ŠTEV. 15 PTUJ, 20. APRILA 1962 CENA 20 DIN letnik XV. »Tedni^kf« Izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjein Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon čekovni rafun nri Narodni banki Ptuj St 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Nfariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za turem predsednikov ()b>>S Varaždin-Cakovec-Ptuj, ki' je bila v Ptuju, 24. septembra 1961, in druga skupna seja 18. no- vembra 1962 v Varaždinu. Na skupnih sejah in srečanjih Teden bratstva in prija- teljstva delovnih ljudi občin 'Varaždin-Čakovec-Ptuj<, ki bo v dneh od 23. do 28. aprila 1962. Še močneje bo manifestirano bratstvo in prijateljstvo de- lovnih ljudi treh bratskih ko- mun in vseh jugoslovanskih narodov. Prijetni večeri, ki jih bomo preživeli v gledališču in v Me- stnem kinu Ptuj, kakor tudi v Kidričevem in v Majšperku, nam bodo približali besedo, pesem, glasbo in narodne ple- se bratskega naroda Hrvatske in ostalih jugoslovanskih naro- dov. V srcih nas vseh bodo še bolj plemeniti bratski in prija- teljski odnosi do vseh naših narodov. Ob srečanjih z naši- mi prijatelji iz Varaždina, Ca- kovca in Nedelišča jim bomo s stiskom rok in s prisrčnimi pozdravi ter z našim veselim razpoloženjem potrdili, da ima- jo v vseh delovnih ljudeh ob- čine Ptuj iskrene prijatelje. Teden bratstva in dobrega sosedstva bo nova spodbuda za trajno sodelovanje med delov- nimi ljudmi v vseh treh ob- činah. Sodelovanje, ki se je ta- ko uspešno razvilo med sindi- kati, se bo v nadaljnjem ob- dobjii razvijalo med organiza- cijami S7DT.. Ljudsko mladino, delavskimi kulturno-prosvetni- mi društvi ter vsemi ostalimi jodročji. Prav sigurno je, da 3o še v tem leta prišlo do pr- vega srečanja prebivalcev vseh treh mes't, ki je predvideno na Borlu, po vsej verjetnosti ob občinskem prazniku 8. avgu- stva. V tem letu bodo organi- zirani iz Ptuja v Varaždin in v Cakovec številni izleti kakor tudi iz Varaždina in Cakovca v Ptuj. Prepričani smo lahko, da bo v bodoče doseženih mnogo le- pih in koristnih uspehov na vseh področjih medsebojnega sodelovanja. Vsem dragim gostom in pri- jateljem iz Varaždina in Ca- kovca izrekamo iskreno do- brodošlico z iskreno željo, da bi se v naši sredini kar naj- bolje počutili, kot doma. Vse prireditve v okviru »Ted- na bratstva in dobrega sosed- stva« so posvečene mednarod- nemu delavskemu prazniku 1. maju in tako bodo delovni ljudje občine Ptuj tudi letoš- nje prvomajsike praznike vese- lo praiznovali ob prijetnih in lepih prireditvah, ki nam jih prirejajo naši prijatelji. F.B. CVETOČA POMLAD Spored za prvomajska srečanja v Ptuju v počastitev mednarodnega delavskega praznika — 1. MAJA — prirejamo ob sodelovanju delavskih kulturno- prosvetnih društev iz Varaždina, Cakovca in Ptuja v času od 23. do 28. aprila 1962 v občini Ptuj TEDEN BHITBTO IM PRIJJlTELJSm DELOVNIH LJUDI OBČIN VHRUŽDIN-ČflKOVEC PTUJ Program 1. Ponedeljek, 23. aprila 1962, ob 20. uri v gledališču v Ptuju: veCer ljudske glasbe in folklore Gostuje DPD »Svoboda« Varaždin 2. Sreda, 25. aprila 1962, ob 20. uri v gledališču v Ptuju: JOVAN STEKLI A POPOVIC: »POKONDIRENA TIKVA«, veseloigra — Gostuje Amatersko gledališče Cakovec 3. Petek, 27. aprila 1962, ob dnevu Osvobodilne fronte Slo- venije ob 17. uri v domu .Svobode Ma.jšperk in ob 20. uri v gledališču v Ptuju: vecer medjimurske folklore Gostuje sekcija Seljačke sloge iz Nedeljišča, obč. Cakovec 4. Sobota, 28. aprila 1962, ob 19. uri v Ptuju na Trgu mladin- skih brigad: SLAVNOSTNO PRVOMAJSKO ZBOROVANJE; ob 17. uri v kino dvorani v Kidričevem in ob 20. uri v Mestnem kinu v Ptuju SLAVNOSTNA AKADEM1.JA, za katero bodo pripravila program vsa tri bratska mesta — Varaždin-Cakovec-Ptuj Prebivalstvo vljudno vabimo, da se vseh prireditev ude- leži v čimvečjem številu. Prisrčno pozdravimo naše drage goste in prijatelje iz Varaždina in Cakovca, ki bodo s svo- jimi kvalitetnimi kulturnimi prireditvami obogatili naše prvomajsko praznovanje. Vstopnice za vse prireditve so v predprodaji od 20. aprila 1962 dalje vsak dan dopoldne od 9. do 10. ure in popoldne od 1.5. do 17. ure v gledališču v Ptuju pri blagajni. Vsemu prebivalstvu želimo pri.jeten pričetek praznova- nja največjega praznika vseh delovnih ljudi sveta. DPD »SVOBODA« PTUJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ Te dni se mudi v Jugoslaviji sovjetski zunanji minister Gro- miko, ki je tako vrnil lansko- letni obisik jugoslovanskega državnega sekretarja Popovi- ča v Moskvi. V torek so se pri- čeli uradni razgovori, visokega sovjetskega gosta pa je tudi sprejel predsednik Tito. Oba zunanja ministra sta v svojih izjavah poudarila, da se jugo- slovansko-sovjetski odnosi do- bro razvijajo, s'tališča obeh vlad glede osnovnih mednarod- nih vprašanj pa so enaka ali zelo blizu. Položaj v Alžiru Začasne alžirske oblasti, ki imajo svoj sedež v bližini me- sta Alžira, v Rocher Noir, so krepko prijele za delo, da bi čimprej ustvarile take pogoje, kakršne zahteva evianski spo- razum. Predvsem je treba dose- či pomiritev v deželi^ da bi lahko referendum, t. j. odloči- tev domačinov o bodočnosti Alžira, izvedli v popolnem re- du. Očitno je, da Alžirska osvobodilna fronta in tudi de Gaullovi predstavniki ravnajo po določbah sporazuma, podtal- na armada pa skuša z nasiljem onemogočiti tak razvoj. Pred dnevi so obsodili enega voditeljev OAS generala Jou- hauda na smrt zaradi sodelo- vanja v prevratih in v vodstvu podtalne vojske. Ta dogodek so alžirski desničarji izkoristi- li za nove zločine. Nič čudnega ni, če je začasna alžirska vla- da opozorila uradni Pariz, da takega nasilja ne bo več trpe- la. Začasne oblasti so zato spo- ročile, da bodo čimprej likvi- dirale oasovska gnezda. Pompidou ~ novi premier Krmilo francoske vlade je prevzel znani finančnik in sta- ri de Gaullov prijatelj Georges Pompidou. Značilno zanj |e, da je bil doslej nekako odmak- njen od neposrednega politič- nega življenja, čeprav je so- deloval v prvi povojni de Gaul- lovi vladi. Vendar francoski predsednik zelo čisla njegovo znanje in njegova priporočila. 2e doslej se je rad obračal nanj z vprašanji. Pompidou je zavzemal samo položaj direk- torja znanega francoskega ma- gnata Rothchilda. Kaže, da želi predsednik de Gaulle potem, ko bo rešeno alžirsko vprašanje, pričeti z utrjevanjem gospodars^kcga po- ložaja T deželi. PompMou je, kot trde Tsi, za to naloro naj- primernejša osebnost. Na dru- gi strani ^re za osebo, ki je odigrala v tajnih pog,'ajanjih med predstavniki začasne al- žirske in francoske vlade po- membno vlogo. To pomeni, da bo tudi dosledno izvajal evian- ski sporazum. Razgovori v V^Toshingto- nu Sovjetska vlada je imenova- la pred tedni novega velepo- slanika v Washingtonu Dobri- nina. In prav te dni so se pri- čeli razgovori med njim in ame- riškim zunanjim ministrom Ru- skom o berlinskem vprašanju. V Bonnu so pohiteli z objavo ameriškega načrta, o katerem naj bi se menila oba diploma- ta v Washingtonu, in s tem po- kazali, da se ne strinjajo z njimi. Ta samovolja pa je raz- burila ameriške uradne kroge in so odločno protestirali. Kaj predlaga Washington? Ustanovili naj bi posebno ko- misijo za nadzorstvo prometa med Berlinom in Žahodno Nemčijo, v kateri bi bili tudi predstavniki obeh Nemčij. Po- sebna tehnična komisija, se- stavljena iz predstavnikov obeh Nemčij, naj bi proučila gospo- darske in druge probleme. Atomske sile naj bi se spora- zumele o tem, da ne bodo da- jale atomskega orožja drugim deželam. Atlantski in Varšavski pakt naj bi sklenila spora/um o nenapadanju, pri čemer bi priznala sedanje >demarkacij- ske črte« v Nemčiji in v Evro- pi. V Bonnu se očitno boje. da bi tudi zahodni zavezniki s sprejemom tega predloga ne- kako priznali vzhodnoncmški režim, in to jim ni všeč. Sami razgovori v Washingtonu pa, kot poročajo, dobro potekajo. Kudsi spet predsednik Sirsko vrhovno poveljstvo je zahtevalo od bivšega predsed- nika Sirije Kudsija, naj spet prevzame svoj položaj. Ta Je to tudi storil. Zanimiva je nje- gova izjava, o kateri je pisal ves svetovni tisk. V njej med drugim opozarja, da je prva naloga oblasti zagotoviti svo- bodo in neodvisnost. Sirija se mora boriti za arabsko enot- nost in sodelovati z vsemi dram- skimi deželami, posebno z Feiptom. Prav tako mora ures- ničiti arabski socializem. Ime- novana je bila tudi nova vla- da. Vendar se položaj še ni povsm umiril. ^ Za hitrejši razvoj kmeiiisiva in gozdarsKa y občini P^ui Po uvodnih poročilih o kme- tijski in gozdarski politiki na raz- širjenem plenumu Občinskega odbora SZDL Ptuj 23. marca 1962 in po razpravi na plenumu po uvodnem referatu ter razpravi na razširjeni seji Izvršnega od- bora Občinskega odbora SZDL Ptuj z dne 3. aprila 1962 je Iz- vršni odbor občinskega odbora SZDL sprejel za