Litijski predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Albin Ankon, Martina Kralj, Gusti Cvetežar, Vinko Keržan, Milan Majcen in Branko Bizjak (odgovorni urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj Leto XIV. Litija, november 1973 Številka 11 Kako v devetih mesecih? Že v prvi polovici leta smo ugotavljali precejšen porast celotnega dohodka. Hitra rasit se je nadaljevala tudi v tretjem tromesečju. Vzroki za to so večja proizvodnja, večja udeležba sintetične preje v proizvodnji in višje cene preje. Posebno zadnji vzrok ima največje zasluge, da je celotni dohodeik v primerjavi z lanslkim obdobjem za 23,525.000 din večji. Na koncu devetega meseca se z razdelitvijo celotnega dohodka ugotavlja finančni uspeh. Ugotavljanje finančnega uspeha med latom je bolj informativno s ciljem, da se ugotavlja uspešnost našega poslovanja, dobiček ali izgubo. Obračun poslovanja se napravi na koncu poslovnega leta, ko se na osnovi ugotovljenega finančnega rezultata razporedijo sredstva na odgovarjajoče sklade. Zaradi tega, ker je celotni dohodeik naraščal hitreje kot stroški, je dohodek večji za 24 % ali za 8,295.000 din. Največ dohodka smo porabili za pokritje osebnih dohodkov, -ki so v masi večji zaradi večjega števila zaposlenih in višjih prejemkov. Povečale so se tudi pogodbene in zakonske obveznosti. Slednje posebno zaradi stanovanjskega prispevka. URESNIČITEV PROIZVODNIH NALOG Količinsko proizvodnjo dosegamo v planirani višini le v predilnici, kjer smo proizvedli 4.624 ton enojne preje, kar je 93 ton več kot lani, vendar je poprečna številka nižja. Sukalnica je izdelala 1.771 ton, kar je 0,8 % nižje od plana (v odnosu na lansko leto pa za 44 ton več), previ-jalnica ,pa je .proizvedla 1.520 ton previte preje, kar je celo za 69 ton manj kot lani in ne dosega postavljenega plana. Proizvodnja v predilnici se je povečala predvsem zaradi novih predilmih strojev. Povečala se je tudi proizvodnja zelo donosne česane preje, lani smo jo izdelali 181 ton, letos pa že 408 ton. še nadalje povečujemo proizvodnjo sintetične preje, ki smo jo v primerjavi z lanskim obdobjem proizvedli 120 ton. Na račun povečanja tega asortimana smo zniževali proizvodnjo bombažne kardirane preje. Zaradi večjega obsega proizvodnje se je število zaposlenih povečalo od 1035 na 1084, največ se jih je zaposlilo v predilnici, sukalnici in pomožni dejavnosti. 'Na osnovi devetmesečnih dosežkov že lahlko sklepamo, da se bomo do konca leta približali planiranim ciljem tako v pogledu količinske proizvodnje, kakor tudi finančno. A. K. Delitev doseženega dohodka za letošnjih devet mesecev je v 000 din naslednja: IN/1972 IN/1973 Povečanje Celotnj dohodek 138.525 162.150 17 % — porabljena sredstva 92.646 104.582 13'% — amortizacija 9.883 12.841 30 °/o Dohodek 35.996 44.726 — povečanje dohodka 205 270 Dohodek za razdelitev 36.201 44.996 24 % — pogodbena obveznost 2.129 2.882 35% — zakonska obveznost 2.129 4.070 91% — drug; oseb. prejemki — 211 — — osebni dohodki 23.725 28.164 19% — ostanek dohodka 8.217 9.668 18 % Razdelitev celotnega dohodka in dohodka je pokazala, da nam je po pokritju vseh postavk ostalo še 9,668.000 din dohodka. Če primerjamo ta podatek z Janškim je boljši. Rezultat je boljši le minimalno, dejanska vrednost pa je zaradi inflacije na lanskoletni višini. V razdelitvi celotnega dohodka so se porabljena sredstva povečala za 13 %. To povečanje nekoliko zaostaja za celotnim dohodkom. Porabljena sredstva so porastla zaradi surovine — ter podražitve ostalih materialov, ki jih trošimo za našo proizvodnjo. Amortizacija je za 2,9 milijona večja. Ta postavka je za podjetje pomembna, ker nam ta sredstva omogočajo zamenjavo strojnega panka, deloma pa tudi omogočajo razširitev strojnega panka. Ob prazniku republike iskreno čestitamo članom kolektiva in vam želimo prijetno praznovanje Samoupravni organi Ob tridesetem rojstnem dnevu Obletnic preteklih dogodkov ne bi smeli nikdar proslavljati samo kot spomin na nekaj, kar se je zgodilo pred toliko in toliko leti v zgodovini. Posebno ne takšnih obletnic, kj so nas in našo državo postavile na trdne temelje. Spoštljivost do preteklih dogodkov mora preiti tudi na kritičen pogled sedanjosti in odločen — začrtan korak v prihodnost. 29. novembra 1943 so se zbrali v Jajcu na 2. zasedanju AVNOJ-a predstavni-ki-delegati iz vse Jugoslavije. Sklenjeno je bilo, da bo nova Jugoslavija po koncu vojne federativna država šestih republik z enakopravnimi pravicami. Za tisto obdobje so bile to revolucionarne odločitve, vendar je bil to ROJSTNI DAN NOVE JUGOSLAVIJE. Za izredne vojaške sposobnosti je dobil dotedanji vodja vrhovnega štaba Josip Broz Tito naziv maršala Jugoslavije. Sledili so še hudi boji mi slovenskem ozemlju, ob Neretvi, na Sutjeski, po vsej državi. Toda ljudstvo je vzdržalo in zmagalo. Svobodna Jugoslavija se je po vojni hitro razvijala. Zastavljeni cilji pred tridesetimi leti so se uresničili, napredek je očiten. V tem obdobju sprejemamo zopet novo ustavo. Enako kot prva, tudi ta temelji na polnem soglasju republik in avtonomnih pokrajin. Glavna cilja sta krepiti družbeno ekonomski položaj delavskega razreda in kmeta in okrepiti učinkovitost samoupravnega sistema. Vendar se moramo zavedati tega, da ustava sama po sebi ne more ničesar zagotoviti, če tega ne bodo na temelju ustave storili ljudje sami. Vsega ni mogoče prepuščati delovnim organizacijam in kmetom, temveč so odgovorni tudi državni organi, Zveza komunistov in druge družbeno politične organizacije. S tem pa se pred nas vse postavljajo šele dolgoročni cilji. V pripravi je Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu Po sprejetju statuta na zborih delovnih ljudi dne 2. oktobra 1973 nas čaka druga pomembna naloga, volitve v organe neposrednega upravljanja, ki bodo dne 26. novembra 1973 in po izvolitvi le-tah še volitve posrednih organov upravljanja — kolektivnih izvršilnih organov. To je izvršilnega odbora, odbora za varnost prj delu in štaba za narodno obrambo in :pa še imenovanje raznih pomožnih organov, komisij in odborov, ki jih bo imenoval delavski svet po konstituiranju. To delo naj bi bilo končano začetkom decembra. Vzporedno bodo morale pripraviti ustrezne delovne 'komisije samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem 'delu. Ta sporazum mora biti sprejet do konca t. L, ikot to določa zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Z omenjenim sporazumom (ne s samoupravnim sporazumom o združevanju, iki ureja zadeve o združevanju v delovne organizacije in -ki ga nimamo, ker nimamo ustanovljenih temeljnih organizacij združenega dela) bomo predvsem urejali: — način in pogoje pridobivanja lastnosti delavca v združenem delu — pravice in obveznosti ter odgovornosti delavca pri delu — delovna mesta oz. delo v mejah posameznega delovnega mesta ter strokovno izobrazbo določenega poklica oz. smeri ter druge pogoje glede delovne sposobnosti za vsako delovno imesto (kadrovska struktura delavcev — sistemizacija delovnih mest) — delovna mesta, iki se zasedajo ipo javnem razpisu ali se sicer javno objavljajo (javna objava) — delovna mesta na katerih imajo delavci posebne pravice in odgovornosti (vodilna delovna mesta) — osnove i-n merila za delitev sredstev za osebne dohodke ter način obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov delavcev in osebnih dohodkov za nočno delo (dodatek za nočno delo) ali delo daljše od polnega delovnega časa — razporeditev, začetek in konec delovnega časa — pogoje in način odmora, počitka, dopusta iin odsotno-' s ti — varstvo delavcev pri delu — -posebno varstvo žena, mladine, invalidoev — pravice in Obveznosti delavcev do -usposabljanja in izpopolnjevanja ustrezno po- trebam v združenem -delu ter pogoje in način uveljavljanja teh pravic — pogoje in način uporabe sredstev skupne poralbe delavcev — pravice in obveznosti iz minulega dela in iz solidarnosti — primere in pogoje v katerih sme delavec ali je dolžan delati na -drugem delov nem mestu — podlage, pogoje in nač"n prenehanja lastnosti delavca — varstvo pravic delavcev iz združenega -dela in še druga vprašanja iz medsebojnih razmerij v združenem delu. Omenjene pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij (o -tem smo že pisali v našem glasilu) se urejajo z enim ali več samoupravnim sporazumom, iki morajo biti sklenjeni v pismeni obliki. V samoupravnem sporazumu je lahko določilo, da se ureja način uresničevanja posameznih pravic in obveznosti s splošni-m aktom (pravilnikom) skladno s sporazumom. V -pripravah, predlogih samoupravnega sporazuma bodo mora-le ustrezne delovne komisije pripraviti osnutek, sam predlog bo obravnaval poseben odbor oz. zbor zastopnikov vseh delov podjetja in -sindikalna organizacija, kot smo že imeli podoben primer pri pripravah za izdelavo analize o utemeljenosti TOZD oz. pogojev, da se ne ustanovijo. Predlog zbora -delegatov -bo obravnaval delavski svet i-n ki ga da v razpravo zborom delovnih ljudi-. Ti sprejmejo sporazum z večino glasov vseh delavcev, če ga pa ne sprejmejo, je pa treba izdelati nov predlog ali pa ga spremenijo na zboru. Samoupravni sporazum bo sklenjen, ko pismeno i-zjavita dve tretjini vseh delavcev, da se strinjata -s pravicami in obveznostmi, iki so določene v predlogu samoupravnega sporazuma. V primeru, da delavec noče dati pismene izjave, da se strinja s pravicami in obveznostmi, iki so določene v samoupravnem sporazumu, velja samoupravni sporazum tudi zanj, če je bil sporazum predpisano sprejet, t. j. da sta že dali dve tretjini vseh delavcev pismeno izjavo, da se strinjata s samoupravnim rporaz-umom. V inadalnjem pa lahko delavec, ki ni podpisal samoupravnega sporazuma, da svojo odločitev (izrazi željo) v roku, ki ga določa samoupravni sporazum, da mu preneha delo. Tak delavec bo seveda na lastno željo zapustil delo v delovni organizaciji v rdku, ki bo določen v sporazumu. Zelo pomem-bno je določilo zakona, da odločajo o uresničevanju pravic in obveznosti, iki so določene v samoupravnem -sporazumu, organi, ki jih delavci neposredno volijo. Te organe -bomo v našem podjetju valili dne 26. 11. 