dobički tlačijo d< lavce, tako d^ se cerkvi, dasi ne z«, služi tega, lahko očita, ds je na strani bogi. tih in da se ne zmeni za trpljenje potlačenih (Stran 39.) Kskor Leon pred njim tsko tudi Pij priim. vs, ds obatoji nekaj razrednemu boju podobno med delodajalci in delavci, ko piše: "Delavci io ljudje, ne živina, zato ne morejo biti kupljeni in prodani kskor kskšno blsgo, kljub temu konjuktura dela deli ljudi ns delovnem trgu v dvs Razreda kakor v dva tabora in pogajanje med tema dvema strankama pretvarja trg dela v areno, v kateri ata dve armadi zapleteni rv boj." (Stran 27.) V gornjih beaedah se jssno očituje prizna, nje rszrednegs bojs, ki js nsrsvna posledica {kapitalističnih ekonomskih razmer in na k*. Jterega socialiati doaledno opozarjajo, dasi u tlim zmotno očita, ds socislistl hočejo in huj. zkajo ns razredni boj. Pspež Pij je tudi u bredel v to zmoto in kssneje (stran 36) dolij {socialiste razrednega bojs! — Razredni boj j< bil prej kot aocializtično gibanje in je tudi tam kjsr ni socislietičnega gibanja — je tudi rm katoliškimi delodajalci in katoliškimi delavci kar boirio pozneje dokazali. VL Pij izjavlja v avoji encikliki, da ima last k ništvo dve strani: individualno in socislno i ozirom na koristi posameznika in sploinosti "Ako zanikamo aocialni in javni aspekt last nlštva, tedaj je individuslizem logična posle dica; na drugi strani, če odklonimo ali zmanj lamo individualni ali privatni značaj lastni £tva, nas to vodi do neke oblike kolektivnosti.' VStran 15, 16.) Nato Pij opozarja, ds je trebs vedno imet pred očmi tg dvojni ksrakter lastništva, kajt "zgodovina dokazuje, ds lsstninsko pravo -kskor vsi drugi elementi socislnega življenji ni sbsolutno trdno." (Stran 17.) Pij govori še na enem tnestu (stran 34) i tem "dvojnem značaju" kapitala in dela, to* Onealu nI jaano, kaj hoče a tem povedati. Po men tega je v megli kot je več drugih stvari i encikliki. Papež se zavija v obskurnost. Najbližji pojem razlike n^d socislno it individualno lastnino bi bil, če vzamemo ii valnl stroj in veliko tovarno za izdelovanj šivalnih ztrojev. Ts stroj je sdsptiran za ii dividualno rabo, torej ims individuslen aspekt ns drugi strani je tovsrns, v kateri izdelujej šivalne stroje, socialnegs značaja, kajti pro dukcija je socislns, dasi je tovarna last indi vidija ali privatne korporacije. Ako ima P! to v mislih sli ne, ni razvidno iz njegove defi nicije. Ns vssk nsčin Pij zsključuje, ds dansi«^ ekonomsks situscijs ni dobra. Ns eni stru je preveč revščine, ns drugi strani pa previ bogastva. Ksko se nsj temu odpomore? Kali izensčiti to socislno krivico? Pij odgovarja "Vssk razred nsj dobi delež, ki mu gre in po razdelitev (distribucije) producirsnegs blag! se mora vršiti po zahtevah aplošnega dobre* in aocUlne pravičnosti." (Stran 21.) To je k rej Pijevs aolucijs. Je ps šs nsksj drugega Ns 20. strani svoje enciklike pravi Pij, 4 je "delitev blsgs, ki Izvira iz pristne lastni ne, odrejene po nsturi, mslo prej (strsn 171 pa je Pij vzkliknil: "Ksko različne so fona v razvoju Isstninskegs prsvs!" Tu omenji forme lsstništvs v pstrisrhslni dobi, fevdalal monarhični in sedanji. (Dalja prihodnjič.) Bacili tuberkuloze povzročitelji živ Čnih in duievnih bolezni! Prof. dr. Loewenatein z državnega wrcto raptskega zavoda na Dunanju je napravil «d Kritje, ki bo morda imelo še velikanske j*»J dice za zdravljenje mnogih živčnih in dufcvsl bolezni, ki so jih smatrali doslej zs neotdrtf Ijlve. Preiskovsl je kri Ukšnih bolnikov inj nsšel v njih žive bsclle tuberkuloze Ti bac» vcepljeni morskim prašičkom, so povzrotfH i njih smrtne infekcije. Iz tegs