UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadslr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
.sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Opisko in Bosno K 2U60, polletna K 10’80, četrtletna K fi'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za : :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko celoletno K 36‘—.	:	;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in »raznikn* ob pol 11. dopoldne.
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi utici štev. 6, II. i„ uraduje za stranke od 8. do j 2. dopoldne in od 3. do 7. zveče Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
Reklamacije lista so poštnine proste. _____
Stev. 595.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 2. junija 1913,
Leto III.
Vojaška ženiainost in diplomatične čednosti.
liovor poslanca sodruga Leuthneria v proračunski debati.
(Dalje.)
Ako bi bii na čelu naše vojske resničen vojskovodja, bi vedel, da se ni iz čisto militarističnih razlogov nič tako bati kakor •
dolgotrajne mobilizacije.
Nič ne more tako oslabeti vojske kakor to. Uspeh boja je dandanes odvisen od preko meje človeške možnosti segajoče požrtvovalnosti. Zato bi avstrijski general, ki dobro ve, da ne more porabiti nacionalnega furorja, smatral za svojo najvažnejšo nalogo, da obrani ostale moralne sile nedotaknjene; kajti te edine so zmožne pognati črte do onih najvišjih zahtev, za katere ni nobenih disciplinarnih predpisov.
Najvažnejša teh moralnih lastnosti je
enostavno zaupanje,
ki ga ima vojak do stvarno in smotreno pravega vodstva svoje stotnije, svojega polka. Tu pa potegnejo par sto tisoč starih ljudi iz družinskega življenja, jih pošljejo na jug^ in jih sedem mesecev ekscerclrajo. Ne ve li šef generalnega štaba, s kakšnimi psihološkimi pogoji mu je računati? Ne ve li, da bi ti rezervni vojaki v boju tudi z nevarnostjo za svoje zdravje prenašali najtežje, ker bi spoznali smo-trenost posameznih dejanj; če pa jih postavljajo v kasarnah pod Exerzier-Reglement in njega pritisk, si pravijo, da vrše
smešno opravilo,
medtem ko stradajo doma njih družine. (Socialisti pritrjujejo.) Ne razume li gospod von Conrad, da izgubi častnik, če ima sedem mesecev take ljudi med seboj, zavest, da to niso rekruti, katerim lahko kai izpregleda, če ne gre vse po vrvici? Če bi bili po tej sedemmesečni smešni igri s paradnimi koraki in gever-Kriii, z vsemi temi otročarijami, ljudje poslani v boj, pa bi bili častniki nenadoma izgubili ono mero sočuvstvovanja, ki jo zahteva vojna, tedaj je veliko vprašanje, če bi se bilo ob vsei disciplini in ob vsej organizacijski podlagi doseglo to, kar tehnično imenujejo Izčrpanje poslednje moči. Vsaka mobilizacija, ki dolgo traja, je moralna demobilizacija vojaka. (Socialisti živahno pritrjujejo.)
V	mnogih interpelacijah so bile pritožbe o zanemarjanju poklicanih rezrvistov, ki so ostali po cele mesece brez obleke, brez primernega pristrešja in brez primerne hrane, če je šef generalnega štaba res mislil, da mora napraviti mobilizacijo — ni li bilo tedaj treba storiti vse, da se vpoklicani ljudje čim najbolje prehranijo? Ni bilo treba smatrati za glavno načelo. da se morajo ljudje hraniti na najboljši način, da bodo v slučaju vojne sposobni za boj?...
Pravijo, da je bila mobilizacija potrebna iz političnih razlogov, in da srno s tem dosegli, da je Črna Gora odnehala. Ali če bi tudi res imeli sedemmesečni mobilizaciji zahvaliti Ska-der, bi bil račun približno tak; Celo po tolažilni svoti gospoda Zaleskega je Avstrija z Ogrsko izdala
tristo milijonov
Tr^T^nrr-------------------------  1	1 r'	“
in mi smo gotovo imeli četrt miljona vojakov pod orožjem. Postavili smo torej
250.000 mož
proti
250.000 Črnogorcem
od enoletnega dojenčka do devetdesetletne matrone na noge (veselost) in odkupili smo trmo Črnogorcev s tisoč kronami za vsakega Črnogorca od enoletnega dojenčka do devetdesetletne matrone. Zato imamo Skader pod mednarodno policijsko kontrolo.
Taka politika blaznosti in zapravljanja ljudskih sil se ne bi bila mogla voditi, ne da so sedem mesecev begali avstrijsko prebivalstvo in vso Evropo z lažmi in razburjenjem blaznih iznajdb. Zadnji čas so se našli celo v nemško nacionalni zvezi nasprotniki Kanije. No, jaz sem bil nasprotnik gospoda Kanija in sem razlagal njegove grehe že ob času, ko sem žel, da so me zato z leve strani naganjali z veleizdajalcem. Gotovo bi bilo veliko precenjevanje gospoda Kanija, čc bi napravili iz njega središče vseh reči. Bil pa je takorekoč figura, v kateri se je vtelesila duševna vsebina te politike. Znani »informirani« ljudje so trdili, na niso nikdar dobivali napačnih informacj. da ni zunanji urad nikdar zagrešil nobene laži. Ze 13. decembra sem razložil tedaj še svežo laž, zadržavanje popravka, ko je nastal glas o umoru srbskega poslanika v Srbiji, ono drzno igro z izjavo nemške vlade, s katero so izpustili oni del izjave, ki je nasvetoval mir, ono falzifikacijo v »Koin. Ztg.« in pozneje Pro-chaskovo afero.
Ali med tem se ni nič izpremenilo; in nič ne označuje bolie naših razmer, kakor da je smel po brezprimernem polomu Prochaskove afere Kania nadaljevati svojo igro z enakimi sredstvi. Naj Vas li spomnim, kako so švigale vesti sem in tja, ko je šel princ Hohcnlohe v Peterburg? Kako je nastala v »Frankf. General Anzeiger« vest od znane roke, da so princa v Peterburgu zelo slabo sprejeli? Drugi dan se je pojavila vest o nameravanem atentatu, par dni pozneje pa je prišla v »Frankf. Ztg.« dunajsko pismo, v katerem igra igralec takorekoč sam proti sebi, in pripoveduje: >■Dunajska vojna stranka bi rada odstranila grofa Berchtolda. zato je tako huda na Hohenlohjevo misijo. Vojna stranka je od njega zahtevala, naj da po tehniških izvedencih določiti albanske meje, pa naj se ne briga za Evropo. Ali
ena in druga notica
je prišla Iz peresa gospoda Kanije
za to jamčijo posredovalci teh vesti. Da bi mu bila igra raznovrstnejša, je torej Kania in-trigiral sam proti sebi. Saj ni šlo le za to, da se napravi razpoloženje spodai. saj je bilo treba tudi starega gospoda v Sclionbrunnu odeti z lažmi.
Približno štirinajst dni je poteklo izza Ho-henlohjevega potovanja, pogajanja zaradi demobilizacije je teklo, naposled je prišla vest o pogodbi med Avstrijo in Rusijo, pa se je primerila ona komična epizoda grofa Thurn Val-sassina. ki spada pač boli pred delegacije kakor pred parlament, in ki nam je dala približen pojm. kaj je avstrijski poslanik. Namreč človek.
- Anica Rihla.
(Novela. — Češki spisal J. S. Machar.)
(Dalje.)
Petnajstega septembra mi je ta svet zapadel nekam daleč in okrog mene je bilo sivo, neprijazno — bil sem zopet v Pragi. Kaprova ulica
—	kondicije — stradanje — otrovljanje samega sebe in hiranje od domotožja — galeja gimnazije — ah, to je bil zopet tisti znani in sovra-jženi okvir, kamor mi je bilo sojeno zatakniti deset mesecev življenja ... Po vsakih počitnicah sem prihajal v Prago z občutkom živali, 'ki io peljejo v klavnico — toda tako brezutešno, kakor takrat, v moji duši ni. bilo nikdar poprej. Ne samo zunanje okolnosti so bile vzrok: neka metamorfoza se je zgodila v mojem notranjem življenju; vršila se je polagoma in zavedel sem se je, ko je bila že dokončana. Vem, da so se preje trudni trenotki nesli kakor senca letečih oblakov skozi moje življenje — preleteli so in bilo je zopet jasno; zdaj pa je od vsake bolesti, muke, obupnosti in težkih misli ostalo na dnu duše, kakor se iz kalnih vod zgoščuje pesek na dnu in blato. In če je časih zarezal spomin ali misel brazdo do dna duše, se je blato razrilo, in bilo je iz tega težko in grenko. In v takih hipih sem se zdravil, kakoT sem se mogel: duša se je obtežavala v verzih, očiščevala se je s pesniškimi vzkriki, valila kamenje raz sebe in ga metala po ljudeh, svetu in nebu v obraz — knjiga »Confiteor . . .« se je začenjala s tem, da sem se zavedel te notranje metamorfoze . . .
Nekega opoldneva so se odprle kuhinjske duri stanovanja gospoda Rande v Kaprovi ulici |n nek znani glas je vpraševal po meni, sem H ioma. Šinil sem iz sobe — Anica Rihla! Sveža, :arde!a je stala tu v svojem širokem slamniku. Pripeljala se je z neko častitljivo damo v Prago lakupovat raznovrstne potrebščine za jesen in
zimo, in častitljiva dama je je pregovorila, da bi me poiskali, spravili z doma in vzeli s seboj, češ, da bosta imeli celo reč zavojev in škatelj in jaz da jima lahko pomagam nositi. Častitljiva dama — o počitnicah nato mi je priznala Anica, da je stara dama uganila in izpolnila tajno željo njenega mladega srca —. je v tem čakala doli na ulici. Anica se je ozirala po moji sobici; vse jo je zanimalo, o vsem je povpraševala. Kar spoznati nisem mogel tistega plašnega, nesmelega deteta z minolih počitnic ... Pozabila je na častitljivo damo doli, sedla in se razgovorila. O starem grajskem parku, o najini klopici je govorila, omenila gospoda Čečetko, da se ji zdi, kakor bi se dobri mož potezal pravzaprav za njeno mater, da zahaja k njim in z njimi hodi na izprehod, pa vedno le ob strani matere, in da govori vedno le z materjo — potem se je spomnila, da častitljiva dama doli čaka, zagorela je še bolj in kakor strela švignila iz sobe . . . Stara gospa se je samo pomenljivo nasmejala in šli smo. V Perlovi ulici smo kupili klobuke, čipk, sponk, trakov in mnogo drugih reči — mudili smo se ondi dobri dve uri. potem smo kupovali blaga, platna, volne, pavole, sukanca. igel in višnjevkaste mreže z naslikanimi čevlji — svetovečerna darila bržkone za očete naših krasotic z dežele. V kavarni smo se pomudili in večerilo se je že. ko smo z zavoji, škat-ljami in culicami obloženi potovali črez Prekope. Kakor razkošen cvet se mi je dozdevala Anica Rihla med bledečimi mestnimi obrazi, ki so pohajali mimo nas. Mestni gospodiči so po-mežikovali in jo ogledovali ocenjujoč in umevajoč; marsikateri je i postal. Anica je videla vse: njihovo občudovanje in moj ponos, ter je vsa razžarela od sreče. Dospeli smo na Porečje, častitljiva dama naju je pustila iti skupaj pred seboj. Anica je postajala sentimentalna. Da je žalostno v našem parku, m da je najina klopica zapuščena . . . Da ne more tam posedati, ker
kateremu se ne zdi, če sklepa kakšno pogodbo v imenu države, niti potrebno poročati svojemu predpostavljenemu, da je dovolil objavo dodatka, vsled česar je prišel dunajski kabinet v položaj, da je vodil besen peresen boj proti odločitvi svojega lastnega poslanika!