1973 istočasno z delav-skim svetom in samoupravno delavsko kontrolo in to -bodo odbor za medsebojna razmerja v združenem -delu, odbor za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti in materialne odgovornosti in odbor za 'reševanje stanovanjskih zadev. Iz prednjega vidimo, da postopek za sprejem samoupravnega sporazuma n-i tako preprost in -kratek, potrebno je izvesti vsa pripravljalna dela, politične akcije, v rokih i-n na način, da bo sporazum pravočasno sprejet. Zato bo treba veliko sodelovanja odborov in komisij in političnih organizacij v podjetju, da se pripravi čim preciznejši osnutek in potrebna obrazložitev ob sprejemanju. Za pomembnost sporazuma naj navedemo samo primer postopka -pri sprejemanju delavcev oz. kot zakon navaja — pridobitve lastnosti delavca v združenem -delu. Prosta delovna -mesta, pogoji glede strokovne izobrazbe in drugi pogoji se objavljajo z javnimi informacijskimi sredstvi. Vodilna delovna mesta se mo--rajo zasedati po javnem razpisu. O izbiri kandidata odloča organ oz. odbor za medsebojna razmerja v združenem delu (za vodilne delavce -delavski svet) in sprejme s-klep. Če prijavljeni kandidati -po objavi ali razpisu izpolnjujejo pogoje za prosto delovno mesto, se mora izbira opraviti, se torej ne sme preloži-ti oz. ponovno objaviti ali razpisati. Vsak prijavljeni kandidat mora biti pismeno obveščen o sklepu, iz-brani kandidat pa tudi o dnevu, ko -naj podpiše izjavo, da se istri-nja s pravicami in obveznostmi, -ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, in o dnevu, ko je dolžan začeti z delom. S tem, ko prijavljeni kandidat podpiše sporazum je formalno zaključen postopek pri sprejemu. Če njegovega pristanka ni oz. če sporazuma ne podpiše, ne moremo govoriti o sprejemu oz. pridobitvi lastnosti -delavca v združenem delu. Izbrani kandidat mora prejeti samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu im 'še druge sporazume, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev v delovni organizaciji. S temi navedbami smo hoteli poudariti, da morajo delovne organizacije pravočasno sprejeti samoupravne sporazume o medsebojnih razmerjih v združenem delu, saj drugače ne bodo mogle sprejemati delavcev na delo in urejati ostalih razmerij v združenem delu. Pojasnjujemo še, da smo do sedaj prav tako urejali zadeve, ki jih -bo v bodoče urejal samoupravni sporazum, vendar na drugačen način. Statut i-n splošni akti so urejali medsebojna razmerja v združenem delu, spreje- V času od 10. do 19. septembra letos je finančna inšpekcija Službe družbenega knjigovodstva iz Ljubljane pregledala zaključni račun za leto 1972. Inšpektorica SDK tov. Marija Gregorič je temeljito pre. gledala finančno poslovanje podjetja z vseh vidikov, t. j. pravilnost obračuna dajatev družbeni skupnosti, pravil- Kaj pomeni inventura, zakaj ji polagamo takšno pomembnost in si zadajamo Z njo toliko dela? Z inventuro, t. j. s popisom ugotavljamo enkrat letno stanje osnovnih in obratnih sredstev, nepremičnin, premičnin in sredstev skupne porabe ter njihovih virov, oz. stanje terjatev in obveznosti, ki jih ima gospodarska organizacija na kancu leta. Popis služi v končnem pomenu za ugotovitev dejmrskega stanja sredstev in virov sred. štev s -katerimi razpolaga podjetje in za preverjanje dejanskega stanja s knjižnim. Pri letnem popisu sodeluje v našem podjetju preko sto ljudi, ,ki so dolžni svoje naloge natančno opraviti. Ker popisovalci ne smejo biti iz oddelkov kjer stalno delajo, je >to zanje še težja naloga. Znajti se morajo v povsem novem okolju, med stroji, stvarmi in materialom, ki jim včasih celo ne vedo imena. Ravno zaradi tega je pri popisu nujno sodelovanje vo- mal jih je DS -po predhodni obravnavi na zborih delovnih delovnih -ljudi. Po novi ureditvi pa pride -do izraza in uveljative -neposredno odločanje zaposlenih v d-uhu ustavnih amandmajev, osnutka ustave in -drugih zakonskih -predpisov, tako da DS predlaga osnutek statuta ali sporazuma zboro-m delovnih ljudi, ki jih neposredno sprejemajo. Pri določanju oz. sprejemanju samoupravnega sporazuma o -medsebojnih razmerjih" v združenem -delu pa morata še -podpisati najmanj dve tretjini, da se z njim strinjata. A. A. nost investiranja, organizaci. jo inventurnega popisa in ves inventurni elaborat, poslovanje proizvodnega obračuna — obola in končno tudi pravilnost delitve dohodka. Z veseljem ugotavljamo, da pri tako natančnem pregledu poslovanja inšpektorica ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Nasprotno, celo pohvalno se je izrazila o naši finančni evidenci poslovanja. dij oddelkov, ki vedo kje so predmeti popisa. Vodje in vsi zaposleni pa morajo skrbeti, da so stvari na svojem mestu oz. če se prenašajo iz od. delka v oddelek, je treba vedeti kje se v času popisa nahajajo. Inventarne tablice na osnovnih sredstvih so poseben problem. Pogosto služijo celo za odpiranje steklenic. Vsak delavec, najsi bo to v proizvodnji, delavnicah ali v pisarni, predvsem pa zopet vodje oddelkov, so dolžni skrbeti za ito, da ima vsako osnovno sredstvo, novo ali staro, pritrjeno ploščico z registrsko številko. Če ta iz kakršnihkoli vzrokov odpade, je treba poskrbeti za ponovno namestitev. V tem in prihodnjem mesecu se boste v oddelkih zopet srečevali s popisovalci. Z urejenostjo oddelka, delovnih pripomočkov in materiala, pa tudi z aktivnim sodelovanjem jim lahko pripomorete, da bo njihovo delo pravočasno in predvsem še natančno oprav. Ijern. SDK pregledala zaključni račun 1972 Inventura Volitve v Delavski svet bodo 26.11.1973 DOKONČNA POTRDITEV SKLEPOV ZBOROV DELOVNIH LJUDI Na zasedanju DS 23. 10. 1973 je delavski svet ugotavljal pravilnost postopka zbo.. rov delovnih ljudi z dne 2. oktobra 1973 kjer smo se odločili o bodoči statusni ureditvi podjetja in o novih oblikah samoupravljanja. Potrdil je sledeče sklepe, sprejete na zborih delovnih ljudi: 1. Zbori delovnih ljudi so obravnavali predloženo ana? lizo in se odločili, da se v Predilnici Litija zaenkrat ne ustanovijo temeljne organizacije združenega dela, ker niso zato izpolnjeni vsi z ustavo SFRJ določeni pogoji, zlasti ne predstavljajo posamezni deli povsem zaključene delovne celote ter niso sposobni za samostojno razširjeno reprodukcijo. 2. Delovni ljudje so sklenili, da se v pogledu statutarnih določb uveljavijo zlasti naslednje spremembe: a) v pogledu sistema odločanja: — Okrepi se neposredno odločanje na zborih delovnih ljudi; — okrepi se odgovornost izvoljenih organov do vse delovne skupnosti; — dosledneje se uveljavi informiranje delovnih ljudi — uvede se uresničevanje informiranja in pobuda delavcev preko delovnih skupin. -b) Oblikujejo se naslednji samoupravni organi: — neposredno izvoljeni: 1. delavski svet delovne organizacije 2. odbor za medsebojna razmerja v združenem delu 3. odbor za obravnavanje 'kršitev delovnih dolžnosti in materialne odgovornosti 4. odbor za stanovanjska vprašanja 5. odbor delavske kontrole — posredno izvoljeni organi: izvršilni odbor štab narodne obrambe ter odbor za varnost pri delu in še razne komisije in odbori kot pomožni organi. c) glede sredstev in planiranja: — uveljaviti čim bolj neposredno odločanje o planiranju in sredstvih — urediti sistem samoupravnega združevanja sredstev v družbeno politični skupnosti1 in z drugimi organizacijami združenega dela. d) uveljaviti ustavni položaj družbenopolitičnih organizacij e) vodilni delavci postanejo odgovorni predlagatelji sklepov organov upravljanja in izvrševalci samoupravnih odločitev. 3. Skladno s prednjima sklepoma so se zbori delov-# nih ljudi odločili še: — osnutek sprememb in dopolnil statuta je treba pripraviti- sikladno s sklepom, da je podjetje enotna organizacija brez TOZD in skladno z ustavnimi določbami, — vse ostale splošne akte, zlasti pa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu pa je treba pripraviti do konca leta 1973. 4. Delavski svet po potrebi podrobneje opredeli naloge in določi rolke. VOLITVE NOVIH ORGANOV Mandat dosedanjim samoupravnim organom je iztekel, zato je treba izvoliti nove. Najprej seveda novi delavski svet. DS je razpisal volitve za 26. novembra 1973. Po novem traja mandat delavskega sveta dve leti, sedanji člani DS ne morejo biti letos ponovno izvoljeni. Volitve bodo izvedene tako, da bo vsaka delovna enota volila svoje kandidate. S tem je zagotovljeno, da bodo vse enote zastopane v delavskem svetu. Šest volilnih enot predstvailjajo nove delovne skupine po sprejetem Statutu podjetja in volijo svoje delegate v delavski svet sorazmerno po 'številu zaposlenih, prav tako v ostale organe neposrednega upravljanja. Za izvedbo volitev sta imenovani komisiji v Sledečem sestavu: — volilna komisija: predsednik Bizjak Vojko, člani: Rappl Lea, Dernovšek Ivica, Kavšek Kristina in Kres Olga — komisija za sestavo volilnih imenikov: Tišler Hilda, Jovanovič Nada, Jug Tatjana OBRAČUN STROŠKOV GRADNJE NOVE PROIZVODNE HALE Delavskemu svetu je bil predložen obračun investicijskih del v tem letu, iki se nanaša v glavnem na gradbena in obrtniška dela na novi proizvodni hali previjalnice in su-kalinice in na rekonstrukciji kotlarne. Glede na to, -da so bili predračuni sestavljeni na osnovi lanskoletnih cen, poleg tega tudi načrti ob sprejemanju na DS še niso bili povsem gotovi — zaradi tega končni Obračun izkazuje določene podražitve in dodatna dela, ki so še potrebna za dokončanje objekta. Podražitve, Iki jih uveljavljajo izvajalci del so v okviru deset procentne rezer-. ve, ki je bila v začetku leta izločena kot varščina na poseben račun -prt banki. Za dosego popolne funkcionalnosti proizvodne hale in kotlarne je potrebno opraviti 'še nekatera dodatna dela, ki v predračunu niso bila všteta. Za ta dela je potrebno skleniti dodatke k po. godbam. Po predračunih bo cena predvidenih del sledeča: — dodatna gradbena dela na proizvodni hali 713.000 din — za klima napravo v proizvodni hali 200.000 din — za rekonstrukcijo kotlarne 180.000 din Dodatna dela bomo krili iz ustvarjenih investicijskih sredstev. RAZNO Delavski svet je razpravljal tudi o zaključku del nove proizvodne hale. Predvideno je, da bodo dela končana sredi decembra. Svečana otvoritev bo 16. decembra letos, v okviru proslav občinskega praznika; ob tej priliki bo tudi pogostitev in zabava za kolektiv. Paslovne partnerje in izvajalce del bomo povabili na otvoritev 7. decembra. Delavski svet je imenoval za člana poslovnega odbora Poslovnega združenja tekstilne industrije Slovenije glavnega direktorja Mirtiča. Na vprašanje člana DS če so, naša izplačila osebnih dohodkov v dovoljenih mejah samoupravnega sporazuma je bilo pojasnjeno: Kallkulativ-ne osebne dohodke na osnovi katerih se oblikuje dovoljena masa za osebne dohodke, koristimo v celoti. Ta masa pa se poveča še za faktor stimulacije, če podjetje dosega dober finančni uspeh. V devetmesečnem obdobju smo dosegli večji ostanek dohodka kot preteklo leto, zato je tudi faktor stimulacije visok in znaša 1,42. Tako izračunana