razvoj kmetij- stva in gozdarstva v naši občini naslednja stališča: Razvijanje moderne kmetijske proizvodnje in oblikovanje so- cialističnih odnosov na vasi mo- rata postati neločljivi nalogi. Kmetijske zadruge in kmetij- ski kombinat Ptuj naj čimprej izdelajo na študijskih osnovah podroboe programe kmetijsk^a in gospodarskega razvoja v ko- muni. Pri tem je potrebno usme- riti vse strokovne in ostale sub- jektivne sile, da se postavljeni programi izvedejo. Kmetijski tehniki, zaposleni v kmetijskih zadrugah in kmetij- skem kombinatu, ki imajo lastno zemljo pa niso v nikakršnem pro- izvodnem odnosu s kmetijsko za- drugo, morajo te odnose urediti čimprej. Kolikor tega ne uredijo, smatramo, da jim ni mesta v kmetijskih zadrugah oziroma v kombinatu. Poravnati morajo ! vse stroške šolanja in štipendijo. I Kmetijske zadruge naj prično takoj s sklicevanjem sestankov z ' vsemi kmetovalci, ki so zapopa- j deni v programih obnove gozd- ' Bih plantaž hitro ras-točih dreves. Na sestankih naj sodelujejo vse ostale družbeno-politične orga- nizacije kakor tudi občinski ljud- ski odbor. Pri urejanju odnosov se bomo posluževali prvenstveno metode prepričevanja ob konkretno iz- delanih analizah in načrtih. Pri izrabljanju proizvodnih zmoglji- vosti zasebnih gozdov upošteva- mo družbene koristi in ukrepe, ki jih predvideva zakon, da bo zagotovljen nemoten razvoj gozd- nega in lesnega gospodarstva. Pri podružbljanju kmetijske in gozdarske proizvodnje omogoči- mo, da se bodo reševala skupno načelna vprašanja in da se skup- no izdelajo programi pri vsklaje- (Nadaljovonje na 2. »traou) Tovarna giinice in aluminija ,30R1S KIDRIČ" Kidričevo Proizvajamo: surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih, balcinirano glinico AUO3, l^atran in mešanice fenola Telefon: Maribor 23-12, 27-69, Kidričevo 2, 10 Telex: Kidričevo 033-16 Pošta: Kidričevo Železniška postafa: Kidričevo / Priporočamo se za naročila Stran 2 TEDNIK PTt'J. DNE 20 APRILA 19B2 DVAJSETLETNICA SLOVENIEGORISKE ČETE Spomini slovenjegori- ških prebivalcev na partizane Pokojni Lovrenčič Alojz, leta 1942 predsednik odbora OF v No- vi vasi pri Ptuju, je napisal o Slovenjegoriški četi tole: »Meseca maja so pričeli naši partizani odkrit boj proti izda- jalcem in okupatorju. Na Svetin- škem bregu so napadli žandar- merijsko patrolo in dva orožnika v Cerkvenjaku. Enemu so odvzeli orožje in nemško uniformo. V Vitomarcih so vlomili v občinski urad, da so si pridobili pisalni stroj in živilske nakaznice. S tem so razbremenili aktiviste pri zbi- ranju hrane. Na te nakaznice so aktivisti dobivali hrano v trgo- vini Šteger v Gerlincih in pri Tereziji Ciglar v Rogoznici. De- narno pomoč pa so partizanom nudili ptujski železničarji. Tovariš Lacko je med tem or- ganiziral več sestankov, v Doliču pri Francu Rajšpu, v Drbetincih pri Pravdičevi Otiliji, v Vito- marcih in v Kicarju pa pri Svrš- niku Ludviku ter v njegovi rojst- ni hiši. Na sestanek v rojstni hiši Jožeta Lacka je prišla tudi Barč- ka s Sergejem Krajgerjem, čla- nom CK KPS, od domačinov pa železničar Franc Kramberger, ki je bil politični aktivist, v ilegali od decembra 1941; Janez Zelen- ko, Jože Ceh, Franc Osojnik in jaz.« Izdajalci morajo umreti Na sestanku v rojstni hiši Jo- žeta Lacka v Kicarju, pri njegovi materi, ki ga je sklical Lacko na Barčkino željo, so razpravljali o perečem vprašanju slovenskih izdajalcev v Slovenskih goricah. Nemci so razpredli svojo vo- hunsko mrežo, da bi izsledili par- tizane. Zaupniki OF so kmalu odkrili ljudi, ki so ovajali zaved- ne Slovence. Izdajstvo je grozeče oznanjalo, da bo zadušena misel na svobodo in strt oborožen upor, ki se je komaj razvil. Prve po- sledice izdajalcev so se že poja- vile. V zapor so morali nekateri slovenjegoriški domoljubi, med njimi pomočnik slovenjegoriške čete Rajšp iz Doliča. Na sestanku so sklenili, da bodo izdajstvo za- trli s smrtnimi obsodbami vseh izdajalcev. Čeprav so se na sestanku zme- nili o podvojeni konspiraciji, o zvezi OF le z zaupnimi ljudmi, so se sami aktivisti predali veliki nevarnosti, sami so poiskali iz- dajalca, ker se tega niso zavedali. Iz Drbetinec sta namreč Jože Lacko in Franc Kramberger, po- litična aktivista OF, po sestanku pri Pravdičevih, potovala v Ren- kovce h Knezu. Tam okoli sta opravila nekaj sestankov, ki bi naj utrdili OF. Knez pa je bil že na poti izdaje ... Lacko mu je zaupal, saj še slutil ni, da bo Knez kriv konca Slovenjegoriške čete. Spopad v Svetincih Med prvimi sodelavci Jožeta Lacka in borcev Slovenjegoriške čete je bil Fric Vinko, kmet iz Svetinec. Za partizane je zbiral hrano in drugi material. Toda kmalu so ga izdajalci prijavili okupatorju in 6. junija 1942 so ga gestapovci zvečer, ko se je vrnil domov z dela na polju, ujeli, od- peljali na Vintarovce in ga tam zaprli. Tu sta bila zaprta tudi Franc Rajšp in njegova žena Marija, sodelavca OF, kar smo že omenili. Cez nekaj dni so Vinka Frica odpeljali v Ptuj, nato na Bori, od tam pa v taborišče Maut- hausen, kjer je 1. dec. 1942 umrl. Na koncu maja 1942 so imeli borci sestanek pri Osojniku v Desencih. Okoli pol treh zjutraj so se vračali bratje Reši s sestan- ka in pri mostičku v Svetincih so naleteli na dva orožnika iz Vin- tarovec, kjer je bila orožniška postaja od oktobra 1941. Bratje Reši so orožnika usta- vili. Orožnik Zupan se je spustil v boj, ker ni hotel izročiti orožja, drugi pa je odhitel po pomoč. Zupan je bil med bojem lažje ranjen. Partizani so mu vzeli orožje in obleko. Med spopadom je eden izmed Rešev izgubil klo- buk. Orožniki so menili, da je Osojnikov. Naslednji dan so spra- ševali šolarje, če klobuk poznajo. Sestanek v Trnovski vasi Pred 20. leti maja meseca je vodil Lacko sestanek v Trnovski vasi v opuščenem vojaškem bun- kerju stare Jugoslavije. Namen tega sestanka je bil, utrditi par- tizanske postojanke v okolici Trnovske vasi. Na sestanku so se zbrali poleg Lacka še Toplak, Trančar, Osojnik, Kramberger in poznejši izdajalec Kukovec, ki je decembra 1942 izdal Franca Osojnika. Od domačinov je prišlo na sestanek okoli 20 ljudi. Tran- čarja, mlinarja v Trnovski vasi, so septembra 1942 odpeljali v Mauthausen, od koder se je vrnil po osvoboditvi. Opomba uredništva: V prejšnji številki smo pod sliko Vinka Mefla pomotoma napisali Rudolf Megla, kar naj bralci članka »Slovenjegoriška četa« oprostijo! (Dalje prihodnjič) V. R. Zaključile tindlkalnt polHičnt iolt Ptuj v ponedeljek, 2^. aprila 1%2. ob 16. liri bo t Delavskem klu- bu T Ptuju slaTnostrn zaklju- ček Sindikalne politične šole Ptuj za šolsko leto 1961/62. Ob tej priliki bo podano poročilo upravnega odbora SP5 o delu šole, njenih u^peliih kakor tudi o problemih ler predlogih za bodoče delo. Podeljena bodo spričevala abiolventom SPŠ, ki so z u.^pe- hom zaklju6ili šolanje. Naj- boljšim pa bodo za po>ebrn trud in doseženi uspe", pi^felje- ne nagrade. RAZPIS »PO POTEH SLOVENJEGORISKE ČETE« Občinski odbor SZDL Ptuj razpisuje v sodelovanju z občin- sko zvezo za tele^o kulturo dru- štvom Partizan, LMS in drugimi organizacijami v počastitev 20- letnice zadnjega boja Lackove čete tradicionalni partisanski po- hod »PO POTEH SLOVENJE- GORIŠKE ČETE«. Prireditev ima množičen zna- čaj. Telcmovalne skupine: množi- čen partizanski pohod obsega na- slednje kategorije: 1. tekmovalni pohod za pionirje in pionirke v starosti 10 do 12 let na 2 km dolgi progi in od 12 do 14 let na 4 km dolgi progi; 2. tekmovalni pohod za mladin- ke od 14 do 18 let bo na 7 km dolgi progi; 3. tekmovalni pohod za mladince v starosti od 14 do 18 let in članice v starosti od 18 let na- prej bo na 12 km dolgi progi; 4. množičen partizanski mari za člane od 18 let starosti naprej na 20 km dolgi progi. Datum tekmovanja: prireditev za pionirje in pionirke bo v sobo- to, 19. maja 1962, ob 9. uri, za vse druge pa v nedeljo, 20. maja 1962, ob 8. uri zjutraj. Start in cilj na Titovem trgu v Ptuju. Tekmovalni pogoji: Ekipo se- stavlja pet tekmovalcev, ki mo- rajo prispeti na cilj istočasno, sicer se plasma in rezultat ne upoštevata. Pravico nastopa ima- jo: učenci in učenke vseh osnov- nih šol v občini, dijaki vseh sred- njih šol, člani vseh športnih or- ganizacij, pripadniki društevTVD Partizan, mladinski aktivi, ekipe sindikalnih podružnic, člani Zve- ze borcev, gasilska društva, pri- padniki Ljudske milice, predvo- jaške vzgoje in JLA ter ekipe mladincev in mladink, članic in članov drugih društev izven ob- »iiin* »«.4astne stroške, • ' Proge: Tekmovalna komisija bo objavila načrt in opis prog v Tedniku in na startu. Nagrade: Zmagovalne ekip« prejmejo lope nagrado in prak- tična darila, najboljše ekipe dru- štev in organizacij pa prejmejo darila svojih društev in organi- zacij. Prijave: Pripravljalni odbor je izdal posebne prijave vsem os- novnim organizacijam, šolam