AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOKNI DAILY NE.WSPAPEB CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 22, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII Amerikanci imajo Ludwigshafen Do 20?000?000 Nemcev je že zbežalo iz svojih domov, večina mest je zdaj v razvalinah GOERING JE FIZIČNO IN PA UMSKO SESUT Kolin. — Poročevalec Locb-ner trdi, da je zvedel iz zanesljivega vira, da je feld-maršal Hermann Goering možgansko in telesno popolnoma sesut. Ves čas zdaj prebije v postelji v silnih skrbeh, če se bo moral ločiti od svojih draguljev in dragocenih slik, katere si je naropal v raznih deželah tekom nemške okupacije. Goering je načelnik nemške zračne sile in znan zbiratelj draguljev in pa vrednostnih slik. j -o- Churchill zanikuje, da bi imela Anglija ogromne zaloge živil London. — Premier Churchill je zanikal, da bi bilo res, kar piše nekatero ameriško časopisje, da ima Anglija v skladiščih 700,000,000 ton živil. V resnici ima živeža komaj kakih 6,000,000 ton. Pa še ta zaloga se vedno bolj krči, je izjavil Churchill, ker je treba z živili pomagati osvobojenim deželam. Kar ima Anglija živil v zalogi, je komaj dovolj za normalno preskrbo prebivalstva, je zatrdil premier. -o- Norwood Community Council vabi na sejo Nocoj ob osmih bo seja Norwood Community odbora v knjižnici na St. Clair Ave. in 55. cesta. Na tej seji bo mestni načrtveni odbor pokazal načrte za pozidavo naselbine in za ves ta okraj od 55. ceste do Gordon parka, od Hough Ave. pa do jezera. Vsak, ki živi v tej okolici je prijazno vabljen na to sejo nocoj. Sodi se, da je že 20,000,000 nemških civilistov zbežalo pred bombami in pred zavezniško armado iz svojih domov Pred vojno je imela Nemčija 250 velikih mest. Zdaj so ta v veliki večini v razvalinah. In nemški narod še ne vidi, da ima dovolj vojne. Štiri zamorske WACs so odpuščene in kaznovane radi nepokorščine Fort Devens, Mass. — Vojaška sodnija, v kateri sta bila tudi dva zamorska častnika, je obsodila štiri zamorske WACs na eno leto ječe ob trdem delu, nakar bodo nečastno odpuščene iz ženskega pomožnega kora. Spoznane so bile krivim, da niso ubogale povej j a predstojnikov. Pri obravnavi so izpovedale, da se je od njih zahtevalo težje delo kot od belih WACs, kar so pa predstojniki zanikali. Kampanja za zbiranje v sklad Rdečega križa precej lepo napreduje Mornarica tudi upošteva policijsko uro New York. — Mornariško poveljstvo se je pridružilo odredbi armade in je prepovedalo mornariškemu osobju obiskovati newyorska zabavišča po polnoči. Armada je to ukazala vojaštvu že včeraj. Ko so županu La Guardiji povedali, da je predsednik Roosevelt za policijsko uro o polnoči, je rekel: "On komandira deželo, jaz pa New York." Lepa si pomlad . . . Ampak včeraj ni bilo nikomur na tem, da bi zapel to pesem v počast pomladi. V Cle-velandu smo imeli ves dan dež ali pa sneg. Za danes pa ob-jubuje vremenski .urad lepo m gorkeje. V bolnišnici John Tišler se nahaja v Mestni bolnišnici in želi, da bi ga prijatelji obiskali. Obiski so dovoljeni v sredo in nedeljo od 12:30 do 1:30 popoldne, v pondeljek in petek pa od 7 do 8 zvečer. RUSIJA JE ŽE ZAČELA DREZATI TURČIJO Moskva. — Sovjetska Rusija je obsodila prijateljsko pogodbo s Turčijo, ki jo je sklenila leta 1925 za dobo 20 let. Moskva pravi, da je treba to pogodbo v jnnogih ozirih "izboljšati." Pogodba je napravljena tako, da bi se na 7. novembra avtomatično podaljšaka, ako nima nobena teh držav kakega ugovora. "Izvestija" je pisala v uvodniku: "V tej vojni so bili trenut ki, ko bi bili odnošaji med Sov jetsko Unijo in Turčijo lahko mnogo boljši." To pomeni, da ima Moskva nekaj za rokavom, kar bo kmalu stresla Turčiji pred vrata, najbrže — Darda-nele. -o»- Community Welfare Club $25, Lithuanian Women's Club $25, Jugoslav Slovene Club $25, East Madison School P. T. A. $10, društvo Slovenske Soko-lice št. 442 SNPJ $10. Gledišče Ezella je nabralo vsoto $258.68. , Skupaj dozdaj poročanega od tega odbora $1,549.11. Naprošeni so vsi tisti, ki so se priglasili, da bodo nabirali y kampanji, naj teh zadnjih par dni povečajo svojo aktivnost. Na narod se pa apelira, naj daruje po svojjh močeh nabiralcem, ali naj prinesejo v urad Ameriške Domovine, ali pa naj izroče Mr. Antonu Grdini na North American banki. Kampanja traja samo do konca tega meseca in slo venska naselbina v 23. vardi ne sme biti zadnja. Vsa čast tistim, ki so se dozdaj potrudili in onim, ki iso darovali. Storite po svojih močeh še •drugi. Rooseveltov poslanec je prišel v Italijo Rim. — Edward J. Flynn je dospel v Italijo kot Rooseveltov osebni zastopnik. Zglasil se bo pri papežu Piju, nakar bo obiskal bojno fronto. Flynn je dospel v Italijo iz Moskve, kamor se je podal po konferenci na Krimu.' —-o- Lep dar za pogorelce Mrs. Josephine ErjaViec, gl. tajnica Slovenske ženske zveze, nam je poslala ček za $13.00 kot dar pogorelcem v slovenski naselbini v Clevelandu. Tega denarja naj bi bile deležne prizadete članice SžZ. Vsoto $12 je nabrala Miss Katie Triller, pred. sednica podružnice 16 So. Chicago, 111. Darovale so po $1: Mrs. Buck, Miss Gladys Buck; Katie Triller $3, posamezne članice $7. Dalje je darovala $1 Mrs. Mary Furlan jd podružnice 4, Oregon City, Ore. Prav lepa hvala vsem skupaj v imenu pogorelcev. Razne vesli od naših borcev v siužbi Strica Sama Pvt. Andrew J. Umek, sin po- izredno pogumne čine na boji-kojnega Frank Umeka in Mr$.|šču. Služi pri Pattonovi 3. ar-Mary Stampfel h 99. ceste, jelmadi v Nemčiji. Doma ima 3 dospel zadnji teden v vojaško| mesece starega sinkota, ki ga še bolnišnico Crile v Parma Hts; Njegova žena živi v Lorainu. Preko morja je bil poslan pred poldrugim letom- Bil je v bojni akciji 7 mesecev in je bil nevarno ranjen v Italiji. Na bolniški postelji je že od 23. oktobra. Prijatelji ga lahko obiščejo v Crile bolnišnici, varda 19. Mrs. Mary Jane Hubbell, rojena Mramor, 21180 Miller Ave je dobila te dni obvestilo, da jc bli njen mož Lt. Jack J. Hubbel. odlikovan z bronasto medaljo z i Zed države pritiskajo m Moskvo, da se reši poljsko vprašanje Washington. — Zed. države so podvzele diplomatske korake, da se pospeši rešitev poljskega vprašanja. Ameriška vlada je postala že nestrpna, ker Rusija ničesar ne stori z ozirom na novo poljsko vlado, kot .so zaključili veliki trije na Krimu. Zed. države zahtevajo, da se reši poljsko vprašanje pred konferenco Združenih narodov v San Franciscu 25. aprila. Na Krimu so se veliki trije sporazumeli, da se ustvari iz obeh poljskih vlad ena, to je iz vlade v Londonu, ki jo priznavata Anglija in Amerika in iz komunistične vlade v Varšavi, ki jo je postavila Moskva. ni videl. m P*, na Pvt. John Sodeč, sin Mrs. Margaret Sodeč iz 1134 E. 168. St. je prišel domov na dopust. Na 29. marca bo odšel v taborišče Livingston, La., kjer je sta-cioniran. m Pvt. Louis Kovačič je dospel domov na dopust iz taborišča Fannin, Texas. Doma bo ostal enajst dni. Nahaja se na domu staršev, 955 E. 67. St. Prijatelji era lahko obiščejo. Tukaj so največje kemične tovarne v Rajhu. Tretja armada je zajela v 48 urah več kot 30,000 Nemcev. Nemške izgube v Posaarju bodo znašale najmanj 100,000 mož. Pariz, 21. marca. — Tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona je danes vdrla v mesto Ludwigshafen ob Reni, ki je največja izdelovalnica kemikalij v Nemčiji. Onstran Rene pa leži enako veliko mesto Mannheim, odkoder je samo 160 milj do Monakovega, Toda most. ki veže obe