masa iz faktorja stimulacije in kalkulativnih osebnih dohodkov predstav lja tisto mejo, do katere izplačani osebni dohodki niso obdavčeni. Ta meja je znesla v devetih mesecih 32 mi-lij. din, mi pa smo izplačali v tem obdobju 29 milij., kar pomeni, da je še nekaj pozitivne razlike, iki jo lahko izplačamo, ne da bi plačali davek. Poprečni mesečni osebni dohodki so bili v devetih mesecih letos 2.011 din, brez nadur pa 1.969 din. DS je razpravljal tudi o delu za novemberske praznike. Večina je bila mnenja, da bi delali tako,ikot padejo prazniki po koledarju- Direktor komercialnega sektorja oz. predsednik DS pa je pojasnil, da slovenski kupci moč- no pritiskajo na nas za povečan odjem preje. Zaradi velikega pomanjkanja preje v Jugoslaviji (veliko jo zaradi ugodnejših cen predilnice izvažajo) v tkalnicah precej strojev stoji, nekateri manjši obrati pa so morali proizvodnjo celo ustaviti. Naše podjetje z redno proizvodnjo ne more povečevati pogodbenih količin. Delno jim lahko pomagamo le s tem, če se bodo naši delavci v proizvodnji odločili za delo na dan državnega praznika 30. novembra seveda z vsemi pripadajočimi plačili. Člani kolektiva UDELEŽITE SE VOLITEV V DELAVSKI SVET POLNOŠTEVILNO. DOPUSTE, SLUŽBENA POTOVANJA IN DRUGE ODSOTNOSTI PRELOŽITE OZ. PRIDITE VOLIT OD DOMA. CE JE MOGOČE, NAJ SE VOLITEV UDELEŽE TUDI TISTI ČLANI KOLEKTIVA, KI SO ZARADI BOLEZNI DOMA. VOLIŠČA BODO ODPRTA VES DAN. MLADINKE IN MLADINCI! SODELUJTE V AKCIJI, DA BO VOLIŠČE V VAŠI DELOVNI ENOTI NAJLEPŠE OKRAŠENO. M. Kralj Previjalni avtomati se bodo vsak čas zavrteli Prvi previjalni avtomat je poskusno že stekel. Posluževalka-in-struktorica se je posluževanja teh strojev naučila prj firmi Savio v Italiji. Kako je s kajenjem? Po 53. členu Pravilnika o požarnem redu je v vseh prostorih podjetja strogo prepovedano kajenje. Prostore, kjer je dovoljeno kaditi določa naš požarni red. S premestitvijo tovarniške ograje in vratarnice OPOZARJAMO VSE ZAPOSLENE, DA JE OD NOVE VRATARNICE NAPREJ VSAKO KAJENJE PREPOVEDANO. Izjemoma je dovoljeno kajenje le v upravnih in sanitarnih prostorih, menzi in prostorih, kjer se NE nahajajo lahko vnetljivi materiali, lahko vnetljive tekočine in snovi, katere bi zaradi odprtega ognja lahko povzročale eksplozije ali požar. V prostorih, kjer kajenje ni prepovedano, morajo kadilci paziti, da ne pride zaradi odmetavanja cigaretnih ogorkov do požara in se posluževati pepelnikov. člane kolektiva opozarjamo, da neizpolnjevanje določil požarnega reda predstavlja kršitev delovne discipline in predstavlja kazenski prekršek. Na naš red glede kajenja opozarjajte tudi zunanje delavce, ki delajo občasno v tovarni. Ugotavljali smo Kolikšna je zaposlenost na predilnih strojih Ko govorimo o povečanju produktivnosti največkrat mislimo na oddelek predilnice, kjer se izvaja zadnja faza tehnološkega procesa predenja preje. Značilno za to fazo je, da zaposluje napram, ostalim oddelkom sorazmerno veliko število delovne sile. Prav zato produktivnost v tej stopnji predelave vlaken v veliki meri vpliva na celotno produktivnost. dejavnost predice Struktura porabe delovnega časa predice za posamezna dela je še nazorneje prikazana v grafikonu 1. Na osnovi teh podatkov je izra- PORABA ČASA ZA POSAMEZNE DEJAVNOSTI Kako je izkoriščen razpoložljivi delovni čas predice smo ugotavljal z metodo trenutnih zapažanj. Na osnovi preko 10.000 zbranih podatkov smo dobili naslednjo sliko o porabi delovnega časa predice za posamezne dejavnosti: % min % min % min čunana tudi pogostnost (št. nastopanj) osnovnih operacij v sedemurnem delavniku predice: pogostost/1000 vret. ur 28 3 166 4 Kot vidimo predica v eni uri na 1000 predilnih vretenih zamenja poprečno 28 navit-kov predpreje, prisuka tri pretrge predpreje in 166 pretrgov preje ter 4 krat snema valjčnilkovino. Vsi doslej našteti podatki kažejo, da so naše predice visoko obremenjene oz. zaposlene. Če naše podatke primerjamo s podatki zapadnih dežel, ki so nam vzor produktivnosti, potem je fizična zaposlenost naše predice višja. Za dejavnosti, ki so navedene v tabelaričnem prikazu pod tek. štev. 11, 12 in 13 na zapadu uporabljajo stalen normativ 15 % delovnega časa, medtem ko je pri nas vrednost le 10,3 celotnega razpoložljivega časa. In kje je vzrok za to razliko? V dolgoročno usmerjeni organizaciji dela, kar pomeni da na zapadu uporabljajo normative, ki izhajajo iz najprimernejše (potimalne) zaposlenosti (intenzivnosti) delovne sile. To pa je taka intenzivnost dela, ki zagotavlja stalno dolgoročno doseganje primernih rezultatov dela. Lep primer, čeprav zelo poenostavljen je uporaba avtomobila: če je maksimalna hitrost avtomobila 130 km/h, potem stalna vožnja prj tej hitrosti pomeni krajšo življenjsko dobo, če pa vozimo z optimalno hitrostjo 100 km/h, potem se življenjska doba avtomobila bistveno podaljša. Podoban zakonitost pa velja tudi za izrabo delovne sile. OBSEG POSLUŽEVANJA PRI RAZLIČNIH Nm PREJE Število predilnih vreten, ki jih poslužuje ena delavka (obseg posluževanja), je v osnovi odvisen od dveh sprejemljivih faktorjev in sicer od številke preje ter od števila pretrgov. Ker pa številko preje določamo sami s proizvodnim programom, so le pretrgi tisti faktor, katerega vrednost ni mogoče programirati vnaprej in zato vpliva na visoko ali nizko produktivnost predilnice. Za ilustracijo so prikazani diagrami obsega posluševanja za štiri številke preje (Nm 4, 12, 34, 60) pri različnih pretrgih in ob 100 % zaposlenosti pre- osnovne operacije menjava predpreje pretrg predpreje pretrg preje snemanje valjčkovine 1. menjava predpreje 2. pretrg predpreje 3. pretrg preje 4. snemanje valjčkovine 12,8 2,1 46,0 2,3 54 9 193 10 Skupno osnovna predilniška dela 63,2 266 63,2 266 5. čiščenje raztezal 2,0 8 ft. čiščenje z deščico 5,7 24 7. čiščenje predpreje 2,0 8 8. ostalo čiščenje 7,3 31 Skupno čistilna sredstva 17,0 72 80,2 338 9. obhod 6,9 29 10. menjava tekača, snemanje, 2,6 10 donos pp, menjava valjčkov Skupno vsa posluževalna dela 89,7 377 11. nadzor dela strojev 1,1 5 12. pogovor z mojstrom 7,4 31 osebne potrebe 13. pogovor s sodelavci 1,8 7 SKUPNO 100 % 420 min jCRAFIKON Ij PORABA DELOVNEGA ČASA PREDICE .prisukovanje pretrgov 193 minut 46,0% ostala' predilniaka dela 83 minut osebne potrebe nadzor,pogovor s 43 minut Čistilna dela ____72 minut skupno posluzevalna dela .377 minut dic (diagram 1, 2, 3, 4). Iz ugotovimo naslednje značil-prikazanih diagramov lahko nostk A — pri nizkih pretrgih (npr. 40) se kaže visok vpliv števila menjanih navitkov predpreje, zato je obseg posluževanja pri Nm60 izredno visok pri Nm 4 pa nizek kot sledi: Nm obseg posluževanja % razlika 4 842 vreten 100 0 12 1593 vreten 189 89 34 3174 vreten 376 276 60 4285 vreten 509 409 B — pri visokih pretrgih (npr. 500) se nasprotno kaže vpliv števila pretrgov, kar pomeni, da je obseg posluževanja pri vseh številkah preje praktično skoraj enak kot sledi: Nm obseg posluževanja % razlika 4 329 vreten 100 0 12 404 vreten 122 22 34 462 vreten 140 40 60 481 vreten 146 46 C — produktivnost v predilnici je izhajajoč iz obstoječe visoke zaposlenosti predic mogoče povečati le z bistvenim zmanjšanjem števila pretrgov. DIAGRAK 1 I CBSEO PCSLUŽEVA1IJA FRI Nm 60 A° 80 12° 16° 2oo 240 28o 32° 36o 400 440 480 520 pretrgi/loco vret .ur | DIAGRAM ž| CbSEO PCSLUEEVAHJ,- FRI nm 34 o >0 4 o 80 l2o 160 2oo 240 28o 32o 360 400 520 pretrgi/l000 vret.ur DIAGRAM 3 CBSEG PCSLUŽEVANJA TRI Km 12 : 35oo ■ i \ \ \ \ i \ \\ \ \ \ \ \ x \ ; V \ \ \ \ \ \ \ i ‘.-X 'X : 1 i G DIAGRAM 4 4o 8 OBSE 0 G POE iLUŽEVANJA 30 2 rgi/ PRI 4o 2č Nm 4 o 32o 3 vret.ur \0 4 3o 5 4o 80 12o 16o 200 24o 28o 32o 360 400 440 480 52o pretrgi/ looo vret .ur Uresničevanje varstva pri delu Pomembnost tega zadnjega zaključka nazorno pove podatek, da bi ob stalnem znižanju obstoječh pretrgov na 80/1000 vret. ur produkivnost lahko povečal za več kot 50 odst. To pomeni, da bi posamezna predica lahko proizvedla 1,5 krat več preje kot danes, s čimer bj se strošek delovne sile znatno zmanjšal. Seveda pa bi morali pretrge stalno držati na nizkem nivoju nasprotno obstoječemu stanju, ko se na primer pri Nm 34 pretrgi gibajo celo med vrednostima min. 53 in maks. 273/1000 vret. ur. Tako stanje pa seveda onemogoča optimalno zaposlenost, povzroča neobjektivno nagrajevanje in direktno vpliva na nižjo kvaliteto preje, kar se t>o izrazito pokazalo na novih previjalnih strojih z elektronskimi čistilci. ZAKLJUČEK Končni namen vseh prizadevanj za povečanje produktivnosti delovne sile je večji finančni rezultat. Ko pa govorimo o finačnem rezultatu pa moramo tu upoštevati tudi vpliv produktivnosti delovnih sredstev t. j. strojev. Visoko produktivnost predice (kg/l predica) dosežemo lahko tudi ob nizkih produktivnosti strojev (kg/l stroj) to tudi obratno. Optimalna rešitev zajema seveda visoko produktivnost obeh faktorjev, kar pa je pri obstoječih pogojih v kratkem času neizvedljivo. Zato pa se moramo na osnovi vrednotenja stroškov obeh faktorjev t. j. strojev in delovne sile odločiti za tako proizvodno politiko, s katero bomo dosegali višji finančni rezultat torej naj bi dosegali večji količinski obseg proizvodnje z večjim vlaganjem tistega faktorja (stroji ali delovna sila), k) predstavlja nižji strošek. J. K. V oktobru je Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov organiziralo posvetovanje o uresničevanju varstva pri delu v organizacijah združenega dela po osnutku ustave in nove republiške zakonodaje. Na posvetovanju je bilo 600 udeležencev iz delovnih organizacij, strokovnih zavodov in družbenopolitičnih organizacij. Uvodni referat je imel sekretar Sekretariata CK Zveze komunistov Slovenije tov. Franc Šetinc. Poudaril je, da je varstvo pri delu pravica in dolžnost delavcev v združenem delu. Dvajset priznanih strokovnjakov s področja varstva pri delu je nato v svojih referatih obravnavalo varstvo pri delu v luči novih zakonskih predpisov. Že Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. list SFRJ št. 22/73 v členih 39-41) obravnava varstvo delavcev. Zakon ponavlja pravice delavcev do varstva pri delu. Zagotoviti si morajo predpisano varstvo pri delu pod pogoji, ki so predpisani z zakonom in določeni tudi v temeljni organizaciji združenega dela. Značilna so določila do varstva med nočnim delom. Po 31. členu Zakona o medsebojnih razmerjih delavcev ne sme delavka delati ponoči med nosečnostjo ali če ima otroka starega najmanj do enega leta. Delavki ni dovoljeno delati ponoči, če bi ji delo v tem času onemogočilo, da uveljavi, sedemurni