St. 22. V Gorici, v četrtek dne 20. februvarija 1913. Tečaj KLI1I Maja trikrat na teden, in sicer 7 torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom ppšiljana: ^„„. . ,;,,•._ vso JU)Lo~ * "?* 15 "fe"™**«' "/• n '• • 10» Vi » • • « » Za Nemčijo K 16*60. Za Ameriko in inozemstvo •*'. . . .K 20.— *"*" Posamične številke stanejo . . 10 vin. Ha naročila brez ioposlaae naročnine se ne osiramo, Telefon št. 83. »Vse za,narod, svobodo in napredek!« Dr, K LavriČ. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na (lesno. . Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice še.račmiijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin; vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Deželni glavar dr. Pajer. Danes so položili k večnemu počitku zemske ostanke deželnega glavarja dr. Pajerja. Pokopali so ga na našem mestnem pokopališču ob vznožju Julijskih planin. Z velikim slavljem so ga pokopali Italijani. Prav so imeli. Saj so spremili na pokopališče svojega najboljšega moža. Odvzeta je italijanski gospodujoči stranki glavna sila. ni več njihovega ... boga. Britkost jih navdaja — britkost navdaja pa tudi nas goriške Slovence ob Pa-jerjevem grobu. Velik talent, politik, ki si je znal prodreti pot iz največjih težkoč, cesto res s sredstvi, katerih ne more nihče odobravati, je deloval za goriške Italijane in Fur-lane celo svoje življenje. In po žilah tega moža se je pretakata — slovenska kri. Tolminka ga je rodila, oče je bil s Koroškega. Slovensko so govorili doma. ali mladi Pajer, ki je še kot dijak rad govoril slovensko, se je nagnil na italijansko stran, objela ga je ta stran, videl je svojo bodočnost v italijanskih vrstah in iz mladega slovenskega Pajerja je zrastel italijanski Pajer. kakoršnega pozna dobro cela naša dežela. Saj je tičala pod njegovo pestjo skozi desetletja. Koliko slovenskih talentov je že usko-čilo v tabor naših zagrizenih drugorodnih nasprotnikov, med Nemce in Italijane! To ie usoda malega naroda, da oddaje pre-Često svoje najboljše sinove močnemu so-sedu-tu jeti! Pajerjevi stariši so imeli v Gorici na Travniku prodajalno. Na gimnaziji mu je bil sošolec baron Winkler, bivši deželni predsednik na Kranjskem, ki živi v Gorici, in pokojni monsignor A. Marušič. Ko je končal vseučilišče, je vstopil v pisarno odvetnika dr. Rismondo. V tej odvetniški pisarni se je izšolal za politika in unetega Italijana, ki je gledal na Slovence vedno le POTAPENKO: Generalova hči, Prevel: A. M. (Dalje.) Manjička je stopila bliže in gledala neStevilne drobne stvari, izložene iz škatlje. Naenkrat pa je prebledela in odšla proč nekako mehanično. Zinajida Pe-irovna jo je pogledala, kako da se je takoj spomnila, in pričela brž metati in mašiti stvari v škatljo vsevkrižem. Med temi stvafmi je bil tudi isti revolver, ki je imel tako usodno vlogo v njunem življenju ... Mati ga je vedno skrbno skrivala pred Manjičko, —- zdaj pa naenkrat takšna neopreznost!___ XVII. * Povejte mi, Hivrja, čegav je tisti grob, ta z visokim križem? Zdi se mi, da je svež?... je vprašala Manjička Hivrjo in ji pokazala s pogledom skozi okno grob s pravilno iztesanim križem. »To te zanima?« je vprašala Zinajida Petrovna začudeno. Manjička ii ni odgovorila. Hivrja je stopila k,oknu in se takoj razžalosfcila. z vrha dol. Slovensko je znal prav dobro, kot pravnik je bil tudi tolmač za slovenski jezik, seveda poslej mu je tekla le italijanščina povsodi, kjer že prav r.\ bil pri-mpran poslužiti se slovenščine. Ko je postal odvetnik, je dobil prvo mesto v Kanal u. Torej med Slovenci. Takrat so se namreč še razpisavala odvetniška mesta; določen je bil za odvetnike numerus clausus. Ostal je v Kanalu dve leti, potem se je nastanil v Gorici in tu deloval do svoje smrti. Pred očmi je imel vedno le italijanske interese. V deželnem zboru in odboru, na predsedniškem mestu v zbornici, na Dunaju, kjerkoli je deloval, vedno je paz:l le na italijanske interese. Obilo je storil za Furlane in Italijane. Nikdar več nobeden njihov mož ne bo storil toliko za nje. Slovenci smo vedno občutili težko njegovo roko. Samo naša dežela nima deželnega šolskega zaloga, ki bi zravnal troške