itd. Izpolnjene prijave dostavite na naslov: Stab za organizacijo par- tizanskega pohoda pri občinskem odboru SZDL Ptuj, najkasneje do 6. maja 1962. Odbor Krajevni praznik v Ivanjbovcih 15. aprila so prehivaki Ivanj- kovec praznovali krajevni uaznik. Kakor vsako leto, ta- io so se tudi letos prebivalci že dalje časa pripravljali na praznik, ki jih spominja na boj partizanov H. aprila 1944. lota v Ivanjkovcih. Praznika so se poleg 500 prebivalcev ude- ležili tudi politični predstavni- ki ObLO in množičnih or.irani- zacij iz Ormoža. Slavnostni go- vor je navdušil navzoče, ki so se še dobro spominjali v boju pri mlinu padlih borcev. Ic re- ka] dni pred praznikom so padlim borcem v Ivanjkovcih jia pokopališču položili vence. Navzoči so z enominutnim mol- kom počastili žrtve fašistične- ga nasilja. Za hitrejši razvoj hme- tijstva in gozdarstva Nadaljevanje s 1. strani vanju in konkretni socializaciji vasi. Predlagamo, da se formira v okviru občine enotno strokovno društvo kmetijskih, gozdarskih in veterinarskih delavcev, ki bo sposobnejše voditi kmetijsko in gozdarsko politiko. Enostavne kooperacije in kon- trahaže ne smemo zanemarjati, ker vpliva na povečanje produk- tivnosti. Vs esile pa usmerimo v kompleksno kooperacijo, ki vpli- va na spremembo odnosov na vasi in na krepitev zadružnih ekonomij in družbenega sektorja kmetijstva sploh. Skratka, pazi- mo, da se ne drobijo strokovne sile pri socialistični preobrazbi vasi. Pri preobrazbi socialističnih odnosov na vasi bomo nabavljali sorazmerno, vendar s pospeše- nim tempom novo mehanizacijo. Sistematično in plansko šolamo kmetijske kadre za potrebe naših kmetijskih organizacij. Kmetijskih, gozdarskih stro- 'j^V in-orodij ne proda- jati zasebnikom. V poštev pride tudi iztrošena mehanizacija. Kmetijske organizacije si mo- rajo prizadevati, da bodo čimprej zagotovile kmetijsko proizvod- njo in zadostile potrebam doma- čega in tujega tržišča. Glede prodaje kmetijskih pri- delkov naj se kmetijske organi- zacije čimbolj osamosvoje. Pri tem pa stremimo za konkurenč- nost nasproti individualnemu sektorju. Zaradi akumulacije in krepitve fondov pri kmetijskih gospodarskih organizacijah naj odkupujejo od kmeta le kmetij- ske zadruge in kmetijski kombi- nat za svoje lastne potrebe in predelavo. Smoter politike mora biti tudi v bodoče — rekonstrukcija kme- tijstva z ustanavljanjem velikih socialističnih obratov, ki bodo ob pravilnem nagrajevanju ljudi sposobni na osnovi sodobne teh- nike in znanstvenih dognanj or- ganizirati družbeni proces dela. Pri tem pa upoštevajmo čedalje močnejšo podružbljanje zasebne kmetijske proizvodnje. Posredujmo pri Obč. ljudskem odboru Ptuj sprejem odloka o iz- koriščanju zemljiških površin na področju izvršenih melioracij Pesnice. Pri tem nakažimo vlogo KZ na tem območju. Glede kmetijske in gozdarske politike naj bo SZDL tista druž- beno-politična organizacija, ki ima nalogo pripraviti javno mnenje pri formiranju novih socialističnih odnosov na vasi. Ormož Zbor občinske gasilske zveze Ptujski gasilci ob zadnjem požaru v akciji v Zg. Pristavi V Ormožu je bil v začetku t. m. občni zbor gasilske zveze, ki so 56 ga razen poveljnikov in predsednikov gasilskih društev udeležili tudi sekretar republi- ške gasilske zveze Rozman Franc, predsednik okrajne ga- silske zveze Pšeuičnik in po- veljnik Klemenčič Milan ter drugI. Predsednik občinske gasilske zveze Ormož je uvodoma po- udaril, da je preteklo šest let od ustanovitve gasilske zveze v Ormožu. S takratno decentra- lizacijo gasilstva in ustanovit- vijo gasilske zveze v Ormožu se je vplivalo na porast števila članov v posameznih drnštvih i,n na organizacijsko krepitev. Gasilska društva so v stalni po- vezavi z občinsko gasilsko zve- zo. kakor tudi s političnimi in družbenimi organizacijami v občini. Ni gasilca, ki ne bi bil član vsaj ene izmed množičnih organizacij, vsi pa so člani SZDL. Skupnost nalaga gasil- stvu določene naloge, ki so splo.š-no družbenega pomena. Občinska gasilska zveza v Or- možu povezuje 22 gasilskih društev: Ormož. Harrlek. Lo- ■^eršice. Obrež. Središče, Vitan. \r>g. Hermanci. Miklavž. Ivanj- kovci. ^erovinci. Pršetinci, Ko- račice. Trnovci. Savci. Bresni- ca. P iflcorci. Cvetkovci. Trgo- viščp. Senežci. Vplika Nedelja in Kl.iučarovci. Gasilsko dru- štva Bratonečicf je bilo uki- njeno. ker člani društva niso smatrali za potrebno utrditi gasilsko zaveist, kljub temu da je občinska gasilsika zveza dru- štvu s pomočjo odbora SZDL vsestransko hotela pomagati. V Bratonečicah je postavljen ga- silski dom v surovem stanju, ki pa že razpada. Gasilska dru- štva napredujejo in je tehnič- no, finančno-materialno poslo- vanje urejeno. Predsednik je omenil, da bi bilo potrebno pri- četi z reorganizacijo gasilskih društev v močnejše, udarnejše in sposobnejše enote. Z združe- njem nekaterih gasilskih drii- štev se ne želi ukiniti gasil- stva, marveč olajšati admini- strativno poslovanje in kon- centracijo strokovnih kadrov, ki na območju občine tako pri- manjkujejo. Gasilstvo je razen SZDL v občini Ormož najpo- membnejša in najštevilnejša organiizacija. Občinska gasilska zveza bo tuorala v bodoče po- svetiti več pozornosti pritegni- tvi ženske mladine v gasilske vrste ter strokovnemu izobra- ževanju in delu gasilske služ- be-sanitete. V gasilskih društvih je skup- no 8fiJ članov. PMrebno je vključiti še več pioBifjev in pionirk v gas-ilska društva. Kljub stropi disciplini in na- porom v gasilstvu čuti mladina veselje in zadovoljstvo do hu- mane ideje pomoči v nesreči. Lani je bilo na območju ob- čine 18 požarov, nekateri manj- ši niso registrirani. Od tega je bilo ^ požarov v privatnem sektorju in H v družbenem. Požari so lani povzročili škodo za 11 milljonor dinarjev, a ob- varovana vrednost s strani ga- silcev na ljudskem premoženju pa znaša več kot 125 milijonov dinarjev. Gasilska društva vsa- ko leto sodelujejo pri večjih proslavah iin prireditvah, občin- sikih in krajevnih. Na zboru so izvolili v novi upravni odbor: Pučka Franca za predsednika, Holra Alojza za ])odpredsednika, Stropnika Kdija za poveljnika, Bolcerja Štefana za podpoveljnika. Ob- rana Alojza za adjutanta, Zi- dariča Vlada za sekretarja, Rajha Ivana za blagajnika. Vrečarja Franca za gospodarja, Potočnika Stanka za vodjo mladine, Kosija f ranča za kult. prosv. referenta. Horvat Marijo za vodjo žena, Trstenjaka Mar- ka za sanit. ref. in Kolariča Franca za strojnega referenta. Občinski ljudski odbor Or- mož je določil v letošnjeim proračunu 1.5 milijona dinar- jev za potrebe gasilstva v ob- čini. Znesek bo delno razde- ljen na posamezna društva za nakup orfKija in ostalega ma- teriala. V upravni odbor gasilske zveze je bil izvoljen novi se- kretar tov. Zidarič Vlado, ki že od pipnirskih let posveča svoj prosti čas društvom, posebno gasilstvu. Tov. Zidarič pravi, da so jim s prevzemom vodil- ne in odgovorne funkcije v ga- silstvu naložili veliko zaunanje. ki ga bo skušal po svojih mrv čeh s svojim delom opravičiti. RD Cestarji hoče*o biti dobri uprav jalci z ustanovitvijo nov«ga C«ct- nega podjefeja Maribor, se je pri- čelo novo obdobje v de-lu in fcv- Ijenju delavcev c««tarj«v tudi na območju ptuj»ke in ormoške ob- čine. Med najv«žn«giim je, da »o c«®tarji postali upravljavci ffvo-jeiga podjetja. Oto prvih ko- rakih, ki so postajali upravljav- ci, se jim je postavila v ospred- je vrsta problemov. Vsak zače- tek je težak. Cestarje pa pozna- mo, da so marljivi, vestni in sikromni ljudje. Svojih nalog in dolžnosti se zavedajo in tako so z velikim zanimanjem začeli uresničevati velike naloge, ki so jim bitle zaupane. Med prvimi so izvolili prve člane v prvi delav- siki svet. S področja Ptuj—O- mož, na katerem dela skiui>a>j okrog 170 cestarjev je bilo v cen- tralni deJaviski svet izvoljenih 6 članov. Ob tem pa se je postavi- lo tudi vprašanje sindikalne po- družnice v Ptuju. V Mariboru so sklenili, da se sindikallni po- družnici Republiških cestarjev in Okrajnih cestarjev v Ptuju ukineta in vključita v članstvo v Maribor. Članstvo obeh omenje- niih sindikalnih ipodružnic pa je na predvolilni konferenci spre- jelo odločitev, da se v Ptuju ustanovi samostojna sindikalna podružnica Cestnega podjetja Maribor. Ta njihova <3dle^iitev j« bila uresničena v soboto, 31. mar ca 1062, ko je v Ptuju bil usta- novni občni zbor. Članstvo je i velikim zanimanjem in odlož- nostjo razpravljalo o nalogah, pravicah in dolžnostih, ki jih imajo kot upravljavci. Članom delavsikega sveta so naložili, da morajo vestno opravljati svoje dolžnosti, pojasnjevati mnenja članov delovnega kolektiva i« sproti seznanjati o vseh spreje- tih siklepih ter problemih pod- jetja. Razprava je bila tudi, ka- ko vzdrževati ceste, da bi čim bolje služila svojemu namenu. Glavni problem je v