izhsjs, a zmožni povzročiti bolezni sil virulente, imenuje to znsnost s strokovnim izrazom. Prof. Loewenstein je obenem preiskaJJ kakšnih 8000 zdravih ljudi in mnogo taki« ki ao imeli raka, pljučnico, legsr itd. V teh primerih ni zssledll v krvi nobenegs t*" la jetlke. Jssno je tedsj, ds morajo bitM^ čne ln duševne bolezni v vzročni zvezi i nlmi mikroorganizmi. J Med te bolezni apsds posebno psdsv« neka bolesen hrbteničnega mozgz. ki jo kovnjaki imenujejo multipleakleroza, daiK® aofrenija in neko živčno vnetje, ki mo ** niso vedeli izvore. _ Jssno je. ds so zbudili izsledki prof«" Loewensteina veliko pozornoet in higiena"^ misija Društva narodov je poslala kakor m* «e klinike svoje zastopnike ss Dunaj, ds čijo ne mostu delo dunajska* ušenjsks " obetajo novo motnost bs sdravljecK neozdravljivih bolezni. unr.UEK. 17. AVGUSTA. \esti iz Jugoslavije (Porotevshftl Uf ava franceta le-[f/veltkih lascah .. i7udeleiik> najmanj u-i b « sm-m. krajev driavt. — Poji £or pisatelja Vladi-»Levstika in topia bese- ^nika Otona Zupančiča jubljana, 27. julija 1931. elikih Laščah se je vršila počastitev lOtMetnice roj-unošnjega rojaka, aloven-pesnika, pisatelja in uče->anceta Levstika. V Lažje osnoval pred meseci n odbor za to proslavo, ki il in pripravil vse, da je a uspela kar najbolje. Ne-dan je pričal, da je Fran-■jvatika, ki so ga v njego-vijesju tako sramotno ta-iramotili najbolj glasni ro-slovenski nargoče "obligatne" formal-n vse podobno, kar stori iznik bolj za praznik ofi-slaviteljev kakor pa za L posvečen spominu alav- ek pa, ki je bil navzoč pri v Laščah, je videl ml-parade in paradnikov em velike množice naše-oda z vseh strani. Zbrali amkaj okoliški kmečki o-■fantje, prišla so kmeč-eta in žene, prišli so de-uradniki, prišli od plu-pisarn. Dva vlaka iz ne sta pripeljala tisoče ao vsi prišli, da se po-Levstiku, in mnogo jih je veseljem, da nam je kme-ica Spodnje Retje rodila borne hiše tako čokate-stika. in a tiho žalostjo, e« prav za prav nimamo |s takimi pleči, da bi ae )ehal skozi vse zmede in in laži sedanjosti, kakor voj čas Levstik, luvod. a j naj poročamo: del proslave se je vršil v 25. zvečer. Priredili so ovo akademijo, na kate-astopili deklama torj i in ■i so deklamirall ln peli ove pesmi, kot glavni go-pa je nastopil profesor dr. ki je predaval o Lev-I znanjem njegove osebe, Ka trpljenja in njegovega transkejfa dela. Dr. Slod-t«rarni zgodovinar, je e-botjAiH jKiznavalcev Lev-ureja novo popolno izda-Levstikovih del in roko-zapuitfine. hhij«'^a dne je odbor z M domačini, gasilci ln i Pričakal oba ljubljanska M nega in posebnega, ki Mjala več tisoč udeleten-M njimi mnogo kulturnih v. literatov, Uko iz Ljub-leoKradvorom ao sUli kmečki vozovi, ki jih je bilo ,n »i ns njih opazil tudi M' Prsporce), kmečki ko-* narodnih nošah in družni. ki ko dospeli že igo-■f»j Peš iz bližnje in od-■ta^olke. Ljudi je bilo je aprevod kar tet-"iral- Mnogo ljudi se je [r Po blitnjicah skosi La-" Lev.tikovi rojstni ve-"»njem griču, kemor vo- ^ n , cwU N§ vrf|U y ""-proatih kmečkih r ni"«> pritlične. viJU V Ji meUna hiše. v katere sirovi zid je vzidana plošča, ki oznanja, da se je v tej hiši rodil Levstik. Pod holmom je sUl preko ceste slavolok z nspisom: "Stoje na holmu hiše tri, pod holmom potok čist šumi." (Levstikovi verzi.) In k tem trem hišicam Spodnjih Retij se je zgrnilo več tisoč ljudi. Pred rojstvo hišo je govoril pisetelj Vlsdimir Levstik ( ki ni nič v sorodu s Francetom Levstikom) krepak govor, kl ga priobčimo posebej V izvlečku. Govor je napravil močan vtis. Povedal je govornik Iz srca, kaj nam je bil Levstik in kaj smo mu dolžni — in kako so ravneli