za šole, samo naša dežela nima zdravstvenega zakona, ker takih zakonov ni hotel Pajer, meneč, da bi bila oškodovana italijansko-furlanska stran. Imamo dve kmetijski društvi, dasi bi lahko jedno opravljalo potreben posel; samo zato, ker Pajer ni trpel v odboru c. kr. kmet. društva Slovencev. Znani so še tozadevni hudi naši boji. v katerih pa smo podlegli zvitosti in krivici, kateri je načeloval pokojnik. Vlada seveda drži še vedno pokonča italilanstvo na Goriškem in Cesto odpusti temu italijanstvu Slovencem storjene krivice in nasilstva. Dežela ječi pod težkim jarmom dolgov. Deželno upravo je Pajer razširil tako. da se vse čudi: taka mala dežela pa tako ogromen uradniški aparat. V deželne urade ie natlnčil italijanskih uradnikov; na vseh boljših mestih sedijo Italijani, Slovencev je, kolikor jih že prav mora biti. Kot največje delo mu pripisujejo deželno umobolnico. Proti psihiatričnim načelom ie postavljen fa zavod v pomerij glavnega mesta, samo da si služijo Italijani dohodke od njega, stal na je ogromne svote, ki so spravile deželo v največje finančne zadrege in pomeni zavod za naše deželne finance katastrofo. Znano je, kako ie mož pri otvoritvi tega zavoda sprego- >To je njen... moje rajnice!« Klavdije Antonovne?« Cegav pa? Seveda je njen... Tam leži, ubožica...« »Ali ste ji vi postavili križ?« j Oh. ne! Odkod bi jaz postavila takšnega! Ta vam stane petindvajset srebrnih rubljev... Kje bi vzela jaz toliko denarja! ... To so postavili vsi .*, Iz skupnega denarja... Vsakdo je dal, kolikor je. mogel...« .Aha!...« »Manjička, ali te res to zanima?« je vprašala Zinajida Petrovna. »Kaj pa naj me zanima? Povej mi no, da se ne bom dolgočasila!« je rekh Manjička in jo pogledala hladno. Zinajida Petrovna ie razumela, da ne sme nadaljevati razgovora. Vstala je od mize,, obrisala si usta in pričela pospravljati posodje, kar ni bila njena navada. »Ali se pride tja skozi cerkveno ograjo?«' je vprašala Manjička Hivrjo. »Pride se lahko tudi na okrog... Z one strani so vrata, s polja...« »Rada bi šla tja... Takoj pojdem.« • Hivrja ji je dala ogrirtjač in galoše. Zinajida Petrovna je gledala nekako začu- voril po slovensko samo par besed; drug dolg govor je bil ves italijanski. Mož je pač mrzil naš jezik in ga zametaval....... Pod rajnkim grofom Coroninijem blagega spomina se je uradovalo pravično gledč na rabo slovenskega jezika: slovenske reči so se reševale slovensko, italijanske italijansko. V slovenski reči so šle uloge na vse instance v slovenskem jeziku — Pajer je pa to odpravil in postavil italijanščino na -mesto slovenščine v ulo-gah na sodnije, glavarstva, ministerstva. To je delal toliko lažje, ker od slovenske strani po znanih dogodkih 1901. ni bilo nikakega odpora proti takemu njegovemu postopanju___ Pod Coroninijem je stalo na italijanski in slovenski strani v deželnem zboru po jednako poslancev, ker je bil Co-roiiini res le predsednik zbora in na tem mestu ni glasoval. Prišel je Pajer in položaj spremenil. Poprej so bile odprte poti kompromisom, Pajer je začel glasovati na predsedniškem mestu in tako je bila vedno »maggioranza« na italijanski strani. Ko je pred par leti potisnila slov. napredna in kmečka stranka slov. klerikalce v manjšino ter so tvorili večino poslanci te stranke in poslanci italijanske ljudske, so uprizorili zavezniki, ki so bili v -rjjpjjjSmi, obstrukeito. in znana je slovita obstrukcija s predsedniškega mesta in znana so kruta nasilstva. Slednjič pa ie ie Pajer ostal na vrhu, seveda s slovensko pomočjo, in delal, kar hotel___ Kako sodijo o njem italijanski krogi, nasprotni vladajoči italijanski liberalni stranki, spričujc list »L' F c o«, ki je pisala tako-le: »In njegov odhod iz nešega malega ampak težkega provincialnega sveta velja več nego kratka beležka kakor tudi navaden časnikarski članek ne more opisati njegovega dolgega življenja, od katerega ie bila odvisna skozi dolgo vrsto let uso-tfa naše dežele. Kar je gotovo, je to, da je izgubila italijanska liberalna stranka v Avstriji jedno svojih najboljših glav in ona v naši deželi posebej svojega vodilnega genija, ali geniia ne velikih in visokih odkritih idealov, ki pridobivajo in vežejo prebival- deno in preplašeno, a ni si upala ničesar reči. ->Na pokopališče gre. Kaka misel jo pa žene tja! In kaj ji je ta prejšnja učiteljica? Kaj imata skupnega? Nikdar ji ni videla, ona je že davno umrla... Ne ra-zumerii, res ne razumem! Opazila sem, da je od takrat postala tako čudna, ko je prebrala njen dnevnik. Preje je vse sovražila, ampak vsaj očitno; vselej sem vedela, da se mi ni nadejati ničesar drugega kakor zlobe... Zdaj pa —- ne to, ne tisto, ne moreš niti razločiti,.. ReS bi rada vedela, kake čudovite reči so v tem tajinstvenem dnevniku ...