tem, ksr je na razpolago premalo finančnih sredstev in materiala. Sklenili se, da se bodo kar s« da najbolj trudili, da bodo ceste v bodoče v okviru danih možnosti čim bolje urejene. Podčrtali so, da ®e mora vsak član delovnega kolektiva zavedati svojih dolžnosti in vest- no opravljati svoje delo na svo- jem sektorju. Razvijanje tovari- štva in enotnosti celotnega de- lovnega kolektiva bo tudi ena izmed bodočih nalog. Razprav- ljali so še o delovni disciplini, o obremenitvi nekaterih odsekov cesit in drugih vprašanjih. Na ustanovnem občnem zbo- ru so izvolili izvršni in nadzor- ni odbor, dva delegata za VII. Občinski zbor Ptuj in člane v obratni delavsiki svet F. B. Cestar tov. Galun, ki dobro vzdr žuje cesto Lonvrenc—Majšperk PTUJ. DNE ;>n APHTLA IS«? TEDNIK Stran 3 Absolventi SPŠ Ptuf vabljeni na obisk v Varaždin v Ptuju so T četrtek, 19. apri- la 1.1., z uspehom opravili iz- pit vsi redni sliišate ji petme- sečne Sindikalne politične šole Ptni. Na povabilo slušateljev Sindikalne politične šole Va- raždin pa brnlo v soboto, dne 21. aprila 1Qf)2. skupno s pre- davatelji obiskali Vara/din. Ob enorlnpvnem obisku v Varaždi- nu si bodo ofrledali Tekstilno industrijo Varteks« v Varaž- dinu. z namenom, da bi se po- drobneje seznanili s procesom proizvodnj«- in delovnimi po- goji delavcev v tekstilni indu- striji. Po končanem ogledu bo- do razgovori s predstavniki to- varniškega odbora sindikata in centralnega delavskega sveta >Varteks o vprašanjih, ki bo- do naše člane najbolj zanima- la s področja dela sindikalne organizacije. organov delav- skega samoupravljanja, delitvi dohodka in drugih. Nato bo ogled znamenite zbirke profe- sorja Koščeca. Popoldne bodo skupni razgovori s slušatelji političnih šol Varaždina in Ptu- ja o oblikah dela obeh šol in izpopolnjevanju programa za novo šolsko leto 1962/6". Sindikalna konferenca proizvajalcev v nedeljo, 22. aprila 1962 Prva sindikalna konferenca delavcev iz podjetij industrije, gradbeništva, prometa in zvez se bo sestala na svoje zaseda- nje v nedel'o, 22. aprila 1962, ob 8. uri zjutraj v veliki dvo- rani ObLO Ptuj. Na območju konference obstoja 18. sindi- kalnih podružnic, v katerih je včlanjeno 4490 članov sindika- ta. Predsedstvo konference že pripravlja gradivo za konfe- renco. Na konferenci bodo so- delovali člani izvršnih odbo- rov, člani delavskih svetov in ekonomskih enot ter direktorji podjetij. Konferenca ima nalo- go proučiti najaktualnejše pro- bleme s področij gospodarje- nja. o delitvi dohodka, delav- skem samoupravijanju in dru- gih vprašanjih. Konferenca bo tudi izbrala 18 članov za kan- didate za člane plenuma ObSS Ptuj. Sindikalna konferenca trgovskih in gostinskih delavcev v sredo, 25. aprila 1962, bo v Ptuju v veliki dvorani ObLO Ptuj, s pričetkom ob 14. uri po- poldne, zasedala prva sindikal- na konferenca trgovskih in go- stinskih delavcev za območje občine Ptuj. V občini Ptuj de- luje 10 sindikalnih podružnic trgovskih in gostinskih delav- cev s 1012 člani sindikata. V novem plenumu ObSS bodo imeli trgovski delavci tri člane in gostinski delavci enega čla- na, za katere je članstvo že podalo svoje predloge. Iz vrst trgovskih delavcev so predla- gani: Marija Cerne, Dušan Do- stal in Ludvik Pernat. Iz vrst gostinskih delavcev pa je pred- lagana Marica Soškič. Predsed- stvo konference pripravlja gradivo za j)oročilo, ki ga bo na konferenci podal predsed- nik sindikalne konference Hinko Levičnik. Na . kon- ferenci bodo obravnavani vsi problemi s področja trgovine in gostinstva v občini Ptuj ter sprejeti številni predlogi in priporočila. Sindikalna konferenca kmetljshih delavcev in delavcev prehrambne industrije Prva sindikalna konferenca kmetijskih delavcev in delav- cev prehrambne industrije bo v četrtek, 26. aprila 1962, ob 8. uri v veliki dvorani ObLO Ptuj. V 12 sindikalnih podruž- nicah je včlanjenih v sindikat 2"^99 kmetijskih delavcev in de- lavcev prehrambne industrije. V novem plenumu ObSS Ptuj bodo kmetijski in živilski de- lavci imeli 9 svojih članov. Na konferenci bo podal po- ročilo predsednik konference tovariš jože Križančič, ki sku- paj s člani predsedstva konfe- rence že pri])ravlja poročilo. Na konferenci bodo obravna- vani problemi Kmetijskega kombinata in kmetijskih za- drug ter problemi ostalih pod- jetij tega področja. Priprave na praznovanje 1. maja v sindikalnih podružnicah so se pričele te dni priprave na praznovanje mednarr>dnega de- lavskega praznika 1. maja. V ■^■seh sindikalnih podružnicah bodo ob 1. maju slavnostne proslave s kulturnimi progra- mi m slavnostnimi govori o pomenu 1. maja in doseženih uspehih delovnih ljudi naše do- movine v izgradnji socializm«. Ob sveč nih proslavah bodo podeljena in izrečena prizna- nja najzaslužnejšim in najbolj- šim delavcem v delovnih ko- lektivih. Sindikalne podružnice pro- svetnih delavcev in kmetijskih zadrug ter vse ostale na zuna- njih področjih pa bodo skupaj s krajevnimi odbori SZDL. or- ganizacijami LMS in društvi aktivno sodelovale v pripravah praznovanja prvega maja ito vaseh, tako da bo tudi sleher- ni kmečki delovni človpk skup- no z vsemi delovnimi ljudmi prijetno praznoval I. maj. Prvomajsko praznovanje v Ptuju, v soboto, 28. aprila 1962 Prvomajsko zborovanje de- lovnih ljudi bo v Ptuju v so- boto. 28. aprila 1962. s pričet- kom ob 19. uri na Trgu mla- dinskih brigad. Članstvo sindi- kalnih podružnic se bo zbralo v podjetjih in bo kolektivno prišlo iz vseh smeri ob 18.45 na Trg mladinskih brigad. \a čelu sindikalnih podružnic bodo sin- dikalni prapori in zastave, ta- koj za njimi pa delavci, ki so bili za zasluge pri delu odliko- vani. Sindikalne podružnice naj bi prišle tudi s transparenti, harmonikami in drugimi glas- bili. Vladalo naj bi pravo pr- vomajsko razpoloženje. Po kon- čanem zborovanju bo v Mest- nem kinu v Ptuju slavnostna akademija s kvalitetnim pro- gramom. ki ga pripravljajo DPD >Svobode« Varaždin-f^a- kovec-Ptuj. F. B. ! (Nadaljevanje in konec'' DKLi^TVO PRIJATELJEV SOVJETSKE ZVEZE Kcmunistična oartija je tedaj ustanovila tudi društvo prija- teljev Sovjetske zveze in je s tem jasno ->ovedala, da se je potrebno nasloniti na močno zaveznico v boju proti fašistič- ni nevarnosti, ki je ogrožala obstoj jugoslovanske dr/ave. Po Sloveniji so začeli usta- navljati tudi narodno ol)ramb- ne odbore, kjer se je zlasti od- likovala mladina, jasno je, da je ^tojadinovičev režim, priia- teljsko razpoložen do hitler- jevske Nemčije, zelo nasproto- val Društvu prijateljev Sovjet- ske zveze. Komunistična parti- ja Slovenije je nabrala za to društvo "^O.OOO podpisnikov, če- prav je ban Natlačen odločno nastopal proti temu. Ko je moč KPJ pod vodstvi nacionalnih komitejev zelo na- rasla, ni vladajoči razred našel drugega izhoda, kakor koncen- tracijska taborišča za komuni- ste. Mnogi so se umaknili v ilegalnost, mnogi pa so morali v internacijo. Januarja 1941 je tudi Komunistično partijo v ptujskem okraju zadel hud udarec. V internacijo so morali Ob 25 letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije sekretar okrožnega komiteja in član CK KPS dr. Jože Potrč, član CK KPS Jože Lacko. Rudi Ilec, Albert Vilhelm, Mirko Koželj in drugi. INTERNACIONALNA ZAVEST KOMUNISTIČNE PARTIJE Po ustanovitvi nacionalnih komitejev ^se je na stotine čla- nov Komunistične partije pri- javilo v pomoč španski repu- blikanski armadi, kamor so odhajali že tudi leta 19%. Na stotine in stotine pa se jih je prijavilo za t)oinoč Češkoslova- ški, ko je bila v nevarnosti, da bodo segle po njej grabežljive roke nemškega fašizma. Komu- nistična partija je tedaj do- kazala svojo visoko interna- cionalno zavest. Pod vodstvom tovariša Tita še danes izpolnju- je ZKJ to svoje mednarodno poslanstvo in vemo. da so uspe- li zatiranih afriških in azij- skih narodov povezani z mo- ralno zaslombo naše dosledne mednarodne politike za mir in za enakopravnost narodov v svetu. Okrepitev vloge KPS med širokimi množicami po usta- novnem kongresu KPS je veli- ko pomenila tudi v času kata- strofe, ki je Jugoslavijo zadela po napadu hitlerjevske armade in drugih fašističnih tolp na našo državo. KPS -- izšolana v ilegalnem delu. je nopeljala naše narode v boj proti oku- patorju. v boj proti faši/nm na strani demokratičnih sil sveta. 