Kanija je imel nalogo držati
prebivalstvo v večni razburi"-osti,
da bi lože prenašalo gospodarski pritisk' mobilizacije. To je kos tega sistema, in te laži so bile edina opora onega nesramnega izkoriščanja ljudskih sil, ki je tičalo v mobilizaciji.
Vse, kar se je baje godilo med prvim premirjem in — izvzemši padec Janine in Odrina —. do današnjega dneva — so bile same drzne laži. ki so jih iznašli na dunajskem Ballplatzu, in ki so jih morali iznajti, da so mogli zakriti politiko neodločnosti, ki naj bi kljub temu im-ponirala na zunaj. Bila je
zavratna fina igra.
Krščansko socialna stranka ima zadoščenje, da je vsaj Palic mrtev. Da. mrtev je. Kljub temu pa je vse, kar se je odigralo v velikem tednu, prav dostojen pendant Pro-chaskovc afere. Naenkrat so se pojavile druga poleg druge. Afera »Skodre«, nasilne prekrsti-tve, požar in pogin Skadra. Kako se je vse to zdrenjalo med četrtkom in veliko sobotoj Pa vendar so bile to starodavne, v miznici skrbno shranjene reči, s katerimi ie Kania nenadoma nastopil, da bi povzročil eksplozijo v Avstriji. Kakšna povodenj človekoljubnosti nas je preplavila, kakšno je bilo razburjenje zaradi kršitve katoliškega protektorata, kakšna kaznujoča jeza nad okrutnostjo Črnogorcev! Da bi pri šahovski igri v Londonu učinkovali z bluifom, se je tu uprizoril velikanski dirindaj človečnosti. Ampak fino so ga uprizorili» (Dalje.)
Deželni električni projekti.
Inženir A. btebi.
, Završnica ima gotovo svojo ekonomično vrpdnost, dokler ne prekorači svoje investicijske meje, t. j. dokler izgrajena turbinska konjska moč ne prekorači zneska od 1500 K. Ta investicijski višek je pri Završniški centrali gotovo že prekoračen in je popolnoma izključeno, da bi zamogla ta vodna moč prenesti še kako na-dajjuo investicijo.
Električna centrala na Završnici bi bila sposobna le za najbližjo okolico; a to le pod pogojem, da se izgradi pod zgoraj imenovanim investicijskim viškom.
Vsak tehnik in tudi oni najnedolžnejšega obzorja mora takoj izpregledati. da je Završnica izgradnje vredna, ako je v najbližji okolici zadostno število konsumentov in vsak tehnik odprtih oči je pa tudi danes že sprevidel, da je Završnica za vedno izgubila svojo ekonomsko vrednost.
Pred tremi leti, ko še ni bilo to delo tako dozorelo, sem pokazal pot (Veda 1911), po ka-
aqz
teti bi prišel dež. odbor do tehnično ugodne rešitve in ekonomsko zdrave rentabilitete te centrale. To je pot, katero stopa vsak razumen podjetnik ali stvarno preudarjajoča oblast, pot odkrite zaupnosti in javnega razpisa. A kranjski deželni odbor s svojim razumnim šefelektrikom in dalekovidnim narodnim gospodarjem na čelu je dal prednost šušmariji lastnega režijskega izvedenja in zakritosti. In danes je tega koraka lahko vesel: Završnica bo tako drago izgrajena vodna sila, da ne bode imela niti za lokalne potrebe najbližje okolice gospodarske vrednosti.
Ako ima električna centrala na Završnici svoj lastni konsumentni krog. kateri bode z lahkoto porabil to razpoložljivo eneržijo za industrijske, poljedelske in gospodarske potrebe, kakor je to od vsega početka trdil deželni odbor, potem mora pač v prvi vrsti zasledovati interese tega konsuma. Ne gre torej, da bi predstavljala Završnica kako rezervo za ljubljanski krog, ampak treba ii je nasprotne rezerve, rezerve za svoj lastni konsiunni center v časih vodnega mi-nima. In ta rezerva ne more biti druga nezanesljiva vodna moč. katera je lahko v največji sili istotako impotentna, ampak ta rezerva zamore biti Ie kalorična centrala v bližini Završniee.
Nadalje je gledati pri vsaki večji hidro-električni centrali, da se kolikor mogoče poviša
| njen izrabni faktor, kateri je odvisen od njenega j najbližjega omrežja pri najgosteji priklopitvi konsuina. Ravno ta izrabni faktor je z gospodarskega kakor tudi s tehničnega stališča odločilnega upliva za življenje takega podjetja.
Znano je, da trpe skoro vse večje pode-želne centralne ravno na bolezni, da je njen izrabni faktor neugoden: 10 do maksimalno 20 r/o. Isto neugodnost je pričakovati pri Završnici.
Prva dolžnost podjetnega vodstva bf bila torej, v svojem konsumnern centru prikleniti kar mogoče mnogo večjih odjemalcev, da povzdigne na ta način obtežilno dobo polne centralne delovne možnosti. Še večje investicije na konto te centrale pa zmanjšujejo izrabni faktor in s tem podkopljujejo njeno rentabiliteto.
Završnico nameravajo izgraditi za 1600 konjskih moči in sicer dva agregata po 800 PS. Ta moč bi pač zadostovala za bližnjo bodočnost gorenjskim občinam, ako bi Završnica v resnici imela stalno to moč na razpolago. A je povsem drugače.
Pretečeno zimo je bila vodna sila Završ-nice po nepristranskem strokovnjaku izmerjena. In rezultat je bil, da je imela Završnica koma! 200 (dvesto) sekundnih litrov vode. To znaša pri 150 m padca približno 300 konjskih moči, kar ne zadostuje niti za najbližjo okolico centrale.
Pri izgradnji vseh padnih stopenj in pri nizki vodi bode razpolagala ta vodna moč maksimalno do 600 PS. To je tako minimalna moč, da ne pride za daljši prenos nikakor v noštev.
Pri tem bode pa stala izgrajena konjska moč Završniške centrale prav gotovo do 2000 (dvatisoč) kron. Ta znesek ie pa tako visok, tako neekonomičen, da bi deželni odbor najboljše napravil, ako bi povsem molčal o tej centrali. Tudi v tem oziru ta draga vodna moč ni sposobna za daljši prenos in izključuje tudi obenem priklopitev velekonsumentov in s tem izpodkopava racionelnost obrata.
Završnica torej nima ne s tehničnega ne z gospodarskega stališča usposobljenost i. da bi predstavljala tako izdaten in ekonomičen vir delovne eneržije. da bi bilo misliti na 50 do 60 km daljine.
Kako pa izgleda z električno centralo na Ljubljanici?
jo vselej objame neka otožnost . . . Nedavno je baje ondi našla ostanke mojih rdečih užigalic. . . . Lastavke da se ne pode več okrog grajskega stolpa . . . Tako je vzdihovala do se-verozapadnega kolodvora. In jaz sem jo poslušal in nisem izpregovoril besede. In tisti drugi v meni se je posmehoval onemu prvemu: Tako, gospodine, nov romanček. To-le dekletce Vas ljubi. In Vi, z najinimi izkušnjami, boste malo sanjali o njem, kakšno soboto večer Vas popade hrepenenje in kakor blazen pohitite v Brandejs, da jo vidite, ko pojde iz cerkve, potem pojdete z njo, poveste ji nekoliko neumnosti, nato vstopite v vlak in zopet v Prago. In boste zopet sa-j njal. Kako je to vse bedasto! — Nevoljna utrujenost se je polastila moje duše. Zvonili so za 1 vstop v vlak. »Tak. otroka, poslovita se!« je dejala častitljiva dama in se obrnila k svoji prtljagi. Anici se je radost zabliskala v očeh, toda jaz sem ji le roko podal in nisem stisnil
njene. Sklonila je glavo in šla na peron . . .
*
Nizka obokana dvorana, polna višnjevka-stega mlečnega tobakovega dima. Plinovi plameni. vsak obdan z žoltim krogom, kakor ga ima mesec pred dežjem, gore nad zelenimi mizami. Dvorana ie natlačeno polna ljudi. Delavci, dninarji, vojaki, potepuhi, vlačuge, »bivši ljudje« sedijo tu v prostih pozah, pušijo. pijejo iz glinastih vrčkov. Vsak vrček moraš takoj plačati. Vzduh je težak, otrovljen; tobak, pivo, pot in smrad jedil leži v njem. Človeški glasovi, smeh, prerivanje stolov, škripanje vrat. cinkot vrčkov, kašelj, kihanje se zliva v oglušujoč peklen-si šum.
V	ospredju izbe je mal oder. zastor je spuščen. Semtertja se kakšen gost dvigne, pristopi k rampi, odgrne zastor in govori glasno z umetniki, kateri se preoblačijo za nov prizor. Ta ali oni jim ob ti priliki poda poln vrček, ki se za trenotek vrača brez. svoje vsebine. Časih pa
zopet gola roka odgrne zastor, pobarvano obličje se nagne ven in kriči čez ves prostor: Gospod Kropaček, na zdar! — In gospod Kropa-ček se zahvaljuje iz zadnjega konca izbe: Ser-vus, punca! —
Pred odrom stoji harmonij. Suhoten mož z redko brado sedi pri njem. puši in zre brezbrižno v praznoto. Vodja družbe.