« »Čuj. Hivrja,« je rekla, ko je bila odšla Manjička, ali si dala ti gospodični knjižico?« »Klavdije Antonovne? Kdo pa! Se-v-Ha, jaz!« je odgovorila Hivrja dostojanstveno. »Ali bi jo mogla tudi jaz malo KtaH?« »Ne vem, zares!...« je odgovorila očividno nezadovoljno in nezaupno. »Pre<-Čitati, ™ saj ni tako Veliko, marveč samo... No, dobro« "prinesla bom,..« Hivria je odšla v šolsko sobo in se brž vrnila odondot z dnevnikom. Zinajida Petrovna je pogledala skozi okno: Manjička še ni prišla do cerkve. Predno se vrne, že stvo in mase, ne. Komendator Pajer je bil genij svojega sistema in, aplikacije istega. Ako študirate njegovo življenje, ne boste našli odkrite in široke poti človeka, ki živi drugim za druge. Vidite ga pa v več-r nem boju s svojimi nasprotniki in s samim seboj, boj, ki se je včasih tudi v jasnosti zrcalil; največkrat pa se je vil rajši po ovinkih taktičnih in političnih potez. Spominjamo se ga iz časov bojev liberalizma 48. leta, spominjamo se ga v njegovih ostrih borbah, da bi se vspel do veljave v občhii, spominjamo se ga končno v vsem njegovem delovanju v deželnem zboru. Njegovi kolegi so se ga bali, vzročal je viharje, med nasprotniki, in imel jih.je mnogo, in tudi med »svojimi«, ie bil ostre borbe, katerih se starejši še spominjajo ali z veseljem ali z nevoljo. Kamorkoli je pokojni položil svojo roko, tam se je manifestirala hitro supe-rioruost njegovega duha, ki je vezala vse one, ki so ga obdajali in ki so ga sčasoma častili kot boga ali, pa sovražili in zavidali. Svoj cilj je on zasledoval, gotov že naprej, da ga doseže, in v i jegovem delovanju se je opažala vedno občudovanja vredna energija, ki se. je borila s sijajno besedo in z dejanjem, ko je naletel na nasprotje in šel je čez vsako oviro tudi z nasiljem, ¦"če*" se mu je zdelo potrebno. - ••¦ V svojem zvitem bojevanju je ostal sam suveren; kdor ga je. hotel posnemati, je bil le navaden plagijator.« Došlo je obilo sož a In i h brzojavk: Ministerski predsednik Siurgkh: Povodom težke izgube, ki je zadela deželni odbor vsled smrti dež: gilavanja dr. Pajerja, prosim sprejmite izraz mojega odkritega in gorkega sočustvovanja. Namestnik Hohenlohe: Globoko gin jen vsled žalostne vesti radi smrti deželnega glavarja viteza Pajerja izražam deželnemu odboru v svojem in v imenu politične uprave Primorja, so-žalie na izgubi predsednika, ki je posvečeval nad pol stoletja z redko vstrajno-stio svojo občudovanja vredno energijo v delovanju in izredno inteligenco in zmožnost javnemu delu in v prospeh dežele. lahko pregleda ta čudni rokopis. In pričela je citati. Manjička je prišla, do cerkve, obrnila se na levo, obšla pokopališče, odrinila vrata Ie nekoliko, in stopila noter. Zraven vrat je bil mal vrtič, ograjen z leseno ograjo v sredi je ležala široka masivna plošča, na kateri je bila z zlatimi črkami, vsekana dolga povest, da pod to ploščo počivajo cenjeni predniki graščaka Markova. Manjička je šla mimo, šla po ozki stezi, ki se je vila med.grobovi in jamami, in zdajpazdaj postala nekoliko, da je pogledala kak zastarel spomenik y strohnelim spodnjim delom in nerazločnim napisom. No, napisi so biJi posejani zelo. redko, Marlovčani so tudi brez njih z lahkoto razlikovali mesta, kjer jim počivajo ranjniki. Steza se je neprestano.vila semr intja; naposled je vendarle, dovedla Manjičko do visokega groba z novo iztesar nim, križem, Manjička je obstala. Na križ je bila pribita lesena ploščica, na kateri je bilo, napisano: »Tu počiva prah device Klavdije Antonovne Porhovske,: generar love hčere..ki je umrla,v 24 letu svojega življenja, Mir tvojemu prahu,, dobra duš#!