počitek v času med dvaindvajseto in sedmo uro naslednjega dne. Ne glede na to določilo se sme delavki naložiti nočno delo, če je treba nujno nadaljevati delo zaradi višje sile, oz. ki ga ni bilo mogoče prej predvideti to prav tako; če je treba preprečiti škodo na surovinah in drugem materialu. Pogoji ob katerih je nujno, da dela delavka ponoči se določijo v samoupravnem sporazumu in družbenem dogovoru. Delavki se sme naložiti nočno delo tudi, če to terjajo posebne resne družbene, ekonomske, socialne in podobne okoliščine in sicer ob pogojih, ki jih določa zakon. Do varstva pri delu imajo pravico vsi delavci. Zato so delavci dolžni v temeljni organizaciji združenega dela zagotoviti predpisane pogoje za nočno delo. Delavec ima pravico odkloniti nočno delo, če niso zanj zagotovljeni potrebni pogoji za nočno delo. V temeljni organizaciji, ki dela v izmenah, morajo delavci poskrbeti za periodično menjanje izmen; pri tem sme delavec ene izmene delati ponoči brez presledka najdalj en teden. Starejši delavci uživajo posebno varstvo, določeno v zakonu. Tako pravi zakon o nočnem delu. Nočno delo, po medna, rodni konvenciji, ki jo je podpisala tudi naša država, ni dovoljeno. Doslej je Se- kretariat za delo SR Slovenije podaljševal dovoljenja za opravljanje nočnega dela žena zaradi posebno resnih socialnih, ekonomskih in podobnih okoliščin ob pogoju, da gospodarska organizacija sprejme sanacijski program ukinitve nočnega dela. Naša gospodarska organizacija je tak program že izdelala. Kakšne so možnosti za ukinitev nočnega dela pri nas smo že na tem mestu obširno pisali. Na posvetovanju v Portorožu sem v razpravi poudaril, da je ukinitev nočnega dela kompleksen problem za vso tekstilno industrijo. Zaradi ozkih grl v posameznih podjetjih mora pobudo prevzeti Gospodarska zbornica SRS v sodelovanju z republiškimi sindikati. V sedanjih razmerah ukinitve nočnega dela, ne moremo zagotoviti preje za dvoizmensko delo v tkalnicah. V našem elaboratu ukinit-, ve nočnega dela žena so pred- Avgusta letos je nastal požar v bombažni čistilnici. Iskro, ki je verjetno nastala v rahljalnem mešalniku, je zračni vlek zanesel po transportni cevi v nakladalnik to stopničasti rahljalnik. Delavci iz čistilnice so pod vodstvom dežurnega gasilca Gril Jerneja in sodelovanjem vodje proizvodnje tov. Peterce požar pogasili. Remontni delavci so zamenjali trans- videni novi objekti in nabava delovnih priprav in naprav ob ustvarjanju lastnih sredstev in pomoči družbe. Gospodarska zbornica in sindikati se težav v zvezi z ukinitvijo nočnega deda zavedajo, zato je posebna komisija pri Gospodarski zbornici SRS to problematiko že Obravnavala. Razveseljiv je pojav združevanja .sredstev tekstilnih podjetij pri Zbiranju sredstev za odpravljanje ozkih grl, zlasti v predilnicah, iki ne morejo zadostiti potrebam tkalnic. Ukinitev nočnega dela žena je ekonomski, socialni in zdravstveni problem in lahko upamo, da se bo pričel Obravnavati to reševati v republiškem merilu. To je le drobec iz razprave. V članku sem iznesel problematiko ukinitve nočnega dela žena, ki je aktualna zlasti za naše podjetje. portni letvasti pas, ki je zgorel. _ Opisani požar dokazuje, kako nujno je zavarovati mešalno komoro in stopničasta rah-ljalnika s stabilnimi CO2 napravami. »Pastor« iz Zagreba že izdeluje projekt za zavarovanje čistilnih strojev, ki še niso zavarovani s stabilnimi protipožarnimi napravami na CO2. Upamo, da bodo naprave na CO2 že v tem letu nameščene. F. Lesjak Franc Lesjak Zanetek požara v bombažni čistilnici Ali pravilno vzdržujete svoj pisalni stroj ? če po delovnem času vržemo pogled v naše pisarne, je prav mogoče, da bomo zagledali nepokrite pisalne stroje, na strojih pa valje, ki že davno niso več motni in ki nimajo več enakomerne oblike, a črke na tipkah so zamazene s črno barvo traku. — To meče slabo luč na strojepisko, četudi sicer piše veliko število udarcev v minuti. Kajti — če le borih deset sekund dnevno posvetimo za čiščenje in vzdrževanje stroja, se podaljša njegova življenjska doba za več let, sami sebi pa prihranimo jezo, zastoje pri delu in čakanje na serviserja, če stroškov niti ne omenimo. Tudi pisalni stroj zahteva svoj »make up«. Električni pisalni stroj zahteva več nege Z naslednjim testom lahko sami preverite, v kakšni meri skrbite za svoj pisalni stroj in kaj morate Ukreniti, da ibi v tem pogledu povsem zadovoljili. Točke zabeležite na Ikoncu vsakega vprašanja le, če navedena vzdrževalna dela opravljate redno. število točk 1. Ali je moj stroj izven delovnega časa pokrit? 4 2. Mi stroj zjutraj obrišem s kipo? 1 3. Mi takoj odstranim ostan- ke radirke in drugo nečistočo? 3 4. Al; sprostim valj ob koncu delovnega časa? 1 5. Ali redno čistim črke na tipkah? 3 6. Mi vsaj enkrat na teden z mehko ščetko očistim dostopne dele stroja? 1 7. Ali očistim valj s špiritom vsaj enlkrat na teden? 3 8. Ali namažem tirnico voza vsaj dvakrat na mesec? 1 9. Ali vedno pravilno vstavim novi trak? 3 10. Ali skrbim za to, da mehanik temeljito očisti stroj vsaj enkrat na leto? 5 grdo zanemarjate svoj delovni instrument; Skrbite za stalen zaslužek serviserjev in ste krivi, da se strojni deli prehitro obrabljajo; od 10 do 15 točk: svojemu pisalnemu stroju posvečate le površno, občasno pozornost; od 16 do 20 točk: lepo skrbite za svoj pisalni stroj — sodite torej med naše redne strojepiske nad 20 točk: najbrž ste predavatelj strojepisja. če niste, vam je treba resnično čestitati. Žal med našimi praktičnimi strojepiskami ni ravno mnogo vam podobnih. iNe glede na razvrstitev v gornje štiri kategorije pa ne bo odveč, če k vsaki točki našega testa povemo še nekaj podrobnosti. 1. Z vsakodnevnim pokrivanjem pisalnega stroja ga zavarujete pred prahom, ki se nabirali posebno med čiščenjem prostorov. Prah prodre v občutljive dele in členke stroja, ki se zato hitreje ob- 2. Brisanje zunanjih delov s krpo opravite zjutraj, preden začnete pisati. Tudi s tem odstranite prah. Obrišite tudi podnožje stroja, kjer se zaradi zračnega toka nabere precej prihu. 3. Delce radirke in drugo nečistočo (delce papirja, barvnega traku, karbon papirja, delce snovi z matrice itd.) odstranite vselej takoj, brez odlašanja. Viprav te vrste nečistoče so tiste, ki najpogosteje ovirajo gladko premikanje tipk. Če jih ne odstranite, prodirajo med delom vedno globlje v strojni (mehanizem. Vsakokrat, kaplar morate uporabiti gumico, najprej izvlecite voz vstran, da padajo delci izven stroja, ne pa v njegovo notranjost. Sodobneje pa je uporabljati za popravke bele lističe (Radex tovarne Kores idr.) a nekateri novejši pisalni stroji imajo posebno napravico za radiranje. Za odstranjevanjd ostankov radirke je najprimernejša ravna ščetka z daljšimi ščetinami (čopič) — stara zobna ščetka je uporabna le za silo. Najbrž je odveč pripomniti, da se nad pisalnim strojem ne malica. 4. S sproščanjem valja ob zaključku dela se podaljšuje življenjska doba valja in valjčkov, ki drže papir, kot tudi vzmeti, ki pritiskajo valjčke ob valj. Če dva gumijasta dela stalno pritiskata drug ob drugega, nastanejo sčasoma deformacije. 5. Črke na tipkah je treba čistiti redno, če je potrebno tudi po večkrat na dan. Kadar tipkate matrice, morajo biti črke povsem čiste. Očistite jih s ščetko, pomočeno v bencin ali kako drugo ustrezno tekočino (pazite da ne pride do požara!). Lahko pa uporabite posebne paličice (npr. Koresov »Tjrpenreini-ger) ali pa specialno plastično gumo, ki je zlasti dobrodošla pri ddlu z voščenimi matricami. Kadar čistite črke na tipkah, zaščitite kos (del, kjer so razvrščeni vzvodi tipk) z navadnim papirjem. Črke na tipkah redno očistite vsakokrat ob koncu delovnega dne. Dokler je plast nečistoče še sveža, jo zlahka odstranite — zastarela umazanija terja precej več napora. 6. Pomemben prispevek k vzdrževanju stroja je čiščenje dostopnih delov stroja z daljšo ščetko vsaj enkrat na teden. To so v glavnem tisti deli stroja, ki jih s krpo ni mogoče doseči (okoli valja, nosilcev valja m po vogalih okoli črkovnice ter >na-vojnih tuljavic za trak). 7. čiščenje valja s špiritom enkrat tedensko ohrani motno drobno znato površino valja in njegovo enakomerno .oblino. Če tako čiščenje opustimo, dobi valj sijaj in otrdi, namesto enakomerne obline pa nastanejo vdrtime, ker udarjajo tipke vedno na ista mesta. Posledice so dokaj težke: papir drsi, manjše število kopij, težje tipkanje, valj je treba razmeroma pogosto menjavati. Prah, barva od traku, delci papirja in. druge nečistoče, ki se nabirajo med delom na valju scer nevidno, toda stalno, zelo škodujejo valju. Če ima stroj zanemarjen valj, ne morete tipkati matric; itak valj dela posebne težave strojepiskam, ki tipkajo slepo, električen stroj pa mora še posebno imeti vselej dober valj. Za čiščenje valja s špiritom uporabimo mehko krpo, ki jo pomočimo v denaturiran, čisti ali kombinirani špirit (kombiniram špirit je npr., domač cyfklotin ali ormigitin) — nikakor pa ne v bencin, ki razkraja gumo. 8. Mazanje tirnice in drsnikov, po katerih se pomika voz z valjem, zmanjšuje trenje in varuje obrabe premikajočih se dtilov. Po eno kap. Ijico finega strojnega olja kanite najprej na levo, nato še na desno stran tirnice ( v ta namen izvlecite voz v skrajno nasprotno stran) in nato preidite z vozom nekajkrat v levo in desno, da se olje enakomerno porazdeli. Pred mazanjem odstranite s tirnice morebitno nečistočo. Tako mažite stroj enkrat na teden, če pa ga uporabljate le občasno, najmanj dvakrat na mesec. Pazite, da pride oljna kapljica prav na mesto trenja in da se olje ne cedi v spodnji del stroja. 9. Pravilno uvajanje traku prepreči vrsto neprijetnosti. Kot pravijo naši mehaniki — serviserji, predstavljajo velik del umazanije, ki prodira v stroj in ga kvari, ravno nitke in drugi ddlci traku — predvsem bombažnega, ki je pri nas še vedno zelo pogosto v rabi — vzrok odpadanja teh ddlcev pa je navadno nenatančno vpeljan trak. Vsak stroj ima svoj način vpeljave traku, ki ga je pač treba temeljito obvladati. Proučiti je treba navodilo, ki je priloženo vsakemu novemu stroju, ali pa se posvetovati z mehanikom, ki vzdržuje pisalne stroje. Za vsak primer si, preden vstavimo nov trak, dobro poglejte, kako je bil vpeljan stari trak. Preden začnete pisati, prekontro-lirajte na kosu papirja, ali teče trak pravilno. Svileni trakovi, ki so bolj elastični od bombažnih 'ter najlonski, ki so odpornejši, a slabše držijo barvo, imajo manj odpadkov, vendar je tudi te treba uvajati pazljivo. Na srečo so pri večini današnjih trakov robovi vtkani (in ne kar prerezani), tako da se kosmatijo nitke le poredkoma. 