mesti, so Nemci porušili. Ludwigshafen je štelo zadnja leta 150,000 prebivalcev, ker je Hitler nagrmadil v mesto vojno industrijo. Tretja armada je od začetka tega meseca okupirala že 5,230 štirjaških milj nemškega ozemlja ter zavzela 4,225 mest in vasi. V pasti, ki sta jo izvedli v Posaarju 3. in 7. armadi, sta popolnoma razbiti prva in sedma nemška armada. V glavnem stanju računajo, da je samo tretja armada v zadnjih 48 urah zajela nad 30,000 nemških vojakov. V novi pasti, ki sta jo dovršila 3. in 7. armada se nahaja še najmanj 40,000 Nemcev, ki jim je vsak beg nemogoč. Posaarje je s svojimi jeklar-nami in bogatimi rudniki zdaj vzet Nemčiji. Kraj je tretji najvažnejši industrijski center za Nemčijo. . Važna mesta kotr Saarbrtrec-ken (135,000 prebivalcev), Kai-serslautern (61,000 prebivalcev), Worms (50,000 prebivalcev) Voelkingen 31,000 prebivalcev) in Zweibruecken (16-,000 prebivalcev) so zdaj v ameriških rokah. Nemci so razsuli zadnje mostove čez Reno tako, da nemškim četam, ki so še na levem bregu Rene, ne preostaja drugega, da se ali vdajo, ali pa bodo pobite. Prva ameriška armada, ki je že onstran Rene, je podaljšala fronto ob reki na 25 milj in devet milj globoko v Rajh. Višje proti severu stoje pred Duesseldorfom in Duisburgom deveta ameriška, 2. angleška in 1. kanadska armada, ki se pripravljajo na prehod čez Reno. Tretja armada je oddaljena od Mainza samo 265 milj od Berlina ter je že 93 milj globoko v Nemčiji. Vojaški cenzorji ne puste v javnost vesti o bojih za posest Mainza, ki je najbolj utr jena nemška postojanka ob Reni. Tukaj je bil rojen Gutenberg, izumitelj tiskarske umetnosti. Tretja armada je zajela toliko vojnega materiala od Nemcev, da je general Patton dal ukaz po radiju v zaledje, naj ameriški vozniki svoje truke izpraznijo in naj naglo pridejo po nemški material. Tega materiala bo Nemcem primanjkovalo na vzhodni strani Rene, če se bodo hoteli postaviti proti Amerikan-cem. Prva ameriška armada ima onstran Rene v posesti zdaj 40 nemških manjših mest in vasi in dvoje vojaških letališč. Njen glavni namen je priti s hribov v ravnino, koder se bodo zapodili ameriški tanki v Porurje. -o- Dih pomladi Včeraj smo imeli v našem uredništvu pomlad. Obiskala nas je prijazna Mrs. Apolonija Kic iz 3558 E. 81. St. ter nam izročila v šopek ^povite znanilce pomladi: rožmarin, roženkraut in pa češnjev cvet. Razne važne vesti iz prestolnice * Premogarske družbe so pripravljene izboljšati premogar-jem $1.69 na teden pri mezdi. Unija je ponudbo ogorčeno zavrnila. * Armafdni krogi trdijo, da bo vojna produkcija v teku šestih mesecev po vojni v Evropi padla samo za kakih 10%. V nadaljnih 6 do 12 mseecih pa polagoma za 33%. * Klavnice dolžijo vlado, da je kriva pomanjkanja mesa, ker je postavila maksimalne cene klavni živini. Te cene v mnogih slučajih niti stroškov ne krijejo, trdijo klavnice in živinorejci. * Urad za kontrolo cen naznanja, da bo letos 600,000 avtnih koles manj na razpolago za potniške avte in za motorna kolesa. -o--v- Iz raznih naselbin Hudson, Wyo. — Tukaj je naglo umrl Jakob Porenta, star 65 let. Doma je bil iz vasi Virmaše pri Škof j i Loki na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Tukaj zapušča ženo, v Reliancu bratranca Johna Porento, v starem kraju pa dve sestri. Hudson, Wyo. — Tukaj je umrl Frank Jugovfc, star 59 let in doma iz Stare Loke na Gorenjskem, odkjer je prišel v Ameriko pred 31 leti. Zapušča ženo in dva sinova. — Teden pozneje je pa umrl v bolnišnici Gregor Kalan, star 96 let in doma od škofje Loke. Eveleth, Minn. — Dne 3. feb. je v bitki za Manilo padel John Hace ml., sin družine John Ha-ce, star 23 let. V službi Strica Sama je bil od septembra 1943, prej pa je delal v Clevelandu. Poleg staršev zapušča sestro in brata (pri mornarici). topujmo vo)ne BONDE in ZNAMKE RUSI OBSTRELJUJEJO STETTIN, KI VARJE BERLIN OD SEVERA London. — Zavezniški bombniki so bili v z&dnjih 36 dneh 35 krat nad ribniškimi mesti, katere rušijo in razsipljejo v prah in pepel. V Monakovem nimajo ne plina, ne vode, ne elektrike. Ljudje morajo topiti sneg, da dobe vodo za kuho. V Dresdenu je samo ena glavna ulica počiščena za promet. V Berlinu je strehe komaj za 500,000 oseb Stockholm. —f V Berlinu, ki je bilo včasih 5;. največje mesto na svetu, je danes strehe komaj za 500,000 oseb. Nekoč je tukaj živelo 4,250,000 oseb, a zavezniški bombniki so mesto tako sesuli, da more tam živeti pod'streho komaj kakega pol milijona ljudi. V teh hišah, ki še stoje, je plin, voda in elektrika. Iz ju-žnozapadnega mesta so se iz selili že vsi meščani. V vzhodnem delu, v okolici Spittel-markta, so kar ves blok zaprli in dohode zapečatili, ker tam gnije brez števila trupel, katerih niso mogli odnesti izpod razvalin. \ , London, 22. marca. — Ruske čete so obkrožile od juga] in zapada baltiško pristanišče Danzig, bviše prosto mesto 1 v poljskem koridoru. Prednje ruske čete so od mesta samo šest milj. Druga ruska armada napada na 15 milj široki fronti nemško; gnezdo pod Koenigsbergom v Vzhodni Prusiji. Rusi se pripravljajo, da naskočijo tukaj j zadnjo nemško trdnjavo Heli-genbeil. Drugi ruski poveljniki zbirajo mase vojaštva ob reki Odri vse od Stettina do Kuestrina. Nemci trdijo, da so začeli Rusi z napadi zapadno od Odre, 32 milj od Berlina. O tem pa ruska po-j ročila ne omenjajo ničesar. Rusi so zdaj naravnali topniške baterije na Stettin v razdalji treh milj. ' Stettin, pristanišče na Baltiku in glavno mesto Pomeranije^ je glavno varstvo za Berlin od severa. Kadar pade Stettin Rusom v roke, bo Berlin popolnoma odprt od severne strani. Na fronti med Kuestrinom in Frankfurtom, direktno vzhodno od Berlina, se Rusi pripravljajo, da zgradijo več mostov čez Odro, poročajo Nemci. Na severu so Rusi oddaljeni samo še dve milji od glavne obrežne ceste, ki veže Danzig in Gdynijo. Kadar dosežejo Rusi to cesto, bosta nemški garniziji v obeh mestih izolirani. _-o—*- ie. ie veste W'Sa avt0m°bilska dirka h 2 ln' se je vršila leta '-freko'v so J'0 v New Yor" ade' Alaske, Sibi- ^ncije1Je'Pol3'ske, Nemčije in ti!a0(j Jorei ta avtna dirka m avtov .Yorka do Pariza. I0* New v 36 postavil° v vr" (VsJ rku ter pričelo to lastado clirko> toda samo r%il j 'M:iela na cilj v Pariz. I4 AmeritVt°' ki sta ga "vodila i413 4nn Ca' ki sta Prev0" ° v 112 dneh. w0 * * * ,f<\ ^ Nernčiji pojo danes ir^erii!0 name«jena na ra- Jflita;. Kancev. v slovenščini m Rizika, fixate • la- Amerika! fSbei!1 kot baharija, fS» * ?vm->a si, t tezela Amerika." |Snski * * C'^Vezniv.. kt' ki so ga pod-fSk ve \ieta 1920, je vzel K * in polovico pre. Ite tretjini ozem- [Hh,^ So Madžari spre- , 8«n rpi.. (<1,T ti' (To Nem, nem, |) To Pomeni; ne, ne, nifty p,.; navlJ'ajo Madžari L^dalh^ Prilik. Neka-I 'Sne n, rek cel° vrezati Pia hi«; šče in jih pribili L vrata. Kd * * f W^uh je več kot i !%h : 0b teh jih je P& S la^if t tako velikih, S-29 pristane zračna' t/ r'Šk" * * i Vh!?bniki 50 °Prem" j Vdir 1ZUma Norden. 10? om°g°ča, vda tKi0 % natančno vr-si6C tarčo. Toda N k aplicirana, da a,iv^bardi učiti lg J Doz. kuPa-l 482 ur, i H,. Vs« sestavo in i ^trumenta. * *S i * * SiSola ezen producira lo '%*Vkrvi, da bi ose-liJHi ,Zato boleznijo in I Han tni nezgodi, bife XkuLZa Pijane, če bi L od njih krvi. Ij 1Ho • llNJLd0bila v Nemčiji Jajec na leto. *»no24. Za letos ®NvS8ka vlada za ci- IJ'%o lV° 12 j^jecl Mm * no na mesec. ! MU i (vJ% J^jipa Viktorija! lvSyvdar poseb- j IVs omarico- |l>a ^rati angle-! I vj1 oni J.0 vselej, kadar S i C1 w1 jo je držal v pa sede ne1 pj* *°bene narodne 1tri°, da ni hotel m, * \Vzeti v roke. *• I §V°M J PS1« imata sve-tVh Je ?Ujveč mladičev' IV^uj! ila vsaka p°! 