« - • • (Pride še.) ' Tržaški župan Valerio: Prosim, sprejmite izraze živega so-žalja radi izgube velezaslužnega deželnega glavarja Pajerja. .. * Deželni odbor Istrski: • Živo čuteč bol dežele Goriško-Gra-diščanske.vsled smrti komendatorja Pajerja, deželnega glavarja, modrega upravitelja, neiitrudMivega sotrudraka napredka pošilja podpisani odbof izreke globokega sožaija ter naznanja, da, bo zastopan pri pogrebu. Namestništveni podpredsednik grof Attemsr Ginjen izražam svoje živo sožalje, pridružujoč se žalosti dežele. Istrski deželni glavar Dr. Rizzi: Prosim, sprejmite izraz globokega sožalja radi smrti velezaslužnega glavarja Pajerja. Udeležim se pogreba.- - =¦ Tako in stično glasijo brzojavke, db-šle z raznih strani: iz Trsta, iz Furlanije in Istre. Brzojavil je tudi predsednik višje dežehu sodnije v Trstu, komercialni kon-zulent drž. železnic v Trstu Vrbka in drugi. Vse furlanske občine so izrazile sožalje. Goriški magistrat je zpbesil žalno zastavo na magtstratnem poslopju; sklenil je položiti venec v imenu ' obč, sveta na grob ter poslati k- pogrebu mestne zavode, godbo in ognjegasce, kar se je vse zgodilo, kakor se je tudi mestni svet in magistrat udeležil pogreba. Prevod brzojavke cesarske pisarne. Čislanemu DEŽELNEMU ODBORU v GORICI Dunaj, Schonbrunn 102 86 20 9 30 hm Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veličanstvo je z največjim sožaljem sprejelo vest o smrti tako zaslužnega deželnega glavarja Dr. Alojzija viteza Pajer di Monriva, in zagotavlja čislani deželni odbor odkrito, da deli njegovo srčno bol-vsled tako velike izgube.. Izrazujoč priznanje za zagotovila zvestobe, podana tudi ob tej žalostni priliki, se Njegovo Veličanstvo zahvaljuje iz vsega srca za .ta novi dokaz lojalnosti in udanosti do Njegove vzvišene osebe. Po naročilu Njegovega Veličanstva cesarja in kralja General grof P a ar Pogreb. Pogreb je pričel ob 1QV2 s Korsa iz hiše,' kjer je stanoval pokojni ter se vil po Korsu do Stolne cerkve in od tam čez Travnik Gosposko uKco, Koren na pokopališče. Vreme je krasno. Solnce sije, nikjer oblačka. Sprevod je dospel v Gosposko ulico malo .pred IV/4, zadnji spremljevalci in za njimi,vozovi so prispeli v Gosposko ulico 8 minut pred poldnem. ¦Za križem so šli »fanciulli abando-nati«, gluhonemi, hiralnica, mestne šole, deške in dekliške, deželni kmetijski šoli. Šolski Dom, deška vadnica, učiteljišče, realka, pripravnica za gimnazijo, gimnazija, vsi ti zavodi s svojimi učitelji, profesorji in ravnatelji, mestna godba, mestni ognjegasci, dva voza krasnih vencev in rož,, sledili so usmiljeni bratje, 5 kanonikov s proštom dr. Faiduttijem in asistenco ^ sledil je voz s krsto, ob strani župan iz "Grafika Marches«H,''iz Ogleja Stabiler Lov»šoni iz Červmjana, drl SJfepaftčtcV dr. Golob, župan in pošl. Blasig, deželni sluga je nosil pokojnikove redove. Za krsto sta stopala sinova: Mario, odvetnik v Gorici, in Benvenuto, inženir v Trstu. Vlado je zastopal namestnik Ho-henlohe, dežetni zbor deželni podgla-var- dr, Gregorčič in vojaško oblast general S cott i. Ti trije so ši? skupaj: na levi; Gregorčič, na sredi Hohenlohe, na desnjScbtti. Navzoč je bil nam. podpredsednik grof Atte-ms, nam svetnik Re-b eL . župan Bo lolmimi. V nedeljo dne 16. t. m. se je vršir številno obiskan shod v dvorani hotela »Modrijan« z dnevnim redom: Volitve v trgovsko obrtno zboarnid'0 v Gorici. Ob napovedani uri je otvoril zborovanje zastopnik Narodnega, odbora v Gorici, razložil v kratkih besedah dosedanje delovanje^Nr O. in njegove nadaljne načrte. Predsednikom shoda je bH izvoljen soglasno -'.