ESlSLTis. L]«Mjaaa, tort* 14* I«lifa 1*36 Cena Dta !•« tznaja maji oan popoldne, lavzemđi oade^e tn pm mike. — f«***r** do 90 petit erst ft Din 2, do 100 vrat A Dtn 2.50. od 100 do 300 vrst * Dtn 8» veejl Inaeratl petit vrsta Dta 4a Popust po dogovoru, inaeratm davek posebej. — »Slovenski Narode relja meseftno v Jugoslaviji Din 12*. sa inozemstvo Dtn 25«. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS CFRAVN1STVO LJUBLJANA« sfcimfljevm ottc* stev. 6. Telefon: Sl-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podruiolce: MARIBOR 8txossmayer)eva 3b — NOVO MESTO, Ljubljana** a telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v Ljubljani St. 10351. Prve posledice avstrijsko-nemškega sporazuma: „Nova doba v Srednji Evropia Vedno bolj jasno se kažejo obrisi italijan&ko-nemšt 2 fronte — Rim te Berlin hočeta obnovo Evrope brez Društva narodov Rim, 14. julija, z. Današnji »Giorna-le d' Italia« objavlja uvodnik pod naslovom »Jasna politika«, v katerem pravi med drugim, da je sporazum med Avstrijo in Nemčijo v zvezi z italijanskim Mališrem glede lokarnske konference v Bruslju. Oba dogodka sta v medsebojni tesni zvezi. Italija je v svojem odgovoru na belgijsko vabilo zahtevala, da se mora Nemčiji takoj in popolnoma priznati enakopravno mesto i drugimi velesilami na konferenci. Ne more se zahtevati sodelovanje Italije na Renu in drugod, ©e se istočasno na evropskih morjih vzdržujejo proti italijanski ukrepi. Italijanska zahteva, da mora Nemčija sodelovati na loka ruski konferenci, je za Nemčijo dokaz prijateljstva, prav tako pa. tudi pravice in zdrave realne politike. Pravično je, da Italija v lojalnem prijateljstvu noče zapustiti Nemčije in da ne pristane na njeno izolacijo. Nemčija je že dokazala, svoje prijateljstvo napram Ttaliji za časa sankcij in je sedaj s svojim dunajskim sporazumom dokaza »a, da je miroljubna bolj kot vsa TCvropa. Nova lokamska pogodba bi bila zelo slabotna, če ne bi Nemčija sodelovala pri postavljanju njenih temeljev. tf> bi Nemčijo šele pozneje povabili, da naj sodeluje pri pogajanjih, potem bi bilo treba začeti vse iznova. Zato je italijanska odpoved obenem tudi opomin lokarnskim dr- žavam, naj ne store nič začasnega in naj ne zapravljajo časa zastonj. Italija je sodelovala pri sklepanju sporazuma med Avstrijo in Nemčijo in upamo, da se je s tem sporazumom začela nova doba v zgodovini srednje Evrope in celega evropskega kontinenta. Vrednost sporazuma pa ne leži samo v likvidaciji preteklosti, ampak v bodočih sličnih sporazumih, ki se morajo skleniti v srednji Evropi. »Tribuna« pozdravlja sporazum med Avstrijo in Nemčijo kot začetek obnove Evrope izven okvira DN. »I^avoro Fascista« pravi, da je ta sporazum dokaz politike iskrenosti med Nemčijo in Italijo. Italija in Nemčija žele novo mednarodno pravico. Kdor hoče sodelovanje z Nemčijo in Italijo, se mora odreči sodelovanju z državami drugega reda. Berlin, 14. j udi j a. A A. Štefani poroča: Nemški tisk komentira odgovor italijanske vlade glede konference v Brusi in, in pravi, da Mussolinijev odgovor razlaga hkrati tvidi stališče Nemčije z orirom na pogodbe, ki imajo namen da obkolijo Nemčijo in ki bi bile naperjene tudi proti Italiji. Ta skupnost politike Berlina in Rima se lahko poslej izva»a v popolni soglasnosti, ker je avstriisko-nem^ki sporazum odstranil vse težave med Rimom in Berlinom. Vojaška zveza Italija — Nemčija Pogajanja so se ze pričela v Rimu, kjer se mudi posebna nemška vojaška misija Pariz. 14. .luliia r. »Temps« poroča iz Rima. da je tjakaj prispeta včeraj nemška vojaška misija, ki ima nalogo pričeti pogajanja z merodajnimi italijanskimi Činitelji glede sklenitve vojaške asve-ze med Ira.li.jr in Nemci k>. ^lani je komisije so po večini oficirji, ki so v minili svetovni vojni slulili v avstrijski vojski na italijansko avstrijski meji, ki pa so sedaj dodeljeni nemškemu generalnemu štabu. I-ist na-glaša, da gre sedaj samo za. pripravljalne razgovore. £e bodo do-vedli do načelnega sporazuma, se bodo takoj nato pričela zaključna pogajanja. Hitler je dosegel svoj cilj Poljska sodba o dunajskem sporazumu — Nem* čija bo polagoma prevzela vso oblast v Avstriji Varšava, 14. julija. AA. Poluradna >Ha-rera Polska* ohiavlia članek o nemškn-avstriiskrm sporazumu, v katerem pravi med drugim, da je skušala Nemčija doslej re?iti avstrijsko vprašanje z eno samo potezo, Avstrija pa je delala v tej smeri razne eksperimente. Po mnenju lista sili že sama pnroda Nemčijo in Avstrijo k skupnemu rivljenju. Sporazum od 11. julija po meni odločen korak k ostvaritvi nemških želi. Rajh želi, da spravi politiko Avstrije v sklad s svojo lastno politiko. Po mnenju lista je imenovanje ministra Olaiser-Horstenaua značilno za smer, ki bo odslej merodajna za avstrijsko javno življenje. T>unajski sporazum likvidira nenormalne stike, ki so doslej vladali med obema nemškima državama. .S sklenitvijo sporazuma z Avstrijo napoveduje Nemčija smer, v kateri se bodo njene težnje za razširitvijo gibale. Po mnenju lista je s tem sporazumom odstranjena tudi nevarnost restavra-ciiskih poizkusov s strani Hahsburgovcev. List ne veruje, da bi se Italija hotela vezati z Berlinom. Na kraju pravi list, da je Hitler dosegel svoj cilj: Nemčija bo sedaj mirnim potom in postopno izvedla priključitev Avstrije. Nemška diplomatska zmaga Nemško tolmačenje sporazuma z Avstrijo Pariz, 14, juHia- z. Nemški polrtičm Irrogi lz^vtliajo. da je d^is+vo. da je Kil sporazum med Avstrijo in Nemčijo ugodno sprejet v inozemstvu, najboljši dokaz za to, da je Nemčija izvoj evala novo diplo matsko zmago. •Angriff« pvše med drugim, da ie sporazum med Nemčijo in Avstrijo zapečatil usodo seistanka v Bruslju, bistf poudana, da je s tem sporazumom tudi oiače-na fronta proti razdiralnemu delu M^«kv*». <*!llilan Hodia .je snoči nenadoma odpoto\-a| na Dunaj v najstrožjem inrognito. Pozno zvečer je kon-feriral s češkoslovaškim poslanikom. Zatrjuje se, da se bo danes sestal z zveznim kancelar jem dr. Schusehniggom. Starlieftifeerg se je vrnil na Dunaj Benetke, 14. mlua. AA. Kri^7 S'arh;m-berg }p snoč-i odpo^val na Dunai« Političen umor v Madridu Madrid. 14. julija, r. Včeraj s^» n-a^"i na pok:or>a1i^ču truplo lamnr "en**2a voditelja apanclcih mrtrs^rhisrtov poslssca Carla Sofev la: Truplo Carla Sotella je izToč.il neki neznanec duhovniku, k1 opravlja pok^>pa4>šre Alrmtdon. ]>jho%Tiik je bil tako prestrašen, (ko mu ie bilo predano truplo umoriene^a. prvaka, da ni nrti radržol np^nanca in se tudri ni zapomnil kako ie neznanec izgte da*!- I>uihovnik mtn ni ved^l. čigavo truplo kna pred seboj, .^ele ko je prišel neki so-cnatistični občinski svetnik, mu je rekel, da je to truplo desničarskega prvaka Carla So+ella na nešt eri h mestih sko^ in skoz pre-bodeno. Mada je «iklen^a, da bo preiskavo vodilo posebno sod;š?e. čigar sodniki n*» bodo ^sneli druge dolžnosti kot pr**i-kovati ^golj ta umor. Smrt francoskega kardinala PaHu, 14. i«Hja. AA. Ha-ros poroča, da >e umTl kardinal v Be«ianconu Brnet. Ta cerkveni dostojanstvenik je bil prvi duhov-rtiđt, kn je bil brvši bojevnik >n ki je dobil ča®t kaTdnnaJa. lTn>rl je v 67 letu staTosli, po kre-rlcem boleh^inju. Bil je odlikovan z legijo Časti vojnega razreda. Nemška iredenta t poljski ftleziji Varšava, 14. julija. AA. Polipi^k^ oh!a-sti so aretirale veliko število Nemcev v Gornji ^le^iji zaradi sodelovanja pri protizakonitem nemškem gibanju za ponovno združitev poljske ^le/ije z Nemčijo. Turnir v Podjebradih Podjebradi 14. julija. Vderaj ?n igrali na mednarodnem šahovskem turnirju prekinjene partij**. Frvrlman je premairal Trevbala, Pelikan P^kali^ko. Opneenski Fazekasa. Petrov Zinnerja. Rirhter Menčikovo. Stahlberg-?teinerja. Eliskapes Flohra. Frvdman Peli kana. Pire Skalieko, Men^ikova StPinerja. Eliskase> Trevbala. Partije Pire Foltvg. Aljebin - Thoma« Rirhter - Petrov. Tbo-ma« - Ptahlberg- in Foltvs - OpoČenski &o bile remi?. Panija Flohr - Petrov je bila ponovno prekinjena. Stanje po 7. kolu: Frvdman 6 in pol, Aljebin 5 in pol. Eliskases. Foltvs 5. Pire 4 in pol. Opoeenski. Pelikan. Riehter Stahlberg 4, Flohr 3 in pol (t). Petrov 3 (t), Menčiko-va. Steiner 3. Skalička 2, Thoma« 1 in pol. Faieka«, Treybal 1. wSSSSSSSm ncmzE laosemske borse Curili. 14 intiis. Beograd 7. Psrrs3a.2?5 London 15.355. Nev Yoxk 3055O, Brusel 51.70. Milan 2410. Madrid 4!.fio, Anvter dam 20S.1O. Bertin 123.20. Dunaj 5750, Pra > ga 12.«, Vsrsava 57.70, BuksroJsa 24a Balkanska konferenca Izjava vodje rumuske delegacije o pomenu blejskega zasedanja Balkanske zveze Predsednik rumunske delegacije Tabako-viči, ravnatelj rumun>kih IstessAs? je izjavil v zve7i s sedanjim zasedanjem frospo-darskesra sveta Balkanske /veze na Bledu: Kadarkoli pridemo na gospođsisks konference Balkanske zveze in Male antant**. vedno vidimo, da bo nenhho«1no POtfSbut svetovnemu miru kakor pra-vilnemu delovanju naših med.^rhojnih stikov. Težko s] je misliti naše halkanske medsebojne stike brez teh stalnih sestankov odgovornih mož. ki vodijo politiko gospodarstvo, novinar ptvo in turizem. Lahko vam rerem. da mi. ki se medsebojno izvrstno p«»7namo. ne bo mo >t^rili «i,imo tistega, kar je POtfCDUO. marveč bomo storili vse. kar je mojroee. da bo uspeh še boljši kakor preje. Lahko vam zagotovim, da ^rre naše delo živahnim tempom in da skušamo do«eci v celoti uspssu Storili smo ze marsikaj in to ze izrodili odlx>ru v PtdakcijO. Najvažnejše. kar pa se konkretno vidi dovolj, je to. da čutimo v teb najtežjih časih obenem 7 vsem svetovnim gospođarstvoai m da delamo in i^ep-mn skupnega leka. Mislit5 je treba ne le na sedanjost. temvW' tivdi na hodnenost. Vidite Turčija se industrijalizira. Orcija se industrijalizira in zato moramo pri svoiih poavetin upoštevati te novp okolnosti. Ne delamo samo za težave se^lanjosti, ki jih hočemo premagati, temveč tudi za ho^JoČnost. Vselej, kadar pridemo na posvetovanja. vidimo, kako smo se zbližali in da dru£ drugega že bolje razumemo. Ne morem do volj poudariti, kako važno je. da se stro kovnjak' razumejo in da delajo nadMove ške napota, da bi i/vrsili svoje delo na na rin kakor je v medhalkanskem intereim. Gle^le gospodarskih stikov med Rumunni-jo in Jusroslavijo je rumttnski delegat iz javil da postajajo ti stiki čimdalje prisTČ nej-i. in da so vedno tesnejši. Tu gre na eni strani za konkretne interese, pa tudi r-a moralne interese. Moralnih činiteljev ni podcenjevati. Pred kratkim je na pr. na* urad za turizem otvoril v Bukarešti v okvi ru sejma paviljone ostalih balkanskih de žel. Ti paviljoni so želi tudi ogromen mo ralni sspsu. Tudi to bo pospešilo naše med setn^jne stike, ^"eliko upam v tem o?iru slasti irledc tuj-k^ra prometa. Predvsem j** treba, da se medsebojno razumemo in da se zbližujemo. Ta posvetovanj« so vedno novi koraki k še tesnejšemu zblizanju. Glede Runmnije in Jugoslavije lahko re čem. da je to zbližanje že pTav tesno in da pričakujemo za medsebojni promet Se naj-verje koristi, zlasti, ko bo ztrrajen mo<=t Pgt, Dunav. Dardanelska konferenca na poti k sporazumu Anglija je v glavnem pristala na zahteve Turčije Mo v vpraša n>u prehoda rusk'h vojnih ladij v dob/i m>Tu. Za ranke ladje se ne predvidevajo noberivT, niN k van ti tat'v na nit: kvalitativna orne-ev*«}« Glede določil pakta DN predlaga Arvglm komprom-^no fonnulo ki srta jo pa Rr>^»« in Francija sprejeln zelo rezervirano kar «e tiče regiona.lnih paldo\r. Vendar je včemi prevladoval vtis. da je konferenca na 2o holiši poti do uspeha. 