z njim Ukret, ko je živel iti brez sredstev tičal na Ret-jah in po kozolcih pisal prve slovenske kritike in novelo o Krpanu, ki je še zdaj vzor pripovedne proze. Potem so se množice razgubi-le v Lašče, ki so bile polne ljudi, kot menda še nikoli. Ob dveh pa Se je vršilo odkritje bronesU plakete z relijefom Levstikove Rlavana spomeniku na trgu. Dež je začel, a ljudje«ao vztrajali sledili toplim besedam pesnika Otona Župančiča, ki je ž njimi počastil Levstikovo ime in delo. Tudi njegov govor objavimo posebej. Po gpvoru je Zupančič odkril plaketo, ki jo je izdelal akad. kipar Peruzzi. Zastopniki raznih društev so položili vence in nekateri s kratkimi govori izrekli hvalo Levstiku za vse, kar nam je dal. Dopoldne kot popoldne je pri slavnostih sodelovala-godba "Slo-ge" in pevski zbor "Glasbene matice" iz Ljubljane. Trg je bil ves okrešen, v mlajih in sUvoto-kih, pokali so možnarji in pristni, prikupni dolenjski kmetje so se Še potem na cesti.in v gostilnah pomenkovali o Levstiku in marsikatero so vedeli povedati o njem. Popoldne in zvečer se je vršila na vrtu v Laščah ljudska veselica. Večina zunanjih gostov pa se je odpeljala priljubljeni še zvečer oV sedmih. f »* > Bil je lep Levstikov den. in današnje socialno skrbetvo še-pa in ubije lastni zarod. Knjiga pa dokazuje tudi. da je tuberkuloza izrazito socialna bolezen, da ne gre odkrivati proti njej medicin, marveč da je proti socialnemu slu treba najprej socialne pomoči. Zboljšati življenjski nivo širokih mas prebivalstva je važnejše kot najbolj nadrobno razpredena zveza antituberkuloznih P R O 8 V 1 ■ <•», 1S em.-«- • ■n DROBNE VESTI V tuberkuM amo prvi. — V Beogradu je izdal Slobodan VI-dakovlč knjigo 'Tuberkuloza ln aifilis s sUlišča socialne politike", ki je prva knjiga U vrste v naši državi in je bila sprejeU od vseh strani s priznanjem. Vida-kovič je prvi v tej knjigi skoro docela prezrl medicinsko stran teh dveh bolezni in govori o njih le kot o dveh socialnih boleznih, proti keterima ne pomaga medicine toliko, kot bi pomagalo zboljšanje življenja za mizo in v stanovanju! Vidakovlč obravnava ti dve bolezni s soclalno-ko-munalnege stališča. Knjjga je polna konsUtacij in sUtlstlk, preglede soclelnih razmer ln vzporednosti naraščanja teh dveh bolezni z naraščanjem socialne bede. Nekaj ugotovitev naj navedemo: Število jetlčnih dose-Še v naši državi letno 600,000, od teh jih umre nad 60,000. Po mednarodni statistiki je Jugoslevija na prvem mestu, kar se tiče je-tlčnih bolezni. Dočim od 100,000 Holandoev umre za jetiko le 72 oseb, jih umre v Beogradu od 100,000 prebivalcev kar 338, v vsej državi na 100,000 oseb pov prečno 408. Na Balkanu so ssmo Bolgari še na slabšem v tuber kulozl. Našo državo je sUle tu berkuloza v desetih letih čez pol milijona grobov ln več kot 100 milijard dinarjev. Za glavne vzroke jetlke v Beogradu navaja pisatelj: draga, a nezdrava sta-novenje, deUvnice, nedoločeni delovni čes, majhna plača, zaposlitev otrok in žena po tovarnah, alkoholizem, pomanjkanje bolnišnic in zdravilišč. sUbe, nezadostna hrena Itd. Kljub Idealnemu položaju Je Beograd prvo mesto v tuberkulozi na vsem svetu. Vidakovlč dokazuje, da je v Beogradu 170,000 — to je skoro tri četrtine Beograjčanov — de-lavoev In nemeščencev, ki Imajo mesečno plačo od 720 do 1*00 Din. Beograd Je porabil zadnjih pet let 72 milijonov litrov mleka, e tudi 84 milijonov litrov alkoholnih pijač. — Vtdekovlčeva knjiga je knjiga dokazov, ki kri čijo po sboljšsnju socialnega stenje delavcev ln nameščencev, knjige dokazov, da danešnjl r Smrtna nesreča delavca. — Na Dolenjih Ponikvah pri Treb-nju so delavci gradili obcestni