<. župan g. Oskar Gabršček. ; •'V svojem govorti pbdravil je. vs$ zbo-rovalce, predstavil vladnega komisarja g. dr. Stanka Premrla. V jedrnatih besedah je poudaril potem pomen skupnega delovanja brez razlike strank. Ono iščimo, kar nas druži, ne pa tega, kar nas loči. Slovenci moremo le iz lastne moči kaj doseči. Vsako zanašanje na tujo pomoč je varanje samega sebe. Lastna energija, stvarni preudarek obstoječih razmer ter skupno delovanje dovede nas do zaželje-nih všpehov. Istotako je potrebna najstrožja disciplina. Le v izvrševanju iste in v zaupanju v vodstvo dosežemo začrtane cilje. " G. prof. Košnik ' očrta delovanje pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, pod« pregled 6 sedanjem volilnem redu ter obrazloži pomen splošne in proporcijonalne volilne pravice. G. industrijalec Kopač razloži z jasnimi besedami pomen. trg. obrt. zbornice za vsakega trgovca in .obrtnika. Slovenci plačujejo dosedaj le davke za zbornico, od nje pa ne dobe skoraj ničesar. Našega jezika tam ne poznajo* naših teženj ne upoštevajo; kjer le morejo;, me-. čejo nam polena pod noge; Slovencem je trg. obrt. zbornica .mačeha, prava m^pa fe za trgovce hi obrtnike v furianijj;< Ža svoje ljudi ustanovili so drago trgovsko šolo, nam je niti ne obljubijo. Skrajni *'čas je postaviti se po robu ter se otresti te poniževalne odvisnosti. G. župan Gabršček navaja, da so goriški Italijani povsod pro-težrrani. V državnem zboru itflajo tri poslance, Slovenci nič več, čeprav jih je za jedno tretjino več v deželi. V krepkili.be-sedah očrta trnjevo pot nekdanjega delovanja za znižanje cenzusa. Gospodje na Dunaju pač poslušajo prošnje, ozirajo se. pa jako neradi nanje. Odločno moramo zahtevati svojih pravic in ne odnehati, dokler jih ne dobimo. Trgovska obrtna zbornica prispeva po kakih 50 kron: 2a obrtno nadaljevalno šolo. Ta znesek tvori komaj 12 del prispevkov, kakoršne dajeta občina in država. V oskrbništvu šole ima pa trgovsko obrtna zbornica isti glas, kakor zastopnik vlade in občine. Svojega glasu pa ne izvršuje zbornica po kakem zvedencu domačinu, ampak k sejam pošilja svojega uradnika, kateremu mora plačati na potnim in dijetah za kakih. P.et sej v letu dosti več kakor 50 kron. :&¦:= -Ko svoiečasno ni odgovarjal na itali-Uanske-doiptse, se je zatekla zbor-nica po ¦f pomoč k.^okrainemu glavarstvu. sevl|&; / brez vsneba. Na to je pričel vlagati sani J slovenske vloge na zbornico, toda odgo-j vora ni dobil nikoli. \ Predložene resolucije se sprejmejo ^ soglasno. Doda se še točka, na\ se pozove " ys» županstva v deželi, da vlože potom ' ."tereSinstvenih sklepov odločen protest proti volitvam v trgovsko obrtno zbornico, f Ko se nihče ne oglasi k besedi, se zahvali g. predsednik g. vladnemu komisarju ter zborovalcem za pozornost in stvarno razmotrivanie ter zaključi lepo uspeli nad poldrugo uro trajajoč shod. « ________ Nadallevanle volne na Balkanu. Izpred Skadra se poroča, da' traje obsfreflevanje Skadra datJe. Zadnje črno-gorske izgube so bile velikanske; pri Bar- danjolu^ zgubili do 4000 mož. Manjka zdravnikov. V Cetinju je 150 ranjencev, v Podgorici 1200. Zdravnikov mnp-go premalo. 6 dni in 6 noči zdravniki niso zatisnili očesa. Spor med Bulgarijo in Rumunijo poravnajo velevlasti. Tako so se udali v Sp-fiji in Bukarešta. — O' vojnih- operacijah ni danes nikakih poročil. ; Politični pregfed. Avstro-Ogrska. Finančni odsek je včeraj nadaljeval debato o predlogi glede reforme osehno-dohodninskega davka. Najbolj težavna bo točka, glede preodkazov dohodkov iz osebno-dohodninskega . davka deželnim blagajnam. Tozadevno vladajo med posa* meznimi .stranskami.se velika nasprotja. Poljaki zahtevajo, da. mora $$ Q?!i<$a najbolj favorizirana in dobiti toliko kakor vse druge dežele skupaj. "'" " ¦ Pa tudi vprašanje glede razdelitve dohodkov iz Špiritnega davka deželnim blagajnam, še ni definitivno rešeno. V seji so se tudi vršila pogajanja o praecipnu, ki-pripade Dalmaciji in Goriški. Stranke so se izrekle za praecipuum, ki znaša 400.000 K, vendar pa je ostalo še odprto vprašanje, katera dežela naj pravzame breme tega praecipua, katera dežela naj bo vsled'favoriziranja Dalmacije in Goriške prikrajšana. Osrednja vlada sama stoji na stališču, da dobi Goriška "od zneska 400.000 K primerno svoto le v tem slučaju, Če s e s t r an k 2 V d ež el ti e m zboru Goriškem poprej sporazumejo. , • fnozemsitvo; 'O ¦ j • Povečanje nemške .armade. — Nemška vlada predloži novo bnvmbno. predlogo, po kateri se. poviša mirovno prezenčno statike nemške armade ria 649.000 mož. Zdaj znaša mirovno stanje nemške armade 505.000 mož, povišati jo torej nameravajo za 144.000 mož. Po avstrijskem--vzorcu nameravajo ustanoviti^ nadomestno rezervo. Francosko,časopfsje .