1CV A leta 1923 r leto ' pennsylva- IvkV * RV %ikarjev" imamo Iv Vu !0' Puško in lju- mKS l!je bilatako e nazaJ>ker V*' iitn lena; «udje Pa ; 10 dovoli naša S^N vojakom SCSa arca' °b dese-' V V O Cerkvi Marije 4 S8t punevi maša za Charles Kržiča. John L. Mihelich, ki je na-j čelnik kampanje za Rdeči ; križ v 23. vardi, nam sporoča ' glede poteka kampanje sledeče : "Glavni stan poroča naslednja imena nabiralcev in pa da-| rovane vsote, ki so bile dozdaj sporočane: Mrs. Anna Kol-' land je nabrala $30.40, Mrs. 'Adeline Stervagi $55.90, Mrs. Frances Marolt $99.00, Mrs. 'J. Syroney $34.75, Mrs. A. j Rossman $92.00, Mrs. Marie i Kovačič $35.00, Mrs. Frank ' Wirant in Mrs. Tekavec skupaj $164.30, Mrs. Mary Ma-kovec $85.50, Mrs. Emma Drobnič $86.50, M^rs. Helen Mihelich $113.00, John Var-,' go $161.50, Mrs. Cecilia Su-i bel j $57.50. | Poleg tega so pa še prispe-j vala sledeča društva in orga-- nizacije: društvo Ribnica št. j 12 SDZ $10, American Legion i Post 273 $10, American Le-. gion Auxiliary Unit 273 $10, ^ 66 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do Došti. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, doI leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. N00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 far 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. nttHiiruriTWHH BESEDA IZ NARODA Dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine Entered as second-class matter January 5th. 1908, at the Post office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 66 TJhurs., Mar. 22, 1945 Kadar kdo gleda le na svoje koristi Dobro organizirana skupina postane lahko uprav tiranska za ostalo človeško družbo, kadar se požene v akcijo za svoje koristi, ne glede na to, kako to zadene drugega. To nam kaže prav jasno naslednji zgled. Kongres industrijskih organizacij (CIO) ima v načrtu, da postavi po vsej deželi organizirane industrijske koncile in sicer po enega za vsake vrste industrijo, kjer je masna produkcija. Ta koncil bi določeval kvote produkcije te ali one stvari ter garantiral prodajo enako tej kvoti. Razumljivo je, da bi garantiran trg zahteval določeno ceno izdelku. Tako bi torej določili, na primer, ceno avtomobilom. Potem je treba nekaj napraviti glede stroškov pri izdelavi avta. V to svrho je treba najprej določiti mezde in plače". Pa vse to bi bilo brez pomena, če nimamo tudi kontrole nad ceno materiala, ki je potreben za avto. Tudi tam, kjer izdelujejo ta material, je treba določiti plače in mezde. Tako bi prišlo, kot mora priti, da bodo imeli delavci v nekateri industriji boljše plače kot v drugi. Ti, ki so slabše plačani, bodo hoteli dobiti delo v industriji, ki več plača. Ako se to zgodi, nekatere industrije ne bi imele delavcev. Treba bi bilo torej, da bi vlada določevala, kdo bo kje delal. Pa pojdimo naprej. Delavci, ki bi imeli fiksne mezde, bi zahtevali tudi fiksne cene življenskim potrebščinam, obleki, živilom in pa stanovanjski najemnini. Zopet bi morala priti vlada, ki bo to določila in vzdržala prave cene. Treba bo določiti cene od producenta pa do najmanjšega razpeče-valca. Vse to bi pa povzročilo v deželi nezadovoljstvo nekaterih slojev, ki bodo prezrti. Sku.šali bodo kršiti postave ip regulacije. Ne bo drugače, vlada jih bo morala kaznovati. Vse to zato, ker gotova skupina ljudi misli samo na svoje koristi in ji ni mar, kako bodo živeli drugi. Svoboda posameznika, bo stvar pozabljenja. To nas uči, da v deželi svobode in demokracije ne smemo imeti privilegirancev, ne izbranih slojev. Gledati moramo, da se vse sodi po enem kopitu in da ima vsak pravico do poštenega življenja. Pa ne samo pravico, ampak da bo pošteno življenje tudi imel, na/jsi bo v zaslužku ali pred postavo. Republika New York Največje mesto na svetu — New York, se je ločilo od naše Unije in je postalo samostojna republika. Vsaj tako bi lahko rekli potem, kar je izvedel župan tega največjega mesta, ki je podaljšal policijsko uro, odrejeno za vso deželo v Washingtonu, kar na svojo roko. S tem je župan La Guar-dia pokazal, da odredbe v Washingtonu veljajo lahko za vso Unijo, ne veljajo pa za New York. Vojni mobilizator Byrnes, ki je določil policijsko uro za vso deželo, mora zdaj gledati, da. spravi New York nazaj v Unijo. Ali to, ali pa naj spremeni policijsko uro tudi za ostalo deželo. Dežela basolutno tie bo trpela, da bi imeli newyorski ponočnjaki posebne privilegije in da bi smeli sloneti za baro eno uro dlje kot gostje v drugih mestih. Postavno direktor Byrnes ni imel nobene pravice določiti policijske ure. Izgovarjal §e je, da je to odredil, da se prihrani na kurjavi in da delavci ne bodo zjutraj zaspani pri delu, če gredo eno uro prej spat. Ta izgovor sicer ne sloni na posebno trdnih nogah, vendar pa mi mislimo, da ker smo v vojnem času, pa naj bo še to poleg drugih nevšečnosti.-Ako mislijo v Washingtonu, da je naša patriotska dolžnost, da ubogamo glede policijske ure, bomo pa ubogali, dokler bo to za vso deželo enaka mera. Ampak da bi imel New York eno policijsko uro, ostala ameriška mesta pa drugo, ne bo šlo. Ako je vojni mobilizator Byrnes mislil, da je treba uvesti v Ameriki policijsko uro o polnoči, dobro. Toda nihče mu ni dal oblasti, da bo to napravil na svojo roko brez vsake postave. Kar bi bil moral storiti, bi bilo to, da bi se bil obrnil na kongres, ki bi, če bi videl potrebo, naglo napravil kako tako postavo. Tako pa ta odredba glede policijske ure ne sloni na nobeni postavi, ampak samo na besedi direktorja Byrnesa. To pa že precej diši po diktaturi in te pa v deželi še ne trpimo. Postava je eno, beseda enega človeka pa drugo. Zato je newyorski župan La Guardia naročil svojim policistom, naj povedo gostilničarjem, da se jim ni treba ozirati na policijsko uro, določeno v Washingtonu in da imajo lahko odprto do ene zjutraj, ker tako pravi on, župan. Razumljivo, da je vsak newyorški gostilničar raje ubogal župana kot pa direktorja mobilizacije v Washingtonu, ki svoje odredbe ne more podpreti s postavo. Pri tem gotovo ne £0 ostalo, ker je absolutno nemogoče, da bi imel New York svojo policijsko uro, vsa ostala dežela pa zopet svojo. Nekaj bo treba storiti v tem oziru in prav radovedni smo vsi, kako se bo to zaključilo: ali bo ostal zmagovalec La Guardia v New Yorku, ali Byrnes v Wash> ingtonu. Ako zapirajo gostilne o polnoči ali ob eni zjutraj to nima dosti razlike. Velika razlika pa je,'če zapira New York šele ob eni zjutraj, vsa ostala dežel^ pa že o polnoči. Ako mora iti delavec v Clevelandu domov o polnoči, bo šel tudi veseljak v New Yorku, ki za vojni napor morda ne žr^ tvuje drugega, kot če si ne more kupiti vsak teden novih čevljev. Člane društva Najsvetejšega Imena fare sv. Kristine se tem potom opozarja, da se vrši redna mesečna seja društva v nedeljo, dne 25. marca ob 2. uri popoldne, to pa zaradi tega, ker je prva nedelja v aprilu (navadni čas naših sej) Velikonočna nedelja. Seja je važna, to pa iz vzroka, ker bo društvo obhajalo svojo obletnico v nedeljo, dne 8. aprila in bo v ta namen pripravilo malo zabave in sicer s "Card Party" zvečer. Na isti dan, to je, 8. aprila bo društvo tudi imelo skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 7 uri. že sedaj se torej opominja VSE člane, da se