nasip. Med njimi je bil tudi ce-sUr Zakrajšek. S tremi dragimi delavci je vaoboto prestevljel ob nasipu močno kamenito ploščo. Privezali so jo na verigo ter z drogom premikali na določeno jIl mesto. Ko so dvignili skalo k zadnjemu sunku, se je veriga pod težo skale odtrgala, vsi štirje de-evci so padli na tla. Pri tem je drog tako močno udaril Zakraj-ška po glavi, da mu je počila lobanja in da je obležal nepremičen. Tovariši so mu priskočili na :?omoč. Nudili so mu prvo pomoč, Zakrajšek se je še zavedel in dejal, da je ssmo mslo pretresen, a sUnje se je poslabšalo, da so ga morali prcpeljetl v ljubljansko bolnico. Tu pa so videli, da je vsaka pomoč zamen. Prepeljali so ga domov, kjer je v nedeljo zjutraj umrl. Zapušča vdovo in štiri majhne otroke. Dva vlomilca, napadalca In po-žigalca. — Doslej dva neznana storilca sta v noči od 22. na 28. julija izvršila napad.na hišo po-sestnlka Mihe Stovnlka na Selah Pjri Slovenjgradcu. V starejši stanovanjski hiši na Um {posestvu ^e "prenočeval ln stanoval posestnikov svak Bertl. Okoli polnoči je zaslišal na podstrešju korake. Ko je hotel vstati, da bi videl, kdo je vlomil v hišo, sta ga neznanca napadla ln mu z noži prizadela mnogo lažjih pa tu di tefcjlh ran po vsem telesu. Potem sta storilca zbežala, a mimogrede zanetila domači kozolec, v katerega bo šele dan poprej spravili vso pšenico. S kozolca se je ogenj Ukoj preselil na hlev in staro stanovanjsko hišo. Novo sidano in s opeko krito hišo eo obvarovala pred ognjem drevesa, ki stoje krog hiše. Is hleva in stanovanjske hiše pa so rešili le nekaj oprave in žlvjno, dočim je vse drugo pogorelo. Gašenje je bilo otežkočeno, ker je v bližini malo vode. Napadelcev ne poznsjo ln jih zsaledujejo orožniki, dasi ni nobenih sledov za njima. Posestnik trpi veliko škodo, kl je malo krita z zavarovalnino. Koliko objektov je pogorelo v Nad lesku. — Poročali smo o strašnem požeru, ki Je predr/d-njo nedeljo uničil skoro vso ves Nsdlesk v Loj k i dolini. Sprva se ni vedelo povsem točno, koliko objektov je pogorelo in koliko je vse škode. Zdaj so oblasti s komisijami že precenile vso škodo. Vsa Nsdlesk ŠUje 46 hiš s S00 prebivslcl. Požar je uničil 17 hiš in 6il gospodarskih objektov. Celotno Škodo so precenili na 8 milijone 300 tisoč dinarjev. Posestniki so se za zdaj nasUnili pri sosedih in v barakah ter pospravljajo pogorišča. Mnogi mislijo začeti zidati že letos nova poslopja. Dobili so več podpor. Podnebje in vremenske I prilike v Arttirfi Kolikor krsti beremo kaj o Arktidi, vedno imaU pri tem važno, če ne naravnost odločilno ulogo njeno podnebje tn vreme. Od teh dveh činlteljev je zavisela že marsikakšna odločitev o uspehu ali katastrofi, o življenju in smrti in še marsikakšna odločitev bo aaviseU od njiju, kajti še vedno ju ne poena-mo do poUnkostl in si po vseh svojstvih. Vemo pač nekoliko o osnovah teh dveh'člnlteljev. Vemo ss pomen Zalivskega toka za podnebne prilike v evropaklh delih Ar-ktide in vemo, da ae s svojim odcepom, takozvanim AtianUko-grumantakim tokom, izraža določno še ob zapadni obali Gru-mantov (Spicbergov). Tako nam posUne jasno, zakaj dosežejo poletne temperature v aenci v Uh Širinah, 80 stopinj od ravnika, včasih do 16 atopinj Celzija. Seveda ima pri tem še neka druga okoliščina svojo veliko ulogo: tečajno poletje je en sam dolg dan. Po cele mesece aolncs sploh ns zaide. Tudi opolndčl sije toplo s neba, Uko da o kakšni nočni o-hladitvi tu ni besede. Zima pa je prav tako dolga, nepresUna noč, ob kaUre koncu pade temperatura neredko na 40 ln celo 60 stopinj pod ničlo; sa Grumante, katerih podnebje nam je ta čas še najbolj zna^6, znaša