^oglasno izja,vlja,_ da Jr^jicoska^ aripada, ^ie. sme za nemško zapstati. Francoska vlada, predloži zbornici tri. vojaške predloge. •; • Revolucija v Mehiki. — Uporniki so ujeli predsednika republiške Mandera in ves njegov kabinet. Predsednikom je imenovan Huerta. Domače vesti. Imenovanja in premeščenja v sodni službi.' — Okrajni sodnik dr. Ščito-mir Dolenc je premeščen iz Podgrada v Sežano; okrajni sodnik Albert Komavec iz Trsta v Gorico, sodnik pri višji deželni sodniji v Trstu dr. Anton Janchi k de-^ želni sodniji v Trat; sodnik dr.. Matija Lavrenčič je imenovan za okrajnega.sodnika in premeščen iz Komna v Podgrad; sodnik dr.. Ivan Milic je imenovan za okrajnega sodnika in premeščen iz Puilja v Buzet; sodnik Kajetan de Prati pri deželni sodniji v Trstu ie imenovan za okrajnega sodnika. Slovenska Čitalnica v Gorici priredi v nedeljo dne 23. t. m. društven izlet v Bohinjsko Bistrico. Odhod iz Gorice zjutraj ob 7.40 uri s športnim vlakom. Prihod z istim vlakom ob 7.50 zvečer. Cena vož-?nji v Iir.^ razredu tja,im:.ii$%8f 3 K. Člani s'6 'vabljeni, da se udeleže tega izleta v obilnem'Številu. Deželno učiteljsko društvo za Goriš-ko-GradiŠčansko vabi k rednemu letnemu zborovanju, ki bode dne 6. marca 1913. ob 11, uri predpoldne pri »zlatem jelenu« v Gorici. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Računski sklep za leto 1912. 3. Proračun za leto 1913. 4. Volitev pregle-dovalcev računov v smislu § 10. diruštv. pravil. 5. Morebitni predlogi, ki naj se naslovijo na predsednika, pred zborovanjem. Goriški podžupan oklofutan. — Dr. Venierja zasleduje zadnji Čas huda smola. Znameniti potomec beneških dožev jo je skupil zadnJič v mestnem svetu, ko je izzval glavarja Rebeka. da pove številb proV tizakonitih voKlcev, Včeraj pa je Achille bollente zopet 'dobil dober nauk.-^eki'psi so moža tako razburili, da je prav -po vi* teSkb skušal, doseči zaidbSčeniJe švbTemiii psu s tem, da Je prav nekvalificirano na- padel soprogo v našem mestu dpbrozna-nega gospoda V. Le-ta pa je goriškemu podžupanu pošteno posvetil. Priložil mu je na javnem prostoru prav gorko klofuto za uho, ko pa se je podžupan nekaj pritoževal (kakor ima navado v mestnem svetu), je zlomil na njegovem hrbtu še jahalni bič. Le ženska pomoč je rešila ubogega našega poslanca, da se kazen ni še nadaljevala. Stvar se zdi dr. Venierju strašno tragična, vsa Gorica pa se smeje..... Še o požaru oziroma požigu v Ste- . verjanu. — V zadnji Številki smo poročali o požaru v Števerjanu, kojega nesrečna žrtev je bil delavec Miha Blažič iz Ajbe. Poizvedcli smo še sledeče: V hlevu, ki se drži zgorele hiše, je -spalo navadno več ¦ delavcev, ki so zaposleni pri gradbi nove ceste v Števerjanu. V pondeljek,. oziroma v nedeljo o polnoči sta prišla obdolženca Treven in Škrt še precej vinjena spat v hlev. Rogovilila sta po hlevu,, žugala, da.vse zažgeta ter potem res vžgala kup stelje .pri vratih ter se grela. Nato sta umorila in poteptala ogenj,, ter sta šla spaf. A najbrže je ostalo od ognja še kaj žrjavice, kajti kmalu potem je vzbruhnil pož^ar; naenkrat-je bil cel hlev v ognju. Nesrečni Miha Blažič je spal z Ivanom Božičem iz Števerjana v sobi, ki se je-(nahajala nad hlevom in sicer sta spala oba v isti postelji. Ko je izbruhnil ogenj, je Rožič planil s postelje, zbudil Blažiča in skočil skozi okno na tla. Ubogi Blažič pa tega ni utegnil storiti, kajti v tistem hipu so pregoreli tramovi in pod in postelja nesrečne žrtve se je udrla v spodaj stoječi hlev. Od reveža ni ostalo kakor samo tru-.plo-od čistega dobička 1. 1912, ki znaša kron 680,246.32, 17-.% dividendo kakor lansko leto, K57.916i42 prišteje k rezervnemu-zakladu, W naraste s,.tem, na kron 850.-000, in K 66.682.85 pa" prenese na novi račun (lansko leto je bilo prenesenih ;K< 22.573.36). . ¦ Gospodarske vesti. Oznanilo. — C. kr. fin. ministerstvo je z odlokom z dne 13. februarja 1913. št. 10933 preložilo rok za, predloženije napovedi] za prihodarnino in osebno dohodar-riino za 1. 