Na levi strani odra je majhna izba, določena za umetnike in honoracijo. Miza je pokrita z rdečim prtom; vrčkov ni treba takoj plačati. In tu sedimo mi: Princ, Souček, jaz in gospod Vaclav Mareš, majhen, okrogel vojaček, prostovoljec pri tehniškem polku, ki je s Princem služil in stanoval na Gradčanih in ki je bil tudi Kolumb nocojšnje zabave.
Zvoki harmonija so zadoneli po dvorani, zacinkal je zvonček, zastor se je dvignil, na oder pride Rafaela in kriči s pronikajočim glasom:
Nič na svetu bolj ne ljubim, kakor svojo trafiko, ki na nji drži mi Turek IX) navadi fajfico.
Itd. Seka posamezne besede in jih suje iz seb^ opleta z rokami in meče oči. ima kratko sati-novo krilo rdče barve, globoko izstriženo spredaj in zadej, pohaja po odru in poje in poje. Harmonij ječi spremljevaje in občinstvo posluša. Pesem se nadaljuje v krepkih dvoumnostih, ljudje šumijo po vsakem namigavanju od razkošja in od smeha, in Rafaela akcentira tista namigovanja tembolj, in ko konča, divja Po gostilni plosk, rjovenje, teptanje, pohvala, zadovoljnost. Rafaela nastopi iznova, priklanja se nek prijatelj umetnosti ji od zdolej podava vrček, ona se napije, in harmonij ječi že zopet in pevka poje nov komad. Ko odpoje, skoči z odra, vzame krožnik s harmonija in gre pobirat.
In v gostilni zopet šumijo mnogovrstni zlivajoči, se glasovi.
Ako bi se moglo pri tej vodni sili računati na stalno vodno množino, bi bila to v resnici telo ugodna vodna inoč. katero izgraditi in izrabiti bi bilo na vsak način potrebno in koristno. Kajti ravno gradbene naprave in to v prvi vrsti gornjetočni kanal ne zahtevajo velikih finančnih žrtev, kar pride pri vsaki vodni moči najbolj v poštev (glej Završnico!). Tudi spodnjetočni kanal in centralna gradba sta v 'tehničnem oziru vrlo enostavna, kar zagotavlja male investicijske stroške.
A vendar ima ta vodna moč neke posebnosti. katere jo popolnoma diskvalificirajo za ugodno samostojno energetično centralo. In to je njena nestalnost vodne množine. Uspešna kurva (Leistungskurve) je zelo neugodna in pada v zgornjem delu polagoma, v spodnjem pa rapidno Uo ničle. Na tej točki pač ne ostaja dolgo, ne-
kaj dni, a vendar skvari njeno vrednost.
Ako torej računamo z aritmetičnim središčem, nam daje ta vodna moč povprečno 800 konjskih moči. Ta številka je zelo nizka, a vseeno ne sežem više, da ne zapadem očitku neobjektivnosti.
Iz predloženih projektov, kateri vsebujejo pavšalno izgradnjo svoto, vidimo, da znašajo stroški izgradnje te vodne moči približno 800.0001cron. Torej stane izgrajena konjska moč približno 1000 kron. To je ugodna svota, a le za slučaj, da je teh 800 PS vedno na razpolago in da ne pada njen uspeh celo na ničlo.
Ker to ni in ker nastopijo v letu dnevi popolne nezmožnosti te centrale, ne predstavlja ta vodna moč samostojnemu podjetju ne ekonomske vrednosti in ne neobhodno potrebne varnosti.	(Konec prihodnjič.)
Ljubljana in Kranjsko.
»Delovanje za blagor domovine in ljudstvo.« Boj Theimerjeve proti deželnim mogotcem i proti vodstvu klerikalne stranke na Kranjskem spravlja vsak dan lepše reči na dan, da se celo ljudje z najtrdnejšim želodcem, ki pre-neso marsikaj, začudeno vprašujejo, kako je mogoča taka politična demoralizacija in kako je mogoče, da vodilni ljudje, ki imajo vso to politično demoralizacijo na svoji vesti vzlic kompromitujočih razkritij ne pobero šil in kopit in jadrno ne zbeže z javnega pozorišča, ker so političnemu življenju samo za poHujšanje. V poslednjih izvajanjih se jieča Theimerica z deželnim glavarjem dr. Šušteršičem in naslov članka: »Poštenjak« dr. Šušteršič ali kako postane človek hitro bogat! pove, o čem se gibljejo njena razkritja. O razmerju dež. glavarja dr. Šušteršiča do »Ljudske posojilnice«, ki ji je do zadnjega časa načeloval in jo še sedaj v pravdah zastopa, piše Kamila Theimerjeva sledeče: »Meni se zdi, da nekateri drugi le nekaj vedo in med temi nekaterimi drugimi sem — žal za Vas — slučajno tudi jaz, in za kar Vašim strankarskim pristašem, ki Vas poznajo m — sovražijo, manjka posouma, to si upam jaz, ženska ... Pred vso avstrijsko javnostjo Vas vprašam, moj gospod deželni glavar na Kranjskem. ali ste denarje, s katerih srečnim vpo-rabljanjem ste si v kratkih letih pridobili znatno premoženje, svoj čas vzeli iz lastnega žepa ali ste se jih v ta plemeniti namen le izposodili iz blagajne »Ljudske posojiliee«, vprašam Vas dalje, moj gospod deželni glavar na Kranjskem, po zvezi med odvetniškim delovanjem načelnika »Ljudske posojilnice«, istim dr. Šušteršičem. Jaz, kakor javnost, smo radovedni izvedeti nekaj natančnejšega o tem in bi tudi silno radi vedeli, kako je s tistimi kronicami, ki ste jih pri vsaki še tako malenkostni transakciji pro-fitirali za posredovanje svoje pisarne. Torej, moj gospod deželni glavar na Kranjskem, kako |e z vsemi temi stvarmi? Pričakujem in poživljam vas, gospod dr. Ivan Šušteršič, minisfer in ekscelenca in spe itd. itd., da me za te žaljive trditve pokličete pred sodišče, da dobim vroče zaželjeno priliko strmečemu svetu dok" "'•ti, da deželni glavar na Kranjskem, junak lanskega evharističnega kogresa. miljenec in prijatelj cerkvenih knezov, ki so ga člani cesarske hiše in druge visoke in najvišje osebe, ne poznavajoč razmer, opetovano odlikovale z ogovori, ni samo v vsakem oziru nevreden, da stoji na čelu deželne uprave, marveč še te pravice nima. da bi stisnil roko na/priprostejšemu kmetu te dežele, samo če je ta žuljava roka čista  In ta dokaz, moj gospod dežulni glavar, bom jaz doprinesla in nič, pa že prav nič vam ne bo pomagalo, če boste po svoji navadi tudi tokrat poskusili na te, jako precizne stvarne obdolžitve odgovoriti namesto s stvarnimi navedbami z-osebnimi invektivami. To pot so vsi izhodi zaprti in ura dobro zasluženega obračuna je udarila. Prisilila vas bom v sodno dvorano in naprej Vam povem, da jo zapustite samo kot politični mrlič, kvečjemu če sc prej prostovoljno umaknete.« Tako Theimerica! Radovedni smo, ali zbere izzvani dr. Šušteršič
— z ozirom na svoje uradno dostojanstvo! — toliko poguma in požene Theimerjevo pred sodišče in pred sodiščem pojasni svoje »delovanje za blagor domovine in ljudstva« v »Ljudski posojilnici«!
—	Katoliški voditelji »našega dobrega vernega ljudstva« v lastnem ogledalu. Dr. Krek je bil med klerikalnimi voditelji nedvomno najsimpatičnejša oseba — osebna nesebičnost ga je visoko povzdigovala nad mero ostalih klerikalnih veljakov, kateri smatrajo katoli-Čanstvo za kapital, da donaša lepe obresti, kateri zlorabljajo vero v svoje osebne svrhe in ki so začeli politiko kot nemaniči in imajo danes čedno premoženje. Na Krekovo socialno politiko seveda nismo nikoli nič dali in smo je vedno označevali za navadno demagogijo. Sedaj prihajajo na dan lepe reči. Kamila Theimer-ieva. ki je podvzela Herkuiovo delo, •’ izk'tla Avgijev hlev klerikalne stranke na Kranjskem, ima v svojih rokah lastnoročna dr. Krekova pisma, v katerih je Theimerjevi v času, ko sta si bila dobra prijatelja, zaupal, da je njegovo katoličanstvo humbug, da je že zdavnaj zavrgel katoliško vero in da je po svojem mišljenju
— socialist; klerikalno politiko da vodi samo zato, ker ve. da je socialno delo na Slovenskem vsled silnega vpliva duhovščine nad ljudstvom mogoče samo pod katoliško firmo! Pustimo za enkrat Krekov osebni slučaj popolnoma na stran in ozrimo se na nekaj druzega! Desetletja že pridiguje in agitira in zlorablja duhovščina od škofa do kaplana svoje poslanstvo za to, da priporoča ljudstvu, naj se podvrže in zaupa katoliškemu političnemu vodstvu, desetletja vmešava naša duhovščina vero v politične boje in črni ljudstvu protiklerikalne stratike kot brezverske. O vernosti večine klerikalnih voditeljev, tistih, ki smatrajo katoliško politiko za razmeram primerno in dobičk&nosno kupčijo. tistih, ki bi se še danes z mirnim srcem zapisali hudiču, samo da jim je lep dobiček zagotovljen, o vernosti teh ljudi smo bili že davno na jasnem! Ampak dr. Krek po svojih
umstvenih in moralnih vrlinah presega ostalo množico klerikalnih voditeljev, kakor Triglav ljubljanski grad! Dr. Krek je sol, je smetana klerikalne stranke, je menda edina svetla duša med vsemi vodilnimi klerikalci! In zd-tj se naenkrat odkrije svetu, da niti Krek, ki je vži-val neomejeno zaupanje svojih pristašev in velike simpatije političnih nasprotnikov, da niti Krek ni katoličan. En sam moment in vsemu kranjskemu prebivalstvu, v kolikor je sledilo klerikalni stranki, se zjasni, da je bilo žrtev nezaslišane zlorabe verstva v politične svrhe, da so mu skozi desetletja škofje in fajmoštri in kaplani nesramno lagali o važnosti vere v politiki, da je bil ves klerikalizem ena sama velika laž! — Kamila Theimerjeva je sklenila objaviti dr. Krekove pisma in piše o tem: »Ne gede na vse drugo ni nasvet, da naj za vse težave življenja iščem tolažbe v molitvi posebno vzpodbuden iz ust katoliškega mašnika, ki lansko leto ni samo izostal od evharističnega kongresa, nego ,se demonstrativno peljal prav dan potem na Dunaj, ker se ne udeleži takih — tiskovni zakon mi brani navesti izraz, ki ga je rabil... V tem slučaju pa se bo gospodu dr. Kreku toliko težje posrečilo obrekovati damo, ki jo je šele tedaj pahnil v stran, ko jo je bil že vsestransko izkoristil... in ki se ni hotela dati izrabljati za stvari, ki se v dostojni družbi, milo rečeno, imenujejo nesnažne, ker so v moji posesti od njegove roke pisana pisma, katerih svoj čas na Povšetov nasvet nisem uničila, četudi me je Krek pismeno na najnujnejši način prosil za to, nego sem jih za vse slučaje v shranila. Ker ne vpletam rada osebne zadeve v javna razpravljanja, bi bila Kreku še v zadnji uri prizanesla, če bi bil pokazal. da se le količkaj kesa svojega početja, če bi bil le količkaj poskusil popraviti, kar je zagrešil in dal zadoščenja. Mesto tega je pa izšel članek, ki poskuša me predstavljati za uino-bolno in kakor čujem, me obrekuje Krek tudi sicer kjer me more, da bi sebe opral, kakor mi je to namignilo tudi njegovo zadnje pismo. V moje lastno opravičenje mi ne preostaja drugega, kakor da stojim pred javnost — z vsemi posledicami, ki bodo temu sledile. Kar sem v tem listu doslej, vštevši današnji članek, povedala, to sem ne samo pripravljena ponoviti vsak čas pred sodiščem pod prisego in doprinesti dokaz resnice, nego si bom preskrbela priliko za to potom tožbe proti »Slovencu«. Svoje lastne rokopise bo gospod dr. Krek vendar nekoliko težko utajil, kvečjemu, če zamore doprinesti dokaz, da je bil umobolen. ko je pisal svoja pisma.