n. ph doslej najnižja Izmerjena temperatura 43.2 stopinje pod ničlo. Takšni mrazovi se nam zdijo komaj še snosni. In vendar ne prčzimijo Um ysako leto aamo nekatere ekspedicije, ki so slučajno na poti, temveč imamo na Grumantih kakor v raznih drugih daljnih po)arnih krajinah stalna naselja; na Grumantih o-bratuje celo premogovniki In mraz tudi v reanici ni neznoeen, ker je ozračje večinoma mirno in jaano. Nevarno pa postane, če zadivjajo zimski sneini viharji. Pod njihovim vplivom'sicer temperatura znatno poekoči, a celo če snaša ".samo" Šftietopinj pod ničlo, ni bivanje na prosUm prav nič zabavna stvar. ^ Dočim pa so proti mrazu še vedno kakšni bolj aH manj učin koviti varnostni ukrepi, človeški organizem često ne prenese dolgotrajne Ume, pomanjkanje svetlobe in solnšnlh žarkov. Radi tega je opažeti med preslmu-jočimi polarnimi raziskovalci in. naseljenci pred vsem bolezen ms-lokrvnostl. To malokrvnost podpira še pomanjkanje svežih živil, spremembe v prehrani. In na vse zadnje plso škodljivi u-činkl polarnega zlmskegs podnebje ssmo fizičnegs, temveč v prvi vrsti duševnega znsdaja. NepresUna, enolična mračnost zunanjega aveU deluje ubijajoče zlasti proti koncu zime. Ljudje posUnejo brezbrižni, pobiti, malokrvnost kakor eploh poslabšana Ulesna konstltucljs donašate svoj del, da se Človeku nlčeser več ne ljubi in da zapade v brezdelje. To brezdelje pa stopnjuje pobito*! in občutek zapuščenosti, tako da se pojsvi Še pred koncem zime prava "polarne psiho- Pratlvejnlh dem snet rad J 1. avguaU r New Torku ea ee nde* ItžiN tudi starka Jot i radarji Is sapadne Peae*rtvaalje. Utavka.. overi je. Polarno poletje pa odakoduje človeka popolnoma s svojo žarko preobilico svetlobe. Polarno poletno podnebje je svetlobne podnebje prve vraU ksjtl izredno čiati in auhi srak, kl mu nI primešana nobena Industrijska nasnsga, pripušča navzlic nizkemu solnčnemu stanju velike množine kratkovalovnih kemično in biologično učinkovitih ul-trevloletnlh žarkov do zemlje. Posamesns merjenja Žarkosti, kl so jih Izvršili na Grumantih in na Laponskem, so Izdala vrednosti, kl ne saosUjajo dosti sa' vrednostmi, kl so jih Izmerili v Srednji Evropi. In učinke te preobilice svetlobe vidimo v izrednem porastu hemogloblnske sestavine v krvi, v zdravi sarja-velosti kože ln končno tudi v hitrem oživljanju rastlinja. Tudi drugače kaže poletno vreme v Arktidi in Suberktidl pogoje, kl eo človeškemu zdravju zelo ugodni. ^Temperaturo, srečne vlaga ln moč vetrov ae držijo v mejah, ki ustrezajo milemu podnebju. Temu se pridružuje le velika čistost osračjs, ki vsebuje tudi izredno melo bskUrij. Teko so Izvršili ne primer ne Novi zemlji blologične poskuse, ki dopuščajo trditev, da je Nove zemlja "otok brez bakUrij." Ta dognanja nieo delno niti nove, Umveč že prcoej eUra ln moderno raziskovanje jih je aamo poglobilo ln rasširilo. Ze pred svetovno vojno so menili prisnsnl strokovnjaki, da bi bilo treba osnovati v Arktidi zdravilišča in letovišče. Ne glede ne svoje sdravilne prednosti nudi polarno podnebje vaej poleti ugodne življenjske in delovne pogoje. In to bo v bodočnosti velikega pomena, kajti o gospodarskem iskorlščanju Subarktlde ln obmejnih arktičnih oeemelj še sdavnaj nI padla zadnja^ besede. Ze dejstvo, da se človek mnogo ležje privadi mrzlejšemu nego vročemu podnebju, dopušča seključek, da bo ekspanslvnost kulturnih nsro-dov srednjih, smernejšlh širin segls v polarne ozemlja. Kajti tropska osemlje, v kolikor so razdeljena med poeemezne drža ve kot kolonije, rabijo v prvi vr sti kot sažčlto gospodarske neodvisnosti in osemlje ze proizvodnjo eirovin. Kot naselitvene ozemlje za