gotovo udeleže. Naše prijatelje pa prosimo, da si obdržijo ta dan v spominu in nas posetijo zvečer pri "Card Party." želim prav VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsem članom društva Najsvetejšega Imena. Pozdrav, Frank A. Hochevar, tajnik. Z bengalskih poljan Hvala vam,. prijatelji! Hvala Bogu in hvala vam, dragi naši prijatelji in dobrotniki! Kar sama od sebe nam vre iz srca tale skromna zahvala za vašo pomoč v preteklem letu strahote. To je bilo res leto velikih preskušenj, pa tudi velikih milosti za ves naš misij on. Že zadnjič smo vam povedali, da je padal po nas božji bič lakote. Kaj so ljudje -brez razlike starosti in vere trpeli, je težko popisati. Od vseh strani so se iztegale roke za pest riža. Iz vseh krajev so prihajale prošnje za pomoč. Staro in mlado, matere in negodna deca — vse je oblegalo naše misijonske postaje. Naenkrat so postale javna zavetišča, kamor se je lahko zatekel vsak revež. Šlo je za življenje in smrt tisočev Bengalcev. ,Cast komur čast: Bogu in vam, našim dobrotnikom, da smo s pomočjo bengalske vlade lahko zares mnogo storili, da olajšamo bedo neštetih. — Nad 35,000 ljudi so naše misijonske postaje hranile dnevno. Na tisoče in tisoče ljudi smo oblekli, bodisi zastonj, bodisi s ceneno obleko. Bog ve, koliko tisoč otrok je bilo rešenih z mlekom, ki smo ga dnevno zastonj delili dojenčkom, katerim lastne matere niso mogle nuditi hrane. Prodajali smo po nizki ceni riž, moko in lečo tistim, ki bi drugače ne zmogli sredstev, da se ohranijo pri življenju. Čemu vse to? Ljubezen Kristusa ne po^na meje in ne zameta nobenega sredstva, da pokaže dejansko ljubezen do bližnjega. Saj nam ne boste zamerili, če naravnost povemo; pokazali smo pred vsem bengalskim narodom in pred njegovo vlado, da ljudstvo ljubimo, da nam nobena cena ni prevelika, da to ljubezen tudi na zunaj pokažemo. Ljubili smo v — dejanju. Oznanili smo krščansko ljubezen tisočem in tisočem, ki so se poprej čudili, kaj neki počenjamo v deželi, kakšnih dobičkov iščemo, s čim se pečamo. . . Saj ste vi tudi molili in žrtvovali za naše delo. Bog je uslišal vaše molitve, blagoslovil vaše (darove! "BENGALIJO KRISTUSU" je naše skupno geslo! Pokazali smo ji, kaj premore ljubezen do Kristusa v srcih tistih, ki Ga ljubijo. Tudi Njega samega bo spoznala. Ne omagajmo v silnih prošnjah, da se odzove glasu milosti! Sreča novomašnika Novomašnika Toneta že poznate iz pisem. Piše se za Gab-riča in je iz Dalmacije doma. Njegovi gorečnosti se imamo mnogo zahvaliti. Žrtvoval je svoj prosti čas, da nam pomaga • žrtvovati zveze z misijonskimi prijatelji v Ameriki, da neti misijonski ogenj v vaši novi domovini tam daleč čez lužo. Celo japonske podmornice ga niso mogle pogašiti, tako se je razvnel. Prisrčna mu hvala! Zdaj pa nam gotovo ne bo zameril, če iztrgamo list iz njegovega dnevnika, kjer so opisani dnevi njegove največje sreče: 120. in 21. november 1943. — Dan^osvečenja in Nove maše." Kar bojim se zapisati, kaj vse občutim. Kdo bi mogel primerno izreči, kaj pa šele zapisati, kaj se v srcu godi v takih slovesnih trenutkih. . . Dan pred posvečen jem sem vse popoldne premolil, da bi mogel biti na sam veliki dan božjemu Srcu čim bližji. . . Potrkal sem na vrata predstojniku, da ga v imenu svojih dragih' doma poprosim za blagoslov. Na poseben list sem napisal imena in vse namene svojih domačih, prijateljev in dobrotnikov. Tako sem bil gotov, da bodo vsi, prav vsi imenoma deležni spomina pri prvi sv. daritvi, Kako sem želel, da bi mogel kot kakšen vitez od davna vso noč bdeti pred Najsvetejšim, da se primerno pripravim na velki trenutek, ko bom duhovnik. Da, duhovnik, z vso odgovornostjo misijonarja. Vem, kako težka bo včasih ta odgovornost. Vendar z veselim zaupanjem upam: saj. je te dni na tisoče rok misijonskih prijateljev sklenjenih. Zame moii-jo — dobri Jezus, usliši jih! V belem oblačilu, s svečo v desni roki in mašnim plaščem v levi, nas je stopalo 16 pred oltar. Pet Indijcev; drugi iz raznih krajev sveta. — Lepo so se razvijali obredi: 'Da te svoje maziljence blagosloviš in posvetiš. . .' Maziljenje rok, dotikanje keliha. Tone, duhovnik si! Sanje mladosti so izpolnjene. Hvala Ti, Gospod! Blagoslovi vse tiste, ki so mi pomagali pred oltar! Sv. maša je končana.Indija je pridobila 16 duhovnikov -misijonarjev. Od teh novoma-šnikov so bili štirje tako srečni, da so imeli starše navzoče: ti gredo pred oltar, da svojim dragim podele svoj prvi blagoslov. Eden izmed njih je o. Kerketta — prvi jezuit iz plemena Karijcev. Njegov oče, po poklicu katehist, ihte kleči pred sinom. . . Mi drugi smo svojcem blagoslov poslali po nevidnih, nebeških potih. . . . Kasneje smo ga podelili vsej redovni družini skupaj: misijonarji, zgarani pri delu za duše, so poljubljali posvečene roke mlajših sobratov, svojih naslednikov pri oranju trdih misijonskih brazd. Čeprav daleč od domovine, smo se imeli tista dva dni prav po domače. Iz samega misij 0-na je prišel o. Demšar. Navzoči so bili trije misijonski bratje: Drobnič, Schmidt in Udovč. Misijonarke je zastopala s. I-vana. V duhu so bili z nami tudi številni dobrotniki, kar so razodevala mnoga pisma z darovi. Novo mašo sem imel v siro-tišču sv. Marjete. Kapelica je bila okusno okrašena. Sirote so krasno prepevale v hindi jeziku. Po sv. maši so me okiti-le z vencem indijskega cvetja. Še njih bolne tovarišice sem 0-biskal . in nato vse oodaril s spominskimi podobicami. Koliko veselja, koliko sreče! Vsem dobrotnikom in do-brotnicam, ki so se ga spominjali z molitvijo in darovi se novomašnik - misijonar iz srca zahvali in se jih dnevno spominja pri sv. maši. * * * Srečni Šiva . . . Indijski spokornik je bil. Od rane mladosti je romal od templja do' templja: v roki je stiskal molek iz suhih lesnik, medtem ko so ustnice neprestano mrmrale neumljive 'mantre.' Božji naklepi so nedoumljivi. Šiva, sanjasi (indijski) poganski spokornik, je pred smrtjo postal otrok božji. Naj nam zgodbo pove naša jugoslovanska misijonarka, č. s. Edigna, sama: Lansko leto sem bila nastavljena v bolnišnici v Patni. Opazila sem, da na kužnem oddelku mnogo bolnikov umrje. Prosila sem, naj me tja premeste. Čeprav je oddelek precej daleč od sestrskega stanovanja, sem vsak dan zvečer po končanem delu še enkrat obiskala tiste, ki jim je življenje že ugašalo, in pa take, ki so nanovo prišli. Teh zadnjih je bilo precej, ker je po deželi ravno razsajala kolera. Bila je že ura osem zvečer. Počasi sem preiskovala sobo za sobo. Tu je bil kdo potreben obodrila, tam drugi tolažbe. Šele proti koncu se mi je v neki sobi zazdelo kot da prikazen vidim. Čisto skljuečn v kot je ždel nekdo kot kakšen 'šadhu' ali sanjasi, po^nski spokornik. Bila ga je sama kost in koža. Skuštrani lasje so mu viseli preko ramen v dolgih, skoraj meter dolgih 'kosmih. Od bliže pogledam — ni bil starec, mogel je biti komaj 30 leten mož. Ko me je zagledal, se je nekam osvestil. Stegnil je suhe, hirajoče rok| proti meni: "Mati, mati, daj mi življenje. Kaj ne, da newborn umrl?!" Ubogi Šiva! Videlo se mu je, da mu je usojeno živeti komaj še eno uro. Pustila sem ga, naj se nagovori. "Že od svojega tretjega leta sem živel ob templju. Služil sem bogovom, zlasti Šivu. Odkod so mi bili starši, bratje, sestre, nikoli nisem zvedel. Že tri mesece strašno trpim. Slab sem, da komaj diham. Kot da me nekdo od znotraj duši. Bogovi me ne slišijo. Svojcev nimam. Umreti pa nočem, nočem. O, podaljšaj mi življenje!" "Tega življenja