10. Letno čiščenje pisalnega stroja mora biti v planu sleherne delovne organizacije, strojepiska pa se mora brigati za to, da opravi to delo pravočasno 'kvalificiran fino-mehanik. Najsi se strojepiska sama še tako trudi in najsi še tako natančno izpolnjuje vse predhodne točke — teme. ljito čiščenje in mazanje notranjih delov stroja, ki jih strojepiska sama ne more doseči, je vendarle nujno. To je izredno važna preventiva, brez Ikatere se lahko skrajša življenjska doba stroja tudi za polovico. S takim čiščenjem preprečimo vrsto nepotrebnih in dragih posegov mehanika v teku leta. H koncu pa še dve važni pripombi: — preden se lotite čiščenja električnega pisalnega stroja, obvezno izvlecite kabel iz vtič-ne doze, pri čiščenju pa bodite prav posebno pazljivi. Sicer pa skrbna strojepiska, ki ji je do tega, da ohrani svoj električni pisalni stroj v čim boljšem stanju, izvleče kabel iz vtičnice vsakokrat po končanem delovnem času. Za čiščenje črk na tipkah m odstranjevanje delcev radirke itd. pa zadostuje, če izključimo le tok na stroju. — Življenjska doba stroja se bistveno podaljša, če ne udarjate premočno. To velja zlasti za strojepiske, ki delajo na mehaničnih (neelektrič-nih) pisalnih strojih in ki ne tipkajo slepo. Iz revije Sodobna pisarna Pisanje na previsoko nameščenem stroju zmanjšuje učinek in utruja Če ste pravilno sešteli točke — poglejte sedaj orientacijsko oceno! če ste zbrali manj kot 10 točk: rabijo in pokvarijo. Kdor nima polivinilnega, tekstilnega ali pločevinastega pokrivala za stroj, si ga lahko izdela sam vsaj iz kartona. Osebni dohodki niso samo neto prejemki Ko razpravljamo o osebnih dohodkih vedno mislimo le na neto plačo, torej na prejemke, ki jih prejmemo ob mesečnem izplačilu. Res je, da je neto izplačilo tisti del osebnega dohodka, ki nam ostane za osebno potrošnjo in s katerim sami razpolagamo, vendar to ni dejanski zaslužek delavca. Zaslužek delavca je vedno bruto osebni dohodek, od katerega že v podjetju odtegnejo razne davke in prispevke in jih nakažejo na odgovarjajoče naslove, v nasprotnem primeru pa bi morali obveznosti odvajati sami. S tem je doseženo sprotno nakazovanje, nam pa prihranijo delo. To pa na drugi strani povzroča, da le malokdo ve, katere dajatve bremenijo delavčev za-sluežk. Poleg tega pa vsaka sprememba prispevka ali davka vpliva na tisti del prejemka, ki dobimo izplačanega. To se je zgodilo ob izplačilu osebnih dohodkov za september. Zaradi povečanega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje od 12,70'% na 14,70 % so se zmanjšali neto prejemki za 4 %. Sedaj pa si oglejmo, katere prispevke mora plačati npr. predica, ki je za svoje delo zaslužila 3.050.— din bruto. Bruto zaslužek predice znaša 3.050.— din od katerega mora prispevati: 3,44 % republiki za izobraževanje 104,92 din 2,25 % občini za proračun 68,63 din 2,55 % občini zi izobraževanje 77,77 din 14,70% osnov, prisp. za inval. in pokoj, zavarov. 448,35 din 7,36 % za zdravstveno zavarovanje 224,47 din 2,98 % za otroški dodatek 190,89 din 0,45 % za dnevno varstvo otrok 13,72 din 0,20 % prispevka za zaposlovanje 6,10 din dajatve skupaj 1.034,85 din ostanek za razpolaganje 2.015,15 din Od tega ostanka prispeva vsak občan še 1 % za izgradnjo šol t. j. v tem primeru 20,15 din Predici ostane tako za njeno osebno porabo le 1.995,00 din od 3.050.—din. S tem so dajatve delavke zaključene. Podjetje pa mora od vsakega zaslužka delavca prispevati: za primer predice: 9 % za stanovanjsko izgradnjo 274,50 'din 1 % od neta za izgradnjo Bosanske krajine 20,15 din 1,21 % prisp. za zdrav, zavar. za nesrečo pri delu 36,90 'din 0,20 % dodatnega prisp. za inval. in pokoj, zavar. 6,10 din 0,17 % posebni prisp. za zdrav, zavarovanje 5,20 din Prispevki na OD skupaj (primer predice) 342,85 din Vsi ti podatki povedo, da za mesečno izplačilo prejemka predice v neto znesku 1.995,00 din potrebuje podjetje 3.372,85 dinarjev, da lahko izplača mesečni osebni dohodek in odvede vse prikazane prispevke. Za izplačilo enomesečne plače zaposlenih v Predilnici Litija potrebujemo npr. 3,500.000 din, od tega dvignemo iz banke 2,100.000 din gotovine, ki jo razporedimo po kuvertah. Do konca letošnjega leta bomo predvidoma porabili že blizu 40 milijonov din za osebne dohodke. A. K. KOUKO PA ZASLUZIŠ MESEČNO ? HM,..TJA DO DVAJSETEGA) Uspešna krvodajalska akcija Kot že prejšnja leta, je tudi letošnja krvodajalska akcija v Litiji izredno uspela. Pohvale smo brali v dnevnem časopisju, v našem pa se pohvalimo sami. Iz Predilnice Litija se je akcije udeležilo 127 zaposlenih. Mnogi med njimi iso stalni krvoda1 jaloi, prenekateri že imajo priznanja, Iki jih občinski odbor Rdečega križa podeljuje za pet, deset in petnajstkrat-no darovanje krvi. Letošnja priznanja bodo prejeli sledeči člani kolektiva: za petnajstkratno darovanje krvi: Rappl Lea Tomažič Ivo za desetkratno darovanje krvi: Avbelj Tončka Flus Marija Koci Vida Perme Franc Vahčič Vinko Žibert Viktor za petkratno darovanje krvi: Erjavec Emilija Gorišek Anton Kunstelj Ferdo Lajevec Ivana Logar Fani Mandelj Cirila Nastran Mitja Novak Emilija Pavliha Tone 1938 Pavliha Anton 1949 Potiš ek Magda Iz sodne prakse Poškodba pri gašenju požara na sosednjem objektu Delavec, Iki je opravljal dolžnost čuvaja-gašiica, je gasil požar na sosednem objektu, ki je bil v neposredni bližini podjetja. Zažgal se je namreč mestni avtobus. Gasilec se je pri gašenju poškodoval im je od podjetja zahteval nadomestilo škode, češ da je to poškodba na delu. Prvostopenjsko sodišče in tudi vrhovno sodišče sta obvezala delovno organizacijo za povrnitev škode iz sledečih razlogov: Čeprav se je gasilec podjetja poškodoval pri gašenju mestnega avtobu, sa poleg tovarne in ne na objektu za katerega je bil zadolžen, se vendar to smatra za delovno dolžnost. Posebno še, ker je bilo ugotovljeno, da je požar nastal v neposredni bližini podjetja oz. vratarnice in bi se lahko po. žar razširil tudi na podjetje. Sodišče je po našem mnenju v navedenem -primem upoštevalo dejstvo, da je bil požar nevaren za okolico, t. j. tudi za objekte podjetja in je zato razsodilo v prid ču-vaju-gasilcu. Proizvodna hala dobiva novo podobo Kotlarna: delo bo lažje, kurjava dražja, toda več kalorij Fotokronika r*' J Vsaka cisterna drži po 100 kubikov, za napolnitev obeh je potrebno 6 Petrolovih avto čistem s prikolico. Bogatejši smo za novo sodobno gasilsko črpalko Rosenbauer, ki ima večje zmogljivosti od sedanjih. Naši poslovni partnerji Tekstil, Ljubljana Ko govorimo o naših kupcih, le redko slišimo za podjetje Tekstil, Ljubljana. Pa vendar so tri organizacije združenega dela tega proizvoda in trgovskega podjetja naši dolgoletni odjemalci. To so Bombažna tkalnica, Vižmarje, Tekstilna točama iz Medvod in litijska Pletilja. Ostale TOZD tega podjetja so še: Tekstil, Ljubljana, Tonosa, Savlje, Galant Ljubljana — pogovarjajo pa se še o priključitvi osme organizacije Pletiljstva iz Prosenjakovcev v Prekmurju. DELO IN CILJI VELIKEGA PODJETJA Združitev tolikšnega števila delovnih organizacij je gotovo edinstven primer v slovenski tekstilni industriji. Razen Bombažne tkalnice Vižmarje in grosističnega trgovskega podjetja Tekstil so ostala priključena podjetja pred združitvijo poslovala na robu donosnosti. Z načrtnim vlaganjem sredstev v obnovo in tudi spremembo asortimana v novi organizaciji, pa so se hitro opomogla in uspešno poslujejo. Obvestilo Splošni sektor podjetja je po preselitvi komerciale v novo zgradbo zasedel tudi te prostore. Ker imajo zaposleni ravno v tem sektorju precej opravkov, navajamo tloris poslopja z legendo, kjer je razviden razpored zaposlenih po posameznih prostcn rih. Če se na začetku še ne boste znašli, potrkajte na prva vrata in vas bodo pravilno usmerili. 1 — sejna soba 2 — direktor kadrovsko splošnega sektorja Združena podjetja v Tekstilu nameravajo do konca leta doseči 85 milijard s. din celotnega dohodka, od tega 7 milijard s. din amortizacije in skladov. Poprečni osebni dohodki v devetih mesecih so 230 tisoč s. din, nižji so v nekaterih proizvodnih organizacijah, višji pa v trgovini zaradi visokokvalificiranega kadra. Na trgovino odpade še vedno 65 % ustvarjenega dohodka. Tekstil Ljubljana si je zadal cilj, da bo njihovo delo kot dopolnilna dejavnost velikih tekstilnih tovarn z na- 3 — referent za socialno zavarovanje 4 — referent za kadre 5 — administracija (prijave, odjave, potrj. zdravstvenih izkaznic) 6 — tajnica gl. direktorja 7 — glavni direktor 8 — analitik dela in nagrajevanja 9 — varnostni tehnik 10 — referent za tisk in informacije 11 — blagajna menom, da se bodo delovni ljudje in otroci pri tem podjetju lahko oblekli od pet do glave (obleke, pletenine, perilo, čevlji in nogavice). Ravno s priključitvijo majhnih delovnih organizacij se bodo uspeli izogniti uniformiranosti, kateri v majhni deželi kaj hitro zapademo. Kljub temu, da so posamezna podjetja že TOZD, imajo še vedno težave pri oblikovanju v posameznih organizacijah. Nekaj tudi zato, ker ni na razpolago ustreznih ljudi za vodilna mesta. Vsaka temeljna organizacija združenega dela tega podjetja je popolnoma samostojna. Ima svoje vodstvo, samostojen finančni obračun (uvedli bodo elektronski obračun centralo za vsa podjetja) ata svojo delitev dohodka. Skupno pa načrtujejo investicijska vlaganja, perspektivni razvoj iti letne delovne načrte, analizirajo tržišče in izvažajo ter uvažajo. BOMBAŽNA TKALNICA VIŽMARJE To sorazmerno majhno podjetje po številu zaposlenih (240) je kljub štiridesetletni starosti sodobno opremljeno. Strojev, k; bi bili stari nad pet let sploh nimajo. Izdelujejo metražno blago za konfekcijo, v zadnjem času tudi jersey. V primerjavi z dosežki bombažne grupe slovenske tekstilne industrije najdemo to podjetje dostikrat na prvem mestu, in to pri postavkah, ki nekaj pomenijo: Dosegajo najvišji! celotnj dohodek in družbeni proizvod (dohodek + amortizacija) na zaposlenega, vlagajo največ sredstev v poslovni sklad, imajo najvišje osebne dohodke na zaposlenega (povprečje preko 2.600 din na delavca) in imajo najboljše razmerje med skladi in osebnimi! dohodki v korist skladov. To dosegajo s pravilno in pravočasno izbiro asortimana za tržišče in seveda z investicijskimi vlaganji in ne nazadnje s sposobnimi kadri. Pri nas kupujejo prejo v mešanifci sintetika-cel v Nm 32 in 40 enojno, približno trideset do štirideset ton mesečno. Poleg tega, da je to podjetje dober plačnik (v obdobju težav z denarjem so nam plačevali prejo celo