— V Šiško. Politična organizacija sociaino-dmokraticne stranke v Spodnji Šiški sklicuje v pondeljek — dne 2. junija — v gostilno k An-zoku javni ljudski shod z dnevnim redom: 1. Občinske razmere v Šiški: nove občinske do-klade, šolski novčič, vodovod in njega prevzetje po občini; 2. sklepi k prvi točki; 3. pomen organizacije in časopisja za delavsko ljudstvo. — Prebivalstvo Šiške! Ker so predlogi, ki jih je odobrila večina občinskega odbora da-Iekosezni in obenem precejšnjo breme za vas — vabimo vas vse brez razlike mišljenja, da se udeležite v pondeljek javnega shoda. Agitirajte za obilno udeležbo!
Pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo dne 8. junija veliko pomladansko veselico na vrtu in v dvorani hotela Tivoli z najrazno-vrstnejšim sporedom o katerem bodemo še poročali. Omenimo za sedaj, da bo sodeloval popolni orkester zopet na novo sestavljene »Slov filharmonije«.
— Nov vlak na Vrhniko. Ta vlak bo vozu od vštevši 1. junija 1.1. naprej do konca septembra t. 1. vsako nedeljo in praznik in bo odhajal iz Vrhnike na večer ob 9. uri 5 min iz Drenovega griča ob 9. uri 11. min., iz Loga’ob 9. uri 17 min., iz Brezovice ob 9. uri 37 min. Potem se bo pa yrnil ta vlak zvečer ob 10. uri 20 min. zopet iz Ljubljane nazaj proti Vrhniki in bo ustavil v Brezovici ob 10. uri 33. min., v Logu ob 10. uri 40 min., v Drenovem griču ob 10. uri 44 min. ter bo prispel na Vrhniko ob 10. uri 53 min.
— Umrli so v Ljubljani: Franc Lalik, reje-j1®?' ^ tednov. ■— Alojzija Mravlje, delavčeva hci. 21 mesecev. — Ivana Vivoda, kuharica, 33 et. — Ivana Grossman, monterjeva vdova 54 let. — Fran Juvan, nožar. 63 let.
— Vojaški Izgred. Danes ob tri četrt na o zjutraj se je med seboj steplo na šentpeter-ski cesti pred Znamenjem nekaj vojakov bel-gijskga in 17. polka. Delali so tak kraval, da se je prebudilo precej naokolo vse prebivalstvo. Ljudje so odpirali okna in kričali nad uniformi-ranimi izgredniki. Policijski stražnik ni n:č opravil; aretacija se je posrečila šele. ko je prišel mimo neki nadporočnik in odvedel vojake v seboj v kasarno. Skrajni čas je, da nas policija in vojaška oblast obvarujeta večnih škandalov, ki jih v trdi noči prirejajo po mestu vinjeni vojaki!
— lOOkronski bankovci pridejo Iz prometa.
Avstro-ogrSka banka naznanja, da se lOOkrou-ski bankovci z datumom od 2. januarja 1910 umaknejo iz prometa. Cas za izplačilo ali zamenjavo teh bankovcev v glavnih zavodih in po-
družnicah avstro-ogrske banke je določen do 31. maja 1915. Po preteku tega roka bodo bančni zavodi avstro-ogrske banke te bankovce sprejemali le še v zamenjavo; po 31. maju 1921 se pa lOOkronski bankovci od 2. januarja 1910 sploh ne bodo več sprejemali.
— Uboj. V Ovčnikovi hiši v Malem Sla-tenku pri Novem mestu je v petek dopoldne ubil Janez Ovniček svojo ženo Nežo. Vzrok so dolgoletni medsebojni prepiri. Ko sta se začela v petek dopoldne zopet prepirati, je vzel Ovniček kladivo za kamenje tolči, udaril z njim ženo parkrat po sencih, tako da je bila žena v par minutah mrtva. Nato je Ovniček zaprl hišo. in šel na vas povedat ljudem, da je ubil ženo in nato odšel v Novo mesto k sodišču, kjer so ga zaprli.
— Ne kupujte blaga, če niste o njem prepričani, da je dobro. Kajti za slabo blago je denar proč vržen. Kolinska kavna primes je blago, ki je splošno znano po svoji nedosežni kakovosti, ki ji zagotavlja prvo mesto med vsemi kavnimi pridatki in največjo priljubljenost pri vseh naših gospodinjah. To priljubljenost še bolj podpira dejstvo, da je Kolinska kavna primes edino pristno domače blago. — Pazite pri nakupovanju na varstveno znamko »Sokol«!
— Kino »Ideal«. Danes zadnji dan izbornega sporeda z najnovejšim Gamontovim tednikom in krasno dramo »Njen dobri sloves« s Henny Porten, Velezanimiv in krasen je posnetek iz Skadra, ki kaže žalostne posledice vojne. Jutri dve senzaciji in sicer »Nabob« kolorirana drama v treh delih in »Mož s tremi ženam!«, veseloigra s Princem, 3 deli. — Predstave ob 7. do pol 9. na vrtu. Pripravlja se Dantejev pekel.
Štajersko.
— Katoliška cerkev in denar. V okolici Radgone se je hotel poročiti kmet Ujdlin je šel zato z nevesto k župniku. Župnik pa je dognal, da je Ujdl s svojo nevesto v sorodu in sicer v petem kolenu. Poslal ju je na dekanijski urad. Ko je tam vso zadevo povedal, je moral napraviti prošnjo do škofa in plačati 1 K za kolek. Skof je rešil prošnjo tako: Ujdl dobi dovoljenje za poroko, če plača 30 K za Petrov vinar. — Ali je sedaj sorodstvo izbrisano?
— Nova žrtev trboveljske izkoriščevalne družbe. V petek je smrtno ponesrečil na zahodnem revirju v tretji etaži sodrug Klanšek Jernej, dolgoleten, zvest član rudarske organizacije. Klanšek je žrtev večnega priganjanja
trboveljske premogokopne družbe, ki vedno zahteva od svojih delavcev, da izkopljejo več kot je mogoče. Vsled priganjanja ni mogel nesrečni sodrug dovolj zavarovati svojega delov-nega prostora. Zasip, kjer je delal Klanšek,^ je bil nekaj nad štiri in pol metrov visok, nekaj čez štiri metre širok in približno 15 metrov do!^. Zasip se je podsul in pokopal Klanska pod seboj. Pod premogom je ležal od devetih dopoldne do dveh popoldne. Nekaj rntinut po nezgodi so slišaili tovariši Klanškove klice na pomoč, a kmalu je utihnil. Ko so ga izkopali, je imel glavo popolnoma zmečkano. Zasip ne bi smel biti po predpisih rudarskega policijskega reda nad štiri metre visok in ne nad štiri metre širok. Ali kaj se briga profita željna družba za predpise? Njej gre le za to, da spravijo rudarji čim več premoga na dan. čeprav tvegajo svoje življenje. Žrtve padajo, a družba ost n; a rtiirnodušna. Sodrug Klanšek zapušča mlado ženo in štirinajst dni staro hčerko. Star >e bi! 44 let. V nedeljo ob štirih popoldne je bil pogreb, ki se ga je udeležilo na stotine njegovih tovarišev. V slovo so mu zapeli trboveljski pevci pod vodstvom sodruga Baloga dve žalo-stinki: eno pred mrtvašnico, drugo ob odprtem grobu. Tudi rudarska godba je spremila Klan-ška na zadnji poti. Ob grobu je v J men u rudarske organizacije govorila sodružica Steli-jeva iz Ljubljane. Vrlemu sedrugu bodi blag spomin!
— Kako so katoliški duhovni vestni. Iz
Trbovelj nam poročajo: Včeraj smo okopali sodruga Jerneja Klanška. Pogreb je bil naznanjen za četrto uro. Ob določeni uri se je zbralo pred mrtvašnico na stotine trboveljskega delavstva. Čakali in čakali smo četrt	etrt
ure na duhovnika; a ta si je najbrž mislil, kaj bi hitel, saj delavci lehko čakajo. In res je prišel ob — tričetrt na pet! »Gospodu« prav resno priporočamo, da naj izpolnjuje _ svoje dolžnosti malo natančnejše in naj ne misli, da smo delavci ljudje drugega razreda.
Goriško.
VOLILNI SHODI NA GORIŠKEM.
V nedeljo 8. junija ob 10. dopoldne na Bukovem v prostorih Antona Čelika. Poroča sodrug dr. Henrik T u m a iz Gorice.