1913 na čas od 1. do 31. marca 1913. Davkoplačevalci se z ozirom na oz- Sokolski vestnik. Telovadno društvo »Sokol« v Gorici. — Odbor društva si šteje v dolžnost zahvaliti se si. občinstvu ter sodelovakem pri maškeradi »Kakor kdo more,« da so v t#ko obilnem številu posetili našo prireditev. Uspeh je nad vse časten! Za So-kolski dom je ostalo čistega 1.000 kron, zakar se imamo zahvaliti našim požrtvovalnim damam, g.em Karli Šaplovi, Mariji Kopačevi, Ivanki vdovi Deklevovi, Metod; Ivančičevi ter gdč. Mariji Kapusovi in Elki Deklevovi, katere se niso ustrašile dela, storile vse, da pomagajo Sokolu, da čimprej postavi svoj Sokol ski dom. Daroval nam je 5 stakl. vina g. Josip Szalav, hotelir pri Siidbahnu. Hvala našemu zvestemu krčmarju Maksu PetrovČiču ter vsem ostalim. Slovenci! Ohranite simpa- tije Goriškemu Sokolu Jn ta bo.- vedno skrbel vse zadovoljiti v Gorici.- • Bratska-zahvala! Odbor. , - ,.;,:- ; Telovadno društvo »Sokol« v Skrbi- ni priredi pešizlet dne 23. februarja t. 1. čez Železna'vrata v Dofnberg in Rihen-berg. Odhod ob 10. uri predpoldne. Razne vesti. Nesreča na morju. — PotopiLse je parobrod »Aleron«, kakor poročajo, iz Cettev,.ytpp,ilo .se je 8 oseb. .. '. ,' i V Zjedin jenih državah je 128.000 učiteljev in 219.000 učiteljic, ,torej skupno učiteljskih moči 347.000. Poučujejo 12 milijonov otrok. Med temi je. dosti mladih ljudi, ki niso hodili.na učiteljišča, marveč praktično učijo po šolah in potem napravljajo izpite za učitelje. ... i:l,w.,u ; .„,,,,.„ / ; . .. '"Učifeto^^^ - Stroški' za vzdrževanje teh šol znašajo, na leto 123.000.000 dolarjev. Dalie na 4. strani. Išfe spretnega mladeniča ki je zmožen slovenščine v govoru in pisavi, ki zna italijansko in če mogoče tudi hrvatsko ter je verziran kotmsi» jonar za moko, žita itd. Pismene ponudbe na naše upravništvo. ... 75-8 Strašna železnica nesreča na državnem kolodvoru v Trstu. — Včeraj ob 7 in poi zvečer je železniški uslužbenec na državnem, kolodvoru v Trstu Andrej Koch, star ,37 let, z nekaterimi svojimi tovariši sestavljali vlak. Pri, delu ga ie zgrabila lokomotiva mu popolnoma zdrobila -obe nogi in prizadejala še par drugih težkih poškodb. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. mažarskt škandal Bivši državni tajnik v ogrskem finančnem ministrstvu Desy je bil obsojen, ker je razžalil min. predsednika Lukacsa, češ, da je največji panamist v Evropi. Sodni dvor pa dokazov za to trditev ni pripustil. Dne 18. t. m. je izvajal Desvjev zagovornik glede na uporabo državnega de-nanja v volilne svrhe pred sodni jo: Ko je bil Lukacs še finančni minister, je sklenil več pogodb z ogrsko bančno in akcijsko družbo, in sicer o podaljšanju najema solnega monopola, 2. pogodbo o akciji južnega sadja in 3. pogodbo o trgovinskem muzeju. Ogrska bančna in akcijska družba je takrat plačala 4,800.000 K, sprejem te svote sta potrdila ravnatelja Lasar in Paducb, a denar ni bil nikdar v državno blagajno vplačan in se ni vsota v sklepne račune uvrstila, marveč so ž njo pokrili stroške za volitve. Glavni ravnatelj banke Elet je zahteval, da pojasni zadevo častno sodišče. Prepričali so se, da je bila navedena vsota vpbčana tako, da je Lukacs prosto ž njo razpolagal. Rajni poslanec Pichler je očital leta 18»7. takratnemu finančnemu ministru Lukacsu, da je pred volitvami sklenil pogodbo ustmeno. Lukacs je takrat izjavil, da je to res, a da je to storil le pogojno, če pogodbo zbornica odobri. Dolžnikom se plača vsako leto 25 odstotkov. To pogodbo, ki je občinstvu škodljiva, je sklenil Lukacs, ki je bil izvoljen, ko je kot finančni minister odstopil, za ravnateljskega predsednika razredne loterije. Toženec Desv pristavi, da škoduje razredna loterija državi in deželi. Akcionarji dobivajo 15 do 20 odstotkov, predsednik na leto plače 100.n00 kron samo zato, da srečke podpiše. Avstrija bo imela od razredne loterije dobička 20 milijonov, Ogrska pa ima le 2 do 4 milijone od razredne loterije, družba pa 6 do 7 milijonov. Z obsodbo Desvjevo pa stvar še ni končana. Grofi Julij Andrassv, Albert Ap-nonv in Aladar Zichy so v Ustih objavili izjavo: Prepričali smo se, da je Lukacs dobil, ko je sklenil z ogrsko banko pogodbe za državo, nad 4 milijone kron v diskretne namene. Te vsote, ki jo