vnaprej), je tudi zahteven kupec. Metražno blago za konfekcijo ne sme imeti napak, zato so tudi pri kvaliteti preje zelo dosledni. Ravno na tem področju je največ problemov, ki pa smo jih doslej vedno reševali z medsebojnim dogovarjanjem. TEKSTILNA TOVARNA MEDVODE je po priključitvi k združenemu podjetju povsem opustila izdelavo cenenega me-tražnega blaga. Izdelujejo samo tehnične tkanine, v glav- nem file. Z modernizacijo strojnega parka in specializacijo proizvodnje se je ta tovarna hitro opomogla in v zadnjem času dosega enake rezultate kot Bombažna tkalnica Vižmarje, oz. bodo celo z manjšim celotnim dohodkom ustvarili enako višino skladov. Nova investicija Tekstila predvideva postavitev predilnice za izdelavo volne za pletenje v Medvodah. Vnaprej vedo, da predilnica ne bo ustvarjala visokih skladov. Zanjo se odločajo zaradi tega, ker potrebujejo volno za oskrbo svoj pletUnic, ker jo na tržišču močno primanjkuje, posebno so težave s pravočasno dobavo in modnimi barvami. Tako bo učinek predilnice šele posredno prišel do izraza. Tekstilna tovarna Medvode je naš dolgoletni kupec. Sedaj izdelujemo zanje v glavnem bombažno prejo v Nm 16, 20, 60 enojno in 34/3, 40/2 in 16 iti 20 poliester, približno 10 do 15 ton mesečno. Kot vse TOZD Tekstila -tudi oni plačujejo -sproti in celo koristijo s-konto. PLETILJA LITIJA S priključitvijo Tekstilu v preteklem letu so se tudi za ta kolektiv pričeli boljši časi. Za začetek predvsem v ureditvi odnosov znotraj kolektiva, ki- so bili prej močno skrhani. Načrtno planiranje proizvodnje, ki se je speciali- zirala na otroške pletenine tudi na dotrajanih strojih že daje ugodne rezultate. V devetih mesecih letos so ustvarili 25 mi-lij. S din skladov (lani 17,8 milij.), ob ustvarjeni 4,4 milij. S din amortizacije (lani 1 milij.) in poprečnih osebnih dohodkih 153.000 S din (naj nižji 100.500 S din, na j višji 295.000 S din), do konca leta se bo to povprečje popravilo na predvidoma 170 do 180 tisoč, prihodnje leto pa predvidevajo boljše. »Sicer imajo v Pletilji še določene umestne pripombe, predvsem na račun osebnih dohodkov, vendar hkrati ni mogoče vsega urediti, čeprav se stanje popravlja. Pomembno je predvsem to, da smo pri reševanju problemov vedno našli skupno pot in da z odnosi v tem kolektivu nismo imeli nobenih težav. Pri tem je pomembno tudi sprotno obveščanje,« pravi generalni direktor Tekstila tov. Jože Vonta. Na Ljubljanski cesti v Litiji je že skoraj dograjena nova proizvodna hala za Pletiljo, v skladišču pa že čakajo na montažo moderni pletilni stroji, ki bodo za letošnji občinski praznik že stekli. S tem pa bodo podani vsi pogoji za hiter vzpon tega kolektiva. Vendar je nova hala že na začetku premajhna. Škoda, da jim je dodeljen za gradnjo tako omejen prostor, saj bi sicer novi prostori lahko že v nekaj letih dobili enakega, če ne boljšega soseda — več litijskih pletilj pa dober kos kruha v svojem kraju in poklicu. Zaenkrat litijska Pletilja uporablja za svojo proizvodnjo samo našo bauširano prejo. Ko bo stekla Tekstilova predilnica v Medvodah, jih bo verjetno ta oskrbovala z osnovno surovino. VISOK STANDARD V skoraj vseh TOZD Tekstila je dobro poskrbljeno za delovnega človeka. Počitniške domove oz. najemne sobe za letovanje imajo v šestih mestih vzdolž Jadrana. Družbeno prehrano imajo urejeno, prav tako tudi stanovanjska vprašanja. Večino sredstev za stanovanja dodeljujejo članom kolektiva v obliki kredite vza nakup stanovanj, nerešenih prošenj za posojila nimajo. Za štipendije ne da- jejo veliko sredstev, v prihodnje bodo štipendirali predvsem na višjih in visokih šolah. V tovarnah so na mojstrskih mestih ključavničarji z opravljenimi posebnimi tečaji za mojstre. Sicer pa na vodilna mesta zaposlujejo le kadre z visoko strokovno izobrazbo. Kot že rečeno, je Tekstil, Ljubljana zgleden primer uspešnega združevanja in uspešnega poslovanja združenih tekstilnih podjetij, posebno še v času, ko stanje v -tekstilni panogi ni najbolj rožnato. Poudariti je treba, da ima pri tem, poleg ostalega vodstva, velike zasluge generalni direktor podjetja tov. Jože Vonta, ki s svojimi velikimi zmožnostmi- vodi tako obsežno poslovanje po začrtani poti. M. Kralj Ob Ljubljanski cesti v Litiji bo za občinski praznik otvoritev novega obrata Pletilje. Predstavljamo vam Privšek Marijo Willow — v tem okolju bo Marija Privškova preživela skoraj pol življenja. Svoj čas smo imeli poleg čistilnice odpadkov arhiv podjetja. Vsakokrat, ko smo morali tja dol smo se srečavali z Marijo Privškovo. Vedno je prijazno prikimala v pozdrav, kot da ji je bilo v veselje, če je še kdo prišel v ta temačen prostor. V dokaj zaprašenem oddelku je nakladala od- padke v stroj in jih prečiščene sortirala po skrinjah. Tako je bilo pred več kot desetimi leti in natančno to počne še danes. Le da so se belim bombažnim odpadkom pridružili še barvasti sintetični. Zdaj, ko sem se namenila predstaviti jo kolektivu, pa v to ni rada pri- volila. Prijazni plamenček v njenih očeh je kar ugasnil. Obljubila sem ji, da je ne bom preveč spraševala in še tisto o stanovanju da bom napisala. Kljub temu sem o njej zvedela le malo. Navajena je biti sama zase, neopazna. V podjetju je pričela delati leta 1951, ko ji je na domačiji v Vintarjev-cu umrl oče. Dotlej je garala na kmetiji in stregla bolnemu očetu. Z delom je pričela v čistilnici, obirala je odpadke z jute in postorila to in ono, pač kjer je manjkalo kakšnega človeka. Sedaj poslužuje Wilow, stroj za čiščenje odpadkov. Delo v čistilnici odpadkov ni prijetno, najbrž vsi skupaj ne zaužijemo toliko prahu kot ga ona sama. Pri delu se enkrat sklanja globoko v voziček, drugič spleza na visoko naložene odpadke. Stroj teče in teče, požira prašne in smet-ne odpadke, zadaj se na-hirajo ociscem. Ko izloči smeti se ob tem vsakokrat močno zakadi. Delo strokovno res ni zahtevno, je pa ravno zaradi obilice prahu zelo težavno. Prepih, posebno v čistilnici, ji je že večkrat povzročal težave z zdravjem; vendar je šele na Menza — brez alkohola Izvršilni odbor je na seji 12. 11. 1973 sklenil, da bo Obrat družbene prehrane od 15. novembra dalje zaprtega tipa, v glavnem zaradi tega, ker je po prestavitvi vratarnice za ograjo. S tem je ukinjeno tudi točenje vseh vrst alkoholnih pijač. Glede abonentov pa je bilo sklenjeno sledeče: Člani kolektiva, njihovi ožji svojci in naši upokojenci se lahko hranijo v menzi enako kot doslej, ostali pa se v tem obratu ne bodo mogli več hraniti. Obrat družbene prehrane bo od navedenega datuma dalje odprt takole: od 7. do 9. ure za malice od 10.45 do 14.30 za kosila in od 17. do 19. ure za večerje. Izvršilni odbor je tudi predlagal, naj se čimprej proučijo možnosti za namestitev čimvečjega števila avtomatov za napitke in tudi hladna jedila v obratu. prigovarjanje sodelavk šla k zdravniku. Marija Privškova spada med ljudi, za katere skoraj ne vemo, da so med nami. Pride v službo, opravi svoje delo in odhaja. Nič nadlegovanj, nič disciplinskih prestopkov, nič prošenj. Oh, da! Samo enkrat je za nekaj prosila, pravzaprav sta prosili s hčerko, s katero skupaj živita. Za stanovanje sta zaprosili. Za malo večje, bolj primerno, toplo. Mariji se je zdelo, da ji po dvaindvajsetih letih dela v podjetju pripada. Stanovanjska komisija, zasuta s problemi in neštetimi prošnjami prosilcev, njuni prošnji ni ugodila. Potem je šla hči iz podjetja in Marija ni več prosila. Užaljena je. In ravno na Graški Dobravi si je želela stanovanja, tod pa ga ne bo več na razpolago. »če bi bila mlada, poročena in z otroci bi ga že dobila, dvema ženskama pa ne bodo dodelili novega stanovana,« ugotavlja danes. Do upokojitve ji manjka še tri leta. Če bo zdrava, jih bo zaključila kar tam doli v svojem svetu pri sortiranju in čiščenju odpadkov. Ne, ni se veliko pritoževala nad svojim delom, le tega, da stanovanja ni dobila po tolikih letih dela v prahu, še ni prebolela. Svetovala sem ji, naj še odda prošnjo, naj se še prijavi za novo stanovanje, vendar v uspeh več ne verjame. Jaz pa še vedno mislim, da se bo na prihodnji razpis stanovanj le še enkrat prijavila. Že sedaj glasujem zanjo, za novo stanovanje s kopalnico in z okni obrnjenimi proti soncu, ki ga ji je v življenju velikokrat primanjkovale. M. Kralj Ne tako! Smetišče pred dimnikom že veliko let meče slabo luč na zunanjost tovarne. Z namestitvijo traktorske prikolice se je zdel problem že kar rešen, kot vidimo pa je bilo zadovoljstvo preuranjeno. Primer na fotografiji, ko je potrebno z lopato pospravljati odložene smeti poleg namesto na prikolico, se ponavlja. Je to nedisciplina ali pa je treba odlaganje organizirat] tako, da bo bolj priročno? Priznanji Kolektiv podjetja Induplatl Jarše — naš dolgoletni kupec nam je ob 50. letnici obstoja podelil javno zahvalo za dolgoletno uspešno sodelovanje. (jjl!jj§i!l!jg§ b iCč-Ktnid po-ta-uiC --IV! terarn.: naatm II !!$*>¥ H kolektivu •PrcvSUnka- litija ................... IM privt srnje ........... u nbpehie x\Nx'lvwmjc HUS . : .. .. .. .. .. C.