V nedeljo 8. junija ob pol 4. popoldne v Hudajužni v prostorih hotela »pri Črni prsti«. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice.
Sodrugi! Volilci! Agitirajte po vseh krajih za obilno udeležbo.
— Volilni Imeniki za deželnozborske volitve so že skorai povsod razpoloženi na vpogled volicem; pozivamo vse sodruge, da se prepričajo, ako so vpisani v volilni imenik. Ako se ne pobrigajo pravočasno, po preteku I4dnev-nega roka razpoložitve imenika ne bode več časa za reklamiranje. V Gorici je volilni imenik razpoložen od 26. maja do vštevši 8. junija pri c. kr. okrajnem glavarstvu (pritličje) in ne pri goriškem magistratu kakor prejšnja leta.
— Šempolajski sodrugi. ki imajo veselje do izobrazbe ter hočejo pristopiti k podruž-nioi »Vzajemnosti«, ki se ustanovi v teku 14 dni. naj se zglase za pristop pri sodrugu Ivanu Grudnu. Sodrugi, agitirajte za čim večji pristop k »Vzajemnosti«.
— Zaradi spolne nenravnosti kaznovan. 401etni Domenico Beltram je zaradi nemoralnega počenjanja z neko llletno deklico vpričo Svoje hčere prišel pred sodnijo, ki mu je pri-
sodila 4 mesece težke ječe s posti; potem g( izženo v Italijo. Beltram je vdan pijači. Stanoval je v Raštelu.
Občinske volitve v Trstu.
Volilni boj je v polnem tiru. Shod sledi shodu in upravičeno smemo trditi, da nismo pričakovali lepšega sprejema naših kandidatov strani_ ogromnega števila volilcev. ki se udeležujejo naših shodov. Lepo so obiskani naS shodi v okolici in v mestu. Z veseljem pa moramo konstatirati, da je bila sprejeta naša bn> šurica o občinskih volitvah od stani volilcev l navdušenjem in da so zahteve po njej vedno večje. Ako bodo izvršili naši sodrugi in somišljeniki do končan h volitev polno dolM smemo biti prepričani, da nam doprinese 8. junij zopetno lepo zmago.
Italijanski nacionalci so pa kar iz sebe zaradi dejstva, da kandidira v starem mesti naša stranka proti županu sodruga Cerniutzl in Seitza. »Piccolo« besni proti naši stranki il utemeljuje svoj boj seveda z dejstvom, dl kandidira naša stranka tudi dva slovenska socialna demokrata. Zato je napovedala itaMian-ska kamora najhujši boj v III. in IV. volilne« okraju, t. j. tam, kjer kandidirata sodruga Hi-spari in Petejan. Pri vsem pa moramo konstafr rati. da se hoče toliko od strani slovenske Kolikor italijanske nacionalistične stranke vsiliti v ta volilni boj, pri katerem gre v prvi vrsti u gospodarska vprašanja, narodno vprašanje, sl1 bolje rečeno narodni prepiri. Ne od ene ne druge strani ni odgovora glede naše kritike i gospodarskem delu italijanske večine m slovenske manjšine v mestnem svetu
Mi pa priporočamo sodrugom.'naj nad j lin jejo boj in agitacijo v zmislu navodil, ki jim i* je podala naša stranka, in naj zlasti vrše aft-tacijo od osebe do osebe na de!«.' domu iu tf prijateljskih sestankih.
Naša parola mora biti: Kdor glasuje protisocialistično, je izdajalec delavskih hiter;^ je izdajalec ljudstva, je izdajalec naroda.
Kandidatje za katere mora ghsovati vsr.k delavec so:
V	MESTU:
I. mestni volilni okraj (Sv. V*d.): šo1e’*ak*b Nnt0,as* učitelj občinske ljudske
II. mestni volilni okrai (staro mesto):
Rudolf Cerniutz. uradnik in Viljem PHz. mehanik.
HI. mestni volilni okrai .(Novo nieslo Rojan kos Grete):
Viktor Perez, uradnik in August Gaspari, uradnik.
IV. mestni volilni okraj (Barrira nuovam Skorklja);
Franc Barba. tiskar.
Edvard Gherghich trgovski pomočnik . Josip Petejan. tajnik zidarske or^amM-V
V. mestni volilni okrai (Barriera vecehia i«
Kjadin);
Fratic Blasizza, kotlar.
Josip Podgornik, tajnik organizacije pr> metnih delavcev.
Gilbert Senigaglia. zdravnik.
Anton Simonetta, mesar.
VI. mestni volilni okraj (Sv. Jakob iu zgoroii
-Kjarbola):
.. ^Zl° Chiussi, tajnik kovinarske organiza cije.
Arhangelj Doif-Sotta, učitelj Valentin Pittoni, vodja delavskih konsuin-mh zadrug.
Edmund Puecher, ravnatelj okrajne boH‘ ške blagaine.
V	OKOLICI:
I. volilni okrai (Skedenj, Sv. Marija Magdalen
zgornja in spodnja);
Josip Petejan. tajnik zidarske organizar*
II. volilni okraj (Katinara, Rocol, Lorijev. Vr-
dela, Konkonel in Kolonja):
.Josip Kopač, tajnik železničarske organizacije.
III. volilni okraj (Barkovlje, Rojan Greta. R®" zovica. Bane, Gropada, Trebče, Padrič, Opčine.
Prosek, Kontovelj in Sv. Križ.):
Ivan Sedmak, železničar,
Valentin Pittoni, vodja tržaških delavskil’ konsumnih zadrug.
Volilni odbor socialno demokratičue strank« VOLILNI SHODI.
Rojan:- V pondeljek 2. junija ob 8. zvečer v gostilni »Pri dvanajstih murvah« v ulici Mo-reri v Rojanu.
Novo mesto: V sredo 4. junija ob 8. zvečer v gostilni »Ineternational« v ulici Bocacci« št. 25.
Novo mesto: V četrtek 5. junija ob 8. zve*
čer v gostilni »pri Secl« na Greti.
Sodrugi. poskrbite, da bodo vsi shodi dobro obiskani.
VOLIŠČA.
Volišča za bodoče občinske volitve za okoličanske okraje so sledeča:
Za 1. volilni okrai:
Škeiden] (41. sekcija):	občinska	šoli	<
Skednju: hišne številke od 1 do 619.
Skedenj (42. sekcija): hiš. št. 150 v Žked-dnju; hišne številke od 620 do 1237.
Sv, M. Magd. Zgornja (43. sekcija) i P«i okrajnem načelniku v Skednju St. 175; Sv. M, Magd. Zg. Bivio št. 1 do 89, Sv. An» od 90 do 239.
Sv. M. Magd. Zgornja 144. seKciia;: otroan vrtec »Lege nazionale« v Skednju st. 176: Sv. M. Magd. Zg. od 240 do 817.
Sv. M. Magd. Spodnja (45. sekcija): gostilna »Subietta« pri Sv. M. Magd. Sp. št. 31: Sv Mar Magd. Sp. 1 do 279. Sv. Sobota 280 do 399. Zavije 400 do 489. Monte Castighone
590 do 599.
Katinara (46. sekcija): sola na Katmari st. 1141 • Sv M. Magd. Sp. od 600 do 979, Monte-bello Zg od 980 do 1129. Katinara od 1130 do 1149 in Ključ od 1150 do 1152.
Za II. volilni okraj:
Rocol (47. sekcija): RocOl. ul. P. P. Ver-cerio št. 228: Rocol. ul. Molino a vente od 1 do 169. Sette Fontane od 170 do 339, dirkališče od 34o' do 369, Callaja od 370 do 405
Rocol (48. sekcija): gostilna Nlcnetto v Rocolu št. 576: Katinara od 406 do 439, Melara 440 do 459. Rocol v dolu 460 do 839. Rocol v hribu 840 do 1199. pri Lovcu od 1200 do \&J. Lonjer (49. sekcija): gostilna Padovan na
Katinari št. 27: ves Lonjer	.
Vrdela (50. sekcija): ul. Raffaele Sanzio 5t. 526: Scoglietto od 1 do 379, L. Cilin Sp.
od 380 do 439.	^	,
Vrdela (51. sekcija):	slovenska sob pri
Sv. Ivanu: Sv. Ivan Sp. od 440 do 749, Bran-dežija 750 do 909. Sv Ivan Zg 910 do 1179.
Vrdela (52. sekcija): italijanska šola pri Sv. Ivanu: Frdenič 1180 do 1339. Timmjan 1400 do 1759. Svetoivanski kamnolomi 1760 do 180U, Sv. Cilin Zg. 1801 do 1822
Kolouja (53. sekcija): ulica Fabto Severo. hiša Zeppar, št. 64; vsa Kolonja.
Za III. volilni okraj:
Rojan (54. sekcija):	Rojan vicolo delte
Rose št. 7: S. Ermacora 1 do 60. pn 12 murvah 61 do 169. Scala Santa 170 do 429.
Rojan in Piščanci (55. sekcija): otroško zavetišče (asilo infantile) v Rojanu:	Verniellis
430 do 680. Molini 681 do 790. raztresene hiše 791 do 830. Piščanci in sicer št 218 220 do 237. 275. 280 do 284. 286, 287, 289. 319 do 321. 328. 335. 346 do 348. 362. 364. 372 in 426. Greta (56. sekcija): šola v Rojanu: vsa
Barkovtje (57. sekcija):	ljudska	šola	v
Barkovljah: vse Barkovlje.	_
Opčine (58. sekcija): ljudska šola na Opčinah. izvzemši Piščance.
Trebče (59. sekcija): ljudska sola v Trebčah: za Bane in Trebče.
Bazovica (60. sekcija): ljudska sola v Bazovici: za Bazovico, Lipico., Gropado in ra-
driče.	’	,	*	,	n
Prosek (61. sekcija): ljudska šola na I ro-seku: za Prosek. Miramar m Kontovetj. ^ _ ^ Sv. Križ (62. sekcija): ljudska šola v Sv.
Križu: ves Sv. Križ.	..	...	D.
Poudarjamo da letos prvikrat volijo Piščanci v Rojanu namesto na Opčinah m da imajo Trebče z Banami samostojen volilip lokaj.
Trst.