1 --------1 liii-aiTraT"!"! Morilec užitkarja škrjanca pred sodiščem Danes se je zagovarjal pred velikim senatom v Novem mestu France Dragan — 12 let robije Novo SUStO, 14. julija. Danes dopoldne se je vr^na pred velikim Sfnatom ra/prava proti Fran«-etu hrairanu roj. leta 189" v Cernjicah ohčina Trebebjo srez krški, poro<^enemu posestniku i&totam, obtoženemu umora užitkarja Antona škrjanca v Ce>nji>ah. Predsednik velikecra ^e-nata ej bil p. o. s. Božidar Romih, prised, niki pa s. o. s. jrir- Anton Koder. Savelj, Pakiz in s. s. Š. ftpOfSk Iz obtožnice Kratka obtožnica navaja, da je letos in. maja zarana našel pastir Franc Peterle iz Treh^Inesra pri .^ttideneu ^Rinjek* 71 letnega užitkarja Antona Škrjanea mrtveca. Truplo je ležalo po večini na suhem, glava pa se je namakala v vodi. Ko so ljudje mrliea potegnili iz vode. so takoj opazili, da ima mrtvec težke poškodbe na srlavi. Ob priliki raztelešenja je izvedenec. nr>kr«»nr>ški zdrav nik dr. ftknlj ugotovil, da ima Skrjanc zdrob Ijeni obe lični kosti ter stransko steno levega očesa in da ima pole? tejra zlomljeno prsno kost. raztrgano vezivo v sihsBS tPr pretrgani ob*1 arteriji in veni na prsni kosti. Izvedene« je izjavil, da je Skrjanf zaradi teh poškodb moral umreti v pi^li nH uri in da bi bila vsaka, še tako hitra zdravniška pomoč zaman. Pri ogledu na mestu se je takoj opazilo, da je bil Skrjanc že mrtev prinesen že k Ribjeku. ter so sledovi krvi vodili proti obdolženčevi hiši. kjer je koi užitkar stanoval tudi pokojni Skrjanc. Ob pregledu njegove sobe so se našle kapljice sveže krvi na pohištvu in zidu. cementna tla pa so bila mokra in sveže oprana. Ker je bilo vrhu tejra splošno znano, da živita obdolženec m Skrjanc v hudem sovraštvu, se je taoj pojavil snm. da je ftkrjanca usmrtil obdolženec. Obdolženec ni namreč tesra sovraštva nikdar tajil in je neprestano Skrjancu gTozil z umorom. Tudi Skrjarw» sam si je bil svest nevarnosti v kateri je Živel ter se je opetovano napram ljudem izrazil, da se boji. da ffa bo T>ra:£ran abil. Obdolženec bi Skrjanc st« se namref neprestano prepirala zaradi užitka rn se tudi tofarila. Pole? tesra je Skrjsne tudi kazensko precanjal obdol ženca zaradi telesne poškodbe, ogrožanja telesne varnosti in- žaljenja časti. Splošno popisujejo ljudje Skrajnea kot izredno sit ne pa krivdo tako orožnikom kakor tudi sodis^n v Mokronogu trdovratno tajil. Tudi pri pre iskovalnemu silniku je doljro pri tem Titra jal ter skušal odvrniti strm na soseda Fran četa PungTčarja. češ. da je budn sovražil >krjanea in se z njim prepiral. Naposled pa se je nhdolžpnee, ko je uvi del. da jrovori vse proti njemn. le ske«al in priznal svojo krivdo. Izgovarjal se je. da ga je f>. maja zvečer Skrjane 7iradi užitka tako razburil, da ga je s hlapeem za *ezu-vanjem škornjev na vso moč udaril po glavi. Ko se je BBnrjSf*c zrrtidil. je pokleknil nanj teT ga s kolenom pritisnil na prsni koš. nato pa ga je pričel s čevlji suvati v glavo. Po zločinu je Drasran fw>bo zapustil, čez 10 do 15 mfnut pa «e je vrnil. Videl j*. da njegova žrtev še kaže znake življenja Umirajočega starčka je zapustil in zaklenil sobo. sam pa je legel z ženo in tremi otro ki k počitku. V ranih jutranjih urah je Dra gan zaradi morečih skrbi vstal in odšel v sobo. kjer je ležal Skrjanc že mrtev. Po kratkem preudarku je pograbil mrtveca, ii ga oprtal na rame in ga zanesel k studencu »Pibjeku«. kjer je odložil svoje strašno breme.. Tu je položil mrtveca užitkarja tako da mu je ležala crlava v vodi. S tem dejanjem je hotel nevedne ljudi prepričati, da je Akrjane utonil. Po povratku domov je obdolženec pričel izmivati krvne madeže svoje žrtve v Skrjan^evi sobi. kar pa se mu je !r» «^f»!oTr*:» nora vic. V utemeljitvi obsodbe je rečeno, da j* obtoženec storil svoje dejanje o« zrelem prevdsrkn. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 14. julij* t!»8B. Ster- 15C Pripravljamo se na mirovni kongres Priprave za udeležbo Slovencev na mlrevnem zmagi—n v Jtenevt Ljubljana, 14. julija. Snoči je bil nt univerzi v balkonski dvorani sestanek številnih naših društev zaradi izvolitve odbor« posebne akcije, ki bo vodila priprave za udeležbo Slovencev na mirovnem kongresu v Ženevi. Ta sestanek je posebno značilen za čas, ki v njem živimo, ko je prav za prav vsak dan v razpravi vprašanje vojne in miru in ko usodna dilema — vojna ali mir — ni več zadeva jutrišnjega dne. Sestanek je sklical akademski akcijski odbor za mirovni kongres v Ženevi. O ustanovitvi tega odbora smo poročali pred tedni. Glavna njegova naloga je bila, da pripravi vse potrebno za ustanovitev širšega akcijskega odbora iz vrst zastopnikov javnosti, ki bi naj vodil podrobne priprave za udeležbo nase delegacije na kongresu. Sestanku je predsedoval v imenu akademskega akcijskega odbora B. Drnov.:ck, ki je izmed zastopnikov številnih društev zlasti pozdravil zastopnika Društva za pospeševanje ciljev Društva narodov ing. J. Rusa in dr. Zajca za ZKD. Zastopane so bile na sestanku med drugimi naslednje organizacije: .lugosl. ženska zveza. Ženski pokret, Jugosl. unija za zaščito otrok, ZKD, Številne akademske organizacije, pevska društva, strokovne organizacije, narodna društva itd. Najprej je bil na dnevnem redu prigodni referat, ki ga je podal akademik E. Jager, pod naslovom »Mladina in mir«. Prepričevalno je dokazoval nesmiselnost vojne in da je vojna največji sovražnik kulture. Konč no je nakazal nekatere smernice za mirovno delo. Med drugim je dejal: Nevarnost vojne je čedalje večja. Najboljši doka/ naraščanja vojne nevarnosti je naglo, ogromno oboroževanje skoraj vseh držav, ki požira miljarde in miljarde, kljub silni bedi in nezaposlenosti. (.'emu vsi ti bajni izdatki za oboroževanje, ko milijoni ljudi stradajo? Da dobe nezaposleni delo \r tovarnah za orožje? Toda nezaposlenosti niso mocli odpraviti z največjo delavnostjo vojne industrije in čemu vse to, vse to delo, ki je vendar povsem brezplodno, saj bodo strateške ceste lahko čez nekaj mesecev razrušene m orožje bo ubijalo ljudi, povzročalo najhujše gorje, pekel na svetu. Ali je v tem smisel in smoter? V vsaki vojni je najbolj prizadeta mladina. V svetovni vojni je izmed 11 milijonov padlih bilo največ mladih . .. Svetovna vojna ni rešila nobenega problema. Ni odpravila nezaposlenosti, temveč jo je povečala, ni odpravila gospodarske krize, temveč jo je poostrila. In poostrila je duhovno in moralno kri/o. \ ojna je največji sovražnik kulture. Mogočna tehnika, ki bi lahko ogromno služila človeštvu, služi predvsem njegovemu uničevanju. Temne, peklenske sile, ki pripravljajo novo vojno, se manifestirajo predvsem v raznih teorijah, n. pr. v rasni teoriji, v nacionalističnem šovinizmu, v hujskanju, da je treba odpraviti krivičnosti mednarodnih mirovnih pogodb, in končno v tako /vani »lokalizaciji vojne«. Ena največjih podtalnih sil ki pripravlja vojno, je pa mednarodna vojna industrija. T>a se ohrani svetovni mir, je potrebna predvsem borba za popolno demokracijo. Ko bo odločalo ljudstvo — kakor lahko le v popolni svobodi — ne bo več vojne. Treba je tudi utrditi Društvo narodov in mu dati več eksekutivne moči. Pod njegovim okvirjem je treba ustvariti takšen mehanizem, ki bo lahko reševal mednarodne spore n& miren način. Preprečiti je treba kršitev mednarodnih pogodb. Končno je potrebna tudi povsod živahna mirovna propaganda. Dnevni red mladinskega mirovnega kongresa v Ženevi, ki bo prvi teden septembra, je v glavnem naslednji: 1. poročila mladinskih delegatov o položaju mladine v raznih državah; 2. konference kvalifikaciranih delegatov o treh glavnih temah: a) narodi in Društvo narodov, b) ekonomska in socijalna organizacija sveta, in c) verske, moral- ne in filozofske osnove miru. Na podlagi sklepov kongresa bo mladina vsega sveta delala skupno na enotni osnovi za mir. — Na konferenci moramo biti udeleženi mi baš zato. ker smo majhen narod, ki mu v vojni preti popoln pogin. Po kratki debati o referatu je poročal predsednik Drnovšek o dosedanji akciji akademskega akcijskega odbora za priprave na kongres. Kongres sklicuje Mednarodna unija za Društvo narodov in po njenem apelu na mladino vsega sveta bi se naj udeležile kongresa državne delegacije. Zato je zdaj še težko reči, kako bo sestavljena naša delegacija, ker se v •Zagrebu in Beogradu pripravljajo na kongres, kakor da nameravajo poslati narodne delegacije. Akcijski odbori so se osnovali pri nas tudi že v Mariboru, Celju in Ptuju, kmalu se pa bo še v Murski Soboti. Prvi sestanek je sklicalo v Ljubljani Društvo juridične fakultete. Akademski akcijski odbor je navezal stike z odbori na drugih univerzah, vendar še ni bilo dovolj tesnega sodelovanja z Beogradom, odkoder niso prejeli odgovora na važna vprašanja. Po predsednikovem poročilu je spregovoril tajnik Jugosl. unije za zaščito otrok V. Jagodic, Zlata Pirnatova pa v imenu organizacije akademsko izobraženih žen. Pri volitvah ožjega odbora je bil soglasno izvoljen za predsednika V. Jagodic, nakar SO pod njegovim predsedstvom izvolili še 6 odbornikov, 6 namestnikov in 3 