-:,.,.,.:.: br/b Kolektiv Sladkogorske tovarne papirja, Sladk] vrh, ki nam že vsa leta dobavlja papir za izdelavo mehkih cevk, je praznoval sto letnico obstoja in nam ob tej priliki podelil jubi-tejno listino kot priznanje za dolgoletno sodelovanje. v.Sodobna žena je negovana UVOD Naš kolektiv je po številu zaposlenih precej velik. Poleg tega predstavlja ženska delov, na sila cca 75 % zaposlenih. V našem časopisu lahko beremo strokovne članke, povzetke iz zapisnikov s sej samoupravnih organov, o delu raznih organizacij itd. Mislim, da ne bi bilo napačno, če bi poskrbeli tudi za članek, ki bi ženske razvedril in bil namenjen samo nam. Ne morem trditi, da bo ta članek razvedril prav vse ženske oz. jim pomagal iz otopelosti, kakšni pa morda bo. Dokazano je, da na žensko psiho in sploh za dobro počutje žene v veliki meri vpliva zunanji izgled. Če ima ženska toliko volje, da si vzame čas za ureditev zunanjosti nasploh, pomeni, da je v njej še veliko življenja in vitalnosti. S tem ne pripomore za dobro vzdušje sama sebi in svoji družini, pač pa tudi okolju v katerem dela. Mislim, da to ni nova teorija, pač pa o tem piše zgodovina. Razna ličila so uporabljali že stari Egipčani. Arheolog G. M. Ebers je našel papirus, ki je bdi napisan približno tisoč petsto let pred našim štetjem in je najstarejši dokument, ki govori o kozmetiki in nasvetih, vsebuje recepte o negi las, izboljševanju tena, negi zob, odstranjevanju dlak ipd. Tudi pri Grkih, Rimljanih, Perzijcih in Arabcih je bila nega kože zdravstveno načelo. V trinajstem in štirinajstem stoletju so stroga pravila o oblačenju odtegnila pozornost od telesne nege. Kasneje s pojavom mest so nastala mestna kopališča in nega telesa je postala zopet aktualna. Pod vplivom cerkve so leta 1644 z zakonom odpravili mestna kopališča. Kmalu so bila pozabljena tudi najosnovnejša pravila higiene. Zato ni čudno, da so bile razne epidemije stalne spremljevalke tedanje dobe. Menili so celo, da je umivanje in kopanje neprimerno. Barok nam prinaša razkošne obleke iz ža- Obveščanje članov delovne skupnosti Tesno, s samoupravljanjem je povezano obveščanje delavcev z dogajanji v delovni organizaciji. Osnutek zvezne ustave govori v poglavju o samoupravljanju v organizacijah združenega dela, da delavci uresničujejo samoupravljanje v tem in drugih organih združenega dela z odločanjem ha svojih zborih in z referendumom, po delegatih v delavskih svetih oz. idmgih organih, iki jih neposredno volijo in odpoklicujejo in so njim odgovorni in s kontrolo nad izvrševanjem odločitev in nad delom organov in služb teh organizacij. Za te namene mora biti zagotovljeno redno obveščanje delavcev o doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, o materialnem in finančnem stanju in poslovanju ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo in odločanje v teh organizacijah. Delavski svet mora med drugimi nalogami skrbeti za obveščanje delavcev. Člani kolegij alniih izvršilnih organov, individualni poslovodni organ (direktor) in člani kolegijalnega poslovodnega organa so odgovorni, poleg ostalega, tudi za resnično, pravočasno in popolno obveščanje organov upravljanja in delavcev. Obveznost obveščanja je torej uzakonjena v ustavi. V našem podjetju smo- doslej imeli določbe o Obveznem obveščanju v statutu podjetja. Tudi dejansko smo skrbeli za boljše obveščanje, kot je bilo predpisano v statutu, z mesečnim tovarniškim glasilom, informiranjem z razglasi in objavami na deskah itd. Vendar smo obveščanju z novim statutom dali še večji poudarek in ga uredili smiselno ustavnim določilom. Tako mora po našem statutu: Direktor podjetja je zlasti dolžan informirati člane kolektiva ter samoupravne organe: —- najmanj dvakrat letno o periodičnem Obračunu, — redno enkrat letno o zaključnem računu, — od časa do časa o gospodarskih ukrepih podjetja z vidika gospodarskega pen slovanja v občini in v svoji gospodarski panogi ali v primerjavi s sorodnimi podjetji, —- vsaj enkrat na leto o poslovni politiki podjetja, — sodelovanju podjetja v zbornicah in združenjih. Strokovne službe in njihovi sodelavci morajo zlasti iru formirati člane in samoupravne organe: — o svojem delu in ugotov. Ijenih problemih na svojih področjih, katerih rešitev bi pomenila boljše poslovanje podjetja, — o vsem tistem, kar postavljajo na dnevni red člani posameznih enot in kar zahteva njihov položaj v podjetju. Informiranje članov kolektiva in samoupravnih organov -mora biti organizirano tako, da je zagotovljena pravočasnost, objektivnost, celovitost in razumljivost informacij. Po potrebi naj bodo informacije opremljene s slikovnimi in drugačnimi ponazorili. meta in svile, visoke lasulje pa mnogo pudra in dišav. Slednje naj bi služilo za prekrivanje umazanije in neprijetnega vonja. Skoraj dvesto let je moralo preteči, da so se spremenila merila o osebni higieni in kozmetiki.' Telesna nega danes ni samo higienska nuja, temveč tudi družbena potreba. Žene danes ne zanimajo samo najosnovnejša higienska opravila, kot sta umivanje telesa in zob. Zaveda se, da koža kot posebna mojstrovina narave zahteva posebno nego in pozornost. Moderno ženo zanima kopico novih pripravkov in postopkov, ki ji omogočajo ohraniti svež in urejen videe, s čimer ji dvigajo zavest in veselje do dela. Kaj pomeni beseda kozmetika? Izhaja iz grške besede ho kosmos, kar pomeni, red, urejen sistem —- pove nam, da je urejenost pot do lepote, ki je sicer relativen pojem. Z redno, pravilno , in le nekaj minut trajajočo dnevno nego dosežemo neko popolnost. Poudarjamo besedo »redno«, kajti vse prevečkrat slišimo izgovor: Mar res vsak dan, saj nimam časa, zvečer sem tako utrujena! In vendar je prav večernih nekaj minut zelo odločilnih, saj se prav tiste, ki večerno nego opuste, zbude zjutraj še bolj utrujene, ker neočiščena koža vso noč ni mogla dihati. Slabe volje so, najdejo kup izgovorov, da so še pri jutranji negi površne, nerednost in neurejenost pa se kažeta na koži. Redno čiščenje kože je torej zelo važna naloga. Za čiščenje obraza ne pridejo v poštev mila in navadna voda, pač pa sredstva, ki so sestavljena iz maščobnih emulzij — pravimo jim mleka za čiščenje kože in čistilne vode ali tako imenovani lotioni. Najbrž ste že videle nagubane obraze, ki delujejo sveže, ter obraze mladih deklet, ki že kažejo utrujenost starke. Zakaj je tako? Zaradi tistih nekaj minut dnevne nege, ki v primerjavi z drugimi izdatki ne stane niti veliko denarja, niti veliko truda, pa tudi ne časa. Važna je torej redina in pravilna nega, kar bom na kratko opisala v nadaljevanju, tako, da si boste z malo truda ohranile ali pridobile svež in mladosten videz, ter dobro počutje, kar ima velik pomen v življenju. Spoznavanje svoje kože V nekaj stavkih bi opisala funkcijo in vrste kože. a) Funkcija kože: Koža varuje telo pred mehaničnimi, kemičnimi in strupenimi zunanjimi vplivi, obenem pa je tudi slika stanja celotnega organizma, saj se skoraj vsa obolenja na ta način kažejo na njej. Koža diha, izloča znoj in maščobe, -sodeluje pri uravnavanju telesne toplote s posebnim mehanizmom in Ikoža je tudi Urejena tudi na delovnem mestu čutilo, saj z njo zaznavamo bolečine, toploto in mraz. b) Vrste kože: V kozmetiki ločimo sedem vrst kože in sicer: normalno, nežno občutljivo, suho, mastno, kožo z močno razširjenimi porami mešano in živčno kožo. Vsako vrsto bom nekoliko opisala, da boste svojo kožo lahko opredelile, jo primerno negovale in zbrale odgovarjajoče kozmetične pripravke. Normalna koža: Te vrstč ikoža ni niti presuha niti premastna. Videti je sveža, čista in ni občutljiva, čistimo jo z vato namočeno z ne preveč - alkoholiziranim iotionom. Za čez dan se namažemo z dnevno ikremo in jo pustimo učinkovati pol ure, potem ostanek narahlo obrišemo. Če si boste napravile masko, iki bo vsebovala različne snovi kot npr. sok oranže, breskov sok ali kakšen drug sadni sok,, bo imela koža svež in rožnat videz. Nežna — občutljiva koža: Ponavadi ije precej suha, rada se guba, občutljiva je na razne vplive, kot so sonce, mraz, veter. Njena reakcija so rožnate lise, iki se pojavljajo po licih in vratu. Skrbeli bomo, da preprečimo predčasne gube z redno in skrbno nego. Kot čistilno sredstvo uporabljamo čistilno mleko in ne preveč alkoholiziranega lotiona. Krema naj bo hranilna. Dnevna krema naj ne bo odišavljena. V zimskih mesecih si kožo zavarujte s tanko plastjo pudra. Suha koža: V mladih letih je zelo lepa, kasneje postane precej gubasta. Zgodaj prično pokati krvne žilice. Veter, sonce in mraz ji še posebno močno škodujejo Zelo ji prija vlažno deževno vreme. Pri suhi koži se pojavlja poleg pomanjkanja maščobe še pomanjkanje vode. Preden odidete k frizerju si kožo namažite z mastno kremo, da je topel zrak ob sušenju las ne bo še bolj izsušili. Za čiščenje suhe kože uporabljamo mastne vodne emulzije imenovane čistilna mleka. Kot masko lahlko uporabljate parafinsko ali masko v prahu kateri ste dodale, nekoliko medu. Po 15—20 minutah masko z mlačno vodo izmije- te. Mastna koža: Spoznamo jo najlaže, če položimo na čelo ikošček tankega (cigaretnega) papirja in na njem, ko ga odstranite, ostane masten madež. Ta koža je skoraj neobčutljiva, debela z velikimi porami. Kožne žleze pri taki koži čezmerno izločajo. V porah tako ostajajo mastni čepiki, imenovani zajedalci. To kožo je potrebno čistiti vsaj trikrat na dan. Enkrat tedensko si napravite obrazno parno kopel in nato masko. Koža z razširjenimi porami: Te vrste kožo najdemo pri mastni in mešani koži. Vzrok je preveliko izločanje lojnic, premočno sončenje, prevroče obrazne kopeli itd. Sredstva 'ki jih boste uporabljali pri negi 'te vrste kože, naj imajo stiskajoč učinek. Z limoninim sokom (nekaj kapljic) primešani maski in z Iotionom kot čistilnim sredstvom lahko veliko naredite. Ne uporabljajte pudra. Mešana koža: Najbolj pogosta je mešana koža. Po čelu, nosu in okolici ust in na bradi je mastna, drugje je suha. Zato jo negujemo delno kot mastno, delno kot suho. Z Iotionom si očistimo obraz, hranilno kremo nanesemo na lica, vrat in okolico oči. Mastnih delov kože ne mažemo s ikremo. Masko si napravimo enkrat na 14 dni. živčna koža: Odvisna je od stanja živčnega sistema. Pri negi te kože je potreben često zdravnikov nasvet. Pri slehernem razburjenju se na koži pokažejo rdeče 'lise, videti je kot li bila rahlo vneta. Če je koža močno razdražena pomagajo obloge s 3-odstotno raztopino borove kisline ali 'kamilični obkladki. Obloge pustite učinkovati 20—30 minut. (Se nadaljuje) Humor Na pokopališču ob grobu stoji obupam in jokajoči mož. Obupano vzdihuje: »Le zakaj si umrl, le zakaj si umrl!« Starejša gospa, ki to vidi, ga sočutno vpraša: »Je bil to vaš oče ali sin, da tako žalujete?« »Ne. Prvi mož moje žene!« Upokojeni so bili PTIČAR Ana je doma iz okolice Črnomlja. V predilnici Litija se je zaposlila že pred vojno leta 1939 kot sne-mailka v predilnici. Zaradi redukcije je bila ipo dveh letih dela odpuščena, zato se je vrnila domov. Ponovno se je zaposlila v Predilnici Litija leta 1945 kot predica na pre-dilnih strojih in ostala do upokojitve. Z delom v podjetju je bila zadovoljna. Če bi bila bolj pri zdravju in če bi ne ‘bilo močnega dela, bi prav rada še nekaj let delala, da bi dosegla polno pokojnino. Sicer pa se je morala zadovoljiti s predčasno upokojitvijo, 'kar se bo prav gotovo poznalo tudi pri odmeri pokojnine. Med razgovorom sva prišli tudi do delovnih pogojev, produktivnostjo ipd. Dejala je, da se stroji v primerjavi s predvojnimi leti, veliko hitreje vrte, zato je treiba tudi hitreje delati. Taikemu hitremu tempu dela pa se starejša generacija težje prilagaja. Včasih garderobnih prostorov, kamor bj odložil svojo obleko, ni ibilo, prav tako tudi me delovnih oblek, v 'katero bi se preoblekel za delo pri stroju. Delal si pač v svoji obleki, v kateri si prišel na delo in v njej tudi odšel z dela. Takorekorč se nisi niti preoblekel. Danes pa prihajajo ljudje na delo čedno oblečeni, ker se imajo možnost preobleči, po končanem delu pa dostojno umiti in urediti. Tako mi sledu, da zapuščajo za seboj delo v proizvodnji. Na vprašanje, kam s prostim časom, ki 'ji ga bo pre-ostajalo, ko nima več obveznosti do podjetja, se je nasmehnila, češ, dela nikoli ne zmanjka. Žendka ga najde Prav gotovo. Večkrat pa gre tudi na svoj dom v Belo Krajino pomagat k žetvi, pobira- nju poljskih pridelkov in podobno. Poglavitno pa je zdravje, in če bo tega kolikor toliko, tudi dela ne bo manjkalo. VIDMAR Frančiška se je rodila 28. 