557
Madžarska lirika šestdesetih let
Mihaly Ladanyi (1934)
LENIN    Tvoje besede
kot pomečkano kapo
obračam v svojih rokah, Lenin,
okorno kot star želir
svoj klobuk, ustrojen od dežja.
Kajti toliko so me poučevali v tvojem
imenu, ko sem želel govoriti prav s tabo.
Četudi nisi bog,
da bi debeli duhovniki
trobili naokrog tvoje nauke,
nisi lahkoživec,
da bi pel v sleherni opereti,
niti nisi ukrasni kmet ljudskih iger!
Vem, ti si bil tisti,
ki ga to stoletje ne bo več ponovilo.
Tako me boli,
da lahko danes
tvoj ostri glas slišim
samo z gramofonskih plošč!
Toda ko bi se lahko vrnil
vsaj za en dan
v templje našega Jeruzalema!
Vsak dan mislim na to, saj
si te tudi jaz ne želim videti le balzamiranega.
Vsak dan mislim na to, saj
si bil človek, ki je živel skrivaje se in ob rženem kruhu...
Tvoje besede
kot pomečkano kapo stiskam
k srcu, Lenin.
Z njo bom pozdravil prihodnost,
če se bo po naključju
ozrla name.