prekomerno ŠUvilo ljudi pa prihajajo baš redi evo-Jlh podnebnih prilik le v majhni meri v pošUv. Vprašanje naselitvenih ozemelj pa poeUja ss ljudstvs smernejšega pasu ved no bolj pereče; V koliko bo tu uporaben visoki sever, bo poka zele bodočnost. Tudi radi novih načrtov sa o-snovanje najkrajših zračnih prometnih prog preko Arktlde, postaja U gospodarsko ln geopolitično čim delje bolj vešns ksjtl križiščs svetovnega prome-U so bila od vselej žarišče stremljenj po politični moči In bodo to tudi ostala. Baš meteo-rologlčnl pogoji polemega sreč nege promeU pe so še premalo znani, ker so se isvršile doslej Is posemesns višinska merjenje Raslakavanje polarne eerologi Je je med drugim eno nejvež-nejšlh nalog ekpaedlclje "Grofa Zeppellna" ne severni teče J. Zs zrskoplovne ekspedicije eo ugodni ssmo poletni meseci, ker je polsrns noč rsdl svoje Um noU neuporabna za UkŠne svr-he. NedosUtek je le v Um, da Je poletje nejbolj meglena letna doba; posebno meglen Je n. pr. pes, ki gre od Peroeov preko o-toks Jana May«na do Medved-Jege otoka. Po drugi strani ims poletje to prednost, ds Je od 12. stfvernegs vzporednika melo da ne prosto vseh vlherjev, okoliščine, kl je ze poleU vseh vrst ogromne važnosti. Polarne ekspedicije s podmnr-nlkom. kakršno namerave elr Hubert Wllkfns, sicer ne ogre-žejo vlherji ln megle, vsej ne direktno, peč pe jim preti druga nevarnost, ki se v ne|>rsj niti nsjmsnj ne ds preračunati, ker je odvisns skoraj semo od slučaje: U Je ledne odeje polarnega orje. Računati je treba s zelo dobeilmi lednimi plaetmi, ssj eo že precejšnje meritve pokasafte, da nieo 6—6 m debela ledovje nobene redkost In de dosežejo v posameznih primerih celo lOm Iz teh podatkov lehko sposn* mo, de prevzemajo možje, kl se napotijo v boj s poUrno noč. Jo in poUrnlm ledom, svojo nalogo ne le ia to, da bi se zabs RAZNE ZANIMIVOSTI brez katere hi oataN pritlikavci Prof. dr. Arih ur. Bledi, vodja savoda na eksperimentalno patologijo na praškem nemškem vseučilišču, je svetovno znan po svojih rasiskovanjih notranje sekre-fcije, slasti pa'delovanja možganskega podaljška sil hipofize. najvažnejše žleze v človeškem organizmu. O svojih rasiskovanjih je adaj napisal obširno dela Ob tej Jirlllki so ga obiskali novinarji in im je dal zanimive izjave v svojih izaledkih. Posvetil sem svoje življenje raziskovanju rfotranje sekrecije, je dejahprof. Bledi, in sem proučil delo ven je najvažnejše žleze v Človeškem Uleau, hipofize. Te žleza se naheje v možganih pod središčem temšne ln je a Roent-genovimi žsrkl dobro vidna. Vsebuje dva hormona ln licer hormon, kl pospešuje rast, in hormon, ki uravnava človekovo seksualno Življenje, Ce manjka prvi hormon, osU-ne človek vse svoje Šlvljenje pritlikavec. A če ga nadomestimo s preparatom It živalskih hormonskih snovi« prične pritlikavec snova rasti. Moji zsdevnl poskusi so se v vseh primerih posrečili. Moj najzanimivejši primer v tem1^ pogledu je bil primer nekega 16-letnega mladeniča, kl je oatal •pritlikavec zaradi pomanjkanja potrebnega hormona/ Del 'sem mu pa primerno ŠUvilo Injekolj, in v pol leU je srašel zs 19 cen tlmetrov. Vse človeškp seksuslno Življenje je odvisno od seksualnega hormona •moš^jinakege podaljška. Ce menjka ženskam, pesU nejo nerodovitne, če manjka mo-iklm, se pojavijo teftke motnje v potenci. A ta normon se da tudi nadomestiti, freparet sestav-Ijsm Iz žlvslsklh možganskih po-sljškov In gs dovajam človeškemu telesu v obliki Injekcij ali zdravil. V »teVlInih primerih ml je uspelo, da sem" povrnil žens« kem rodovitnost. Moja aadnjs pacientke je Mta lepa, mlada žene, kl si je kopraeše Želele otro ka. Dva messca