1. 1923 v Lukovcu pri Sevnici. Do 18. leta starosti t. j. do 1941. leta je živela doma pni. starših in tam tudi obiskovala osnovno šolo. 15. novembra 1941 je bila od nemškega Okupatorja internirana v Neresheim pri Stut-gartu in bila v internaciji vse do osvoboditve oz. se je vrnila v domovino šele 15. 8. 1945. V času internacije so jo Nemci poslali na delo kot gospodinjsko pomočnico k nekemu šolskemu nadzorniku, kjer je 'bila skoraj 3 'leta, zadnje leto pa v avionsiko tovarno, kjer je morala delati po 12 ur dnevno in sicer izmenoma ponoči in podnevi. Po vrnitvi iz internacije je bila nelkaj časa doma pni starših, 1. novembra 1945 pa se je zaposlila v našem podjetju. Takrat je delala tovarna še v dve izmeni. Približno en mesec je delala kot poma, galka, po 1 mesecu pa je tovarna začela delati v 3 izmene, takrat je dobila svoj stroj in postala predica. Kot predica je ddlala 20 let, nato pa je bila previjalka v sukalnict nad 7 let oz. do upokojitve t. j. do 30. 9. 1973. Ob slovesu nam je povedala, da je v našem podjetju rada delala. Spominja se tudi pogojev dela in odnosov v času, ko je prišla v podjetje in danes, ko so se ti bistveno spremenili v prid delavcem. BUCHMEISTER Marija se je rodila leta 1920 v Gradcu pri Litiji. Njeni starši so imeli takrat v Gradcu naj večje posestvo, kar nekaj nad 25 hektarov zemlje. Ko ji je bilo komaj 16 let je izgubila očeta, le nekaj mesecev pozneje pa jo prizadela še smrt matere. Tako sta ostala z bratom čisto sama. Kmalu zatem se je zaposlila v Ljubljani, kjer je bila eno leto in pol. Ves ta čas pa je hrepenela po vrnitvi v svoj domači kraj. Želela se je zaposliti v našem podjetju, vendar njeni prošnji niso ugodili, ker je bila doma iz velike kmetije. Zato si je morala poiskati zaposlitev zopet drugje. Poročila se je z dvajsetimi leti. Mož je bil strojevodja, sicer doma iz Vuzenice. Vojna vihra pa ni prizanesla tudi njeni družini. Mož je odšel v partizane 9. septembra 1944, a že pred njegovim odhodom sta oba aktivno sodelovala z NOV. Marija 'ima priznana dvojna leta od avgusta 1943. Možu ni ibila usojena vrnitev domov, padel je 28. januarja 1945 — že iSkorajj na pragu svobode. V zakonu so se rodili štirje otroci, dva sta še živa, dvojčka pa sta umrla ob rojstvu. Nekaj let po osvoboditvi je prejemala pokojnino po padlem možu. Ker pa še nli bila stara 45 let, so ji pokojnino ustavili. Zato je leta 1961. nastopila službo v naši menzi kot pomočnica kuharice. Ko je odšla 30. septembra 1973 v pokoj je prve dni mislila, da sjiloh me bo vzdržala doma, saj je bila vedno navajena živeti med ljudmi. Vendar pa je z gospodinjskimi opravili in delom okoli hiše še kar preveč zaposlena. V največjo zabavo pa sta ji dva prav prisrčna vnučka. Ob odhodu me je zaprosila naj se v njenem imenu še enkrat prav lepo zahvalim osebju menze za vso pozornost in tovarištvo v času službovanja in še posebej za lepo darilo ob upokojitvi. Kadrovske vesti PRIŠLI v MESECU OKTOBRU 1973 L 10. 1973 Grubor Dušan L 10.1973 Mele Stanislava 2.10.1973 Hrenovec Jože 8-10.1973 Cestnik Tatjana 8-10.1973 Bene Anica 8-10.1973 Kastelic Frančiška 8-10. 9173 Vresk Marija 9.10.1973 Grilj Miran *L 10.1973 Sotlar Marija 18.10.1973 Drobne Miroslava 29-10.1973 Deželak Vladimir Zagorje, Savska c. 16 Zg. Jablanica 19 Sava, Sp. Log 6 Litija, Trg na Stavbah 11 Zagorje, Ul. Prvoborcev 23 Zagorje, Ul. Talcev 24 Zagorje, Ul .Talcev 1 a Litija, Graška c. 43 Zagorje, C. Zmage 25 Zagorje, Prešernova 34 Litija, C. Zas. bat. 32 splošni sektor predilnica bombaža 3. izmena zunanji transport rezerva predilnice predilnica predilnica sintetike 2. Izm. predilnica bombaža 2. izm. čistilnica 3. izmena predilnica sintetike 2. izm. predilnica bombaža 1. izm. predpredilnica 2. izmena °DšLI V MESECU OKTOBRU 1973 13.10. 1973 Dimeč Marjan 13.10. 1973 Vukovič Lucija 23.10.1973 Dimeč Bojan 27• 10.1973 Rajh Zlata 26.10.1973 Zavrl Frančiška 31.10.1973 Dimeč Ljudmila V MESECU OKTOBRU JE Litija, Rozmanov trg 7 Sava 30 Litija, Rozmanov trg 7 Litija, Ponoviška 2 Jevnica 3 Litija, Grbinska 20 odpoved delavca odpoved delavca odpoved delavca odpoved delavca neopravičeni izostanki odpoved delavca UMRLA NAŠA UPOKOJENKA Bokal Marija — Litija, Graška c. 21 J. T. Kakšen naj bo vodja obrata? V prvj vrsti naj bi bil tenkočuten, glavne in najboljše sposobnosti naj bi veljale področju ravnanja z ljudmi, organizacije in načrtovanja. Poleg teh vrlin pa bi moral biti tudi strokovnjak. Naloge vodje obrata so torej zelo različne, nanašajo se na delo znotraj obrata, kakor tudi na delo izven obrata. V nadaljevanju bi navedli nekaj podrobnosti. Vzdušje v obratu Dobro vzdušje v obratu povečuje storilnost in izboljšuje kvaliteto. Nikakor pa ne moremo izboljšati storilnosti in kvalitete s priganjaštvom. Za ustvarjanje dobrega vzdušja v obratu je potrebno: — čistoča na delovnem mestu, — smotrna razmestitev delovnih prostorov, — človeško priznanje, — dosledna obravnava even-tuelno podanih predlogov, — temeljita obdelava vseh problemov in končno sprejeto stališče do njih (nikoli naj se ne odloži kaka stvar nepregledana in neobdelana), — odstranitev pregraj v obratu samem npr. odnos delavec in uslužbenec, nesporazumi izaradi preslabega poznavanja problemov drugih sodelavcev, — popolna preprečitev spletkarjenja. Ce bo vodja obrata upošteval teh nekaj točk, se bo kmalu pokazal uspeh, saj bodo vsi kmalu razumeli, da sedijo v istem čolnu in tako se bo povečalo veselje do dela, kar je najvažnejše. Naloge izven obrata Naloge vodje izven obrata so v tem, da se primerno zavzema za sodelavce pri stanovanjskih problemih, pokojninskih vprašanjih, socialnih, bolezenskih in smrtnih primerih. Sodelavci bi morali priti do šefa z vsemi svojimi težavami, kajti to povečuje delovno moralo in je istočasno reklama za bodoče kadre. Prav gotovo bodo starši svoje otroke navdušili za to podjetje. Vodja oddelka bi lahko vplival na sindikalno organizacijo, ki bi poiskala ugodne možnosti nakupa za člana kolektiva glede ozimnice, tekstila, pohištva, avtomobilskih delov, električnih pripomočkov itd. Še bi lahko naštevali možnosti do neskončnosti. Morda komu ta misel ne bo najbolj všeč, vendar pridemo na koncu do zaključka, da ima korist pri vsem tem tudi podjetje samo. Take akcije niso nikaka teorija, ampak v praksi uspešno preizkušena dejstva. Naloge znotraj podjetja čistoča Nj dovolj, da stalno opominjamo 'k čistoči, pač pa moramo za to tudi 'nekaj narediti. Npr. koše za smeti je potrebno namestiti precej na gosto in čim bliže delovnemu mestu. V umivalnici namestiti čim več umivalnikov. Poleg tega, da odpadki učinkujejo nesnažno na oko in v smislu higiene, so večkrat tudi povzročitelji raznih nezgod. Človeško priznanje Vsak človek, ki opravlja delo upravičeno pričakuje priznanje. Če kdo opozori na kakšen nedostatek ali če predlaga kak ukrep za izboljšavo, se mora vodja obrata zavzeti in probleme speljati do konca. Če delavec zaprosi za zvišanje plače, maj se njegova prošnja natanko prouči. Če se ugotovi, da njegove zahteve ne ustrezajo plačilnim normam v obratu, mu mora razložiti v taki obliki, da se delavec kljub odklonitvi sprijazni z odločitvijo. Skratka je treba vse probleme, ki jih delavci zaupajo vodji obrata, temeljito proučiti. Če kdo misli, da bo na ta način postal suženj svojih sodelavcev, in če sodi, da to ni v skladu z njegovo častjo, ni primeren za vodjo obrata. Ureditev delovnih mest Važni faktorji na delovnih mestih so osvetlitve, zračenje, čistoča itd. Že samo čisto prepleskane stene učinkujejo zelo dobro. Slaba osvetlitev in slabo zračenje, zmanjšujeta voljo do dela. Osebni stiki Vodja obrata mora biti seznanjen z vsemj dogajanji v obratu. Potrebno je, da vodja organizira sestanke. Na teh sestankih je priporočljivo v primernih razmakih govoriti o privatnih zadevah (da ne postane dolgočasno). Vse 'kar je bilo sklenjeno, je treba v praksi realizirati. K prej omenjenim točkam spadajo tudi rutinske naloge, ki zahtevajo manjšo mero tenkočutnosti. Na kratko, naj omenimo katere so te naloge: — pri oblikovanju novih proizvodov naj se istočasno upošteva ekonomičnost, — nadzorovanje proizvodnje in storilnosti, — nadzorovanje ko stroji ne delajo (analizirati vzroke za zastoje), — nadzor nad vrednostjo odpadkov, — nadzor delovanja strojev za ugotavljanje najboljšega izkoriščanja, — pazljivo nadzorovanje izplačanih osebnih dohodkov, — nadzor kvalitete. Omenim naj, da vseh problemov ni mogoče reševati z razumevanjem, pač pa nastajajo tudi taki problemi, ki jih je treba obravnavati ostro in strogo v korist skupnosti. Prav pri takih problemih mora vodja obrata v pravem trenutku storiti pravo dejanje. Vodja obrata ne sme nikoli misliti, da je proizvodni proces zaključen, temveč mora vedno iskati nove možnosti za še boljše rešitve. Če bo preiskal vse podrobnosti in bo nato našel še prave rešitve, bo podjetju lahko zelo koristil. In to je tudi smisel njegovega dela. Nagradna križanka X PRVI MESEC PAMET GRŠKA ČRKA ORA BREZ AL. PIJAČA LITER EMA OB K ELI Al MAJU/JO MASEL7E SLIKAR- KA KOBILICA bOHAČE ŽEMSKO IME IGRALKA KARTA X ŽVEpLO GL.MESTO MAbAGA ŠKARJA KOPMO SREb/ VObE b/RKAl- MA STEZA /VAŠA bOHOVR NA SLOVEN- SKA REVIJA GREHČlCA zastor soss SLAST bUŠ/K POLJSKA CVETLICA REKA SM/ MUUCHEH GORA HA PR/MORS. RIŽEVO Ž&AMJE VRSJA OBRAMBE PAb/O- AKJ/l/MA ROV/NA VZKLIK boMAČA H/KALV/CA ZVEZA IVAp TAVČAR PRAHOVA RAKAR' SKA 1JN 6. ČRKA APRJSKA Z/VAL KOMEC MOLITVE amper TOPOVSKA KROGLA p/JAOA BOGOV KOZMIK VLAKA GOVOR- NIŠTVO MOZOLJ AVTOHOB. 0ZMAKA MAROKA PORTIR bRŽAVMA BLAGAM bOLZ/HS-KA MERA X EMPZJUE-HA VODA pOSCAVS-KA ŽIVAL PREBIVAL /RSKE KRATKA ZA OPUS MALJV M/CLA MZMAbUA SMRT H E RA ZA ZLATO JOS/P BROZ STIK PLOSKEV KEM/ČMA PRVIMA KISIK pevec BOOME N0L PLOSC/H MERA hpMAČA ŽIVAL. P/VAL PREB/V. EMOME AMER/S. ARZAVA X POJEM Ž./ME JOVARMA V CELJU GLASBE- MObELO TOMOSOV AVJO bEL STAVČE MEJER PAST /TALIJA OMEN/- jev M£ZAJAME C L/TER, PEVKA JAb/O R/MSKA 2. OBRAT APHEHICL MOŠKO IME LVUbSKA M/L/CA MASA REKA V AVSTRIJI VRSTA KREME POKRAMLJA V VIETHAMO M./NE NIKELJ ASTA MIELSEb ► HETITOM PRVA ČRKA VpRAŠA- LM/CA HAJU VZH Ob (EAST) PEVKA, ZUBOVtC DRSALKA MASKOVA P0ZEM DOBER DAN K