ti ne morem ohraniti," sem mu odgovorila, "lahko pa ti odprem vrata, ki vodijo v večno življenje, za katerim koprni sleherno srce. Ali me hočeš poslušati in biti srečen za.vedno?" "Ne maram večnosti, Živeti hočem!" "Smrt že trka na vrata, še par trenutkov, pa boš stal pred večnim Sodnikom. Če sodbo dobro prestaneš, boš rešen in se ti sreča več ne odmakne. Če pa ne, boš pogubljen in trpljenja ne bo nikdar konec. Dobro uporabi teh par trenutkov, ki jih še imaš od življenja. Bog sam me je poslal, naj ti o Njem govorim." * * * Ko bi bili videli, kako silno je hrepenel po življenju. Ni in ni mogel verjeti, da bo kmalu umrl. Dolgo časa sem čakala na odgovor. Nazadnje spregovori z umirajočim glasom: "Kaj naj storim, da bom srečen za vedno?" Milost je zmagala. Obrazložila sem mu poglavitne resnice svete vere. ■ "Verujem vse kar ti veruješ . . . Pomagaj mi, da se rešim tega bornega tel«sa, da bom za zmeraj srečen pri Bogu. . . ." Za menoj je ponavljal glavne resnice svete vere. Krstna voda je oblila bivšega sanjasi-ja. Kako veseli so morali biti angeli, posebno Šivov angel farnih. Saj me je gotovo samo ta še o pravem^času pripeljal. Ka- ko sem bila tudi jaz srečna in hvaležna Bogu. Molite zame, da še kaj dobrega storim tukaj v bolnišnici in čim več duš pripeljem k Jezusu. Tudi jaz bom molila za Vas. s. Edigna. Novice iz Raghabpurja Naših 5 misijonskih postaj— Bošonti, Khari, Morapai, Raghabpur in Satkhira—so še vse pri življenju. Bilo je sprememb pri osebju, bilo je težav in jih še bo, a delo gre naprej. Vojne razmere so—hvala Bogu, da se še preveč ne poznajo. Najhujše je, ker ni naraščaja od doma. Toda tisti ki so—brcajo, in se ne dajo tako hitro ugnati v kozji rog. Tako tudi raghabpurski misijonar, ki Vam piše tele 'novice,' še ne misli uiti s 'fronte.' Med vojno je končal zidavo šole, začete še poprej. Na starih temeljih je postavil nov skromen samostan za domače sestre, s kuhinjo. V okrožju pa je nekaj vasi dobilo nove, zračne in svetle kapele, vse iz prsti. Bližina velemesta—Raghabpur meji proti severu na dve kalkutski fari—se deželi z ozi-rom na kakšne prometne prednosti čisto nič ne pozna. Cest raghabpurski kot sploh nima. Naj bodi j uporabno prometno sredstvo so izdolbena palmova debla. Misijonarji rabimo lastne čolne, iz desk zbite, ki jih je treba porivati z bambusom. Zanje je treba plačati takso kot za kakšen avtomobil. V suhi dobi pa treba, največ peš čez čolja, če ni kdo tako srečen, da ima konjiča. Pred leti je Raghabpur, največ, po zaslugi amerikanske dobrotni-ce, dobil konja, pa ga je bilo treba — pač-po zaslugi vojne draginje—pred mesec dni s težkim srcem prodati. Konj ni kor 16, da ga odložiš ko ti ne rabi. Je in je, da je — veselje. Kotio 3 financami lažje, bo seveda treba spet enega poiskati, Najbrž . Vas zanima kako smo lansko leto tu v Rakhab-purju pomagali, da omilimo lakoto: poceni smo prodali in razdali okrog 80 ton riža (samo.najpotrebnejšim) ; mleka za .dojenčke 20,000 racij; obleke skoraj 8000 kosov; ra/delili smo 150,714 kosil; da ta skq-hamo, smo porabili 15 ton goriva. — Za reveže je bil odprt misijonski dispanzer, bolnikom smo še vrh tega zastonj delili kinin, čaj, barley in na tisoče raznih "pills," poleg miloščine v gotovini tistim, ki niso zmogli pokopati domačih, ali se jim je hiša na glavo podirala. Vprašali boste: "Kje pa je Raghabpur toliko denarja dobil?" . . . Odgovor je kratek: Bog ga je dal! Danes (30. junija 1944) je blagajna ne samo prazna, še okrog 200 ru-pij ($60.00) deficita kaže bilanca. V duhovnem oziru smo lansko leto navzlic težkim izgubam—umrlo nam je petkrat več vernikov kot druga leta— še napredovali. Božja milost je bila na delu tako, da imamo danes nad 300 katehumenov vseh starosti. Na Veliko soboto je bilo krščenih lepo število poganov. Poučiti toliko ljudi temeljito, pa ni šala. Tudi stane precej, ker so mnogi spreobrnjenci revni ljudje, ki med katehumenatom izgubijo zaslužek. S čim bodo hranili družine? Zato treba včasih vso družino skupaj poučiti in — hraniti. Ni druge. — Podprite nas z gorečo molitvijo, da tudi duše nasitimo tako, kot smo v času potrebe njih "telesa. S. Poderžaj D. J. NASLOV: Catholic Mission, Raghabpur, Boral P. O., 24-Parganas, Br. India. "Z Bengalskih poljan" prisrčna hvala vsem dobrotnikom za milodare poslane v zadnji h mesecih po Rev. J. Slapšak (3547 E. 80th St., Cle- (D&ue na y strani) "Halo, Jack!" 2»M v telefon in meni na "Jim pravi, da si P°raJ kaj pa je?" "Urška, ajmoht vre ".Saj mora zav*J kakšen pa bo, če d mi poseže v besed"; ' menda vsaka kuhali "Tok počakaj no. da uleti in da ti m pravici. Torej, ^ kar je poglavitno, zil ajmoht do vrenji štanja nimam, da 'I skupaj, kot pravijo J "Na vsak način Pj pa j, roštanje in aJ"1 J prav za prav to ^Jj duješ, a? Toliko "jjl obšlesu, pa me s I badraš." JI "Bova takoj ko^J glo mi razloži, ka* J P" J napravi, pa te " j rok." "Roštanje? K^Jl tega ne veš, če misliš zareS'jI la, če me pa nlis'rji potegnit, se pa ka I primi." "Urška, meni ^J gre zdaj prav 7-a J gavščino. Kakor J rekel, da mi aJ"1011 pa roštanja ne Z' J Ali mi takoj P°ve];j4 pravi, ali bom Pf„ I v rezervo v Wa Jj "No, če je pa t:l J povedala, kako f.M kastrolci segrej J stresi notri M?0.. A saj; ko zarume"V| moht in to je "Ali si gotof' J previdno vpraša • 1 "Za pet ran napravila že P8'^ stanj, odkar m°r -i šega Jima! kako se roštaflJe^s® "Pa si gotova. K vode zraven; "Kaj si prisil do deval v ros JJ ti vse skupaj su "Aha, boš & A zdi. En tak bli>iecI le skomandiral "Blinec si PeK*' I dela Urška. Ji "Saj jih nise^J mi kar sami ko-, kot se Je _ menihu na Ki^''/! tel skuhati P^i mu je ratal Pul /i "Pa menda prilil k masti U> j "Aha, sem j0' 7A "Hi-hi-hi-," f A je Urška v tdfj^l levo uho, "k»J večerjal?" "Urška, lep in sta zajela-Torej kot ajmoht im*^ šel iskat Pa" %e<6M ee in kislo z*" f| vorilo prihod. Z BENGALSKIH POLJAN padla s kozolca in se ubila. Gol, očetov brat, se je nekaj let klatil z drvarji po svetu, potem se je vrnil in ostal pri hiši. Jera, Jernejeva mati, je bila rodila šestero otrok. Trije izmed njih so pomrli za otroškimi boleznimi, trije so ostali. Najstarejši je bil Damijan, Jernej ček je bil pet let mlajši, najmlajša pa je bila Roti j a. Ta je prišla na svet, ko je bil Jernej ček prvič tepen in se je na ta način bridko zavedel življenja. V umazanem krilcu je sedel na peči in se ni mogel prečuditi novemu, kričavemu bitju. Vse to mu je živo obtičalo v spominu. Takrat mu je bil ves svet ozki prostor med hišo in hlevom, kjer- se je valjal po pesku in blatu. Včasih si je upal tudi v sadovnjak, kjer je prečepel po ure in čakal, kdaj prva hruška pade v travo. Stric Gol ga je naučil moliti očenaš, tedaj pa je bil že goden za pastirja, četudi je še vedno nosil krilce. Bilo mu je tesno v duši, solze so mu silile v oči, ko je samcat posedal na gmajni. Privadil se je pasočih se krav in samote. Zidal je hišice in hlevčke, rezljal voliče in kravice, ki jih je pasel na trati. V domišljiji se mu je ta ali ona hišica raztegnila v veliko hišo.; videl se je, kako sedi v nji za veliko mizo, prav pod razpelom, kakor njegov oče .: . . Rotija je zra-la v pastarico, a on se je potegnil v hlapčiča. Tedaj je z drugimi hodil na polje, v seno-žet in v gozd. S stricem sta si bila neločljiva tovariša. Ta mu je pripovedoval o svetu, napolnil mu je glavo' z bajkami in vražami; učil ga je delati. Z bratom, ki je bil mrk in razdražljiv, sta si bila pogosto v laseh. Z vsem