člane nadzornega odbora iz vrst organizacij, zastopanih v širšem odboru. Pri slučajnosti so sklenili zaprositi za pokroviteljstvo odlične zastopnike javnosti in oblasti in da je treba začeti takoj zbirati sredstva za delegacijo. Tudi v Ptuju V četrtek 9. t. m smo organizirali v Ptuju akcijski odbor za mladinski mirovni kongres v ženevi. Ponosni smo, da se je združila v delu za mir ogromna večina ptujske mladine in da so se udeležiU našega prvega sestanka tudi organizirani člani nemške mladine. V odboru sodelujejo člani desetih mladinskih organizacij. Konstituirali smo se takole: . Predsednik: Jerin, sud. vet., član kluba Jugoslovenskih akademikov, tajnik: Drofe-nik ,stud. gymn član Ferijalnega Saveza, blagajnik: KafoL stud. gymn.; član aokol-skega naraščaja. Odborniki: Peric, pravnik, predsednik društva primorskih emigrantov Gorica«. Cestnik, privatni nameščenec, član ptujskega pododbora Zveze kmečkih, fantov in deklet, Klep delavec, član Narodne strokovne zveze, Hrenič, delavka, članica Splošne strokovne zveze, Belšak, stud., predsednik Ferijalnega Saveza, Spat, uradnik, tajnik športnega kluba Drave, Mikulec, delavec tajnik Vzajemnosti in Rusjan, stud., gymn. predsednik Skavtov. Ponovno bomo povabili k sodelovanju še nekatere organizacije, ki doalej radi tehničnih ovir niso v našem odboru. Na prvem sestanku smo sklenili, da bomo organizirali mirovna predavanja po vseh društvih ,ki sodelujejo v našem odboru, dalje mirovne akademije, na kateri bomo izvolili delegata za ženevo. Na vidiku imamo tudi nogometno tekmo med ptujskima športnima kluboma, tekmo kmečkih fantov in deklet, koncert v mestnem parku, cvetlični dan, vprizoritev drame iz svetovne vojne, i. t, d- Cisti dobiček vseh prireditev je namenjen za delegacije v ženevo. V petek 10. tm. smo sklicali sestanek našega pokroviteljskega odbora. V ta odbor so bili povabljeni vsi važnejši predstavniki ptujskega javnega življenja. V kolikor so se odzvali vabila, so v odboru dr. Remec, župan Hasl in ga Jerse, Kveder ga. Lešnikova, ga. Orožnova, g. dr. Senčar, g. dr. Sluga. ga. šalamunova g. dr. VTsenjak, ga. Vrečkova. Ponovno vabimo tudi druge, ki so bili povabljeni ter ta večer zadržani. Kako je z našo olimpijsko kolesarsko ekipo? će štejemo po točkah, morata priti v ekipo Gartner in Ljubljana, 14. julija Mnogo je bilo truda in požrtvovalnosti vidnejših dirkačev jugoslovenske kolesarske podveze, da zadostijo zahtevi podzve-zinega odbora, ki hoče rapreaentanco ju-goslovenske državne ekipe temeljito izkristalizirati in jo pripraviti za nastop v veliki mednarodni amaterski olimpijski borbi v Berlinu. Te priprave dirkačv so se v nedeljo v neprestanem deževju končno veljavno izvršile, in sicer v treh zaporednih preizkusnih vožnjah po lOOton s posameznim startom, t. j, izbrati se je morala le ona Šestorica vztrajnin in zancsljivh kolesarjev, ki so s svojim ni<>topom bila kos val i ki mednarodni konkurenci. Kako je torej s slovenskimi dirkači, ki naj bi tudi sestavljali olim-pijspo dirko? Dra sta kandidata, ki sta se v vsen treh poizkusnlh vožnjah držala odlično, vestno in polno nezlomljive et^-T-j*8- Sta to član »Ljubljanice« Gartner Ivan in pa član >Herme»a« Valant Ivan. Z železno voljo Fta zasedla sledeča m^sta: V prvi vožnji ki je bila v nalivu skoraj vso progo, da dirkačev sploh nI bflo spoznati iz blata, je bil Gartner prvj za nad tri minute pred drugim s povprečno brzino nad 32 km na uro, Valant pa četrti; v drugi vožnji, ki se je vršila v lepem in suhem vremenu: Gartner drugi s 35 in pol lan na uro, Valant šesti; v tretji (končni) vožnji, ki je bila za Gartnerja vseli 100 km v nalivu m vetru — pred njfcm odVe dMcače je namreč liei z*/ei SeJe okrog Sombora — {kajti, ker je bil izza druge vožnje neupravičeno kaznovan, ni smel startati m t*4 minutnim presledkom kakor dragi, temveč z desetminutnim. t. j. zadnji — deset minut pred njim kot deveti je bil se Fanm-ger, ki je bil prav tako kaznovani: Gartner tretji s skoraj 34 km brzine na uro, Vcdant pa peti. V tej končni vožnji sta fanta dala iz sebe vse, saj je Gartner, ki se tudi kazni ni ustrašil, na progi ujel lanskega državnega prvaka Fanfrigerja in žel za svoj uspeh na cilju obilo pohvale. I>a se je vse to dobro izteklo, gre predvsem zasluga budnemu nadzorstvu delegatov ljubljanskega podsaveza, katerim j* je v drugI in tretji vozni i priskoči na pomoč s privolitvijo motoclkJistov v svr-ho kontrole g. inž. Karel Jax, In pa novo »Diamantovo« kolo ( darilo i«te tvrdk** na »JRermesovih«: krogih>, ki si ga je priboril baš Gartner, da si z njim lažje in si. gurneje izvojuje zmage. Ne smemo pa tu pozabiti Še vrlega delegata ScnweltzeTj*. ki je posredoval vedno in povsod, kjer je le zavohal kaT- takega. — po«ebno na zad. nji vožnji, kjer je na progi opazi? poskus nepravilnega favoriziranja raznih Benjaminov, medtem ko je tajnik Gregorc bdel nad delovanjem komisije na cilju. Tako torej stoji stvar na koncu treh izbirnih t^kem. če se upošteva splošna kvalifikacija vaeh treh voženj, t. j če se Šteje po točkah, morata naša fanta gotovo priti v ekipo (ekipa sestoj iz šestm dir. taaeevhoe pa pride v postrv šestorica končne vožnje, sta spet oba ■apopadsna v kvatfrlkaeiji prvft Šestih. Tretfi član šestorice je po rastni sastue; dirkačev b^ev gradske ga pocrsav**** Brdetv Os tm. fieo U potem takem tvorili trfj* ZaspreV. časi. Kateri bodo ti tHje, pa nam le nt jasno, kajti iz več strani se elisi in tudi čita o aakes* nsjBsjssn forsiranju staraš« m priznanega dirkate Banska, čei. take aH tako morc ta dirkaš na vsak način priti v ekipo, čeprav se je na vaeh trak vožnjah plasiral na sadnja mesta. t. j. v v prvi nekako po desetem mestu; v društ na deveto, oziroma s trimmutnim odbitkom zarodi defekta, na osmo: v tretji pa na deveto mesto (če tu Upoštevamo šs dva defekta, ki pa nista jasno dokazane, in se mu sato odbije šest minut, pride še vedno komaj na šesto mesto >. Tu bomo torej videli pristranost ali nepristranost odbora kotura&kegm saveaa! Seveda zanimajo nas Slovence — kakor hrvatske brate hrvatski, srbske srbski — naši osji predstavniki v tej borbi. Dobro nam je znano dedovanje kol anorak? zveze (ki je od samega obstoja v hrvatskih rokah), kako pristranska je bila v izvrševanju »tvojih funkcij. Najsi fe slovenski dir , kač §■» tol:ko pošteno in grentlcmcnsko iz-; vojeval to ali ono cestno a'i dirkalščno dirko, vedno je prišlo do favoriziranja hrvat-skih dirkačev z nedopustnim pomaganjem •i»~H vozno m»{;THV')n<,»«>-M eforp^v'in ja v t i*- sifikaciji in še do raznih drugih nrsport-skitl nriTrorn*- /£pr»,,i *p**» nepravi ln<*t?'i ravnanja bivšega odbora Kolesarske zveze je pred leti pHSlo med samimi zagTeb-*kt»ii .kole^ar-kinV Vole^arskimi zastopniki do razprtij, katerih posledica je bfa, da so se našli ljudje, ki so si nadeli nalogo popolnoma objektivno in nepristransko, ne ozirajoč *=e na levo, ne na desno, dvigniti kolesarski sport iz takratnega kaosa. Temu novemu vodstvu predseduje vse do danes res požrtvovalni in odlični zastopnik našega kolesarstva g. Stjepan Mihanović. Vsa čast temu gospodu! Tudi slovenski kolesarski športniki smo z njim zadovoljni bi trdno upamo, da bo njegova objektivnost držala tudi za naprej, ne oziraje se na eufliranje z leve in desne strani! Zadnja pot žrtve Kamniških planin Kamnik, 14. julija. V soboto popoldne, ko je Kamnik že i>o-lagoma tonil v večerni mrak, so položili na Žalah k večnemu počitku Srečka Vav petica, ki se je lč. junija ponesrečil na Kal.ški gori. Njegova tragična smrt jo žalostno odjeknila v vsem mestu in globoko so vsi Kamnieani soOuvstvovaii s pokojnikovimi svojci Na njrjrovo krsto ?n položili sorodniki, planinci in prijatelji lepe vence. Izpred domače hi>e v Prešernovi uliei, se je razvil dolg žalni sprevod. Krsto so nosili kamniški planinci, run čelu sprevoda je korakal mali Koželjev Boff© v turfotovsM opremi, z gorečo svetilko v roki. 7,n krsto užaloščeni svojci, zastopniki raznih društev in za njimi pa številno občinstvo. Pokojni Srečko je bil tin in miren fant in zelo priljubljen med svojimi tovariši s*>-učenci. ki *o s*» pripeljnli v lepem številu iz Ljubljane, da ga opremijo na njegrovi poslednji P0^- Hijaški pevski zbor in pevski zbor »Lire* sta zapela »ranljive žalost inke pred domačo hi.^o. v cerkvi na Žalah in ob odprtem jrrobo. kjer sta M v srce sejrajočih •Tovorih poslovila od mrtveca tovariša tudi njegova souftenca. — Bodi mladi žrtvi Kamniških planin ohranjen časten spomin! Spominska plošča inž. Ivanovičn Trbovelj, 13. julija. >\inulo je leto dnit odkar je prenehalo biti blago srce inž. Ivana Ivanovića, daleč proč od domače grude, ki jo je toliko ljubil. Vsem je bilo težko, ko se je nekaj tednov prej poslavljal od prijateljev, iščoč zdravja v gornicštajerskih planinah, saj so slutili. da — dobrega prijatelja nazaj več ne bo. — Daleč v hladni tujini sniva sedaj blagi pokojnik večen sen, kajti usoda je hotela, da se ni več vrnil na/a i med svoje prijatelje in sodelavce. Toda spomin nanj ni ugasnil. Premnogo dobrega >e storil med naSim ljudstvom, da bi ga pozabilo. Zlasti njegovi prijatelji s katerimi je živel in delal, niso pozabili njegove plemenite duše in njegovega blagega usmiljenega srca. Začeli so pred tedni akcijo, da se blagemu pokojniku vzida v trajen spomin v mali dvorani Sokolskega doma spominska plošča. L'prava trboveljskega Sokola, katerega marljivi in agilni podstarosta je bil pokojnik dolga leta, je ta predlog z največjim veseljem pozdravila in takoj pristala na vzidavo spominske plošče v notranjosti doma. Včeraj ob 10. uri dopoldne se je vršila v Sokolskem domu ta sicer skromna, toda tem prisrčnejša pietetna svečanost odkritja spominske plošče. Ploščo je izdelal po okusnem osnutku ing. irh. Svetina kamnoseški mojster Vodnik v Ljubljani. Poleg prijate ljev pokojnikovih so se zbrali v domu Številni člani Sokola, pa tudi mnogi drugi, ki so cenili delovanje pokojnika na kulturnem socijalnem in gospodarskem polju. Svečanost je otvoril g. Mirko Kos, ki je po kratkem pozdravu ploščo odkril ter jo izročil Sokolskemu društvu v varstvo. Nato pa je povzel besedo poslanec in starosta Sokola Rudolf Pleskovič in slavil pokojnikove vrline, ki naj bodo slehernemu Jugo-slovenu v svetel zgled. Pokojnik ni bil le velik