 Gospod Brandner in Mrak. Dobili smo
Sledeče nismo: Zaradi notice »Gospoda Liiiu-d n er in £k«. ki ste jo objavili med dopisi iz Trsta v št od 30. maja t. 1.. izjavlja gospod brandner v Edinosti od 1. junija, da bo vložil (tožbo proti naslovljenemu uredništvu. Blago-jvolite objaviti, da sem dotično notico napisal jaz in da prevzamem zanjo popolno odgovornost. _ v Trstu, 1. junija 1913. — Ivan Re-jgent.« — Sodrug Ivan Regent v Trstu nas je bdvezal iz lastne iniciative od uredniške molčečnosti, vsled česar izjavljamo, da je on pisec hotice, priobčene pod gorenjim naslovom v !*Zarji« od 30. maja t. 1. — Uredništvo »Zaije«.
Zadnje vesti.
v
STAVKA V TRŽAŠKI LUKI KONČANA.
Trst, 1. Shod stavkajočih pristaniških de-lavcev je sprejel posredovanje in se bo delo v luki y pondeljek zopet začelo. Izvoljen je bil Odbor petih članov, ki se prihodnji teden udeleži pogajanj s parobredno družbo »Daltnatia«. Ako do 9. junija ne bo dosežen sporazum, se stavka ponovi v pondeljek.
D EMISIJ A BARONA HOTZENDORFA.
Dunaj, 2. »Zeit« iioroča iz dobro poučenih vojaških krogov, da je vrhovni šef generalnega štaba baron Hotzendorf prosil cesarja za odpust s svojega mesta. Hotzendorfov odstop je v zvezi z razkritji v vohunski aferi Redlovi. Skoraj gotovo pa cesar ne bo ugodil prošnji. Vsaj v sedanjem trenotku je izključeno, da bi odstopil Hotzendorf.
MINISTRSKI PREDSEDNIK LUKACS NA AVDIJENCI.
Dunai. 1. Danes je cesar sprejel na posebni avdijenci ogrskega ministrskega predsednika Lukacsa. Informirani krogi trde, da je Lukacs poročal cesarju tudi o razvoju pravde.
OVACUE ITALIJANSKE POSL. ZBORNICE ZA ANGLEŠKEGA VNANJEGA MINISTRA.
Rim. 1. Poslanska zbornica je sklenila poslati angleškemu državnemu tajniku za vnanje stvari Greyu brzojavno častitko za sodelovanje pri preliminarnem miru med Turčijo in balkanskimi državami.
RUSKI VOHUN V AVSTRIJSKEM GENERALNEM ŠTABU.
Aretacija poročnika Horlnka,
Dunaj, 1. V sredo popoldne so aretirali sto-ckerauskega poročnika Horinka od 7. ulanske-ga polka na stanovanju njegove dunajske ljubite. Komisija, ki je odvedla Horinka, je bila sestavljena iz majorja, dveh stotnikov in dveh policijskih agentov. Komisija le potrkala na duri in pozvala poročnika, naj odpre, sicer da poš-
ljejo po Ključavničarja iti aa snoma odpre stanovanje. Poročnik je odprl, vzeli so mu sabljo in ga z avtomobilom odpeljali. V petek je bila na stanovanju zopet hišna preiskava in ker ljubice ni bilo doma, so s silo odprli stanovanje.
Redlova potovanja v tujino.
Dunaj, 1. Vojaška avditorja sta zaslišala več oseb o življenju Redlovem. Gotovo je. da se je Redi o binkoštnih praznikih z avtomobilom odpeljal v Varšavo in da je tam imel tajen sestanek z zaupniki. Pogosto se je z avtomobilom vozaril tudi v Draždane, kjer se je tudi shajal s tujimi agenti. Redi je imel dva avtomobila: eden — z belim lakom prevlečen — mu je služil za skrivnostne vožnje v tujini. Tudi dva šoferja: enega civilnega in enega vojaškega. V Pragi je mnogo občeval z demimondenkami.
Glavni vohun kot sodni strokovnjak zoper vohune.
Dunaj, 1. Redi je v zadnjih desetih letih furigiral skoro v vseh vohunskih pravdah kot sodni izvedenec. Njegovo mnenje je bilo zelo tehtno. Leta 1902 je bil bivši častnik Carina zaradi vohunstva obsojen na štirinpolletno ječo in obsodba se je naslanjala na izvedeniško mnenje tedanjega stotnika Redla, ki je zaključil z besedami: Obtoženec je nevaren vohun, ki je s svojim početjem občutno oškodoval vojaške interese domovine. V tej pravdi je Redi obširno razpravljal o predujmih In honorarjih obtoženca. ki*ie prej bil nastavljen v vojnem ministrstvu. in naglašal njegovo nevarnost, ker je imel priliko spoznati rezervatna povelja in najstrožje uradne tajnosti. — Leto pozneje je bila pravda zoper vohuna Pavla Bartmanna, ki je bil v službi ruske vlade kakor Redi. Tudi pri tej pravdi je bil za izvedenca Redi. ki je izjavil, »da je vsako vohunstvo škodljivo, zlasti če je izvrši razumen in sposoben človek;« škodo, ki jo je Bartmann prizadjal, je Redi ocenil na mnogo miljonov.
Interpelacija o Redlovi aferi.
Dunaj. 31. Interpelacija poslancev Neumanna in tov. na domobranskega ministra se glasi: Nobenega dvoma ni, da se je pred nekaj dnevi ustrelil polkovnik generalnega štaba, ker mu je bilo dokazano vohunstvo. Posebne okoliščine tega slučaja so tako nezaslišane, m odpirajo tako brezno nedoglednih nevarnosti, da vprašamo g. domobranskega ministra:
1. Ali je res. da je polkovnik severovzhodnemu sosedu izdal mobilizacijske načrte avstrijske vojske?
2. Ali je res, da bi bil v slučaju vojne poraz avstrijske vojske neizogiben in z njim gotov pogin neštevilnih tisočev mož?
3. Ali je res, da je polkovnik že mnogo let vohunil, da je ogromno zapravil, s homoseksualnimi ljudmi občeval in da o ysem tem njegovi predstojniki niso nič znali, dasi je šlo za čuvaja važnih skrivnosti?
4. Ali je res, da so polkovniku častniki dopovedan, nai se usmrti?
5. Ali je res, da je ta korak — ki je težek pregtešek zoper kazenski zakon — močno otežkočil pojasnitev vse zadeve?
6. Ali je res. da so še drugi častniki zapleteni v to zadevo?
7. Kakšna zagotovila onemogočujejo ponovitev 'takega zločina?
Redi in vojaške tajnosti nemške države.
Dunaj. 2. Vzlic oficialnim izjavam, da Redi ni izdal — Poleg avstrijskih skrivnosti — Rusiji načrtov o mobilizaciji in pohoda nemške vojske, je vendar resnično, da je izdal nekatere nemške vojaške tajnosti.
O čein je Redi vohunil?
Dunaj, 1. Redi je izdajal Rusiji kopirane in ekscerpirane načrte, koncentracijske osnutke in elaborate voznega reda, opozarjal ruske vohune na nevarnosti, opozarjal rusko vlado na avsti ijske vohune v Rusiji.
Šifrirane brzojavke.
Praga, 2. Redi ie ponovno dobiva! šifrirane brzojavke, vendar brzojavna direkcija ni bila pozorna, ker je vedela.'kako zaupno mesto opravlja polkovnik Redi in mislila, da so brzojavke od vojaških oblasti.
PRAŠKI ZBORNI POVELJNIK PROSI 7L UPOKOJITEV.
Praga, 1. Zborni poveljnik praškega zbora baron Giesl. ki ie bil Redlov šef. je prosil za upokojitev.
IZJEMNI ZAKONI ZA ALZAŠKO.
Berlin, 1. Državni zbor je dokončal razpravo o interpelaciji zastran izjemnega društvenega in tiskovnega zakona za Alzacijo. Vsi govorniki so obsojali nacionalistične struje, pa tudi izjemne zakone, ne izpremeni.
SOCIALISTIČNA OBČINA NE SPREJME PREZIDENTA REPUBLIKE.
Pariz. 2. Občinski svet v Limogesu, ki ima socialistično večino, je sklenil sprejeti prezi-denta republike Poincarčja v mestni hiši, pod pogojem, da sprejemu ne prisostvuje noben minister in da prezident ne bo delil nobenih odlikovanj. Poincare je te pogoje sprejel. Sedaj pa je socialistična večina občinskega sveta sklenila, da limoško prebivalstvo vsled zadnjih hišnih preiskav pri delavskih organizacijah in vsled političnega obnašanja ministrov sedaj ne more sprejeti prezidenta.
VLADNA KRIZA NA ŠPANSKEM.
Madrid, 1. Neposredni povod za odstop Romanonesovega kabineta je bil govor konservativnega voditelja in bivšega ministrskega predsednika Maure (ki je dal umoriti Ferrerja!) v zbornici, da konservativna stranka toliko časa svobodmiselnih vlad ne more podpirati, dokler bodo hodile po dosedanjih potih. Maura je očital zadnjim svobodomiselnim vladam kompromise z republikanci in socialisti. Vsled
tega je Komanones ponuau svojo aemisijo, ampak kakor kaže. bo sestava nove vlade zopet poverjena Romanonesu in se dosedanji kurz
POSEBNE POGODBE BALKANSKIH DRŽAV S TURČIJO.
London, 1. Zastopniki balkanskih držav so se posvetovali o sklenitvi posebnih pogodb s Turčijo, ki bi uredile vsled vojne akutna vprašanja, ki se jih skupen preliminaren mir ne dotika. Sklepi so bili predloženi turškemu delegatu in pridejo na razgovor na pondeljkovi konferenci.
BOLGARSKI - SRBSKI SPOR,
Objava pogodbe.
London, 2. Ofiziozni »Mir« zahteva objavo pogodbe, ki pokaže, da je za državni obstoj Srbije potrebna. »Verjeli smo častni besedi, ki so nam jo vsi solzni dali srbski državniki, a sedaj nas hočejo oropati.
SESTANEK PAŠIČA IN GEŠOVA.
Belgrad, 1. Ker je srbska vlada zahtevala, da bolgarska vlada pred sestankom obeli ministrskih predsednikov načelno pritrdi reviziji pogodbe. se je sestanek zavlekel.
SESTANEK NA KOSOVEM POLJU.
Belgrad, l. 28. junija, ob obletnici bitke na Kosovem poju, se bodo sešli na Kosovem polju kralj Peter, kralj Nikola, srbski prestolonaslednik in črnogorski prestolonaslednik.
BOLGARSKO - -RUMUNSKI SPOR.
Bukarešt, 1. Zbornica je sprejela po dva-dnevni razpravi, ki je bila tajna, o peterburškem protokolu predlog s 127 proti 17 glasovi, ki pooblašča vlado, da protokol izvrši.