srcem je visel le na materi, ki je bila velika in krepka; kadar ga je, pobiča, pobbžala, mu. je njena roka pokrila ves obraz. Očeta, ki skoraj ni poznal smeha, se je nekoliko bal. Mrzil pa je plemiča Colloreda, ki je kdaj pa kdaj zavaljen prihajal na polje in sitnaril. BiH so njegovi podložniki — imel je nekaj kmetov v cerkljanskih vaseh. Oče je stiskal pesti le za njegovim hrbtom, v obraz pa si mu ni upal nobene reči. Prvi puh mu še ni bil ,dobro pognal pod nosom, ko se je zagledal v kozavo dekle, ki je bilo tri leta starejše ocl njega. V nočeh se je brez spanja premetaval na senu in obupno strmel v paž. Saj Mreta ni bila lepa, prej grda, a je imela zanj nekaj čarobnega v smehu in očeh. Kadar koli ga je srečala, je bila na njem z jezikom, dražila ga je, da je zardeval do ušes. Besed ji nikoli ni zameril, sprejemal jih je kot angelsko godbo. Odlašal je leto in dan, da je slednjič stopil pod njeno okno. Zalotil ga je Žerj.unov Peter, bil je tepen in bi se bil od sramu in bridkosti najrajši v tla vdrl. Zjutraj je srečal Mre-to, potegnil klobuk na oči in šel mimo nje, ne da bi ji odzdravil ... Da je vedela, kako globoko jo je takrat zaničeval, bi se bi la zgrozila. 'Tedaj mu je bilo že osemnajst let. Bil je bledičen in suhljat, s temnimi, dolgimi las mi, a vendar krepak ko dren. Neke nedelje popoldne mu je oče namignil: "Pojdi z menoj !" Začudil se je—-oče ga še nikoli ni karri vabil —, a je u bogal. Zvesto ko kuže mu je sledil d6 Breliha, ki je bil ta krat in še pozneje mož desetnike. (Dalje prihodnjič) -o-- (Nadaljevanje z 2 strani) veland 5, Ohio); pa nam ne za merite dolgega molka.—Na isti naslov tudi v bodoče še lab ko pošiljate svojo darove. Tako je najbolj varno in najhitreje. Med dobrotniki zadnjih mesecev je lepo število novih imen. Vse te nove prijatelje našega Bengalskega misij ona prav prisrčno pozdravljamo! V znak priznanja in hvaležnosti boftio od zdaj naprej tudi njim brezplačno pošiljiali naša kratka misijonska poročila Z BENGALSKIH POLJAN. , Tej številki prilagamo od novomašnika o. Gabriča podpisane listke molitvenih namenov za novo mašo vsem tistim, od katerih jih je prejel. O. Ga-brič tudi v bodoče ne bo pozabil plemenitih dobrotnikov pri oltarju: vsak teden daruje eno sv, mašo za dobrotnike in njih namene. Seveda se na poseben način spominja onih iz Vaših družin ki so v vojaški službi. Vaš'v Kristusu vdani in hva- ležni Janez Ehrlich D. J. Catholic Mission, Morapai, Mograhat P. O. Bengal, India. -o- \ "Schnorkel" je nemški izraz za tako zvana "plavajoča pljuča," katera omogočajo nemškim podmornicam, da lahko ostanejo pod vodo od 20 do 30 dni. Tako trdijo naciji. * * * , Golobe pismonoše so vpo-rabljali že davno pred svetovno* vojno. Vporabljal jih je že Aleksander Veliki, Hanibal, Scipio, Cyrus Mlajši in drugi. Lokalne ženske dobijo tisoče ekstra Vsak dan se plačujejo dragoceni rdeči pointi hišnim gospodinjam, ki oddajo obrabljeno mast svojim mesarjem. Ker deželi preti pomanjkanje maščobe, so te obrabljene kuhinjske naščo-be še bolj potrebne za napravo zdravil, umetnega kavčuka, ^smodnika, mila, barve in na sto-"tine važnih stvari za bojno fronto in doma. Vsaka ženska lahko pomaga za končno zmago, ako prihrani vsako kapljico porabljene maščobe vselej, kadar kuha. Tudi za eno žlico jo je vredno prihraniti. Ali je ne boste hranili do kon-Sne zmage nad obema, Nemčijo In Japonsko? Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov tSSSS! "Kakor mravelj je ljudi po ulicah, v črnih gostih procesijah divjajo po mestu; vse, kar se da razbiti, so že razbili in pokončali," je pripovedal strmečim Za-poljčanom. "Policaje so nagnali s kamenjem, da so morali s sabljo v rokah bežati. Zdaj stoje vojaki po trgih in cestah z naba-sanimi puškami in nasajenimi bajoneti, streljalo vsak čas v ljudi in jih pode med hišami, da cepajo na tla kakor muhe na jesen ob prvem hladu ... Kri teče v potokih, vse hiše so poškodovane, vsa okna razbita, svetilke pokončane — tak je Trst te dni, pa ne dam pipe tobaka zanj in za vse njegovo bogastvo!" "Kako pa ti vse to veš?" ga je vprašal kak neveren Tomaž. "Kako? Kako? . . . Saj sem bil sam zraven, ko so vojaki streljali v tiste razbojnike. Strašno je počilo in črn oblak dima je vse zavil, da nisem videl ped daleč pred nosom. Ko se je razkadilo, so pa ležali ljudje na kupih po tleh, drugi so pa bežali!" "Kako pa, da niso tebe ustre-ili ?" je vprašal kdo. "Saj me niso mogli! Stal sem za zidom velike palače, kjer Judje denar štejejo, in kukal za voglom, kako se zgrabijo delavci in vojaki, ko pridejo skupaj. Ko sem pa videl, kako se je vse zgodilo, ko je zadišalo pG smodniku in sem slišal brenčati krogle okoli sebe sem jo kar pobrisal domov!" Ljudje so se čudili in majali z glavami. Strmčevka je prišla zvečer vprašat v skrbeh k Brumnovim, ali ve Tine kaj v Francetu, a on ji ni vedel drugega povedati, kakor' da ga je živegain zdravega pustil v Trstu. Drugi .dan je bila nedelja. Pri Strmčevih sta bili v hiši gospodinja in Brumnova Mica, ki je bila prišla z njo ocl prve maše in pripovedovala, kake grozne stvari se gode po Trstu. Tedaj je vstopil poštni sel iz bližnjega trga, pozdravil in pomolil Strmčevki zavit list: "Tu je za vas telegram — mislim, da iz Trsta!" "Telegram iz Trsta?" je vzkliknila ona in s tresočo roko poseblo po listu. "Jej . . . jej ... Da le ni kaj hudega!" je tarnala Mica. "Prosim, preberite vi in mi povejte, kaj je! Zdaj mi vse mgilja pred očmi od strahu!" je zaprosila Strmčevka sela z drhtečim glasom in mu dala brzojavko. Nataknil si je velike naočnike, počasi odprl brzojavko, jo razgrnil in tiho prebral. "Kaj je?" je vprašal Strmčevka trpetaje. "Ne ustrašite se preveč," je dejal pismonoša in jo pogledal črez naočnik ^s svojimi sivimi,' blagohotnimi očmi. Revež ni vedel, kako naj začne, da bi Strm-čevke preveč ne prestrašil. Od-kašljeval se je, potegnil velik robec iz žepa in sž brisal po obrazu, dasi ni bilo kapljice potu na njem. (Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE GO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plaga od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne ysak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša 8 sob v zelo dobrem stanju, furnez, garaža, lep lot; hiša se nahaja na Edna Ave., blizu Addison Rd. Za podrobnosti pokličite po 6 uri zvečer HEnderson 6054. (Mar. 22, 23, 29, 30) Na stanovanje vzamem Vzamem žensko na stanovanje, ker sem sama, 2 sobi sta prazni. Kuha si lahko na moji peči. Zglasite se na 6317 St. Clair Ave. zgorej. (67) Ekspertno popravimo pral-nike Maytag, Apex in Easy ter ovij alee. Avtorizirana tovarniška postrežba in kosi za Maytag. Kupimo tudi stare pral-nike. Uptown Appliance Co. 10557 St. Clair Ave. PL 3355 Odprto tudi zvečer. ___________(70) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Dobra služba Sprejme se takoj moškega za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x) Moški za splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus i Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (69) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS * DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (68) BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY! Stanovanje iščejo Družina 4 oseb želi dobiti stanovanje 5 ali 6 sob med 125. in 185. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokličite FA 6383. (Mar. 20, 22, 24) RENU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicoft 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoc 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV ženske 18 d0. 