je državni uradnik kvitiral, Lukacs ni vplačal v državno blagajno, marveč je ž njo pokril stroške za volitve. Pobotnice se še vedno pri ogrski banki. hranijo. Za to vsoto je Lukacs državo oškodoval in pričakujemo, da nas toži. Na to očitanje je objavil Lukacs izjavo, v kateri bistveno pove, da jih naj-brže ne bo tožil. Pflrofaa razprava radi rcalverzacij v občinskem (Dalje.) Vprašanja, stavljena porotnikom, so zelo obširna, Prečitali so 112 vprašanj, ki se stavijo porotnikom. In sicer glede Tomaža Ga-lanteja 23 glavnih in 2 nadomestni vprašanji, Frana Bigafto 15 glavnih in 1 nadomestno; Lino Privileggio 22 glavnih in 1 nadomestno; Lino Ouarantotto o glavnih; Avgusta Horaka 11 glavnih in 2 nadomestni; Kamiia Descovicha 6 glavnih; Atilija Jucha 6 glavnih; Guido Negri 3 glavna; Viktorija Vittorija 2 glavni in eno nadomestno; in slednjič glede Jakoba Fili-nicha 8 glavnih. Skupaj torej 105 glavnih in 7 nadomestnih vprašanj. Po prečkanju vprašanj je govoril državni pravdnik dr, S t e f f e. Najprej se je obrnil do porotnikov, da se jhn zahvali na njihovi vstrajnosti in potrpežljivosti. Ta proces nima nikakega političnega značaja, kakor bi hoteli to trditi nekatere strani. Pozna porotnike že 4 leta in je prepričan, da objektivno izvrše svojo dolžnost. Obtoženci so v času njegovega govora gledali v tla. Proces konča ta teden. * Izginil je iz Pulja tudi koncipijent dr. Varetona dr. Cerlenizza. S seboj je vzet baje vso gotovino, last dr. Varetona ter pobegnil v Ameriko. Pobegnila je ž njim tudi njegova ljubica, žena nekega mornariškega častnika. Odgovorni urednik ta Izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: .GoriSka Tiskarna« A. Gabriček (odgov. J. Pabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali o^Iaerf. HaJaMjI« frtstojbhu ataše 80 ?la. Ako J« oglu obsetatult akreditiranih lekarnah, — V Gorici v lekarnah Crlstofolctti in Tromba, 6—10 Razglas. Naznanja se, da je prevdarek in .načrt aa preložitev skladoyne ceste pri Borjani od 16. febr. 14 dni v uradu cestnega odbora v Kobaridu razpoložen na ogled. Morebitne pritožbe je vložiti tekom 14 dni po razglasitvi. Do 10. marca t. 1. se zamorejo vložiti zapečatene ponudbe za zgraditev omenjene ceste pri cestnem odboru v Kobaridu s 5°|0 varščino po prevdarku. Cestni odbor u Kobaridu, 16. febr. 1913. 73-2 Načelnik: Fr, Urbaučič. Jezikovna šola po metodi BERLITZ kurz v Gorici, Via Municipio 13 Poučuje francozčino rojen Francoz, angležČino rojen Anglež« Vsak učitelj poučuje izključno v svojem maternem jeziku. Od prve ure naprej sliši in govori učenec le oni jezik, kojega se hoče naučiti. — Začetni nauki. — Konuerzacija. — Literatura. — Slounica. Novi kurzi pričnejo v tem tednu. Zglasi naj se: ob torkih, četrtkih in sobotah od 3. do 6. pop. in od 8. do 9. ure zvečer v Via Municipio 13. ——-------- Poskusna ura gratis in bres vsake obveznosti. --------------. ODVETNIK Dr. Lovro Scalier le odprl svojo pisarno V P LIL JU (NBRODni pom). Odlikovana pekarija in sladCitorna Karol Drašeik v Gorici aa Komu v (lastni Mil) : Jos. Terplu. Na aredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoeaeje kapavaliče alriberikaga la drtbaega bli|« ter tkanin, praje li altlj. POTREBŠČINE za piiaraica, kadilce ii popatnikc. Najboljše Sivanke za Šivalne itroje. POTREBŠČINE ta krojait in ftvffarf** gvettnjlee. _ Roln! rencl. — Masne knjižice. lišna obuvala za tso letno časo. Šamana za zelenjave, °travB in detelje. Najbolje cFfcrb)jfB8 zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih In trgih ijalce po ac na deželi. zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za blrmsmce in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fin« vina In likerja na drobno aH v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦*p- po Jako zmenita cenah. "*W* Kupujte samo dvokolesa „MtLHa", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Orffllfjal lllCfOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je*Jako trpežen.i; Puške, samokresei~slamorezuice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-1 vsrniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, m Stolnem trjn i'. 9. GOBICA.