ssm j! dajal in« jekel je, sedaj je že nekoliko me-sseev meti popolnoma sdravegs deUU. Sladkorna bolesen In poraba aladkorja Slsdkorns bolezen se Je v zad njih letih v Večini dežel močno rasšlrlls, najbolj v Zedlnjenlh državah (na milijon prebivalcev pride 200 oseb, kl umrejo agre-dl te boleznine Pruskem (168 smrtnih primerov ne milijon pre-bivslcev) in ne Angleškem (142 smrtnih primerov). V Prusijl Je napram 1, 1918 narastla sa dve in pol krati. Zanimivo je, da u-mre danes večinome povsod veliko več žensk saradl sladkorne bolesnl nego moških. Tosedevns številke so na milijon preblvel-cev na Pruskem n. pr. 100 ze ženske, 146 ze moške, ne Angleškem 161 žensk, 120 molkih, v Parizu 101 žensk, 16» moških. Porasuk porabe sladkorja nikakor ni v zvezi s naraščahjem primerov obolelosti In smrti zaradi sladkorne bolesnl. V Ameriki Je nerasUl U konsum V zadnjih petih letih od 66 kg ne 60, ne Pruskem od 22 kg na 27, na Angleškem je celo nazadoval od 68 na 61 kg. Avstralec pe porabi dve ln pol krat toliko sladkorja kakor Nen^c ali Belgijec, dočim Je umrljivost /.srsdl sladkor-lite bolezni v Avstraliji isU kskor v Nemčiji ell Belgiji. Ne Kubi ln v Argentini, kjer pride na po-na mesnega jčloveks največja množine slsdljorjs, zahteva sladkorne bolezen) kome J potovk') *r tev kekor v Nemčiji. Umrljivost Je povsod nejračje v velemestih, najmanjša ne,daž#ll. v New Yor-ku umre ne milijon oseb 260 ljudi seredi sladkorne l*>lein!, k*r bo mende najvišja zadevna šte* vllka ne svetu. nem blagu očistiš s zmeajo 1 dela glicerina in 1 dela beljaka. Madeže od Čokolade odpraviš iz perila. Če jih takoj zmočiš ln Iz-pereš v milnici. Tudi citronov sok jih viame. Ce si jih dobila na svilnato obleko, jih zmočiš s špiritom. neto posušiš in šele potem opereš v topli vodi. Občutljiva blaga oroeiš z zmesjo rumenjaka in glicerina in jih puatiš, da ae posuše. Potem jih opereš v topli vodi. Medeže od mlečne čokolade odpraviš s bencinom. Hišni vogali bodo varni pred psi, če vogaU potreseš z šveple-nim cvetom ali pa zmletim poprom. Zlati okvirji se bodo spet svetili, če jih odrgneš s zmeajo jajčnega beljaka ln soli. Potem jih krepko otreš s usnjem ali pa mehko krpo, Ce nimaš leds, pa bi jrada pijačo naglo ohladila, napravi ta-knle: neteči pijačo v steklenico ali glasiran glinast lonec, ovij ga v vlažno ruto ln postavi na okno, po možriostl ns prepih. Voda jame hitro lihlapevatl, saradl ča-ssr se pijače snatno ohladi. Poskusil Tako delajo slsstl v tro-pičnih krajih. • , • > Zamorski delavci oproščeni N«w York. — Dvajset od 29 aemorekih delevoev, ki so bili poslani v zepor v svesi s izgredi v Gemp Hillu, Als., so bili oproščeni na sodišču vsled po-msnjkenje evidence. Teko poroča George W. Chamleo, pravni saatopnlk Mednarodne delavske obrambe,- OsUll so bili pridržani v saporu ter bodo prišli pred veleporoto. Preiskava o umoru samorcev Chleago. — Komltej tukaj-kajšnje postojanke Unije sa a-meriško civilne svubedštlne, katerega tvorijo promlnsntne o-ssbnostl, je pričel s neodvisno prelsksvo s nemenom, de eesne-nl ljudstvo s nesničnlmi fektl, kl so dovedll do umora trsh samor-eev. kl So protestirali proti evlk-cljam breijoselnlh družin, Upornimi nasveti Medeže od močne keve odpre vU Iz obleke % Jeko sleno vodo is volnenega In polvolnenegs blaga ps jih spraviš s Um, da jih večkrat orosiš s raztopino 1 de Is glicerine, 1 dele selmljekov. ce In f'delov vode. Ko d Izgini II, položiš ns blago kos plstns in likaš tako dcjgp. de ee posuši. — Medeže od kakave ne volne- vali, na ss to, ds bi sadovoljlll svojo čsatlblflonost, Umveš da uresničijo praktične dlje. In že zavoljo Uga unpJmo. da