40 let Splošna tovarniška dela Predznanje ni potrebno 7 zjutraj do 3:30 pop. 3:30 pop. do 11:30 zvečer Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. (69) 5 ur na dan Je vse, kar vzame za vaše de lo v naši kafeteriji, Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in uniforme proste. Vprašajte za Mr. Watts The Colonnade 524 E. Superior (Leader Bldg.) (67) Dekleta nad 17 let stara, da se jih trenira za pisarniško delo Važna vojna tovarna potrebuje več deklet ali mladih žen ki živijo v severovzhodnem delu mesta za pisarniška dela Podjetje izdeluje traktorje za vojno in pričakuje naclalje- ^'iHu uuuUiU .i «, n. vati z delom tudi po vojni. Dobra plača dvakrat na mesec. The Oliver Corp. nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (60) Ameriški vojaki, ki so pristali na obrežju hvo Jima otoka so si morali, iskati za-, v jet j a precl japonsko artilerijo v kupih peska. V ozadju slike je videti razbite tanke in ladje, kajti Japonci so v tem predelu branili otok z vso srditostjo. Moški za delo na Paper Baler . delni čas 7 zveč. do 1 zjut. Stalno delo Dobra plača od ure in bonus Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. __(69) Lepa služba Sprejme se služkinjo za v Chardon, Ohio, 28 milj iz Cle-velanda; navadna hišna dela. Vsak teden je prosta en dan in pol. Plača je $20 do $25 na teden in dobi vse udobnosti v hiši. Zglasi naj se pri John Po-tokarju, Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (68) MALI OGLASI 4 sobe želimo Iščemo stanovanje 4 sob, spodaj, 2 odrasla in 2 otroka, 4 in 11 let stara. Se moramo seliti pred 1. majem. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX Sprejme se TOOL MAKERS DIE MAKERS Važno vojno delo zdaj Po vojni zagotovljena prilika Dobra plača od ure Zglasite se E. F. Hauserman Co. 5800 Grant Ave. južnovzhodno od E. 55. St. na koncu ulične proge __ (67) Za varstvo otrok Sprejme se žena ali šola"rica, da bi prišla pozno popoldne in ob sobotah ter varovala otroke, blizu E. 120. St. in St. Clair Ave. Stalno delo. Nič ob nedeljah. Pokličite GL 9603. __(67) Ženska dobi delo Sprejme se ženska za pranje, likanje in čiščenje, 3 ali 4 dni na teden, 8 ur na dan. Dobra plača. Zglasite se na 17202 Grovewood Ave. (66) Arc Welders Assemblers Gradbeni pomagači Strojni operatorji Inšpektorji, packerji Težaki Visoko "priority" delo Plača od ure in overtime Euclid Road >086. (66) Machinery 1861 N. Chardon Rd. Mar. 20, 22) | ° prišla. Misliš, i Je § ^0vafmeraJ nezaup- K ** t iZdaj hčer zdaj m°£el slišati, kletnijezno zacepe-Marula je s N t ia v ve*o- Oče ^Podal [ !i!va °zkem klancu k Ih 2- hf doVp„ ft skozi Ba-^:Vsurah°vega in da-Pre1^ tiho o- r P> siDOlovičarji. Hi-SadovnJak> NNodnJ!V' s"enožet' SNJ? mo- Tojebi-za živ- ■ n? xr k0r Se Je iz* k >'a klicali za slabe le- V te bil aria*ia je bila >J- 2 galjoti ho-jfJ O?'01 Kakšen ga- S Svakov . . .» X. <;je mož vztrajal v ai boš olepšava- iiJ i 3aI gluh-" je Maru-' dnfrneju- "Zlepa si 4j 0povedati. Stopi v K^Vm." S L ia til11 hi mudil°-Hkrati • brejem malce ASe oglasir. T?°m le malo ho- % ■ • . lPridi k nam na K«4; ^ i, dan svetega K^-s • • Vir-" Sila V6dro zasmeJ'al°- !< Se je Kneža. Na \u se je v polož-31)1 Je , * ala kopica hiš. ni£Ša hiša. Poglej!" V0slopje z maj-Nj>l reho so kazile f4 hiš a mahu- S r'lPragom je stal H n0fi tdese«h let, ki se ^jihlasinupog. ! je * 1 P^cej starej-Očj so Savli> Maru-iJa' ^ra? Se mu zapičile v % * nejevolje in ne-v mu je začrtal v li- ,'^je s;6 ta?" je vprašal Naj1 Pobrala?" 8 smehom skočila J^ P^V' mu je 1 Wo,- 1 - A v Poroki' hoče' da sta liše,;' na en dan. Toda ajdo možitve." b ne?" »ko,- j ' N <'vr le skomizgnilo ' vsakega. Da 'iaj0! 'kakšno spako mi % je ' hi> hi!" vesel(. govorilo prostoduš-^ii^neju je ob nje-% 1 6Sedah ~ "i ve-¥srCe^cudno grenko sto- je umolknil. 6vPraž , j se boš ženil?" at«;, ,ala Marula. ^•io6 odgovoril s trp" *8ovi,0lri- "Priženil se M nil- v Ntovot* o •• : WJlTJVdaj pa o!j]e J5*11' kakor da so j u i?a a sta ga začela ■ nied °SPela sta v Podme" > razšindkimi hišami se je tt8j 1Ia- Marula je še &ejJ0pala za korak za 0t|str' a je čutil, kako O Pogleduje v lica. Se , bo imela hišo?" j' /az." J^rejša?'' t^ljin Franco snubijo Vj , ' 00 kmalu ženitova- Pravica do življenja 631 France Bevk "Povedati hočem, vse vršilo," izjavi »J Mary sklene roke- -dy se je oddahni1-, Becker je mirno sta' žal moško. TolmačP Tangovo priznanje. (Dalje prih°" __-o— nam?" vpraša obtoženec najprej. . "To prepustite svojim sodnikom, Fu - Tang!" odgovori Hartwell. "Izročite in priporočite se milosti svojih svetnih sodnikov, z večnim sodnikom naj naredi vaša notranjost obračun potem." UNTIL THE CfVy OF VICTORV IS HERE, WE MUST BACK OUR - , . eoys BY... y--' TURNING IN THOSE USED fats for use in vital WAR MATERIALS. of our fighting men. we have pledged ourselves to remind every American to buy more Wir Stamps & Bonds *Nom Jos. Žele iix POGREBNI ZAVOD VI Avtomobili in bolniški voz redno ki ob vsaki uri ^Lif J Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo PoS_ 6502 ST. CLAIR TVENUE Tel,:, J COLINWOODSKI UR A P 452 E. 152nd STREET. Tel-: (|||#| "Pridi ven, kdor si že!" — Poročnik Rogers (levi) iz Island Park, Minn, je izvabil nemškega vojaka iz njegovega skrivališča nekje na zapadni fronti. Nemec izgleda precej utrujen in naveličan vsega, zato pa je pripravljen, da izvrši povelje ameriškega vojaka. TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN stvar že tako daleč,'1 je rekel Freddyju. "Želim vam vse do-|bro za to važno in odločilno i pot. Obdržati morate jetniško ! obleko-na sebi, ali če Bog da, ne bo vas več dolgo težila." i Freddy se je s sodnim slugo j prepeljal v mesto, j Kinez je to jutro povedal pazniku, da hoče povedati sodniku Hartwel'lu vise natanko tako, kakor se je vršilo. Za-strantega ni Hartwell poslal j samo po Becker j a, nego je po-ivabil tudi Paddyja in Mary j na obravnavo. Razentega sta [bila povedena tudi Timbleton | in zapriseženi tolmač v uradno sobo, v kateri je bilo poleg ! psarjev in Hartwella še par drugih sodnikov. Ko so bile zbrane vse priče, in ko je dospel tudi Freddy, je; dal sodnik Hartwell privesti tudi Kineza v uradno dvorano, j Skoro vse osebe, ki so bile zbrane tamkaj, je že poznal. "Dali smo vas privesti sem, Fu-Tang," prične. Hartwell o-i bravnavo, ko je zavladala grobna tišina, "da vas še enkrat vprašam, če hočete z ozirom na izpovedbe proti vam javno priznati svojo krivdo. Tožba je naperjena in vložena proti vam —. Tamle stoji tisti, ki je toliko časa vsled suma, letečega nanj, trpel po nedolžnem. Iz srca mi je žal to. In jaz vam, Fu Tang, polagam na srce, da govorite resnico, da pride po nedolžnem obsojeni človek na svobodo. Vaše priznanje bi obravnavo, ki je obnovljena, zelo okrajšalo. Vaše tajen je pa bi vam prav nič ne pomagalo." Tolmač prevede- kineškemu mornarju sodnikove besede. Vsi so napeto pričakovali, kaj poreče Kinez. Oči vseh so bile vprte vanj. "In kaj se mi zgodi, če priz- Kupci OBUVALA veliko noč! KAJ VAM ZNAMKA ZA MCIONOT DLJE VZDRŽI! 