VOJVODA URAŠKI — KANDIDAT ZA ALBANSKI PRESTOL.
Dunaj. 1. »Albanska korespondenca« poroča iz Rima: Več albanskih voditeljev je Odposlalo londonski konferenci poslanikov, spomenico. ki sklepa tako: Podpisani izrekajo željo. da bi velesile akceptirale edinega kneza, čigar kandidaturi ni nihče ugovarjal, namreč vojvode Uraškega, grofa NVtfrtemberškega.
POGAJANJA SRBIJE Z VATIKANOM.
Rim, 1. Že skoraj pred Štirimi meseci so se pričela pogajanja Srbije z rimsko kurijo za uvedbo konkordata. Ker dobi Srbija z osvojenim ozemljem mnogo rimsko katoliških podanikov, jim hoče urediti pravočasno njihove verske razmere. Pri prvih pogajanjih je zahtevala Srbija, da med duhovniki, ki bodo prihajali med njene nove podanike, ne smejo biti duhovniki iz Avstro-Ogrske in Nemčije, od tujcev pa le Italijani in Francozi. V maju so se ta pogajanja zopet pričela in Srbija vztraja še vedno na tem. da duhovnikov iz Avstro-Ogrske in Nemčije
VEHIB BEG SE JE VRNIL V JETNIŠTVO.
Carigrad, 1. Bivši janinski poveljnik Vehib beg se je vrnil na Grško. V Carigradu je pogo-stoma konferiral z velikim vezirjem. Vehib je vojni jetnik Grške in je bil le začasno izpuščen na svobodo.
Proces Lukacs-Desy.
Sodba bo razglašena v torek!
Budimpešta, 31. maja.
Po petdnevni razpravi je bila Lukaos-Desyjeva panamistovska pravda zaključena; sodba se razglasi v torek ob 1. popoldne. Razprava je odkrila vso gnilobo in demoralizacijo vladajoče bečarske klike.
Koncem današnje razprave ie občinstvo priredilo obtožencu i>osl. Desyju in njegovemu zagovorniku dr. Vaszonyju viharne ovacije. Po brezix>membnih besedah državnega pravdnika Selleya je dr. Vaszonyi v sijajnem govoru utemeljeval svoj predlog za oprostitev obtoženca. Dejal je, da v tej pravdi ne gre toliko za politične programe, kakor za konflikt različnih nazorov v politični morali. Pojasnil je nadalje, da je identificiranja podkupljivosti in panamizma jx> prvem sodniku kriva, ker panama ne po-menja kaznivega, temveč nemoralno, nepošteno dejanje. Končal je s sledečimi besdami:
»Po dognanih dejstvih mi ni treba prositi za oprostitev obtoženca. Ta dejstva govore sama in terjajo oprostitev. Strašni pregreški tožitelja ne smejo biti negrajani, obtoženec, ki ga je |X) pravici obdolžil, ne sme biti kazno/an. Ali naj bo obtoženec kaznovan za to. ker ie o pravem času zadel pravo besedo. Ali naj se usoda Ogrske odločuje na direkcijskih sejah bank. V veri živimo, da imamo ustavo, dočim se naša usoda odloča za dobro zaprtimi dufmi bančnih uradov. Ako nam je do tega, da postane politično delovanje zopet »Nobile ofi-cium«, moramo vsakega napoditi iz javnega življenja, ki je politik samo, da kaj »zasluži«. Vrnimo ljudem vero, da je vredno biti pošten, da lehko rečemo: »Kako prav je, če človek hodi po pošteni poti, zakaj glejte, kako prepadeni so in kako trepetajo možje zajemajoči iz zlatega izvirka, ako morajo pod požigajočim ognjem vprašanj izpovedovati resnico! Kakšni so. brez vse notranje vrednosti, ničevif Veselimo se; lehko se ix>stavimo pred sodišče, nam ni treba prikrivati. Bogatini smo mi, po-lehko nas izprašujejo. Resnico govorimo in nič šteni ljudje in pomilovanja vredni berači so tisti, ki zajemajo iz zlate reke, pa se tresejo' in jecljajo.« Ako hočemo, da neha bairkokracija potvarjati našo ustavnost, ako hočmo, da bodo javni uradniki delali zopet z zravnano glavo v zavesti, da za njihovim hrbtom ni paname. ako hočemo, da se vrne zopet poštenje in spodobnost, da izgine doba modernih pustolovcev iit provizijskih vitezov, potem poštenja ne smemo preganjati in paname ne odobriti.«
Viharen aplavz in eHen-kluci so sledili tem besedam zagovornikovim. Predsednik je miril in zvonil, pa. vse. vkup pl nič .pomagalo. Star.
gospod, lei ga je predsednik apostrofiral. da je zakričal »Eljen«. je odgovoril »Vsa dvorana je zaklicala!« Grof Mihael Karolyi se je oglasil predsedniku rekoč: »Eljen sem klical in pio-skal!« Predsednik ga pokliče k redu. Grof Ka-rolyI: »Moje ime je Mihael K;irolyi.« Predsednik. prosim vas, ne imenujte svojega imena. Enako izjavo je podal grof Hadik. Tudi obtožencu je občinstvo priredilo veliko zloskrmie.
      «
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in s-ane nar '\-rna
Za a rtro ogrske kraje:
celolelna..................................K	21 60
polletna...................................  10	80
četrtletna..................................	540
mesečna....................................180
Za Nemčijo:
celoletna..................................k	26 40
polletna...................................  13	20
četrtletna..................................  6	60
mesečna....................................220
Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. r administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pa J naslovom : Upr a v ništvo .Zarje* v Ljubljani.
Čudni možje.
(Dopis iz Vevč.)
Kmalu bo štirinajst dni, odkar sta imela v Vevčah shod kranjska deželna odbornika gg. dr. Iv. Zajc in dr, VI. Pegan. Gromovnika sta prišla utrjevat omajano zaupanje, ki so se ga lotili zadnji čas zakleti sovražniki Vseslovenske Ljudske Stianke, Situacija sama je torej prisilila ta dva gromovnika, da sta šla na Get-zemani. Vevško delavstvo je od zadnje stavke grozovito poparjeno vsled materialne škode, ki jo je imelo vsled stavke in pa. ker ni doseglo s to stavko prav ničesar. Resignirano beži. kdor more v Ameriko ali pa drugam, samo da se otrese veyškega prahu, zakaj niti ena klerikalna obljuba se ni uresničila. In s čim sta deželna »administratorja« tolažila delavstvo? Dr, Zajc je skušal delavstvo tolažiti s tem, da ie pripovedoval, kako bo klerikalna stranka prijela za ušesa veyško tovarno, ker si je po krivici prilastila pravice, ji bo pravice odtegnila, če ne ugodi delavstvu. O, kako je to lepo! De«-želni odbornik dr. Zajc preti, da bo odvzel tovarni po krivici pridobljene pravice glede električnih, cestnih m vodnih naprav. Oglejmo si to stvar takole: Če so te pravice krivične, bi ne smele obstojati, če so ustanovljene pogodbenim potom ali pa plačuje tovarna najemnino, je to »Zajcev« bavbav. ker, če pride res do boia med klerikalno stranko in vevško tovarno, bo imel škodo tudi »Zajec«, in slednjič, ta boi gotovo ne bo tako kmalu končan, a največjo škodo bo imelo le delavstvo, ker ga bo tovarna najbrž« vsai za nekaj časa izprla, kar bi pa v sedanjih razmerah, ko vevški delavstvo ni organizirano, jiomenilo le_še novo in večjo nesrečo za delavstvo. Tako stoji stvar — to vedo dobro tudi klerikalni kolovodje; zakaj torej pripovedoval de!avstvn take »štorije«. Drlio struno pa je napel dr. Pegan, ki je na shodu svaril delavstvo pred socialno demokratičnimi organizacijami. Bojte, ogibliite se, bojte se! Tako je rotil dr. Pegan, ki ie sam pristaš delavstvu kar najbolj sovražne klerikalne stranke. Dr. Pegan je svaril delavstvo pred organizacijo, svaril ie, da bi se delavstvo združilo s svojim itovariši in tovarišicami in ta mož. ki seje razkol mel delavstvom, naj velia za prijatelja delavstva? Kako? Delavstvo se mora Združiti in to so bo izvršilo, pa če se dr. Pegan zaletava še tako visoko, delavstvo se bo združilo v oigani7;icijo. na če veliki gospodje še tako nasprotujejo enotni delavski organizaciji. Delavstvo je edino složno po svojem stanu, če obstoje med njim tupatam nasprotstva, je to le sad hujskanja delavskih sovražnikov. Tolažba. ki sta jo prinesla deželna »administratorja«. je bila umerjena tako, kakor da bi vevško delavstvo prav ničesar ne razumelo o delavskem vprašanju. A časi slepe pokorščine so minuli. Sčuvanje delavstva na delavstvo ie v Vevčah danes že nemogoče, ker je delavstvo spoznalo pomen in vrednost organizacije in na drugi strani pa škodljivost klerikalnih društev Za vevško delavstvo veljaj odslej geslo: Delavci in delavke, združimo se v močno organizacijo, ki nam bo porok za boljše službene razmere, a ta organizacija more biti le delavska, nikdar pa ne klerikalna ali liberalna, ki nimata z delvstvom nobenih skupnih interesov.
/T\
Pozor!
Zadnji Čas je, da pošljete naročnino, če je še niste poslali l
I
Novice.
*	300 žen. Angleški konzul Castens, ki je po naročilu svoje vlade prepotoval angleško posest v Afriki, poroča: »Prišel sem v Kabindo, kjer staouie poglavar Lupungo, rod« črncev Ba-
Gradbena kulturnotehničria in zemljemerska pisarna
ING. JOS. SKOBERNE & ING. D. GUSTINČIČ
Trst, yia Zonta išt. 9.
Telefon 16-31.
Telefon 16-31.