7 ustanovnim manifestom KPS smo leta 1937 postavili trdne temelje slovenski samo- stojnosti. da je na njih zgra- jena zgradba gospodarskega kulturnega in političnega živ- ljenja socialistične družbe l.R Slovenije v novi Jugoslaviji. V. R. V opekarni Zabjak bodo volili delavski svet v soboto, 21. aprila 1962, bo volil kolektiv Opekarne 2ab,jak nov delavski svet, ki bo štel 15 članov. Čakajo ga važne in od- govorne naloge v zvezi s samo proizvodnjo, s pristojnostmi iz pravilnika o delitvi dohodka in vsem ostalim, kjer se tudi naj ob- čutita aktivnost in budnost de- lavskega sveta. Dosedanji delavski svet, ki mu je predsedoval preddelavec pri pečeh tov. Janez Bezjak iz Mar- kovec, je zbral mnogo izkušenj na tem važnem mestu v kolekti- vu, saj je moral rešiti mnogo vprašanj, ki so se nanašala na rekonstrukcijo opekarne, na raz- širitev strojnega parka in na zmanjšanje fizičnih naporov de- lavcev, poleg tega pa je moral z vestnimi odločitvami odpravljati razne probleme, ki jih odkriva in izrivajo vsakdanje delo in raz- prave kolektiva. Te dni so bile v opekarni v teku zadnje priprave za letošnjo pro- izvodnjo opek, zidakov in streš- nih opek. Pri letošnji proizvodnji se bo še močneje kot prej obču- tilo, da si prizadeva kolektiv skupno z organi upravljanja in z direktorjem tov. Marjanom Ber- ličem, da bi z novo mehanizacijo pospešili in olajšali delo delav- cem, da jim ne bi bilo potrebno več tako trpeti. To jim je v veliki meri že uspelo. Zdaj imajo že drugi bager, lažjega kot je prvi, za izkop zemlje. V teku so dela za montažo dvigala za prenos goriva v peči. Sami so izdelali načrt in dvigalo. Deloma so že podrli poševni most, po katerem je prej en delavec dnevno pre- vozil tone premoga. Bager so premestili v vzhodno jamo, kjer bodo začeli z izkopom prvovrstne ilovice v globino. Prej so jo tam kopali samo iz obrežja. Bager jim omogoča črpanje bogate za- kladnice ilovice v tem delu. Sča- soma bo dobil 2abjak veliko je- zero, ki bo primerno za kopanje pa tudi za čolnarjenje. (Zopet nova možnost za nedeljske spre- hode in zadrževanje za mladino in odrasle iz Ptuja.) Te dni mon- tirajo progo za prevoz nakopane ilovice. Na vzhodni strani je na- stalo že pravo vozlišče za va- gončke za prevoz ilovice. Nova strojnica je pripravljena za ne- moteno obratovanje. Glavne poti med strojnico in pečjo ter sušil- nicami za opeko so betonirali. Prevoz bo lažji, manj bo treslja- jev pri prevozu in opeka bo kva- litetnejša. Glede na zahtevo po- trošnikov po 4—5-krat večji votli opeki, kot je klasična, polna ope- ka, je opekarna storila vse po- trebno, da bo vse kupce opeke tudi zadovoljila s tako obliko in izdelavo, ki je cenejša in izdat- nejša pri zidavi pa tudi lažja. Te- žave bodo še dalje z izdelavo strešnikov, ki jih je vedno pre- malo, čeprav so proizvodnjo dvignili do maksimalne kapaci- tete. Z novim pravilnikom o delitvi dohodka in osebnega dohodka je podjetje razdeljeno glede na obrata Zabjak in Janeževci na dve ekonomski enoti. Ti sta tudi prevzeli sklade in druge pristoj- nosti, tako da ie res lahko trditi, da je v opekarni delavsko samo- upravljanje že uresničeno, na višjem nivoju in da se kolektiva obeh obratov dobro zavedata vseh svojih dolžnosti in pravic, To je toliko zanimivejše in bolj razveseljivo, ker je prišla večina delavcev v službo v opekarno iz kmetijstva in se je morala priva- diti na kolektivno delo, odgovor- nosti, koristi in pravice. Podjetje iim ie dalo možnost, da so napre- dovali nekateri v kvalificirane, 'Hrugi pa v polkvalificirane de- lavce in z vztrajnim političnim delom med niimi jim je tudi uspelo vzbuditi čut za pravilno kolektivno upravljanje. Danes se lahko vspstr^^sko postavijo v vrsto kolektivov z ureieno proiz- vodnjo in z upravljanjem pod- ietia. s pravilnim črpanjem skla- dov itd. In v soboto, 21. aprila 1962, bo ta kolektiv volil delavski svet. Izbrali bodo člane, ki jim s svo- jim marljivim delom in s treznim razso.ian,iem vseh problemov za- eotavl.ia.jo. da bodo v mandatni floW storili vse, kar bo njihova dolžnost in pravica. Sindikalna organizaciia ifPanonije'' Piuj in niene perspektive Sindikalna podružnica »Pano- nije« Ptuj je na zboru 7. apri- la 1962 ocenila delo dotedanje- ga odbora s predsednikom tov. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Hinkoni Levičnikoni na čelu kot zelo uspešno. Novoizvolje- nemu odboru s predsednikom tov. Matijem Bašlom pa je na- ložila vrsto novih nalog. Ures- ničenje teh bo pomenilo na- daljnji uspeh v dejavnosti sin- dikalne organizacije tega pod- jetja. Letošnji občni zbor >Pauo- nije« je Isil glede na uspešnega lanskega še boljši po udeležbi pa tudi po ocenitvi situacije v podjetju in v podružnici. Kot zelo pozitiven je bil ocenjen vpliv sindikalne organizacije na skrb podjetja, da bi bil let- ni plan presežen in da so bile pravilno tolinačene in uveljav- ljene pravice članov kolektiva. Prejšnji predsednik tov. Hin-j ko Levičnili je utemeljil uspeš- no delo sindikalnega odbora v minuli dol)i s tem. da je imel odbor dober posluh za vsa ko- lektivna vprašanja in jih je sproti obravnaval. Med največ- je uspehe pa je treba šteti to, da je odbor skoncentriral svoje delo na dobro gospodarjenje, na decentralizacijo delavskega upravljanja in na sestavo pra- vil o delitvi dohodka in oseb- nega dohodka, ki pomenijo za kolektiv tako ureditev notra- njih odnosov v podjetju, kot jih prinaša s seboj novi gospo- darski sistem. v 50 novoustanovljenih obra- čunskih enotah v 5 ekonomskih enotah so s pravilnikom dolo- čene pravice in dolžnosti, ki dajejo podjetju in sindikalni podružnici novo smer in ton dela. ki sta mu kolektiv in sin- dikalna podružnica tudi dozo- rela. Boljše gospodarjenje v pofljetju, zmanjšanje stroškov, kala, odpisov, znižanje (en. prevozov itd. zagotavlja kolek- tivu tudi boljše prejemke. Vse to zahteva, da mora imeti sedaj ob novi organizaciji uprave vsak član kolektiva vpogled v promet podjetja in v osebne dohodke. Poleg odlo- čanja o vseh problemih v pofl- jetju znatno vplivajo na ko- lektiv tudi urejeni notranji od- nosi. Skrb za kolektiv je bila vedno med prvimi nalogami v podjetju in sindikalni pf>druž- nici. skratka, porljetje in sindi- kalna podružnica sta si priza- devala ustvariti glede na ma- terialne in zakonite možnosti v podjetju razmere, ki navezuje- jo kolektiv nanj. kjer jih ve- seli delo in v katerem tudi vi- dijo svojo bodočnost. Novoizvoljeni predsednik tov. Matija Baši je poudaril, da je sprejel mesto predsednika v sindikalni podružnici Panonije v prepričanju, da bo mogoče tudi v mandatni dobi njegove- ga predsedovanja nadaljevati s perspektivno politiko v podjet- ju glede vsestranske skrbi za potrošnike in člane kolektiva, zlasti pa glede na novi gospo- darski sistem. Vse to bo mo- goče le ob nadaljnji opori ce- lotnega sindikalnega odbora in celotnega novoizvoljenega de- lavskega sveta ter kolektiva. Od dobrega gospodarjenja po novem gospodarskem sistemu je odvisno vse zadovoljstvo po- trošnikov in kolektiva ter ce- lotne skupnosti občine Ptuj. Prizadevali si bomo, da bo naš kolektiv to tudi dosegel. Poročilo in diskusija na zbo- ru gostov v imenu Občinskega sindikalnega sveta. Izbire in Merkurja, članov podružnice in sindiikalnih funkcionarjev je izzvenela na zboru kot prizna- nje sindikalni organizaciji z 24F člani in članicami ter 55 vajenci za že dosežene uspehe, obenem pa kot spodbuda za njeno bodoče delo in nadaljnje uspehe. Na zboru so tudi izvolili čla- ne delavskega sveta. Kot zgled- nih članov kolektiva je bilo iz- voljenih r sindikalni odbor 17 članov, od tega 4 članice ko- lektiva. V delavski svet pa je bilo izvoljenih 23 članov, od 6 članic. Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen tov. Ivan Nahberger. Sam zbor in volitve, poročila ter diskusija je bila dobro pri- pravljena na višini, ki je bila letos običajna pri večini sindi- kalnih organizacij v občini Ptuj. Zbor je bil v dvorani SZDL na Bregu. V njej ie bilo za celotni kolektiv dovolj pro- stora, da so se vsi navzoči prav prijetno razvedrili na koncu zbora. V. J. MOŠKAJNCI Dramska skupina Prosvetne- ga društva v Moškanjcih je prejšnjo nedeljo prijetno pre- senetila svoje sovaščane s pri- reditvijo, ki jo je organizirala v dvorani v IMoškanjcih. Pod vodstvom Antoliča Franca je pripravila komedijo »Skupno stanovanje«, ki jo je polna dvorana gledalcev navdušeno pozdravila. Ljudje so bili z izvedbo zelo zadovoljni in pri- čakujejo. da skupina po tem uspehu ne bo prestala s svojo dejavnostjo. V ponedeljek. 23. aprila 1.1., bo v dvorani v Moškanjcih red- na letna delovna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva za vasi Moškanjci. Za- gajiči in Tibolci. Glede na ak- tualnost obravnavanih proble- mov se bo konference gotovo udeležilo mnogo članov SZDL iz omenjenih vasi. Krajevni odbor SZDL vasi Moškanjci, Zagajiči in Tibolci se bo sestal v soboto. 21. aprila 1.1., ob 17. uri na seji. da bi ob- ravnaval vprašanja v zvezi z delovno konferenco, ki ho na- slednji ponedeljek. Gre pa tu- di za poživitev političnega de- la na tibolškem območju, kjer se to nikakor ne more prav razmahniti. iz MESTNI MTTZE.I V PTIČIH vabi k otvoritvi II. občasne razstave GRADIVO IZ PRAZGODOVIN- SKE NASELBINE V ORMOŽU, ki bo v ponedeljek, 23. aprila 1962. ob 16. uri v prostorih Mestnega muzeja na Muzejskem trgu. Razstava bo odprta od 23. aprila do 26. maja 1962 od P,—12. in od 14.