1 Kay Shoe C i nudi kompletno zalogo Peter's Diamond Weatherbird čevljev za vso družino. Narejeni iz najboljšega usnja, ki je na raZP°'S čevlji vzdržijo dlje. • se I Prosimo vas, da kupite zgodaj, dokler Je izbira pri Kay Shoe ti 6204 St. (lair Avenue I per tebe! Ali poznaš tega starčka?" Jozua strmi nekaj hipov pro-| ti ležišču, potem pa plane nazaj. Ta nepričakovani pogled! je naredil strašen vtis nanj, kakor se je zdelo. Starec s sivo, dolgo brado in j lasmi je ležal mirno, kakor bi; spal. Jozua je mogel zreti v raskavi, častitijevi obraz, čigar oči so bile zaprte. Edward je stal resno in temno motreč Jozuata kakor sod-; nik. "Ali poznaš te poteze?" vpraša s svarečim glasom.; "Ali poznaš tega starčka? Sam j Wilson, tvoj oče je to." Tem besedam je sledil gro-j zen prizor. Na vse je bil Jozua pripravljen, samo na to. ne, da bi našel tukaj tistega, ki ga je bil srečal ob Samovem rovu ter streljal nanj. Njegove malo osteklene oči so za par sekund obiičale na starčevem obrazu — potem se mu spači obraz. Njegova postava se jame sesedati. Sključen stoji na vratih. Zatem se mu izvije hripav smeh iz grla. Tako grozno in čudno se reži blaznost. Jozuatu se skri-ve prsti, in roke se mu stisnejo krčevito. Ali je tudi on izpoznal v starcu s\^>jega očeta, ki ga je svet smatral že za'mrtvega? Ali je začutil, da' je imel Edward prav, ko je rekel, da se bliža sodba? Ali pa ga je zapustil razum, in se pojavila v njem blaznost v polni meri, ki je prežala na ugoden trenotek, da popade svojo žrtev? "Giblje se," zašepeče s plaš-i nim usmevom, "nadme prihaja ■ — planiti hoče name — ali mar nisem Jozua Wilson? Samo-i kres semkaj. Sem s samokre-» som, zapovedujem! Proč! Preganja me! Proč!" Jozua se obrne proč. Sklju-} čen in preplašen hoče bežati. Prenesti ne ipore starčevega pogleda, ker misli, da prihaja Qam Wilunn v -t niim Elizabeta se zgrozi ter se o-brne proč. Kakor bi ga preganjale fu-rije, plane Jozua iz sobe in iz hiše na prosto. Tu se je plaho ozrl naokoli. Potem pa je odbežal ter hitel dalje in dalje, kakor beži preganjana zver. Na begu je izgubil klobuk, pa se ni zmenil za to. Dalje in še dalje je bežal po polju. Krenil je v smeri proti Wilsonovemu gradu. Kakor bi ga gnal nagon tjakaj, da se skrije tamkaj. Edward je nepremično stal, kakor da ga je ohromil bra-trančev pogled. Ni mu branil bežati, ni mu stopil na pot. Tudi ElizSbeto je prevzela taka groza, da ni mogla iz-pregovoriti nobene besede. In groznemu rezanju je sledila brezglasna tišina. Starec napostelji se še ni bil prebudil. Še vedno je ležal nepremično. V njegovi notranjosti se je še vedno borila smrt z življenjem. Elizabeta stopi k postelji ter se zgrudi na kolena. Sklene roke in šepetajoče besede iskrene molitve so lile z njenih usten. In bilo je, kakor da je Ed-vvarda rešil ta prizor otrpne-losti, ki se ga je bila polastila, ko sta se srečala oče in sin. Tudi on je nehote sklenil roke ter se oddahnil tako težko, kakor da se je iznebil more, čepeče na njegovih prsih. Potem stopi k Elizabeti ter moli z njo za življenje tistega, ki je ležal pred njima na postelji. Če se Sam Wilson še enkrat prebudi, mora priti vse na dan. In to je ravno bilo, za kar se je Elizabeta obračala v svoji molitvi do Boga. — Fu-Tankovo priznanje. Še enkrat je prišel sodni sluga na kaznilni otok po Becker-ja. Nadpaznik je vedel, za- \ kaj. "Veseli me, Becker, da je [ n r w RAZLIČNE POTREBŠČINE ZA DEKLETA IN ŽENE Kompletno izbiro spodnjega oblačila Rob&s - Slips - Hose - Purses - Gloves Blouses - Pajamas - Handkerchiefs Bed Jackets - Nightgowns Fascinators RAVNO TAKO POPOLNA IN VELIKA IZBIRA VOSClLNIH KART. Se toplo priporočamo "fiances Qldanc LINGERIE and HOSIERY SHOP 1513 East 55th St. HE 3332 Odprto vsak dan od 10 zjutraj do 6 zvečer. Ob sredah od 10 zjutraj do 1 popoldne. "Tvoja navzočnost tamkaj je važna! Šlo bo tudi za tvojo izpovedbo." "Vzeti bi morala s sabo priče, mirovnega •sodnika," pripomni Jozua, ki se mu je jela cela stvar zdeti že nekam čudna. "Vse nadaljne korake prepusti meni!" pravi Edward. Po daljšem času' sta se približala moža hiši, ki jo je objemala globoka tišina. Nobenega človeka ni bilo videti okoli nje. Edward stopi k vratom ter jih odpre. "Stopi notri!" pravi Jozuatu, ki se je obotavljal, kakor se je zdelo. "Stopi notri!" mu veli vdru-gič. In Jozua vstopi. In tisti hip se odpro tudi vrata v sobo. Elizabeta je stala pred Jozuatom ter se mu nehote izognila, daSi je vedela o njegovem obisku. Jozuata je presenetil nepričakovani Elizabetin pogled. "Saj živi, se obrne do Ed-warda ter pokaže nanjo. "Kljub tvojim spletkam in napadom, kljub tvoji sovražnosti," odgovori Edward. ".'Ura obračuna se bliža, Jozua Wilson, tvoja krivda pride na dan, mrtvi vstajajo, da pričajo zoper tebe!" "Hahaha," se zarezi Jozua satansko, "ali misliš Elizabeto Itobin tukaj, bratranec?" "Kakor gotovo je Bog v svetih nebesih, tako gotovo bo jeknil glas, ki ti zakliše: Elizabeta Wilson je to?" "Glas — hahaha, — d^j, da jekne, bratranec!" zakriči Jozua — "in kaj pomaga tebi in tisti ženski ta glas? Ali ni že zdavnaj dokazano* da je to Elizabeta Robin?" Elizabeta se je iz strahu in studa obrnila proč — bližina in pogled Jozua Wilsona sta jo zgrozila. "Tega sam ne verjameš!" vzklikne Edward vzravnavši se pokonci. "To laž trdiš, da zakrivaš svojo krivdo in obtožbo, da si poizkusil umoriti Elizabeto, Jozua Wilson! Ali ura povračila in poplačila je blizu. Tresi se pred obsodbo!" "PHdigarski glas ti slabo pristoja, bratranec. Človek se ti mora smejati," vzklikne. "Smeh zamre na tvojih ustnah, zakaj, ura povračila že prihaja," odvrne Edward ter odpre vrata v sosedno sobo. Tje pokaže na posteljo, kjer je ležal stari samotar iz Sier-re. "Poglej semkaj! Rečem ti, mrtvi vstajajo, da pričajo zo- "Pustiva to! Mislil bi, da se poznava in da veva, kako naj si misliva drug o drugem," odgovori Edward. "Prišel sem te i pozvat, da me spremljaš." "Tebe spremljati? Kam?" "V hišo, tam ob Sierri." Jozua zaškrta. "Kaj bi?" vpraša. "Kaj je tamkaj ?" "Hočeš iti z mano, ali ne?" "Poprej, moram vedeti, za kaj gre, bratranec," pripomni Jozua. "Ali je tamkaj kaj videli?" "Tamkaj ti stavim neko vprašanje." "Zakaj pa tako dolga pot? Ali ne moreš tega storiti kar tukaj ?" "Ne, imam ti pokazati nekaj." "Misliš Elizabeto Robin?" Edward je prebledel, ali vendar se je še premagal. "Elizabeta Robin je bila v San Franciscu žrtev tvojih spletk in zločinov. Dobro ti je znano, da je ni več med živimi. Tudi veš, da je tisti nesrečni Nemec prišel radi nje v ječo. Posrečilo se ti jo je najti, in podobnost tiste Elizabeta z mojo je bila ugodna za tvoje načrte. Celo stvar si bil gnai i tako daleč, da sem se še jaz sam dal prevariti in premotiti, viled česar je morala moja Elizabeta v sanjaško norišnico >> "Jaz mislim, da so te preva-rili, Edward," seže Jozua v besedo. ' Saj pravim, skoro bi se ti bile posrečile nakane ali sedaj sva s to zadevo pri koncu, in že prihaja dan obračuna." "Hahaha! Obračun med nama?" vzklikne Jozua reže. "Poživljam te, da greš z menoj !" "Ce bi ti odbil to, bi izgledalo, kakor da sem strahopetnež! Dokazati. pa ti hočem, da ni temu tako. Grem!" In Jozua je šel z Edwardom 'skozi sobane in po stopnicah v pritličje. Stopila šta iz hiše na prosto ter ubrala pot proti sairiotni koči. "Če je tista Elizabeta proč, ki te je imela v rokah, potem govoriš še o sreči," je menil med potjo Jozua. "Lady je tukaj pozabila bo vse, kar se je zgodilo, in priti utegne še do poravnave med vama." "Vse to prepusti meni," odvrne Edward. "O svojih zadevah nimava razpravljati med sabo." "Potom sem pa zares radoveden, kaj se nahaja v tisti koči," reče Jozua. In Loyal Support AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v t * vsaki slovenski hiši