Sokol, marveč tudi globoko socijalno čuteč človek. Rasel in živel je z narodom in za narod. Mladina ga bo ohranila v najlepšem spominu, saj ji je bil skoraj več kot brat. Nacionalizme ni poznal lp na jeziku, marveč je v dejanjih pokazal, kako je pojmovati narodno bratstvo. Bil pa je tudi neizprosen sovražnik laži in zahrbtnosti. proti kateri se je boril do zadnjega. Nato je spregovoril v imenu Udruženja radarskih tn topHntSkfh mfenjefjev tajnik dr. Ing. KersniC Viktor Iz Ljubljane, ki je v vznesenih besedah poveličeval pokojnikovo Ijnbeeen do rodne grade. rvJojSsd stanovski tovarili bodo hneli kremeniti zna* čaj tn idealizem pokojnika vedno za vzor. zlasti bo v krepilo m vrponbudo za vznssao dossfo enlev. M jih goje etanovaki tovarili v Udruženju jngosL radarskih in topOoi&ih inženjerjev, kateremu je bit pokojnik duševni vodja, ustanovitelj in prvi tajnik. Ko je še počastil spomin pokojnika zastopnik Narodne Odbrane g. Dev. je bila lepa pietetng svečanost zaključen*. Zopet roparski umor LjuMjana, 14. julija. Pred tedni amo poroča«, da je 40-letnJ posestnikov ein Anton Kernc, iz Laz pri B>š*anju brez s!edu izginil. Odšel je z doma tn ae ni več vrnil. Domt je pnavil. da minersva k jutranji maši v Boštanj, kjer ga pa niso videli. Ker ga ni fcflo domov, so domač: obvestili orožnike v zli slutnji, da » je An*tewi končal življenje. l>omnevali so, da je skočil v Savo in so preiskali bre^ vzdolž domače vasi, toda po^rešanca niso našfli. Sele zdaj se je izkazalo, oV je bi Anton Kernc umorjen- Ko so hodili ljude po gozdu pri naselju Snreoje v občwi B<**tanjt so naenkrat naleteli na okrvavljeno truplo, v ka^orem so spoznaJi Kepooa. lV>leg nje-ga so našli tudi okrvavljeno sekiro, na pri blazno SO cm dolgem, surovo obdelanem, gabrovern toporišču- Morilec je svojo iriev pobil s sekiro in ji prizadejal na glavi več globokih ran. Truprto je z*r\ lekel kakih 30 m daleč v gozd in ga onopaJ. Mrtvemu Kerncu je vzel denarnico z okrog 300 I>in (SO'tovifie. dalje srebrno uro s »rebrno v^-riiioo, slednjič mu je pm sorul se nove čevlje, ki jdh je bil Kernc kupil nekaj dni pred svojo tragično smrtjo. Orožniki, so uvetili preiskavo in so /a-altšali že mnogo prič. /ia^onetke roparskega umora pa do-slej ie niso mogli pojasniti, da »travno slutijo, da morilec ni daleč in da g« je treba iskati v domačem kraju. I rnor je zbudil v vsej okolici Krakef ■* vfcko raz. burjenje. a—i—zejw Iz Ptuja — Darilo Nj. Vel. kraljice Marije. Te dni je prejel pomožni delavec Ivan Savcc, oce osmih nepreskrbljenih otrok iz Dražencev na Dravskem polju od dvornega maršala dva zavitka živeža, ki ga je podarila Nj. Vel. kraljica Marija siromašni družini. V družini je zavladalo veliko veselje .sosedje pa so hodili gledat dobrote dvora. — Sport. SK Drava iz Ptuja je priredila v zvezi z nogometno tekmo v nedeljo izlet z avtom v Ivanec, kjer se je poizkusila s tamošnjim športnim klubom ^Viktoria«. Igra je bila vseskozi napeta in zelo zanimiva ter je končala z rezultatom 3:1 v korist SK Drave. — Pod voz je prišel. Na cesti pri Sv. Urbanu se je zgodila težka nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeško žrtev. Domu se je vračal 28-letni hlapec Friderik Gajzer, ki ga je srečal neki voznik ter se zaletel v ne šca s konji ,da je prišel slednji pod voz ter si zlomil levo nogo. V kritičnem trenutlcu je privozil mimo z avtom veterinar Lešnik Alež iz Ptuja, ki je ranjenca takoj naložil na svoj avto in ga prepeljal v bolnico. — Zagonetna smrt posestnika Senekovi-ča Franca iz Hajdine Se vedno ni pojasnjena. Orožniki so aretirali več osumljencev, ki so bili po nekaj dni v preiskovalnem zaporu, potem so jih pa izpustili. Vodi se se nadalje najstrožja preiskava, ker je dokazano ,da je postal Senekovič žrtev roparskega umora. Kritične noči so namreč nekateri videli nekega moškega v sivi obleki. Na bližnji njivi pa je bilo pomandrano žito in sicer v bližini .kjer so našli Senekoviča nezavestnega. V interesu preiskave bi bilo gotovo potrebno, da bi takoj takrat poklicali na pomoč mariborsko policijo s policijskim psom in gotovo bi bil morilec že izsleden. Iz Kamnik?. — Karambol. V soi*>to sta sredi jrlavne-*ra trga trčila skupaj neki motoeiklist iz Stranj in neki biciklist ix Oodiča. Polteno je zahrošcalo in oba j r**H«evi In prmo?1 bu«l-ne o«. M vtwiijr» rrM«tf*>. k«k> ev* mim^ ViH5 gee. s kosa tufrf dan Je to seveda aslo zanimiv predmet razgovorov. Usodne nofi jim Je bil ta ulitek tal od vzet, kajti okna so morala biti trdno zapr ta, sicer bi m v smrada zadušili. Nebo as Je usmililo ta revežev in obilen dež j« e*7 noč opral eesto, da so drugo jutro lahko svobodne)« dihali. — Svetujemo mestnim očetom, da si v bodočo privoščijo takšen >špai< kje laven mesta In naj nam a pvo io iinajdljivostjo prizanese jo. — Mestho kopališča nu i žalostw sliki razdejanja in popolne tapu.-« • nosti. To p* skti, ki ni več pesek, tem vrč navaden fcrra moz. raste bujna trava, startne m^-'ovs je polomila po deiju narasla Nevljica, skakal ni stolp pa nam je kopališki odbor eaoatav no ?abil s letvami, ker smatra, da nI r*o trebno, da bi se ljudje z večje \ i.-ine po ganjali v vo.lo. denarja za izkop pe*ka izpod stolna je pa Iko^S. Os bo šlo tako na prej. da se bo vsaka popravila potrebna naprava zabila z letvami, bodo do koo**a sezono $redi rod** lahko sedeli na letvah. t*tojimo prf^ plavalnimi tekmami >a prvenstvo Vlravske banovine, kopališki rw1-bor pa stoji na sko,]:( recja, nkftitan narasli. — V kopališkem odl»oru bi morili biti ljudje z nekoliko modernejšimi nazori, ki v plavalnem sportu ne bode videli reo ralne škode zaradi trga. kor . preden gredo v vodo. sleči. Zabavljan ji da nas kopališke Mnrte b.ijne vsote, naj bn enkrat dovolj. Pejstvo je. da Imamo kopi lisce in da moramo to kopališče tudi vzdr zevat? «i>er nam bo od te lepe naprave kmalu ostal samo £e dolg. Takrat pa tn/fl kopališkega odbora ne bo treba v*č KOLEDAR Danes: Torek. 14. julija kafc>E£a»i; ±*>n*~ vmtura DANAŠNJE PRIREDITVE Kina Matiaa: Zaprto Kino Ideal: Nj. Veličanstvo iduiarmik kino l nion: Lizeiota Kino Slega; G-men kino &iška: Sužnji pohlerpa po denarja Pevsko draštTe »Šlaveec obeni rtor oe» *H v društvenem lokalu. DEŽURNE LEKARNE Dane,: Mr. Sa^niJt, Marijin trg 5 Kur ali (i os posve tsku ee*ta 10, Bohinoc ded. Om>a *J9. oktobra 31. Iz Maribora _ Lep uspeh mariber>k?*a »ahiata. Da *o naši šahisti v iprj močni in talentirani* je prizna! tudi svetovna prvak dr_ Aljofcin. -Mariborčani pa to ob danih prilikah *un dejansko dokažejo. Tako je doaagol g. \vm\\ Lešnik na turnirju za šahovsko prvenstvo dravske banovine, ki se je te dni končal v Ljubljani, zelo lep uspeh, saj je <; 7 tooka mi zasedel tretje metdo. — Mariborski harmonikarji aredo r /y jih slišali, pa so naše pogumne malčke zopet povabili t beb Zagreb, kamor pojdejo za tri dni konoc tega meseca. __Srbski listi o turneji harmonikar)**. Kakor smo poročali, ao *e% nedavno vrnd.' z do]<;e turneje po Srbiji rnariroraki harmonikarji, ki jih uspešno vodi g. Vilko &«i-HeiilC. Obiskali «> vea večja meda in kopališča Srbije ter dosegli z nar<>dnn pesmijo triumfalne u#>pehe. Srbski lokalni in ludi vodilni listi ao posvetili harmonikamki turneji dolge članka, katerih podortui.^to bistvo potovanj maribon»k;h malčkov, to e delo za zbliŽanje in utrjevanje bratstva tor narodno manifestacijo, ki jo izraža vp* njihov glasbeni program ter r*Wrr> s u gos loven -«ke narodne nose. Li-di zlasti poudariš*-* prisrčnost vidovdan#ike proslavo ki so io mariborski harmonikarji slavili v \'rnia?ki banji. Ot* tej priliki se je zbralo na tiae>i> Srbov in mladine, ki jim je vodja harmonikarjev U. Vilko Si»Mer»Lč v .krasnem pa-triotičnem govoru obrazložil namen turnem m pomen vidovdamko proslave. Jci so jo slavili na svetih tleh- Nadalje poročajo lv nje-< — Prvo grozd j«* se je pojavilo včenai na mariborskem trgu. (irozdje je iz Rana ta In je kilogram po 20 dvnariev. _ Vola sta potaiila. Včeraj *o pripel v li v mariborsko t>ohiico rv41otneea po^jo** nika Jožeta Herica iz ^pieni.ka v Slov. go rieah, ki sla na splažena vola podrla na tla in pa nevarno poškodovala. — Za la» a*el *nirti. Ko e vozil dr. Rai. kovlč z avtomobilom iz Avertriie proti Mariboru, ni zaradi ovinka /apaz'1. H ^ ze_ lezniške zapornice zaprte zaradi prhoda r.Tzovlaka. Z vso *vk> te avtomobil «rešM1 v zapornice in jih prelomil ter a* ustavi I ar*-di procje. V akrainem hipu ao avtomoeil ^nravili a tira in ie je pridrvel hrzov'ak. Iz Zagorja — Konec frUvkc. PTibbtno 10 dw »o atavkali delavci v Slamniku, ki jrrm^l*- t*a-novinako ceato med Zagorjem in Trhov-ljem, o čemer smo že poročali. Po svojdi delegatih ae je posrečilo delavcem doaeCi zvišanje mezd in sicer za 50 par na uro taJco da bodo sedaj plačani na uro po rMn 3. Včeraj se je začelo zopet normalno in redno delo. — Tatvina. V noči od torka na sredo je bik> ukradendi v PotoAki vaai već tračnic laat TPD na »Roardi«. Okoli 2. uri ponoči jih je tat peljal z vozom skozi Zagorje proti Izlakam. O tatvini je bilo takoj obveščeno orožniStvo, ki je s pomočjo rudnikih uslužbencev prišlo na sled pravemu tatu. Posestnik A. iz Podlipovice je delal nov hlev, pri čemer je potreboval tudi tračnice. do katerih je hotel priti na ta način. Ukradeno blago' je moral v petek pripeljati nazaj, kar pa za kazen najbrž ne ho zado> štovalo. — Kurji tat. V noči od sobote na nedelje je ljubitelj kurje pečenke ukradel 6 piščancev gonpe Klunovi. — Nabori. Redni letošnji nabori bodo \ četrtek 30. julija v Zagorju. Sresko načel« stvo Je strogo prepovedalo toetti naborni i^owt in njinovim apremlje^aieejflfi niteotvoenu Slav. IM >3LOVCNSK! NAROD«, torek, 14. julija 1936. Stran 3 DNEVNE VESTF — Sporno u tk blagopokojnomu kralju AJek. »odru I. t Gornjem gradu. V nedeljo 19. t. m. o v mestnem parku v Gornjem ^radu odkritje spomenika blagopok. Viteškemu kralju Aleksandru L ZediniteJju po naslednjem sporedu; 1) ob pol U aeja prireditvenega odbora v dvorani Miku^eve gostilne £ polaganjem obravuna o naldrami akciji. 