—16. ure (razen ponedeljka). Tov. Matija Baši Tov. Hinko Levifnik Stran 4 TEDNIK PTt'J. DNE 20 APRILA 19B2 PHIZOK IZ KOMEDIJE J OVANA STE:iU.IE POPOVIČA »PO KONDIRBNA TIKVA«, KI JO BO- DO UPRIZOPILI V GLEDALIŠČU V PTUJU ČLANI AMATERSKEGA ČAKOVEC V SREDO, 25. aprila 1962 OB 20. URI. Letošnje šolsko leto bo kma- lu pri kraju. Za večino naših otrok in mladine bo sledil le dvomesečni premor poletnih počitnic, nato pa bodo nadalje- vali šolanje v višjem razredu šole, v katero so vpisani. Preko tisoč mladine ptujske in ormoške občine pa se bo ob letošnjem zaključku pouka znašlo |)red resnim vpraša- njem: kam sedaj? Ti bodo namreč zaključili obvezno šo- lanje v osnovni šoli in sp bodo morali odločiti za pridobivanje določenega strokovnega znanja. To zahteva od njih naš nagli gospodarski razvoj, ki potre- buje vedno več dobro izšolanih in usposobljenih ljudi. Pri vedno večjih raznih mož- nostih za dosego poklicnega znanja želim le bežno seznaniti starše in mladino, 'ki je pred poklicno odločitvijo, za katere strokovne delavnosti usposab- lja našo mladino ekonomska srednja šola in kaj nudi admi- nistrativna šola. Ekonomski srednji šoli bi lahko rekli tudi splošna sred- nja gospodarska šola. Cetndi pO'k]icna, je še vedno toliko Splošna, da omogoč-a oh vsc- stranosti strokovne učne snovi opredelitev za mtioge gospo- darske dejavnosti. V njej se izšolajo kadri, — ki vodijo blagovno in fi- nančno poslovanje podjetij (ra- čunovodski posli), kjer je več specifičnih strokovnih dejav- nosti; — ki se zaposlijo v nabavnih in prodajnih službah naših go- spodarskih organizacij (komer- cialisti); mesto-najdejo tudi v zunanjetrgovinskih ])od]etjih (nujno znanje tujega jezika); — ki se usposobijo za delo v bančnih in finaučnih poslih (za- poslitev v bančnih zavodih in finančnih po'-lih javnih služb); k tem službam vključujemo tudi statistično službo; — ki se usposobijo za anali- tike v gcipodnrstvu, to je za one. ki ugotavljajo na osnovi doseženih ustvaritev dejansko stanje in dajejo strokovna i)ri- i poročila za nadaljnji razvoj; ' —- ki sr /aradi vs(>splo.šiu>sli gospodarskih /nanj. ki jih do- bijo v šoli, lahko vključijo še v katerokoli drugo gospodar- sko ali javno službo. lu možnosti za nadaljnji štu- dij! Sola je popolna srednja in je iz nje možen prehod na ve- čino višjih in visokih šol razen na tehnične in medicinske vi- soke šole. za katere so potreb- ni še dodatni izpiti. Sola bo sprejela v I. razred 70 dijakov in dijakinj. Izvedla bo preizkus znanja iz sloA^en- skega jezika in matematike, iz tujega jezika in kemije pa bo preverila le znanje najnujnej- ših osnov, ki so potrebne za nadaljevalno delo pri teh presob- nosti ročnih spretnosti za pouk strojepisja. Pričakujejo, da se bodo vpisovali v to šolo tudi moški. Vpisni pogoji in rok za od- dajo prijav s potrebnimi listi- nami bo objavljen v lokalnem časopisu in na oglasni deski. Starši lahko dobijo informacije v šoli še pred rednim vpisom. Mladina po opravljeni osnov- ni šoili! Razmisli, če imaš za različne gornje poklice poseb- no veselje, nadarjenost in vo- ljo! Odloči se in s^ vključi v šolanje na Ekonomski srednji šoli in Administrativni -šoli v Ptuju! S. J. iiZi, E > ■ ! ( RAZPORED CEPLJENJ OTKOK LETNIKA 1961 IN 1960 Obvezno cepljenje proti davici, tetsnusu m oslovskemu kašlju za letnik 1961 in 1960 bo v sindi- kalni dvorapi Zelezničarskega doma na Ormoški cesti štev. 2. 23. aprila ob 15. uri otroci z za- četno črko priimka od A do H; 24. aprila ob 15. uri otroci z za- četno črko priimka od I do P; 25. aprila ob.l5. uri otroci z za- četno črko priimka od R do Z. Istočasno bo letnik 1961 cepljen proti otroški paralizi s cepivom v žlički malinovca proti plačilu 400 din za vsa tri cepljenja, lahko tudi v dveh obrokih po 200 din. Žličke prinesite s seboj. Prihodnje cepljenje bo 7.. 8. in 9. junija in tretje 21., 24. in septembra. Letnik 1960 bo cepljen samo enkrat, kolikor je dobil lani vsaj dve injekciji proti davici, teta- nusu in oslovskemu kašlju. Pri- nesite s seboj izkaznice o ceplje- nju, bele kartončke, ki ste jih dobili lani. Za letnike 1948 do 1942 bo cep- ljenje proti otroški paralizi 26. in 27. ob 16. uri v železničarski am- bulanti. Higienska postaja Zdravstveni dom Ptuj Ali ste že naročili »TEDNIK« za svojega so- rodnika. prijatelja ali znanca v inozemstvu, ki vam bo hvaležen, ko bo čitni novice iz domačih krajev? Priznanfe Pionirski knjižnici v ptuju (ila^ilii DP.\1 je priobčilo v "S. šrevilki >i)oroč'ilo komisije za knjižnice |)ri republiškem od- boru JPI, da je na podlagi ob- javljenega ra/.pisa o tekmova- nju mliulinskih knjižnic v (ckviru .jPl za h-to 1%1 (hvhiUi i'i(fnirska knjižnica v 1'luju tretjo nagrado v znesku 50.000 din.irjev. (Prva nagrada ni bila l)oili'ljena, drugo nagrailo v znesku 100.000 din pa je .-.pre- jela Pionirska knjižnica v Kra- nju.) Komisija je podelitev tretje nagrade Pionirski knjižnici v Ptuju iileinel j ilii takole: knjižnica je v času tekmo- ! vanja i/boljšala o|)remo in ure- ! dilev svojih prostorov. I Knjižniia je bila že pred ! tekmovanjem urejena po siste- mu prostega |)ristoj)a, v letu I .|P1 j)a jo uredila knjižni sklad po sodobnih načelih — skladno ■ z navodili seminarja za mla- dinske knjižničarje ])ri Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Knjižnica vodi in- ventarno knjigo, abecedni imenski in naslovni katalog, tematski katalog za leposlovje in sisteina.tični katalog za jiouč- ne knjige. Knjižnica je v letu ]P1 iz- )(>polnila knjižni sklad z ne- katerimi priročniki, najvažnej- šo mladinsko ])eriodiko in po- učnimi knjigami. Knjižnica je tudi v tem letu pridobivala nove člane, saj ob- isk stalno raste. Posebnih oblik dela ])ri estet- ski vzgoji bravcev knjižnica ni razvijala — predvsem zaradi pomanjkanja kadrov. Večjih knjižnih razstav ni prirejala, ])ač pa ima stalne manjše raz- stave knjižnih novosti. Knjižnica skrbi za strokovno usposabljanje kadra, njen uslužbenec se je udeležil semi- narja za mladinske knjižničar- je pri Centru za estetsko vzgo- jo mladine (junija 1961). Posebnih oblik dela, posve- čenih temam JPI 1961, knjižni- ca ni razvijala. IT gornjim ugotovitvam ko- misije pripominjamo, da so k tej nagradi vsekakor pripomo- gla prizadevanja knjižničnega sveta, uslužbencev v celoti, po- sebno pa z vestnostjo in lju- beznijo i)r(>žeto delo ))okojne- ga predmetnega učitelja Rudol- fa Bit(!nea. ki je bil zaposlen v tem oddelku od H. febr. 19hl do <-voje smrti H. jan. 1962. Nagrada nas tem bolj veseli, ker nam je kcnuisija priznala, da je knjižnica kljub skrom- nim niožtu)stim dosegla lej) Uspeh v letu JPI. ( e se z niči- mer drugim ne moremo jiohva- liti, se lahko pohvalinu) s tem, da obisk naših mladih in naj- mlajših bravcev stalno raste. I o dejstvo pa nam narekuje, da smo dolžni (Midelek mladin- ske knjižnice še naprej razvi- jati. da hi izpolnili tudi vse ostah^ pogoje, ki jih postavlja pred nas moderna mladinska knjižnica. Potrebno bo iz|)(>pol- niti in izboljšati tehnična i)o- magala za izposojanje knjig in uvesti vse preizkušene oblike dela |)ri estetski vzgoji brav- cev. Zato moramo pri tej pri- liki i)onovn() i)oudariti, da i)io- nirska knjižnica potrebuje svo- je no\e, lastne prostore. 26. aprila t. 1. bomo pripra- vili oh 11. uri v čitalnici Ljud- ske in mladinske knjižnice (Krem|)lova ulica 2) majhno proslavo v zvezi s podelitvijo nagrade JPI. Vabimo v prvi vrsti naše mlade bravce in vse resnične prijatelje mladine, da se je v čim večjem številu udeleže. Pri tej priliki prosimo sindi- kalne ptMiružnice, tovarne, pod- jetja, ustanove, urade, družbe- ne organizacije in društva, da naklonijo pionirski knjižnici denarna flarila za pomnožiter in izpopolnitev skromnega knjižnega fonda. Vse za naš mladi rod! Knjižni svet in kolektiv Ljudske in študijske knjiž- nice v Ptuju SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUgTEV OKRAJA MARIBOR OBČINSKI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV PTUJ DRAMSKIH SKUPIN OKRAJA MARIBOR Ptuj — od 19. do 22. aprila 1962 19. aprila 1962: ob 19. uri: SVEČANA OTVORITEV IV. REVIJE pred gledališčem v Ptuju ob 19.30: C. Goldoni: LAZNIK — DPD Svoboda Ptuj 20. aprila 1962: ob 15.30: A. Eoussin: OTROCI PRIITAJAJO DPD Svoboda Prežihov Voranc, Ravne na Koro.škem Mladini do 16. leta prepovedano ob 19.30: L. Hansberry: GROZDNA JAGODA V SONCU DPD Svoboda Črna na Koroškem 21. aprila 1962: ob l.^i.SO: H. Kleist: RAZBITI VRC DPD Svoboda Mežica ob 19.30: Goodrich-Hackett: DNEVNIK ANE FRANK KUD Mejnik Šentilj 22. aprila 1962: ob 10. uri: ATOMSKI VEK MKUD I. Cankar II. gimn. Maribor ob 15.30: A. Christie: MiSNICA DPD Slava Klavora Maribor Vljudno vabljeni delovni ljudje iz kolektivov, dijaki iz šol in ostali prebivalci iz mestA in okolice. Predstave so v gledališču Ptuj. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni med 9. in 12. uro ter po 14. uri. Rezervirajte po telefonu štev. 219. Med abHvno mladino Oseninajstčlanski aktiv LMS j podjetja »Pleskar« iz Pluja se je lotil prav resne in težke na- loge. Organiziral je nastop Po- I kaži, kaj znaš« med šolnrji in j ujladino iz Ptnja ter iz okolice. Na razpis se inu je prijovih) SO učencev in mladincev, posa- meznikov in skupin. Na avdi- ciji so jih odbrali Nastopa v sobo^to. 7, aprila 1962, /\ečcr \ Delu\»kcui klu- bu v Ptuju se je udeležilo nail 200 gledalcev in poslušalcev, mladine in odraslih. Nastopajo- čim je uspelo takoj z občin- stvom v/pcKstaviti prijeten kon- takt. \ se točke sporeda so bile pr("senetljivo debro pripravlje- m>. kljub temu |)a sfa dosegli največ i)ri/nan.ja jirva in druga skuj)iiiii nastopajočih. V prvi skupini so bili: Mira Mijačevič z SO točkami za šolo petje, Mi- lan in Vlastn Slivnjak z 80 toč- kami za petje in skupina učen- cev i/ šole llajdina z točka- mi z odlomkom i/, kronanja Ma- tije (iubca. V drugi skupini je dosegel 7^ točk Ignac Rakuš s petjem. Marija Sneberger 74 točk z recitacijo in trio Edi Skok, Zdravko Babič in Rožo Krušič s tremi popevkami "2 t(K-k. \ se luigrade. ki so jih prejeli imenovani in drugi, so znašale okrog 20.(MK) din. V soboto, 21, aprila 1962, zve- čer ob 19. uri. bo nastop teh skupin v dvorani SZDL na Bre- cu pri Pluju. v okviru »\>se- lesa večera«, po njem pa bo za mladino prvomajsko rajanje in veselica. .\ktiv L.\1S >PleskHrjac |e do- segel s tem nastopom dvojni uspeh. Pridobi! je /'iinj lepo .šte- vilo mladih ljudi, ki so pri- pravljeni pred javnostjo poka- zati svoje sposobiuvsti in tudi sprejeti njeno iKeno. na drugi strani pa je pridobil aktiv LMS na samozavesti, dn se je lotil dela na pravem mestu in da je sposoben prevzete naloge tudi izpeljati. Vodstvo aktiva s tov. Berto Erjavčevo na čelu ima v načrtu *e več nasto!>o> in prireditev in želi koristno pri delu povezo- vati z razvedrilom. VJ. MLADI BRALCI V SVOJI KNJIŽNICI Otroška paraliza ni več samo otroška bolezen Naziv otroška paraliza za na- lezljivo bolezen poliomielitis zapelje mnoge v zmotno mne- nje, da je ta sicer že dovolj znana nevarna bolezen, ki za- pušča v primeru ozdravljenja težke posledice ohromelosti, v glavnem nevarna majhnim otrokom. Te (lili, ko cepimo proti otro- ški paralizi, opazujemo na vsem i)odročju isto sliko: starši l)rinesejo na ce|)ljeuje svoje malčke, brez prigovora plaču- jejo tudi pristojbino in se vsi zavedajo važnosti zaščite, med- tem ko je odziv med starejšimi letniki od 48. do 42. letnika I rojstva minimalen, rekli bi. da sploh ni zanimanja za to akci- jo. Tako dejstvo je lahko sa- mo posledica nedovoljne ob- veščenosti in zato naj tudi te vrstice prispevajo k spoznava- nju dejanskega stanja in vzro- kih, zakaj je republika Slove- nija vključila v svoj program zdravstvenega varstva tudi cepljenje starejših letnikov do 20 let ])roti >otroški< paralizi. V začetku 19. stoletja so opa- zili v i)osameznih državah po- jav bolezni, ki je imela sliko današnjega poloinielitisa in se je javljala pri otrocih do 2 let starosti. Taki primeri so bili opisani leta 1793 v Angliji, 18n v Italiji. 1821 v Indiji, bo- lezen ni bila redkost, jiojav- Ijala se je posamezno, kot vzrok so smatrali rast zob in želodčne motnje, za seboj je puščala ohromelost. O tem, da je nalezljivfl. še niso nič ve- deli. Do 1868. leta tudi ni opi- sana nobena epidemija. Tega leta |)a se bolezen |)ojavila množično na N'orv(>škem. leta 1880 pa ej)idemija na Eranco- skem in na švedskem. Leta 1900 se ie l)oIez(>n i/ severiM>-evr(>p- skih držav razširila že po vsej Evropi in severni Afriki in je postala iz posamezne, soraz- merno z drugimi redke moril- ke, nepremagljiv napadalec r vse večjem obsegu, ki se je po- javljal na ])odročjili v različ- nih obdobjih in se zopet iz- gubljal. V severni Ameriki so jo tudi že nasledili 1890, leta. Tudi tropskim deželam na pri- zanesla. Zanimiv pa je še en l)odatek — ni se več omejevala na majhne otroke, starostna doba prizadetih je rastla. Pre- den se je začela pojavljati epi- demično, je bila res otroška paraliza. Že pred 40 leti je bila ogrožena starostna skupina do 9 let, sedaj pa se je pomaknila na skupine 7 do 15 let in celo 15 do 25 let. 'Zc davno je znano starostno kolebanje obolelih med gosto in redko naseljeni- mi jiodročji — v gostejše nase- ljenih napada mlajše, v redko naseljenih pa stare.jŠe letnike. Danes je v ztiruženih državah Ameriko 55 odst. bolnikov sta- rejših od 15 let. Na Švedskem je ta procent še vi.šji. Pri sta- rejših razen tega poteka bole- zen v težji obliki. Kot že ome- njeno poliomielitis kot druge nalezljive bolezni ima lastnost, da se pojavlja v valovih, skoro zamre kot v zadnjem času pri nas in nepričakovano zopet vzplamii na istih ali drugih jiodročjih. S tekočim cepivom, ki ga uživamo v žlički malinovca, imamo v rokah uu)gočno sred- stvo proti tej bolezni in zaradi bežno nnštetih vzrokov je cep Ijenje tako važen ukrep. Te be- sede naj služijo kot obvestilo in o|)ozorilo skupnosti in posa- meznikov lui cepljenje, ki bo v Ptuju "26. in 27. apriln ob 16. uri v j)ro'stneni zborova- nju ^o navzcK-i ogledali uiu- zpj NOB. nato pa je bilo ljud- sko rajauje. R. Dr. KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SINDIKAL- NEGA SVETA PTUJ Prva sindikalna konferenca obrtnih in komunal ni li delav- cev Ptuj. ki je bila. 8. aprila 1.1., je obravnavala tndi vpra- šanje, kdo izmed obrtnih in koninnalnili delavcev z območ- ja občine Ptuj naj hi kaiulidi- ral za člana v novi pbnuni Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Konferenca je na podlagi predlogov sindikalnih prnlruž- nic predložila za kaiulidate za člane plenunia ObSS Ptuj na- slednje člane: jožeta Soilerja iz podjetja Pekarne-tnlini »Vin- ko Reš« Ptuj. Mirka Voda iz Obrtno gradbenega podjetja »Gradnje Ptuj, Stanka Kosija iz vrst obrtnih delavcev in va- jencev zasebnega sektorja, .Ma- ksa Maroha iz slikopleskarske- ga podjetja »Pleskar Ptuj, .\lojza Lipovška iz Strojnih rle- lavnic Ptuj in lanka Kosija iz Obrtnega podjetja »Klektroko- vinar« Ptuj. F.B. ZAKUU^^^EN ČAS OBČNIH ZBOROV <;iNDIKALNIH PODRUŽNIC s 15. aprilom t. 1. se zaklju- čuje obdobje letnih občnih zl)o- rov sindikalnih podružnic v občini Ptuj. Nekatere sindikal- ne podružnice, in sicer Zavoda za zapo^sljevanje invalidov. Ple- tarne. Obrtne delavnice Kidri- čevo. Kmetijske zadruge I ov- renc-Sela in Kmetijske zadru- ge >jože Lackoc Ptuj, letnih občnih zborov ni^^o opravile do določenega roka. pričakovali 33 je, da bodo to izvršile pri- lodnje dni. S tem ce pričenja v sindikalnih podružnicah novo delovno obdobje. Izvršni (xlbori sedaj izdelujejo delovne pro- grame in pripravljajo sindikal-i ne konference. Glavna poli- tična aktivnost sindikalnih or- ganizacij pa je v tem mesecu usmerjena v priprave in izva- janje volitev novih delavskih svetov in upravnih odborov. V najkrajšem času se bodo v de- i lovnih kolektivih pričeli tudi 'seminarji za novo izvoljene iz-| vršne odbore in delavs^ke svete. Bil je lep pomladanski dan. Vetrič je božal razkuštrane gla- vice vaških otrok, ki so se igrali na gmajni. Prijetno je bilo po- slušati kričave in zdrave otroke. »Gremo se razbojnikov« zakli- če mali Jožek, in že ima v roki vsak svojo puško, leseno seve- da. Franček začne napadati, strelja navidezno na Jožeka. ki se mu umika, preskoči jarek in že je na cesti, hoteč se naglo umakniti napadajočemu Franče- ku. Mali Jožek se ni prepričal, če je cesta prosta in ojoj, iz.za ovinka pripelje v zmerni brzini osebni avto, previdni šofer zavi- ra in še bolj zavije v desno, Jo- žek se zmede, tudi skoči nazaj in udarec z masko je bil neiz- ogiben. Jožek je obležal na cesti krvav in z zlomljenimi rebri. Po tem dogodku se vsi ostali otroci razbeže, šofer nič kriv, po maga ponesrečenemu fantu, medtem pa že priteče oče pone- srečenega Jožeka in začne zmer- jali šoferja. Vse dokazovanje šo- ferja, da ni kriv te nesreče, da je le vzrok Jožekova neprevid- nost, ker je skočil nazaj na ce- sto pred avto, niso potolažile razburjenega očeta, dokler ni prišla komisija in zadevo uredi- la. Prisebnost šoferja je prepre- čila hujšo nesrečo. Takšni in slični primeri se do- gajajo na naših cestah in kdo jih je pravzaprav kriv? Komisija za prometno pre- ventivo pri ObLO Ptuj se trudi pravilno vzgojiti vse koristnike cest, največjo važnost pa je se- veda polagati na vzgojo mladine. Predšolsko mladino bi naj vzga- jali roditelji že doma. DopKJve- duj mu, kako naj po cesti hodi, da ne bo ogrožen in, da ne bo drugih ogrožal z neprevidnim in nepravilnim prečkanjem cesti- šča. Kolikokrat se skrbna