bod« svojih podjetjih uspeli,—Zla. Nlaks mezde sa (ermeke delavce Lincoln, Neb. Mesds ferm-skifc delavcev so padls na nej« nižjo stopnjo v zednjlh petnej-stlh letih ln delovne resmero so selo neugodne, kot Je rasvfdno iz poročile držsvnega delevske-gs depertments. Police J i nevallll na eUvkovno . stražo Provtdence, R. I, — Močna čete policije Je nevellla na stav. kovno strsžp, kl Je plketlrele tovarno Saizburg Tegtlle Co. Trije sUvkarJi, med njimi ena Ženska, so bili ranjeni, pet drugih pe Je policije srstlrala. Demonstracije proti nizkim Aurors, 111. E. M. Rocho Constructlon Co. Je pogvele oboroženo silo proti dštevoem, ki So uprizoril demonstracije, ksr Jim Js flrms plačale 46 oentov ne uro namesto 66 eentov ktft določa unljska lestvice, Za kratt iai se Je Ne bo držalo Ns tovornem pernlku moštvo zbrelo k skupni molitvi. Prvi častnik Jim bere Iz svetegs pisma, kl pe se Je od morske vode nekoliko slepilo. Takole bert: "In Peter Je sedel na kamen ., obrne ll*t, "ln odleUl." Častniku se to zdi melo neverjetno, pa obrne list nazaj, "In PeUr Je sedel ne kemen In otfleter Ae enkrat Jozno obrne list nase j t "ln PeUr Je sedel na kamen in ... nej me hudič vzeme . . . odletel." t e | "Gospa, ali mi ne bi mogli že d s nos dati miloščino tudi za dru-gl teden?" "ZekeJ par "Ker drugI teden odpotujem r • ^ V ftid pride k zobozdravniku. « "Gospod doktor, v listih sU oglasili, da isdlreU sobo brez ► bolečin, In sdej mi računate štirideset dinarjev. To boli." Udija Sej f ulita V1RINEJA Za Proeveto prevedel UOe Klopčii OGLAS Proda mi 80 akrov ftrgj lično za kokošjerejo in j Gena samo $800.00. Poten I drugo 120 akrov farmo, \ zemlja zasfarmanje. Cd aamo $1,200. Za vsa nadi pojasnila pilite na naslovil Novotny, R. 2, Necedah, IJi in klobuk in povrinik zdravnikovi, bi vendar moral stati spodaj pred hiio njegov avto! Toda kakor daleč mu ja segel po-glad. nikjer nI videl nobenega avtomobila. Zdravnik torej ne BO. Takrat as j« domislil, kako natanko ga js Helena Isprsševala. I kdaj se vrns domov. "Tak ob aedmlh pride tvoj | vlak. srček?" "Da. ob sedmih," j« bil odgovoril. Min o pol oamih bom fte pri lihir "Nu. potlej bol pa lahko doma sajtrkoval. Ali pa tudi d rti. * pride vlak lele ob sedmih r ta je bila is enkrat vprašala, ko ga je apramila do hllnlh vrat. Točno ob sedmih. artok", jI ja odgovoril in poljubil evojo tono najprej na usta potom pa na voftnat« uheljčk« In napoaled to drugič |n tretjič na usta. Sploh ga ja Hslsna vselej, kadar se Je odpravljal s doma. skrbno povpraševala, kdaj ss vrne. šslr sdaj as Je tega domislil. Ali Je tudi Artur takole kskor tujec stal pred vrati lastnega stanovanja kakor on sdaj le? U-bogi varani Artur! Toda on ja hotel biti nasproti Heleni tudi pravičen. Gotovo aa Js bila tonavellšala večne aamo-ta. Ce bi ee bil bolj brigal sanjo, pot. m najbrl ne hI bilo prišlo tako daleč, kakor Je sdaj vs« k asa Znamenja (July 31, 19.11), po-meni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Beta ne nsta-rimo. Ako Usta ne prejmete, je mogoče ustavljen, ker nI Ml plačan. Afca je val IM plačan la ga ae ptejmeta, je mogoče ■stavljen vsled napačnega na- Tlaki vabila sa veselic® in shod«, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. j slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jcdku in drugfli .VODSTVO TISKARNE JJOCURA NA ČLANSTVO SJiJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI is pojasnila Sajs vodstvo Nakana. Cens smerne, unijako dalo prv« vrsta 1667-69 S*. Lawadale A CHICAGO, ILU psiljete na naslov: Upravnlštvo "PR08VBTA* m? 8. Lavsdale A^, Q|lsi«s TAM 0B DOBE NA ZEUO tVDl V8A USTMENA POlASflCA