2.) ob pol 13. slovesno odkritje spomenika. Pričakovati je. da se udeleži odkritja zastopnik Njegovega Vel. kralja Petra H. Spomenik postavlja Velikemu kralju prebivalstvo goriijegrajskega sreza na sedežu sreza v Gornjem eradu. Odkritja *e vee organizacije »reza udeležijo korporu-tivno, društva, ki imajo kroje in pra|x»re pridejo v krojih in *> prapori do 14. ure :*a zrirališee pri Koleneevi hiši v začetku močast\io sj>omen \-li-k ►•■_.! kralja Avtobusne zveze so na v*e strani ugodne, pri remer posebno O|»ozarja-mo Lmhliam-aiie na novo avtobusno pruco Ljubljana-Gornji grad-l.rogar^ka dolina. _ Preeled i/vnziiesa sadja. Kmetij- ki minster je odredi! da bo pregled za izvuz v inozemstvo nam^riienega* Sadje na ftetes-niških jiostaiah v SuboHef, Koprivnici. Mariboru in na Jesenicah. Kme'ijska ogledna in kontrolna postaja v Za:_'r<>! u bo odrejala za pregled sadia veičake Rtopetolega iz osobja ovoje sanice ter slanico v Ljubljani in Mariboru ._ Živahen tujski promet v Dalmaciji- V Splitu [e tujski promet oglop>by je >pal od marca lanskega leta, nedavno se je jxa prebudil. Fant je star 30 let in predno je zaspal, je t^h-l.ti 1 ^i funtov, zdai pa samo 7t> funtov. V Oevelandi so umrli Jože Lejjan. star (Jo Iftt doma iz vasi I'odgozd fara fiUJtoihorir. Ivana škulja roj. Brodniki sfara 70 let doma iz Roba pri \ olikih LaSCah, Frančiška Fonda roj. Perhavec, :*tara 5(i iet doma iz vasi Tovirje na Primorskem. Peter V'oik, star 45 let. doma iz vasi Suhorje na Notranjskem in Marija Za letel roj. Mosli.k 'tara 4.> le*, doma iz vasi l'odv:nograd pri Divači. Y l-£orUsj>ring>u je umrla Franr^ka Mrak. stara f>4 let, doma iz Trate nad jfcitdf. jo Loko. \' Siiebovganu ie umrl Janez \ler-var, ki je l.il v Ameriki &> iet. V Leadviile «>e .• smrtno (MMiosrečil Jožo lir.idač. pljučnica fe pa pobrala Franca Puekaia in vdovo Angolo Ambrož. V Barbetonu je umrl Janez Otoničar. star 4K let, doma iz SJeui3-na na Blokah \ Spriogfieldu je umrl Janez Latinu*, star TS \eA. \ Keevvatmu ožtne pristojbine za pisma in dopisnice v inozemstvo Povišanje pride baš sredi tujsko prometne sezone, za katero to r-otovo no bo ugodno. Pomislili moramo, d» ]f baš /daj pri nas mnogo tujcev, izletnikov in letoviščarjev, ki pišejo svojcem v donn-vino, kar je tudi učinkovita propaganda za našo kraje. Če bi bili počaka)] s povišanjem po&Uuh pristojbin vsaj za dva meseca, bi si bili prihranili na drugi strani občutno Škodo. — Lep prospekt (»orij pri Bledu in Poki lake z okolico. Mar! iva podružnica SPD v Uoriah je izdala ■ sodelovanjem Zvezo za tujski promet v Sloveniji ličen, pregledno urejen in lepo ilustriran prospekt Gorij pri Bledu in Pokljuke z okolico v slovenščini in nemščini. Prospekt krase slike Kranjske doline Gorij. hotela Kom. Kranjske doline pozimi. Mrzlega Studenca, Galerije kraljeviča Andreja in Vintgarja. Pod sliko na naslovni strani je zelo praktično k »za o železniških zvez med Gorjam i in večjimi mesti naše države ter inozemstvom, seveda najkrajših. Poleg toga je v prospektu še pregleden zemljevid Pokljuke in *j% Beseda 50 nar. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Otn j_ LAHKA LfcTNA OBLAČILA buret. kaša. lister itd. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri Preskerju Sv, Petra c. 11 6. R KLIŠEJE t NO .JUGOGMMA SV. (TONAM 23 BUKOVI ODPADKI suhi, kratko žagani, zopet na Razpolago, Ivan Šiška tovarna parkotov Metelkova 4. tel. -_>— U 202S DOBRO VPELJANA starinarna se odda takoj. Na- ilov v upravi 2Slov. Naroda*. *>0 vi ENO. DVO. in TRISOBNO stanovanje se odda takoj ali 1 avgustom. Pojasnila Dolen*ska cesta 12. 20:^3 rij z okolico Pomena takega prospekta ni treba posebej nanašati gaj nam kažejo dru_ ge, v tujskem prometu visoko nad nami stoječe države, kako je treba z okusnimi, praktičnimi in izčrpnimi prr>si>ekti privabljati tujce. Cim vec bomo imeli takih prospektov, tem živahnejši bo tudi tujski promet pri na«5. v kolikor se seveda tujci ne IhkIo zadužili v naiem zloglasnem prahu, kar pa spada v poglavje o naših nemogočih cestah- KINO IDEAL UKISS FERDL igra uvojno vlogo kneza in postrešcka v filmski veseloigTi Nj. Vis* postrešček anMOHBMMHHBMaaflBMBHHHBHBB Danes ob 16., 19. in 21.15 uri — Novi planinski d«m na Ko-mni o:\ori slovesno SPD u Ljubljane v nedeljo 19-t. m. ob p v Ljubljani, kjer se tudi nved pravi, da bo spremenljivo, zmerno toplo vreme. \ cera j je deževalo v Ljubljani. Maritoru. Ko-ga^ki Slatini in Beogradu Najvišja teaape* raffura je znašata v Splitu *2J>, v Skof>lju'28, v Z-agrehu 27. v B*»ograflu in Saraje\ii 2.1. v Mariboru -4. v Ljubljani '23.4. Davi je ka/al barometer v Ljubljani 7(51.", temperatura ie znašala 16. — Zopet težka prometna nesreča. Med Petrinjo in Glino se je pripetila v nedeljo zvečer težka motociklistična nesreča- Iz Siska so se peljali na izlet v Topusko prof. Slavko Bošnjak, slušatelj Glasbene akademije Gez-a like in lastnik parne pekarne v Sisku Milan Cvitkovič. Med potjo so se ustavili v gostilni in si ugasUi žejo z vinom. Očividci pripoveduje;o, di je vozrl prof. Bišniak zelo hitro. Nesreča se je pripetila na ovinku, kjer je nalertej motoc kel na telico. ki je prišla med motor in prikolico. Bošnjak in Pike sta odieteJa na ceslo in priletela v k-men. ("vitkovič je pa padel v j-arek. Prof. Bošnjak se je tako težko po-bvl, da je kmalu izcfthnil. Tudi stanje s'u-denta Fike je zelo težko, ker lira frakturo lobanje in ho najbrž umni. Nesrečo je zakrivil prof- Bošnjak sam, ker je vozil prehitro. — Trup brez glave na ielezntSki progi. Na železniški progi Subotica-Senta so našli včeraj trup brez glave. Gre za hlapca Matijo IvkovTča, ki je služil na posestvu Bone Sekelia v Bikovu pri Subotiri. V soboto zjutraj se je spri s kočijažem in portem ga niso več videli. Odšel je na železniško progo in skočil |>od vlak. Tudi s svojimi starši se ni dol ro razumel. __ Strašen vihar na moril. V nedeljo zjutraj je divjal v severni Dalmaciji strašen vihar, ki je zahteval tudi človeško žrtev. V Pmklamskeni prelivu je zalotil vihar re-niorker ^Božidar-, ki je vozil premog iz Kladina v Šibenik. Ogromen val je zagniil ladjo in stro-ni k Lazar Milic je utonil v strojnemu oddelku Krmarja Kresirnirja Bubalo ie vrgel val v morje, pa se je k sreči oprijel lesenega trama in splaval na suho : Tudi več drugih ladii se je borPo z viha-jem in promet |»o morju je bil močno ov ran. — Smrtna nesreča, V Du^em Selu s« ie pripc^iki včeraj marina nesreča- Težn1 brusilni kamen je p^idcl na 4 letno hčerki< Ivu-iolfa Tomšiča Marico in ji težko pošk doval loban;o. tako d\ je v nekaj dneh j strasnih mukah iztradic:je se zdaj ni* m^iio posebnih pred>i>dkih glede smeti v Mestnem logu. Ae vedno je •unei&če ob ko-liharski koloniji Smeti odlagajo v bližini. ceste in v neposredni bPžini t arak. To ^o tudi prednosti /a naselje, ker imajo ljudje pri rokah zakladnico, ostanke in vsega mesta. Med smetmi so namreč vedno veliki zakladi,: in na smetiščih najdejo MOgj delo in zaslužek. Razen tena pa nimajo tudi otroci l>o!jsega igrišča od tega. Tega i*a nismo zapisali zaradi tega. da bi kdo lahko modroval o higieni »>ai Mostni log ne sp:«da ved ped meetne okvire, predpise in običaje. Mestni log je »amo smetišče. I j— Mestna ženska realna gimnazija vabi svoje gojenke. da se udeleže jutri v sredo ob 17. umrle gojenke 4.a razreda Ivke Za-•^radniko\e. Zbirališče ob 16.45 pred mrtvašnico hiralnice na Vidovdanski ce*di. Ij— »Znamenitosti« na Tvrševi ce^ti. Na vogalu Tyrševe ceste in Bežigrada je lepa parcela, toda zelo žalostno ^zazidana-. Na nji stoji revna baraka, precej skrita v ozadju, zato sta pa tem bolj očitni dve drugi »poslopji ■■:, ki stojita vsak k seKt sredi parceL1. Eno je njega dru nedvomno služilo nakj* za vojaško stražnico, samo cesarskih barv več ne kaže. drugo je pa na prvi pogled leseno stranišče, kakršne imajo na kmelih za hlev. Tudi čuvajnica očitno služi podobnim namenom. Menda v bližini stanujeta dve družini. Tako idilično zazidanih parcel ne najdete več niti v Ljubljani- Ij__Merkantilni tečaj za učiteljstv«. Trgovsko in obrtno spisje, kalkulacija, menično pravo, knii^ovodstvo. poslovni sestav_ ki vseh oblik itd. mora zdaj obvladati vsak. količkaj jjoslovno izobražen človek. Zato se poučujejo ti predmeti v naših obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah, ki nam vzgajajo na^ bodoči pomočniški in trgovski naraščaj. Letos imamo v prostorih trgov.-ke akademije na Bleivveisov; cesti merkantilni tečaj za učiteljs4vo. Sicer je bilo takih tečajev že več. toda prilike pokažejo še vedno premalo strokovno usposobljenega uči-teljstva. Letošnji tečai poseča 30 učitei»ev osnovne in meščanske šole. Tečaj bo trajaj do avgusta, preda-vali pa l;odo naši profesorji, veščakt. Tečai je otvoril inspektor g. Presi. Začeli so s knjigovodstvom, ki ga poučuje g. prof. Slč, Tečaju želimo Čim več uspehov* lj__ Teorija in praksa. Proveli smo; V nekem j-a-vnem lokalu v Lnibliani je nalepljen lepak Proti-tuberkulozne lige. — Meni sicer ni znano, v koliko ta vsekakor potrebna organizacija pomaga onim, ki so brez sredstev — in te najbolj napada tuberkuloza, vem pa za primer, da neki moj znanec iz Trbovelj kljub va*mu moledova nju in neštetim potom od Poncija do Pilata ne doseže ničesar, ćeprav se je ta morilka že opasno vgnezd;la v njegovo telo. kar je razvidno tudi iz bel žk g. dr. Proda na v knjižici, ki jo pacijent nosi s seboj. — lj Za samostojno telefonsko centralo gasilcev. Potreba po telefonski centrali, a katero bi bile povezane vse gasilske čete v mestu, je nujna. V Ljubljani imamo 11 gasilskih čet, eno pokiicnih gasilcev, 10 pa prostovoljnih. V zvezi s telefonsko centra-io naj bi bile še druge potrebne signalne laprave, kakor jih pozna moderna gasilska lužba in ki jih imajo že v vseh večjih metih. Načrt za te naprave so že davno pripravljeni. Mestna občina je zadevne predloge odposlala v Beograd in gasilci upajo, .ta bodo končno dobili samostojno telefonsko centralo. i —lj Emigrante iz Trsta, Gorice in Istre n prijatelje vabimo, da se v čim večjem *vilu udeleže izleta v Kamniško Bistrico Magda Schnelder K1NOUNION*•*MM Veseloigra po veseli opereti v premlert >sreca v Hiai«. aan m 4 ^ Predstave ob 19.15 in 21.15 uri. ■ f 99 A ■ #^ V JJ Zabavna vsebina in dobri igralci. JLW A Mi ^ A W ^ mm — PRIDE! JOSEPH SCHMIOT v pevskem velefllmu fKli**:: ZVEZDNI UTRINKI ^IBBS ■S^B^BMS^B^BBHB^^H ^«»VHBBS^B^BSSSSlB^B^Bn^H v nedeljo 19. t. m. CMhod Iz Ljubljane z vlakom ob 5.50, povratek ob 21. 