Gospodarske stvari. Naša vprežna živina in nje rabljenje. (Konec.) Nasproti treba je skrbeti, da ne bo voz pretežek, če se navzgor pelje in da dobijo konji tu pa tam priložnost, k sapi priti. Kedar pelješ konja iz hleva, stori to brez naglice in ne goni ga precej v začetku vožnje hitro, naj po malem svojo hitrost razvija. Ravnaj tako tudi, kedar jih nazaj v hlev peljaš, in če so mokri od dela, vodi jih nekaj easa okoli in jih potem dobro odrgni. Ko je delo, nujno delo pred vratrai, nc prizanaša se navadno konjem nič in ne pusti se jim potrebni počitek, češ, bodo pa potlej dan za dnevom v miru a to nikakor ni opravičeno. Le poglej takem zmučenemu konju čez nekoliko dni na noge, kako so mu otekle, da prestopiti ne more. Tudi v onih dneh, ko so konji brez dela v hlevu, naj se vendar malo zunaj vodijo, da jim noge ne zastanejo in svoje gibčnosti ne zgube. Konji pa, ki so celi teden težko delali, naj imajo vsaj v nedeljo mir in nikakor ni prav, da sp še sedmi dan v tednu vprežpjo pred — - kočijo; to že ni druga, ko Irpinčenje uboge živali. Kar se hrane tiče, naj se konjevi in goveji živini v obilici polaga, ne samo toliko, da pri življenju ostanejo, temuč več, da si močij naberejo, katere so pri delu zgubili. Se ve, da je stvar pri voli mnogo. preprostejša, kakor pri konju, ker vsako klajo prebavi; a v onih dnevih, ko raora težko delati, se niu brez škode priloži tudi malo ovsa. A drugače je pri konju. Ta ne more veliko množino klaje prebaviti, ker ima manjši želodpc, kakor vol in bi ga prenapolnjen želodec le oviral; slednjič je treba še pomisliti, da konj veliko težja dela opravlja in s tem veliko več močij porabi, katere le zadobi, čc se niu krepka, tečna hrana daje in to je oves. A samega ovsa tudi ne sme zobati, ampak tu pa tam se mu tudi druga kla.ja poda: seno in rezanica, a to le zmes, kajti če konj le spno in dptpljo ima, začnejo mu kmalu moei pešati in pri delu je v kratkem času ves moker. Po zimi pa so konji brez težkega dela, tedaj jim že zadostuje samo seno ali detelja! Tudi ta ni prava: kajti konj pride pri taki klaji po malem ob vse moči, če tndi je brez težkega dela, ginejo mu moči, katerih bode že v prvi spomladi rabil in na pnkrat se" rnu te ne povrnejo, če ga prav s samim ovsom braniš. Vsak dan naj se vprežni živini trikrat polaga, ob času težkega dela tudi po večkrat. Napaja naj' se živina večkrat na dan, le na to je paziti, da ni voda ni premrzla ali žival prevroča; voda niora biti čista, kajti smrdljiva voda iz stoječih mlak živini le škoduje. Slednjič naj kmet ne pozabi, da se mora vprežna živina pridno snažiti, ker le tedaj ostano lepa pa tudi močna. Hlev naj bo čist, zdrav, a ne promrzel, stelje naj bo pod živino obilo, vsak dan naj se žival snaži in če kmet vse tako preskrbi, sme se nadejati, da ima lepo pa močno nprcžno živino v hlevu, ki je za njega tolike vrednosti, ker mu vsa težka dela opravlja. Sadjerejstvo. Letno zborovanje »cesarjevič Rudolfovega sadjerejskega društva za Spodnji Štajar« bode dne 30. aprila t. 1. ob pol štirih popoldne pri »Cestnem Jožetu« v Št. .luriji ob juž. žel. Dnevni red: 1. Letno poročilo pred.sednika. 2. Predavanje potovalnpga ueitelja g. Beleta o trtoreji. 3. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Sejmovi. Dne 20. aprila v Šentilji pri Slov. (iradci. Dne 21. aprila pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Dne 23. aprila na Ptuji. Dne 24. aprila v Apačah, v Ivniku, pri Sv. Juriji v Slov. goricah, v Št. Juriji na juž. žel., v Mozirji in v Slivnici pri Maritoru. Dne 25. aprila v Dobovi, pri Sv. Juriji na Ščavnici, v Št. Juriji ob Tabru, v Gotovljah, v Kostrivnici in v Vuzenicab.