mamica plaho ozira čez cesto, če se že vrača njen ljubljenec, ki ga je poslala v trgovino po kvas in druge dnevne potrebščine. Za ti- stega otroka, ki je že dobil osnovno vzgojo za kretanje p>o javnih cestah, se mamici ni tre- ba bati. Ves strah staršev bi oz. bo od- padel, če bodo najprej vzgajali svoje otroke doma, drugo vzgo- jo pa bodo dobili v šoli, kjer so vpeljali prometno vzgojo kot ob- vezen predmet. Glede na gostoto prometa na naših cestah, ki z dneva v dan raste, je pač nujno potrebno, da se prometna disciplina poostri. Vela Rokometni turnir za prvi maj Ob prvem maju bo organizi- ralo telovadno društvo Partizan v Veliki Nedelji pokalni roko- metni turnir na igrišču v Ve- liki Nedelji. Sodelovala bodo Mihael Zavadlal Ptuj je S|)et izgubil niar- kantuo osebnost. Dne aprila t. 1. je umrl .Mihael Zavadlal, star 71 let. Imenovani je prišel v Ptuj letii 1922 in kmalu p(»tem po- >tal gerent nu'slne občine. Po volitvah je sprejel mesto inagi- stratnega ravnatelja. lo funk- cijo je izvrševal (lo okupacije. Strog, toda pravičen šef svojim uslužheiu-em in kot odličen pravnik je marsikomu rešil eksistenco in ga obvaroval če- sa hujšega. Imel je razumeva- nje za (ihčane. potrebne po- ttuK-i. Kakšeukoli je bil sestav mestnega sveta, je vednt) v sphhšifo zadivvol juost opravljal svojo funkcijo. S svojo objek- tivni>stjo je predstavljal moža na svojem mestu. Okupator tudi njemu ni pri- zauesel in ga je izgnal na Hr- vatsko. Takoj po osvoboflitvi ga najdemo spet na starem služ- benem mestu pri Mestnem na- rodnem odboru, kjer je kot pravni referent uspešno izvr- ševal vse naloge političnega in gospcKlarskega značaja. Po upo- kojitvi leta 1949 se vsled sla- bega zdravstvenega stanja ni več javno udejstvoval. O njegovi priljubljenosti je pričala številna udeležba na pogrebu. Slava njegovemu spo- minu. Žalujočim svojcem iskre- no sožalje. Sodelavec Spominska plošča na zadružnem domu v Fodlehniku PODLEHNIK V nedeljo, 8. aprila 1962, je bila v dvorani zadp. užnega dcma v Pod- lehniku delovna konfeirenca SZDL za območje krajevnega urada iPocIlehnik. Udeležba je bila dokaj zadovoljiva. Prišli so člani SZDL, zasebni kimetijci. žal pa ni bilo članov, ki so zaposleni na pod- I lehniškem obi.-atu kmetijskega kcimibinata Ptuj. Konferenca je imela namen obravnavati vsa vpra- ! sanja s tukujjiajega območja in I pri reševanju teh vprašanj je I iprav gotovo tudi važna beseda j ljudi, ki so zaposleni pri kombi- i natu. 1 j Prav zanimivo je bilo poročilo I predsednilva in sekretarja SZDL' ter predstaM-.dka kmetijske za- druge. V vseh je bilo poudarjeno, | kako važno ie prizadevanje vsega ' prebivalstv-a tega predela občine i za večjo kmetijsko proizvodnjo in j socializacijo kraja. Nadalje je! bilo nakazanih nekaj možnosti rešitve berečih oroblemov z ob- m^očja Podilehnika zlasti glede na socialno varstvo orosveto. zdrav- stvo in razne komun a'ne notrebe, kot n. pir. ur-ediitev pokopališča, naselij, cestne raizravetljaive, olep- šanje kraja. iz)boljšanje dela kritično itd. Predstavindk kmetij- ske zadruge je v podrobnosti raztolmačil plan gosipodarskega razvoja na podiročju kmetijstva, vinogra'dniištva, sadjarstva in ži- vinoreje in vloge zasebnih kme- tijskih proizvajalcev pri njego- vem iizvajanju. Proizvodnja ob višjilh oblikah sodelovanja z za- dirugo je eddna rešitev tudi za ta predel občine. Člani SZDL, starejši kmetovalci, so se zanimali, kako bodo dose- gli pokojnino, ko pa nimajo pred- pisane delovne dobe. Raztokna- 3eno jim je bilo, da spada tudi to vpi.'ašanje med številaa druga vprašanja na področju socialnega /arstva, ki jih bo še potrebno rešiti v občini. MSajši lahko rešijo to vipifjšanje ed'ino z vključitvijo v organizirano kmetijiiko proiz- vodnjo. Žal, da se konference ni ude- ležil vsaj e.i član občinskega od- bora SZDL, ki bi lahko navzočim raztolmačil nekatere probleme, gledane s persipektive celotne ob- čine Ptuj. V bodeče bi želeli tgdi obisk z njihove strani, ker se z njimi vedno radi porazgovorimo o vprašanjih, ki so iza naše oib- močje zelo pereča. Med konferemoo je bi] sprejem štafete mladosti. Pozdravotm pio- nirjev in pionirk ter mladincev v itafetnem pismu smo pridcužili :udi naše pozdrave in najboljše želje predsedniku Titu za njegov 70. rojstni dan. J. J. MESTNI KINO PTUJ predvaja 20. aprila t. 1. nemški film »VRTNICE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA«; 21. in 22. aprila t. 1. ameriški barvni vistavizion film »KO- NJENIKI«; 24. in 25. aprila t. 1. ameriški barvni cinemascope flm »BER- N.ARDINE«; 26. in 27. aprila t. 1. slovenski film »TI LOVIŠ«. KINO Zj\VRČ predvaja 22. aprila t. 1. italijanski film «NEZVE- STEf^ Ali ste že naročili svo- jemu pismonoši, naj vam prinese vsak petek »TEDNIK« na dom? v zadnjem času so v posamez- nih krajevnih odborih na območju ptujske komune sestanki SZDL. Eden takšnih je bil v nedeljo tudi na Vidmu pn Ptuju. Tod je v SZDL včlanjenih 48".n vseh pre- bivalcev. To je sicer pozitivno, vendar se s tem ne bi smeli za- dovoljiti. Vsekakor bi naj bil član SZDL sleherni državljan, ko do- polni 18 let. Kot na več sestankih v zad- njem času, so tudi na tem spro- žili vprašanje zdravstvene pomo- či. oziroma vprašanje pomožne zdravstvene postaje na Vidmu, ki je še vedno nerešeno. Sodobna zdravstvena postaja je v Podleh- niku in ZD v Ptuju, vendar je za- radi prevelike oddaljenosti in sla- bih prometnih zve/ zdravstvena pomoč zelo otcžkcčena, posebno ob slabem vremenu m zimskem času. Niso redki primeri, da mora bolnik ali njegov svojec že tudi ob drugi un zjutraj na pot. da bi prišel pravočasno na vrsto, to je, da bi dobil številko za zdravnika in da bi lahko potem prišel pri zdravniku okrog poldneva na vr- sto in na pregle<] Da bi te nevšeč- nosti in težave odpravili bi bilo nujno na Vidmu urediti pomožno zdravstveno post-ajo V ta namen b| lahko uporaDili zgradbo, ki je sedaj v njej župnišče in k; je na prodaj. Vaščani so pripravljeni mnogo prispevati k uresničitvi te zamisli. Z ureditvijo te postaje bi precej razbremenili ZD v Ptuju, ki je za potrebe celotne občine itak pretesen, okrog 2000 ljudi iz tega predela Haloz pa bi imelo zdravstveno pomor v neposredni bližini. Iz prakse je znano, da ,ie včasih mogoče človeško življenje rešiti le z hitro zdravniško inter- vencijo I i Na Vidmu že več razpravljajo o ' postav,ivi spcm^^nik^ padlim ju- | lakom za svobodo Nekater: me- ■ nijo, da bi naj postavili spomenik ia prkop-ališču i * I Pred dobrim mesecem je pod- jetje »Gradnje« iz Ptuja pričelo graditi stanovanjski blok ki bo verjetno že jeseni sprejel prve >rosvetne delavce pod streho ter ; tako ublažil stanovanjsko stisko, :i vlada med njimi. hfH i Velika Nedelja v četrtek 12 aprila t. 1. je bil v Veliki Nedelji redni letni občni zbor Kmetijske zadruge Ormož, namenjen zadružnikom ekonom- ske enote Velika Nedelja. Kljub raznim pomladanskim delom se je zbora udeležilo lepK.) število za- družnikov. iz poročil je bilo zaslediti, da je zadruga v zadnjih letih gospo- darsko močno napredovala. Pred nedavnim je bila pripojena h Kmetijskemu kombinatu v Ormo- žu in ima obsežen strojni p^k v vrednosti nad 100 milijoriav di- narjev. Z njim je sposobna pravo- časno in kvalitetno obdelati vse kooperacijske površine. Na zboru je bilo iznesenih mnogo koristnih napotkov za uspešno delo v kme- tijskem gospodarstvu, posebno mnogo pripomb pa je bilo glede odkupa živine m o zamenjavi žita za moko ter o cenah ^trojruh uslug Zboru je prisostvoval se- kretar Obč. odb SZDL Ormož Franc Forstnanč, ki je obrazložil stanje letošnje zakasnele letine. * Na Kmetijskem kombinatu v Ormožu so 15. aprila t. 1. izvedb /ol.tve v delavske svete ekonom- skih enot Teh je v kombinatu 14, p-ič glede na stroko in način pro- zvodnje. Eno takih zaokroženih ielovišč je tudj v Velik. Nedelji, rod šteje delovni kolektiv 45 čla- lov. Ti so izvolili 5-člansk de- lavski svet in dva člana za cen- tralni delavski svet. AK razen domačega društva še dru- štvo iz Maribora in Beltinr. Tekmovalci sekcije v Veliki Nedelji že dalje časa (renirajti v upanju, da bodo dosegli za- dovoljiv uspeh. Tudi mladinke želijo prirediti medkrajevno tekmovanje v malem rokometu, v katerem zavzemajo v občin- skem merilu prvo mesto. K. Ormoški pionirji tekmujejo v nedeljo, 8. aprila, je bil v Ormožu pionirski orientacijski l>oho(i z zračno puško ol) sode- lovanju rVD Partizana v Or- možu. Nad ">00 pionirjev, mla- (lincev in mladink ter ostalih prebivalcev iz bližnje in dalj- ne okolice se je udeležilo tek- movanja petih osnovnih šol. Tekmovalo je 70 tekmovalcev, pionirk in pionirjev, ki ^^o se razdelile v ekipe starejših in mlajših Na tekmovanje so se pionirji in |)ionirke že dalje časa pripravljali in so ves •^voj prosti čas posvetili treningu. Prvo mesto z 84 točkami -