55. Hrano prinesite s seboj. Pridite, bo prijetno in koristno. —1 Organizatorao propagandni odsek Saveza jug. em. udr. lj— l'metnostna-sgodo' in>k» društvu v Ljubljani priredi v četrtek lb. t. m. izlet v Tržič. Ogled: iupne cerkve (I^averjeve »r■»-ske. Ijangus. Brada^ka. **ubic Jurij, Meaaaa-Pirnat), cerkev sv. Jožefa tLaver. Gaapar *iotrl> in »sv. Andreia; |X>kopaliAčji (kip i r Rendic). ()ora (kratek jK>govor). ()dt>or. I j— l>a*rni obvrzanri Me ohve»ra.io, da so seznami o neposrednih davkih razgrnjeni davčnim zavezancem na v|x»gled v mt*t-neni odpravniitvu Mestni trg št. 27-^lL. R. 48 od t3. VII. do *J0 t. m. Ij— Lov za sumljivimi dekletj je priredila |H>iacija te dni in jih res pri ela re*. Dekleta te vrste so se zadrževaLa najraje po raznih beznicah v predmestjih nekaj pa so jih iztaknili tudi |k> lokalih sredi Ste*! 1 -Med drugimi sta prišli v roke pravice dve nevarni že|\arki, ki ^!a posebno radi t>b;s-kovali ljubljanske cerkve, kjer sta v iiueči kradli ženskam iz torbic denarnice. Več zelo zanemarjenih žensk «=*! spraviti deloma v zarore. deloma v bolnico. — Ij Po nesreči se j? za&trup*!. Posestniku Ivanu Podržaju iz št. Jurja pri Gro supljem je včeraj poginil junček in je hotel Podržaj resiti vsaj kožo Pri tem pa mu je spodletel nož in se je občutno ra nit v roko. Kasneje mu je začela roka zatekati in odšel je k zdravniku. Ta je takoj ugotovil, da na^tcpilo zastrupl;enje in je moral Podržaj nemudoma v bolnico v Ljubljano. —lj Zlato uro je izgubila. Uradnica Xn-a Dežmanova iz Ljubljane je te dni izgubila na poti i/. Vižmarij do Dravelj žensko ročne torbico iz belega usnja. V torhiei je imela zlato zapestno uro. 160 Dia gotovine in dve legitimaciji na svoje ime. Dežmanova je oškodovana za okrog 12t*0 Din. —Ij Tatvine in vlomi. A* stanovanje Albina Skoči rja na Sarem trgu je vlomil predvčerajšnjim neznan lopov in odnesel obleko, par čevljev, porečni prstan, nekaj drugih dragocenosti in več perila. Skupna vred nost ukradenih predmetov znaša lbOO Din. Tste noči je nekdo ukradel z dvori.-ea v Florijanski ulici branjevki Zofiji Kastelče-vi za lOon Din perila. V stanovanje Vladi-mirja Bri'a^ha na Oosposvetski cesti 10 se je splazil v soboto tat in mu odnesel več obleke in drugih predmetov, vre« Inih £00 Din. V pni zadnjih noei je bilo vlomljeno v gostilno Marije Kmetičeve na Aleksandro-vi cesfi. Vlomilec je oki orožniki aretirali 22Ictnega Stcbana CTirila, ki je k«»t ka/njenec pred 14 dnevi ubc/al. Stcban je sedel v mariborski kaznilnici zaradi uh 1.1 finančnega podpreglednika kovačcM.a. ki so ga pred dvema letoma na Kumu fantje v pijanosti ubili. Obsojenih je bilo tedaj sedem fantov, izmed katerih še trije niso od-scdeli kazni, a štirje so bili deležni pomilostitve. Steban je bil zaposlen pri zunanjih delih in ko se mu je ponudila priložnost je pobegnil. Po pobegu je iel l kisovee k starišem in ko je bil v nedeljo v neki eostftnj v Sklen-droveu. ga }c orožništvo prejelo. Davi so ga eskortirali v mariborske /aporc. kjer bo moral presedeti še eno leto kazni, in bo poleg tega dobil še nekaj po vrhu, ker si je prehitro želel prostosti. Iz Celje —c Obupno dejanje mlade kuharice. V soboto okrog 21. so našli v mestnem parku nezavestno 18-letno kuharico Milko T. iz Šmarja pri Jelšah, ki je bila malo prej iz neznanega vzroka izpila množino l;zola. Obupanko so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico, kjer so ji izpiali želodec. 1 —c Kronika nesreč. V nedeljo je padel 14-letni posestn kov sin Viljem MalovŠek iz Hramš pri Veliki Piresici v gozdu tako nesrečno, da si je zlomi levo nogo. V soboto si je 4 mesece stara železničarjeva hčerka Ana Zupančeva iz Tekačevega pri Rogaški Slatini pri padcu zlomila desno roko, v petek pa si je petletni sinček Albin Rihar z Raduhe pri Lučah pri padcu zlomil desno nogo. Istega dne je padel 20-let-ni posestnikov sin Albin Odlazek iz Slavine pri Litiji s češnje in si prebil čelo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c I "mrla je v nedeljo na hribu sv. Jožefa v starosti 75 let posestnica ga. Marija Konestabova. roj. Doklerjeva. —c Dve nogometni tekmi. V nedeljo popoldne je bila na igrišču pri Skalni kleti? odigrana prijateljska tekma med kombinirano enajstorico Concordije iz Zagreba in celjskimi Atletiki. Gostje, ki so v vsakem pogledu prekašali domačine in ves čas pre- Iz škofje Loke |. obruio-indn-.tri ivke razstavo k> otvorili v nedeljo v Akotji Loki. <>b &JQ BO ie zbrali pred novo šolo odličniki. med njimi zastopnik krailja j»olkovnik Mihajlo Lu kič in dvorna dama Franla Tavčarjeva. Zbrano gospodo je pozdravil predsednik razstavnega odbora, bilo pa ie tudi več drugih govorov. Kraljevemu zastopniku je bil poklonjen lepo vezen in lično izdelan, ter na les pritrjen znak p!an;n*kega |K>!ka, g. banu dr. Natlačenu, kakor tudi ge. Tavčarjevi pa cvetje. Razstavo dla pozdravi'1 med drugim tudi g. Rebek in g. Iglir -z. Ljubljane. Otvoril jo je g. ban 1« prigodami nagovorom, nakar so si jo pri^dni ogleda'i Otvorile v je prenašala radijska posta a. gostom je I ila prirejena zakuska. Na predvečer razstave so razsvetlili prireditelji *•*-meetoai po paaata pa je bil obhod- SPORT — Motoklub »Ilirija« razrpisuje za nedeljo 19. trn- motocikliško ocenjevalno vožnjo na progi Ljubijana,, Kn*nj, TTŽič, Sv. Arwa, državna meja vrh Ljubelja. Start ob 1A-uri v Zgornji SišBci pri km 2. _- Prijave do 16. \iv!ošieeva 13. telefon 3066. Razp-i-si in prijavnice so ze razposlane, točnejša pojasnMa v t-ajni>tvu. Dne 16. in 16. avgusta bo VI- mednarodna mr>locikl:šku ijorska hitro-'na dirka na Ljubelj, ter so za to zanimivo vsakoletni dirko vse priprave Že končane. Športnemu občinstvu priporočamo /,a poset nedeljske ocenjevalne vožnje ji*tran>i turistični vlak do Tržiča — od '1«am zveza z avtobusi do Sv. Ane, od koder je zelo prijeđen izpre hodi do vrha Ljubelja. ZAČETEK ZAPOSLITVE — Kako dolgo si že zaposlen pri tej tvrd-ki? — Odkar M mi zagrozili z odpovedjo. POSETITE JUBILEJNI „V. MARIBORSKI TEDEN14 1. do 9* avgusta 1936. i»od pokroviteljstvom Nj. Kr. \'is. kraljeviča, Andreja. 50% popust na železnicah od 30. julija do 11. avgusta 1936. Popusti na zračnih progah Aeroputa in na parnikih. — Tradicionalna revija gospodarskega in kulturnega življenja Maribora in zaledja. — Tekstil — Industrija. — Obrt. — Trgovina. — Velika gasilska razstava in gasilski kongres. — Velika filatelistična razstava z borzo znamk. — Mlekarstvo, sirarstvo, vinogradništvo. — 2ena v obrti. — Umetniška in zgodovinska razstava. — Tujsko prometna razstava. — Modna revija. — Revija sporta, jadralnega in motornega letalstva, — Pokušnja vin. — Kongresi in koncerti. MARIBORSKI OTOK — najlepše kopališče Jugoslavije! Gostoljubni Maribor in zeleno Pohorje Vaa vabita! Makulaturni oapir prođ a prava „Stoveaskoga Naroda*. MuMiana Knafflfeva oflea Hov. • t Globoho potrti javljamo vsem sorodnikom, prifateffom iti znancem, dm nms fe po kratki bolezni za vedno zapustil naš ishreno ljubljeni mozf cie, sin, brat, svak in stric, gospod kapetan fregate ter da le bil dne l%t.m. začasno pokopan v Hercegnovem, Boka Kotorska. Dragega pokofniha okranimo v večnem spominu. Prosimo tikega soiotfo« 1UFUBLJANA-TIVAT, dne 13* Mifo 193^ Mar^tt Kliaar, soproga, BoMoa lUiaar, bćerkica^ ine. Anton in Irma Kiiitar. starH, Anton«, llsi-man in Fotor KHnar, bratje, Josipiaa Oro*ry rof. Klinarv soofra, In ostalo sorodstvo. Stran 4 »SLOVENSKI NARO D«, torek, 14. julija ff»36. štev. • *» Dolenjska na veliki razstavi Kratek Izprehod po lepi obrtniški in umetnostni razstavi v Novem mesta Novo mesto, 13. julija. Mnogo žrtev so doprinesli naši skromni obrtniki s svojo veliko razstavo, ki je edinstvena v zgodovini našega mesta. Veliko dvonadstropno poslopje osnovne šole, kjer so obrtniki razstavili svoje lične izdelke, ponosno vabi tujca, da si jih ogleda. Že takoj pri vstopu v razstavni prostor vidiš okusno razstavljene izdelke naših obrtnikov, ki so jasen dokaz velike dolenjske marljivosti. Razstavilo je svoje izdelke poleg naših umetnikov okrog 50 obrtnikov, zastopanih v 25 obrtnih strokah. Svoja dela je razstavilo 6 krojačev in šivilj, ena pletilja, ena vezilja, 1 torbar, 3 čevljarji, 1 fotograf, 1 kolar. 4 kleparji, 1 zidar (stavbne načrte), 9 mizarjev, pa en tapetnik, kolar, elektrotehnik, sodar, vrvar, kovač in keramično podjetje, 2 mlekarski podjetji (Bela cerkev. Mirna) po 1 strojna delavnica, (Kozinc Sevnica), frizer, (lasulje), industrija perila (I. Medic), soboslikar in znana vele-žganjarna Roje iz Stične, ki je razstavila svoje najboljše proizvode. Slede Kmetijska šola na Grmu (poučna razstava) in Kmetijska družba s svojimi proizvodi, čebelarska podružnica, Tujsko-prumcrno društvo, in naše šole s svojimi ročnimi deli in risbami. V teh odclkih vidiš prav lične izdelke pri obrtnem naraščaju, meščanski in osnovni šoli, kakor tudi otroškem vrtcu, znak velikega truda in požrtvovalnosti šolske mladine in učiteljev, še posebno moramo omeniti keramične izdelke domačega podjetja J. Klcmenčič. Te številne ročne umetnine če se smemo tako izraziti, bi človek neprenehoma ogledoval. Ti izdelki prekašajo vse pričakovanje in se lahko merijo z inozemskimi izdelki. To lahko trdimo tudi o izdelkih naših mizarjev, ki so brez dvoma pravi mojstri v svoji stroki. Ciazvoda, Košir, Sitar, Reve, Zupančič Ivan iz Lcskov-ca, odlikovani specijalist za biljarde, in pa naše strojno mizarstvo Jevšček, 1'dovič, Malovič itd. Privlačni so krojaški izdelki s svojimi elegantnimi in modernimi kroji. Sodar Lesjak ima prav lično izdelane sode vseh velikosti (edino podjetje te vrste na Dolenjskem) s lepimi okraski in v podobi elipse. Obiskovalce je izncnadil z mojstrsko izdelanim kiel-čolnom. smučkami in sankami kolar g. Škcdelj itd. Posebna atrakcija na razstavi je ljubljanski nebotičnik, ki ga je izdelal rudarski invalid Ra/boršck Franc iz Gornje Hudinje pri Celju. Izdelek, ki je stal eno leto truda, je sestavljen iz stotisočih vžigalic, kj bi merilc v dolžini 8 kilometrov, visok pa je 1.65 m. Razstavljen je bil že v vseh krajih države. Prostor nam ne dopušča, da bi se mogli baviti z vsemi podrobnostmi, lahko pa rečemo, da vsi razstavljalci zaslužijo pohvalo. Zasluge in pri/nanje gre razstavIjalne-mu odboru, predvsem še njegovemu predsedniku g. Alojziju Mirtiču, ki je to težko nalogo i/borno rešil. Vsa čast novomeškim obrtnikom. V dveh sobah je improvizirana nekak-,ia ra/stava bodočega mestnega muzeja. Razstavljene so baročne in sodobne umetnosti. Namen, te zgodovinske razstave je v prvi vrsti, vzbuditi med meščani in Dolenjci zanimanje za zgodov inske dokumente, razvoja njihovega mesta in da vsaj njih zadnje ostanke zbero in shranijo v muzej. V prvi sobi so zbrani portreti nekaterih znamenitih novomeških proštov Po-Ivdora Montaguana, ki je /a kapiteljsko cerkev nabavil slovitega Tintorettovega »Sv. Nikolaja*-, dalje Marottija. ki je dal naročilo Metzigerju za celo vrsto oltarnih slik, potem prosta Slatkonje in zlasti Jerneja Arka, ki se ga stari meščani še spominjajo V vitrinah in omarah so shranjeni rokopisi in inkunabule iz novomeške frančiškanske knjižnice in gimnazijska kronika •z L 174o. Sosedna soba je posvečena predvsem spominu Načeta Hladnika in Frana sukljeta V posebnih vitrinah so hranjene ijune diplome, rokopisi in posmrtni maski, ia stenah pa visita portreta obeh velikih trajanov; Vesclov Sukljc in Jakčev Hladnik. Pod ogromno oljnato sliko Novega nesta, (delo slikarja R. .lakca) so ra/stav-jene restne listine. Na posebni mizici pa ickateri rokopisi Ketteja, Trdina, Puglja itd V" posebni omari so shranjeni dokumenti iz mestnega arhiva, meščanski gardi pa je posvečen kotiček in v njem dve zastavi, častna knjiga in velika fotografija članstva iz leta 1865. Mnogo zanimivega so v kratkem času zbrali prireditelji in na podrobnejši opis te, vsekakor zanimive razstave se *e povrnemo. I metnostni del ra/stave je težko okrnjen in to zaradi neuvidevnosti raznih merodaj-nih činiteljev, ki so vse premalo upoštevali velik pomen tega dela razstave. Povdariti je treba, da ta del razstave ni samo lokal- nega pomena, temveč ima tudi velik kulturni pomen za vso našo širšo javnost. Manjka mnogo slik, predvsem slavni Tintoretujev »Sv. Nikolaj«, ki je poseben zaklad našega mesta in ves naše države. Na svojem sedanjem mestu v glavnem oltarju kapiteljske cerkve umetnina ne pride do prave veljave, kakor bi prišla na razstavi in bi brez dvoma ta mojstrovina vzbudila največje zanimanje in privabila mnoge tujce v naše mesto, med katerimi vlada posebno za limarije za ta redki umetniški zaklad, ki bi nič ne izgubil na vrednosti, če bi ga razstavili. Manjka tudi precej del slikarja V. Mctzigerja. ki je bil pač tujec, a spada po svojih številnih delih k bogatemu kulturnemu delovanju vse premalo raziskane Dolenjske. Očitno je, da vsa razstavljena dela ne pripadajo njemu. Nekatera ga pa kažejo njegove najboljše strani. Izrazito baročna Marija iz gradu Otočec s pripadajočimi slikami (obisk sv. Ane in Marijino oznanjenje, slednja je na žalost poškodovana). Med drugimi baročnimi umetninami omenimo sv. Roka in Miklavža. Najlepši teh lesenih kipov je hudo okrnjeni, a še vedno impozantni sv. Jurij. V istem oddelku je razstavil svoja dela novomeški podobar g. Vodnik. Med ostalimi razstavljalci vzbujata največjo pozornost s svojimi deli Jakac in prerano umrli Cronup. Jakac je razstavil 25 oljnatih in pastelnih slik in več grafik. Na Jakčevih delih se opaža izrazit vpliv novomeškega okolja. Kot najbolj reprezentativen slikar je razširil sloves barv in razpoloženj dolenjske pokrajine. Sem spada lepo število pokrajinskih slik. Pozornost vzbuja oljnata slika njegove matere. Izredno delo, ki je prvikrat razstavljeno, in pa France Prešern, posebna rekonstrukcija vseh prejšnjih slik in podatkov. Slika naj bi bila defenitivna podoba pesnika za Kidričevo monografijo. Imetnik je razstavil različne, deloma starejše grafike, lesoreze, litografije in radi-ranke, med njimi tudi več zanimivih suhih igel. Sveže so njegove risbe s svinčnikom, štiri impresije z novomeškega trga, razred zase pa je velika, skrbno izdelana risba novomeškega Rrega, ki spominja na grafike 18. stoletja. V oddelku preseneča razstavni -poi FAOjtefu F.\nD otnasnd^z ojF3oq BjJaj?; -jpZA ;>i!U[¥A£i£d£ »u^UPi^ra *iAous atrep bina. Dela tega mnogostranskega umetnika obsegajo oljnate slike, grafiko in kiparska dela. V njegovi dragoceni zapuščini se križa mnogo vplivov, vendar pa je nadarjeni umetnik obdržal izrazito svoje posebnosti, ki bi ga bile sčasoma privedle med naše najboljše umetnike. Med kipi je važen njegov avtoportret in Cankar z vihrajočo pelerino. Oljnate slike kažejo redek talent, so pa grafično občutene. Zanimive in najbolj dragocene so njegove grafike, predvsem radirankc, od katerih na žalost so ostali le redki izvodi. Plošče so ostale v Firenci, kjer se je umetnik šolal. Pozabiti ne smemo nekaj dobro posrečenih skupin ljubavnih parov in pa radiranke »Revolucija«, ki spada med najmočnejša. Prvič razstavlja, če se ne motimo, novomeški profesor in slikar g. J. Mežen, sicer rodom Gorenjec, ki pa se v svojih motivih bavi z novomeško okolico. Največjo pozornost vzbuja posrečen portret mladega dekleta L. O., s katerim delom je slikar pokazal svoje znanje. Večje število svojih del je v posebni sobi razstavil znani novomeški slikar starejše generacije g. prof. Gtim. Bogat na. romantičnih motivih je ra/ftavil figuralne in pokrajinske slike, ki ga delajo priljubljenega pri našem občinstvu. Samo dve veliki sliki pa je razstavil novomeški rojak g. I. Vavpotič, portret ministra v p. g. N\ Zupaniča, ki je značilen tako za portretiranca, kakor tudi za umetnika. Kaže impresijonisttčho barvitost, ki je za umetnika zelo značilna. Druga velika slika predstavlja umetnikovo hčerko, plesalko Rut. Razstava kaže visoko kulturno stopnjo in je dokaz, da je Novo mesto bilo kulturno živahno v preteklosti in sedanjosti Kljub temu, da manjkajo značilna dela (Tintoretta). kaže razstava presenetljivo visok nivo. kar pa Novomeščani in sploh Dolenjci vse premalo upoštevajo, kakor da se ne bi zavedali pomena dolenjske metropole in Dolenjske sploh in pa velike kulturne aktivnosti njenih sinov. Rastava bi morala dati umetnostnim zgodovinarjem pobudo, da se malo boli intenzivno zanimajo za mnogobrojne, dragocene spomenike, likovne umetnosti, ki jih hrani Dolenjska. AT—JI. P. S. Za Tintorettovega Sv. Nikolaja so Angleži ponujali okrog 20 milijonov dinarjev. To redko dragocenost hrani novomeška kapiteljsa cerkev. Oficiielni harakiri japonskega častnika Prvi in zadnji primer, da so Evropci videli ta način japonskega samomora BTtpa obsodba japonskih častnikov, ude Učencev nedavnega vojaškeg-a upora, je obudila spomine na klasični japonski harakiri, svojstven na-cin samomora, ki na Japonskem vzlie vsem prepovedim še vedno velja, za najčastnejšo smrt. Zadnja oficirska ofieielna smrtna ofetodfan potom haraki-rija je zadela celo na zahtevo evropskih velesil japonskega častnika Taki Zenzabu ro. ki je dal v pristaniškem mpptu Kobe izstreliti salvo na Evropoe.-Japonski vojaki sieer nikojrar niso zadeli, vendar je pa doletela častnika najhujša kazen. Zenzaburi jev harakiri lahko po pravici imenujemo klasičen, ker je bil to prvi in tudi zadnji primer da so Kvropci videli ta naein japonske sniTti Za kraj oficielnepa harakirija so izbrali starodavni hram v Peifukuji. kamor je prišlo sedem zastopnikov evropskih velesil in skleni japonskih dostojaa6tveni-kov. . Ko ?o zavreli svoja mesta, jf vstripil v svetišče Spletni Taki Zenzaburo. krepak mož v narodni BOij s širokimi rokavi v spremstvu dveh častnikov in svoje priče. Stopal je visoko vzravnan, eoremonielnn se je poklonil vsakemu dostojanstveniku poaebej in v>i so mu tradicionalni poklon vrnili. Potem se je dvakrat poklonil pred oltarjem in sedel na japonski način prekri žanih DOg na peto na rdečo preprogo, obrnjen s hrbtom proti oltarju. Eden Častnikov mu §e podal dolarb spoštljivo dvignil k Sete. potem ji'i polotil predse. V belem papirju je ležal tedaj pred njim ^wakizaši*. kratko japonsko bodalo, tanko in ostro kakor l»ritev. Z mirnim jrla?om je obsojenec ponovil svojo krivdo in zaklju čil z besedami: -Za ta zločin napravim se- daj harakiri |fc prosim, da prisostvujete temu činu«. Potem se je slekel do pasu, vtaknil rokave previdno pod kolena, da bi ne padel vznak. — japonski plemič mora pasti umirajoč* naprej - potem je pa miT-no vzel bodalo, se ozrl skoraj ljubeče nanj, si g:a zabodel na levi strani pod trebuh in potegnil počasi proti desni strani, kjer «ra je zasukal v rani in nadaljeval rezanje na vz-sror. N'obena mišica njejrnvejra obraza ni trenila in Sele ko si je potek-' fiziologije na kalifornijski univerzi- O svojih uspehih poroča v zadnji številki strokovne revije *Food Industrie*< Prof. Gerie^e trdi. da c^e mu je i*o*rečilo v vodnih posodah doseči neprimerno večji pridelek. n^_ go v še tako dobro obdelani zemlji. V posodi s površino 4.UMi ni? je pride'ai Ji7 ton paradižnikov, doč.ini je znašal pridelek na enaki površini zemle e^anio 5 ton. Na enaki površini je dala voda J-UVi več krompirja, zenilia pa samo 116. Tobak je do-t**-gel na vodi višino 6.t> m in vsi listi so bili porabni. Prejšnja poročila o poskusih prof. CW-ric.ka so pa govorila o se presenetljive ših uspehih. Toda tudi učenjakovi podatki Ivodo presenetili mars^kakega poljedelca. V bistvu ta metoda ni nič novoga. Fiziologi so že več let gojili poskusn^ rastline v vodi. pomešani z mineralnimi solmi Tak poskus lahko napravi vsakdo sam. Zadostuje napeti košček fine tkanine č**i kozarec vodo tako. da se blago dotika vode in na njem vzklije seme. Prof (Jerioke le i»a preatal to metodo iz laboratorija v prakso nadomestil je kozarec vod*1 l veliko posodo iz le^a in betona, pokrito z žično mreže*, na katero pride rasevina. žaganie ali slama. V n;i vzklije'O iz semen rastlinice, ki po-ženo korenine v vodo. iz nje pa črpajo re>-rnatcrijal prerano umrlega J. Gorjupa. ka žujeio stalno primerno temperaturo. Pri tem se oa ne da nadomestiti Kamo zemlja, temveč po po»rel>i tudi solnce. kajti za rast rastlin zadostuie tudi električna luč. Poljedels4vo brez zemlje in solnčne svetlobe bo nudilo v bodočnosti nesliitene možnosti zlasti vrlnar-em ki borlo lahko neodvisno od vremena gojili na majhnih površinah dobro in obilno povrtnino slednjič se >e p« obmd še n* go*t« samegm in g« vprašal po imenu. »Abraham Kohn* — se je glasčl odgoror. Reporter je napravil ki«el obraz, kakor, da se je nap»;J octa Drugi dan je p* vendarle izšlo poročulo v listu in sicer pfM\ debelim naslovom: -^tra hopeten Žid usmTtil pohlevnega leva.«"" Z Jesenic __Dva sveia proboja, V četrtek |a nenadoma preminul v visoki starosti g. Bratuž Jakob, bivši delovodja KIl> na Bleiski Dobravi in na Jesenicah Pokomi, ki je pri sel v naše kraje med svetovno vojno, je bi! zelo simpatičen mož. kj je s svojo markantno pojavo vzbujal splošno pozornost na Jesenicah. Zapustil je žalujočo soprogo ki bo zelo težko prenesla izgubo svojega dobrega zakonskega druga- Pogreb pokojnega se je vršil v soboto popoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče na Jesenicah-V sototo proti večeru pa je po daljši bolezni v 74. leitu preminul g. Ivan Kučič, bivši kovač in preddelavec pri KII> na Jesenicah. Pokojni se je pred desetletii pre-e lil iz Gorij na Jesenice, kjer si je uredil svoie stalno ognjišče. Bil je zelo simpatičen mož, vedno zidane volje in eden najstarejših jeseniških harmonikarjev, povsod dobrodošel, cenjen in spoštovan. Ob nizovi krsti žaluje sin in več hčera ter vnukov, katerim je bil dober oče in ded. Pogreb M ie vršil v ponedeljek popoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče na Jesenicah ob osromni udeležbi ljudi M blizu in daleč. Bodi pokojnikoma ohranjen svetal spomin, težko prizadetim svojcem pa naš?* iskreno sožalje! Vse je relativno V Angliji pripovedujejo nasledn o zgodbo: Po eni izmed glavnnh b*»r1ins.kih ulic se je pomikal cirkus. Kar se rrru je prip-e-itila nezgoda in iz klettk je ušlo več zveri, med njimi tudi velik lev. Prestrašeni ljudje so se razbežali na vse strani. Videč pred seboj prosrto pot, jo je lev ubral v bližnjo restavracijo kjesr so bila vrata v poletni vročini na sitežaj odr>rta. Med gosti je nastala silna panika. Vsi so pobegnili iz restavracije ali pa v kuhinjo, pusteč za »=e-boj prevrnjene stole. V restavraciji je obsedel en sam gost. Sedel je -in mirno ole-dal, kako se mu bliža lev. Gledal ga je in počasi izteuovai. roko po velikem kuhinjskem tv>žu. ležečem na bliž nji mizici. Kar je zamahnil in porinil levu nož naravnost v srce. Zverina je zadrge-tala in se mrtva zgrudala. Zunai pri okrnih so se gnetl; gledalci in ko se je lev zgrudil, so prihiteli vsi navdušeni v restavracijo in čestitali pogumnemu ao*du. da jih je rešil smrtne nevarnosti. Skozsi množikro hvaležnih gositov se je prerinil tix!i repor ter velike berlinskega l;sta in brž je rabe ležil vse podrobnosti gobovega junaštva. Klub titulirani!. \' Nt m Vorku so ustanovili te dni #Klnh tituliranih*. To je dru>t\u ki si )? nadelo nalogo zanimati >»- za v>,ik»'M novega aristokrata v Ne* Vorku in ugotoviti, ee j* res pravi aristokrat. Pustolovcev j# na »ve-. tu vedno več in mnogi se radi irdaja^t »a aristokiate. saj so ljudje se večino tako ne umni. da mislijo, da je aristokrat nekaj veo kakor navaden človek. Klub tituliranih naj bi bil nekakšen odgovor na ne>tete slepa-, rije pustolovcev, ki »o se izdajali ?^j evropske aristokrate. Novi klub se je obrnil na javnost s proglasom, v katerem pravi, da prisrčno pozdravili vsakejra pravetja aristokrata in da mu bo radevolje dal priporočilo v obliki posebne vizitke, s katero mu bodo odprta vrata najboljih hii Hev Vorka, obenem klub pro*i naj mu vsak tuj aristokrat predloži dokumente, i? katerih je razvidno, da je res mistokrat. rim prispe v New Vork kak aristokrat dobi od kluba prijazno pismo t> prošnjo, n«: se zglasi v klubovi pisarnL Ce ni odgorH obvestila -— 19,90: Nar. ura. — l!*..*^; Reproduciran koncert na vurliSkih orglah . 30 1C: £*tMC:a ura: Dečva (pa. MaHia Jarčeva) ?rW» Prenos iz Zagreba: a) fcnan*ka gla#>ba, M konrert slovenskega okteta. __ 22; C**«, -t*-me. poročila, spored. — 22.3n: Koroftk** na. rodne (plošče). _ 2^30: Angleže p1oič> Sobota. 1M. )nb].i 1<3: Plošča za ploščo, pisana zmes pe#mi<* veselih in godbe za ples. — 11!.4f>; Poročila, vreme — 13: ć*ast spored. oM *»-rtila. 13.15; Plošča za pložČo, peana zme^ p**n%'r veselih in godbe za ples. — 14 r Vreme. — 18: Za delopust! (plošče). 18 30: : Kmečki trio (plošče). — 20.10; Zunanfi politični pr<»-gled (g. dr. Ad. Kuhar). — ^>0,30 Planine in planinei, s»tarine in novinci, in drug* Čudne reči. P**?rte.r vf*ČF>r a eodelovanie.m Fl. "ad. igT. druž.. ritra^kepa le>rreta VeF»n*» oevea s kitaro in plo5e. rWerooila. spored. __ 22.20; Pr*»n«s i» Park hotela na Rledu: Plesni orkester Erirh TTer. se. Pol stoletja ž« deluje CMDf darujmo še za pol stoletja l Aridre Theuriet- 36 Nevarna lutka Roman In res se k' zdelo, da :e Francis Le-chautre v svoji siva obleki, z dolgimi brk', zagorele polti in jasnega pogleda mlajši, pa tudi bolj vesel in č'l kakor je hil prej. V gimhrrc '*-» niel šopek nagel Čkov. klobuk potisnjen nazaj ta' da se je videlo nj.sovo visoko čelo in sver.omodrc, nasmejane oči. Govoril >e veselo, kakor mladenič. — Veš. — je nadaljeval, vihteč palico v roki. — prišel sem v Nizzo za zabavo in ker boš nekaj dni vdovec, se že veselim, da me boš lahko spremljal. — Baron Herder je revmatičen in kot milijonar je že vsega sit, jaz bi pa še rad uživa'. Na vrtu življenja so še krasna iabolkp in 'az imam zdravo zobe da jih lahko zasadim vanje. Največ je pa do karnevala n kot mladenič M hočem ucHerti pustnega rajanja. Vržem se vani, vržem do vratu kakor ie pela uboga Hyacinta v »Pariškem življenju«-----Preoblečeni se, metala bova konfete, na terase pojdeva gledat lepotice. Dragj dečko, čim več sivih las imam, tem boli spoznavam, da se ie treba požuriti, da še ujamem naslade, ki jih ie pripravila narava vsakemu čVvveku na zemUi. Živela veselost! spremi me do iznosojevalnice oblek, da dobim domino. Potem pojdeva v Re-naissance na h'aden napitek in tam bova poslušala mandoliniste. -Že deset let nisem bil v Nizzs a zdi se mi, da je bik> to včerai. Morda se nikoli več ne vrnem, a zdaj bi še rad užival solnce in se zabaval, predno se za vedno poslovim od tega rajania na remln... Imaš cigaro? ... Hvala, zda* pa pojdiva. IX Na pustno nedeljo, prvi dan konfet. so se začele maske že ob eni zbirati na trgu Massena, kjer so nestrpno čakale na običajni topovski strel, na znamenje, da se začenja brtka in povorka vozov. Sosedne ulice so bile polne maskiranih l:udi. Nizza je dobivala originalno lice, znacflno za ftalrjanski karneval, kt je zda i tako v časteh samo v tem iužnem mestu. Prebivalstvo ne gleda samo nrr-no oficijelnih svečanosti, ono Se hoče tudi ^amo zabavati in doprinesti svoš* del k pomladni mrnosti tako. da ie karneval v Nizzi edini te vrste. Na pustno nedelio je prepovedano vsako delo Hi vse mesto se preobleče: delavci sta-Feiših okrajev, meščanke ali patricijske ' tujske kolonije in ni ženske ki bi se ne preoblekla v domino iz močno naškro-banega atlasa in ne odšla na ulico. V tej pestri mešanici vseh družabnih slojev razigranost redko prekorači svoe meje. Povsod vlada prijetno razpoloženje in humor. da 'e privlačnost teh ra-dostmh dni še večja. Na hodnikih je bilo vse polno prodajalcev, ponuja-oČih mimoidočim vrečice s kroglicami iz sadre, ki na: nadomestu-jejo prave konfete iz belega ali rdečega sladkorja in ki se rabiw v karnevalski bitki. .Iz vsakega stanovanja je prihrumela na ulico skupina kostumi ranih gostov: pestra domina, našemljeni pajaci, beli in črni menihi. Vsi so imeli na giavah čepice z zvončki n maske iz žične tkanne. da bi imeli zavarovane vratove in obraze pred točo konfet. Vsi so navdušeno polnih z bonboni iz sadre svrjie torbe, viseče čez ramo. Ob cestah, koder bi se morali pomikati vozovi, so bila belo m rdeče drapiratia okna polna gledalcev. Na uhcah je vladalo tja gori do streh živahno vrvenje, vmes so se pa culi Miči prodajalcev prepevan e mask in fanfare v daljavi. Beli oblački na nebu niso mogli zadržati solnca. da bi ne sijalo na to pisano valovečo množico. — dej, — je dejal Francis Leehantre Jakobu. — opojni zrak tega vražjega mesta pritiska človeku na glavo kakor šampanjec. Odkar sem oblekel domino sem ves iz sebe in kri kar polje po meni kakor takrat, ko sem bil še učenec v ateljeu očeta DrolHnga. V maskah in šrokih meniških kutah sta se držala umetnika pod roke in jo ubirala proti Corsu. — Dragi mojster. — ie odgovoril Jakob. - vi ste še vedno mladi, kar zelo dobro pristoja vaši umetnosti. — Mlad? Laskaš mi... So trenutki, ko bi se rad prepričal o tem, in kadar nimam pred seboj ogledala. Čutim, da se pomlajam. Podoben sem tisrtim starim jablanam, ki včasih še v pozni starosti poženo popiće n azcveto. Če me gledajo lepa deketa. vidim zei,- iob-> da sem že si vola ^ec. Če «ih pa tJeJUiu 'ar. se mi zdi. da mi Je ^ele dva set !et. — £ja#?rž ste bili pogosto zaljubljeni. — Da in ne!... To je odvisno od pomena, ki ga pripisuieš tej besedi. Ce mislš na priietna. površna poznamstv^ z dostopnejšimi dekleti, moram pač priznati, da sem se pogosto zabaval z njimi. Ce pa misliš na pravo ftubezen. . . — seveda, samo na tako mislim. — O. potem takem, dečko moj. ti pa lahko kar naravnost odgovorim, da nisem bil pogosto zaljubljen ... Liubezen zloboko posega v umetnikovo življenje. Vedno sem se sitrašno bal, da bi se ne dal zapel ia ti modelu, kakor mnoan mk\ tovariši, ah da b: se ne zaljubil v žensko, ki bi me vodila za nos in me motila v moii umetnosti* Ne. omejil sem se na slučajne naslade z grizetfkami. lei vstopalo v atelie skozi vrata in od'etavatA iz njega skozi okno. kakor lastovke, ^am se boš prepričal, da * to ruipametn*r<\ Človek ima pri tem mirno vest. Toda ne smem te pokvariti, san si vzoren zakonski mož, ki se >e zal ubil zato. da bi se oženil... — Dragi mojster. — je odgovori Jakob in glas se mu je malo tresel. or° dobro mnene imate o meni. Nisem več tak svetnik, kakor sem bil. — Ne bodi no tako skromen, sai vsi vemo. kako obožuieš svoo ženo. Prispela sta bJa do amfiteatra pred prefekturo, odkoder se ie videlo morie Na vseh stopnicah je bilo že polno maskiranih gledalcev. Spodaj, okrog rotunde z orkestrom, se ie vila široka cesta, po kateri nai hi prišla oovorka vozov in mask. Koma; sta sedla na stoprrco. ie zaigral orkester refren iz »Pere la Victoire*. Iz daljave so se razlegale fanfare, oznaniajoče prvi prihod vozov, zadonel ie topovski strel m že je letela toča konfet od vseh strani: z oken. s tribun, s teras in s cor-sa. Kroglice, vržene iz pohvh prgišč med veselim smehom, so letel? na vse strani in se odbijale od desk.