- '
Konstruktivna, podjetniška in izvedeniška pisarna za vsa v gradbeno, Kuiturnotenmcno in zemijemersi stroko spadajoča dela, kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste, mostove, železnice, vodovo«5 uravnava voda, osuševanja in namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov zemljeknjižne odpise in prepise delitve skupnih zemljišč, ponovitve meja itd. — Tehnična izvedeniži^ mnenja in nasveti. — Cenitve zemljišč in drugih tehničnih predmetov. — Vedno točna postrežb
songi. Lupungo izgleda kakor zločinec. Ima le eno oko, obraz je razjeden od koz. Tek njegovega življenja je kaj čuden. Njegov oče ga je kmalu po rojstvu izpostavil in posinovil ga je podglavar Scnti. Sentijcv sin je danes Lupun-£ov ministrski predsednik. Ko je bil še mlad, |se jc oblačil silno fantastično in je pripovedoval ljudem, da s svojim slepim očesom leliko izsledi vse tajnosti. In še danes se boje črnci njegovega slepega očesa. Kmalu je imel veliko četo pristašev. Sklenil je prijateljstvo z arabskimi trgovci in z njihovo pomočjo je pričel vojno proti svojemu očetu. Premagal e očeta in postal poglavar Basongov. V njegovi vasi in okolici živi 3000 črncev. Ali on ni le poglavar Basongov, temveč so mu pokorni tudi še drugi rodovi, tako da znaša število njegovih podanikov 50.000. 2en ima 300 in plačuje za vsako ženo po dva Iranka davkov angleški vladi.« Konzul pripoveduje, da žive črnci prav zadovoljno in srečno. Možje kupujejo žene in jih zopet prodajajo, če dobe dobre ponudbe.
* Nenavadna ločitev zakona. Pred pariškim sodiščem se jc te dni obravnaval kaj čuden proces ločitve zakona. Grofica B. jc živela več let s svojim soprogom v najsrečnejšem zakonu, firof B. je bil vzoren zakonski mož in poln pozornosti do svoje soproge. Pred nekaj dnevi je šla grofica na izprehod in srečala notarja, s katerim je bila dobro znana. Notar jej je izrekel svoje sožalje ob ločitvi zakona. Grofica je mislila najprej, da zbija notar slabo šalo, ali kmalu je spoznala na svoje največje začudenje, da je njen zakon ločen brez njene vednosti in dovolitve. Grof B. jc grdo oslparil svojo soprogo. Predlagal jej je, da naj razdelita svoje premoženje. Ko je grofica privolila, jo je peljal k prijatelju, pred katerim je izjavila, da ne gre več v skupno stanovanje, ker je ta formalnost potrebna za delitev premoženja. Nato je prestregel grof vsa pisma svoje soproge in s ponarejenimi podpisi je dosegel ločitev zakona. Ne da bi bila žena le najmanje slutila, se je izvršila ločitev popolnoma pravilno. Grof pa se je med tem poročil z miljouarko, ker to jc bil namen njegove sleparske pustolovščine.
* Novo zdravilo proti raku so iznašli trije nemški profesorji. To novo zdravilo se imenuje mezotorium in ozdravi tudi najhujšega raka v štirih tednih. Ali bo to ozdravljenje tudi stalno ali samo začasno, se še ne ve. Nadaljni poizkusi bodo dognali, kaj je s tem novim sredstvom.
* Sestra zabodla sestro. Z Dunaja poročajo:
V	petek je žena komerčnega svetnika Mau-baclia. Helena, rojena baronica Biilow, ki je v ločitvenem procesu s svojim možem, prišla k svoji napolsestri, gospej Turk, kateri je tožila svoje gorje. To je napolsestro tako razburilo, da je sklenila gospo Maubach rešiti nadaljnega trpljenja in jo zabodla, nato pa je začela zabadati še sebe.	“
* Zvišanje prevoznih cen v Ameriko. Z Dunaja poročajo, da je zvišala družba Canadian Pacific prevozne cene v Ameriko na inedkrovu od 105 na 140 kron. Sedaj bodo tudi druge pa-robrodne družbe zvišale cenc. Vzrok zvišanja ic velikanski naval izseljencev. ...
* Tellov strel. Iz Halleja poročajo: Pred kratkim so ponoči nemški dijaki v pijanosti na nekem vrtu hoteli posnemati Viljema Tella. Dijak Krusekopp se je postavil k drevesu ter ba-lanciral na glavi vrček, v katerega so njegovi tovariši streljali s pištolo. Pri tem ie bil Krusekopp v glavo smrtno zadet.
* Pelagra. Iz Rima poročajo: Državni zavod za ljudsko higieno poroča akademiji znanosti: Doktorja Scala in Alessandri sta po dolgoletnih poskusih dognala, da pelagra nima svojega izvira v pokvarjeni koruzi, temveč v neki razkrojitvi vode, ki vsebuje kremenčevo kislino. Pelagra se lahko zabrani.
Ruske razmere v Avstriji.
Izjemno stanje v Bosni je preklicano, a ne odpravljeno!
Kakor jc vlada čutila potrebo, da se z raz-Klašenjem izjemnega stanja in z razpustom delavskih organizacij blamira pred vsem svetom, tako čuti sedaj potrebo, da pokaže svetu vso svojo zlobnost in reakcionarnost. Kdor pozna tukajšnje razmere, kdor živi sredi delavskega gibanja, ve. da je bilo to dvanajstdnevno izidimo stanje samo sredstvo, da z razpuščanjem organizacij zaustavi napredovanje delavstva. Ni šlo zato, da se ohrani mir v deželah, ker nemirov sploh ni bilo ali pa, da se pomiri ijudstvo, ker je znano, da so udarci in brce slaba pomirjevalna sredstva. Vlada vidi, da je postal proletariat moč in pohitela je. da mu odvzame nekoliko te moči.
Vlada, katera je sicer udarjena s precejšnjo porcijo slepote, lahko vidi napredovanje socializma v teh deželah. Ona vidi, da se je zdramilo tudi delavstvo najnižjih kategorij, katero ie od tujega kapitala nepopisno izkoriščano, da ie socialna demokracija uvrstila v svojo armado tiste sužnje, kateri se mučijo za par grošev in pasjo hrano od zore do mraka kakor v času turškega vakta. In videla je tudi dne
I.	maja to impozantno manifestacijo, katera je bila letos vkljub poslovne krize sijajnejša od vseh prejšnjih. Samozavestno je stopalo delavstvo v nepregledni vrsti po sarajevskih ulicah. Različnih ver in narodnosti, vsi enih misli in
enih želj so manifestirali za svoie zahteve. In kdor vidi vso to medsebojno ljubezen, to požrtvovalnost in kdor zna čitati tej masi iz obraza, ta mora reči, da je to sila, da je to organizem, kateri utegne mogotcem v kratkem postati nevaren.
Izjemno stanje je vlada po preteku 12 dnij zopet preklicala. To stanje, katero je bilo baje tako »potrebno«, je postalo nakrat nepotrebno.
V	12 dneh je napravila vlada v Bosni zopet mir. Ljudstvo se je oddahnilo, ker se je smelo zopet svobodneje gibati in zapuščati brez legitimacij in dokumentov svoje bivališče. Zasigurano je bilo zopet, da ne odpirajo pisma na pošti, lovci so dobili zopet svoje puške nazaj in celo nedolžni golobčki so se razveselili, da jih roka pravice ne pomori, ker so bili strašno nevarni za državo. Nove naredbe so naznanile, da se reaktivirajo razpuščena društva in dež. šef, general Potiorek, ie obljubil deputaciji delavstva, da zapusti takoi vojaštvo Delavski dom (on ni niti vedel, da ga je zasedlo) in da se vrne društvom njih imetje. Časopisje v monarhiji je naznanjalo, da je izjemno stanje v tej puntovski Bosni preklicano in vsakdo je mislil, da vlada s tem popravlja svojo nerednost in da uvede zopet stare razmere. Vse to se ni niti veliko zamerilo naši vladi, ker je vsakdo že vajen popravljanja neumnosti in blamaž. In tako se je vlada zopet oprala. Ali tukaj dol vemo to, da je vlada svet prav pošteno nalagala, ker še do danes niso nastopile normalne razmere. Društva niso reaktivirana in nekaterim imovina še ni vrnjena. Vsako društvo mora vložiti na novo svoja pravila, da tako vlada omeji delokrog društva.
V	soboto 24. maja so dobile organizacije svoje stvari in imovino nazaj. Pri tem sc je pa prečitala naslednja naredba:
Društva smejo do novih pravil vršiti samo najožja notranja dela t. j. izplačevati podpore in prejemati članarino;
organizacije ne smejo politčno delovati; odborove seje se morajo tri dni pred ob-državanjem javiti policiji;
Prepovedano je zbirati štrajkovne fonde in da se lahko te naredbe vsaki čas prekličejo in razpuste društva.
To veljaj za vse strokovne organizacije razen za tiskarsko društvo, kateremu ni vrnjena imovina.
Glede politične stranke vlada molči ali tudi tej oiganizaciji ni vrnjena imovina.
Povsod šikanacije in nove odredbe in oči-vidno je, da hoče vlada s tem zaustavljati delavsko razvijanje.
Leta 1906 si jc delavstvo v Bosni izvoje-valo koalicijsko pravico. Uprizorilo je generalno stavko in tekla je kri. Vlada je morala odnehati in udov oljiti delavskim zahtevam. To je bilo leta 1906. in danes pišemo 1913. To je doba sedmih let, v kateri ni delavstvo držalo roke križem in čakalo, da se napravi čudež, temveč je zastavilo vse svoje moči v organizacijsko delo. Ako si je leta 1906 znalo delavstvo priboriti svoje pravice, ko ni imelo svojega glasila, potem naj bodo gospodje okrog zelenih miz prepričani, da se bode znalo danes tudi braniti.
To kar jc napravila vlada z delavskimi organizacijami, je prosto nasilje.
Gospoda na vladi res misli, da bode s takimi eksperimenti zajezila delavsko napredovanje. Živele so na naši zemlji že druge briht-nejše glavice kakor so naši Stiirgkhi, Bilinskiji. Potioreki itd. in so se bavile s tem, da uničijo socializem, pa so želi samo blamažo. In socializem v Bosni bo napredoval vkljub vsem ši-kanaiP, ker v teli razmerah mora napredovati. Vlada ga s takim nasiljem le pospešuje, a obenem daje sijajen dokaz o »kulturnem« delu monarhije v novoanektiranih dežlali.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti naše preljubljene hčerke in sesttice
Zorice Šibelja
izrekamo vsem prijateljem in obisko-valkem za izkano sočutje najiskrenejšo zahvalo.
Nabrežina, 31. maja 1913.
Friderik Šibelja
oče.
Angelo brat.
Rozalija Šibelja
mati. Mirka sestrica.
Pripraven
kovaški ali mlad ključavničarski pomočnik
se sprejme
v tovarni za lep v Ljubljani.
Stavbena in gostliniška zadruga »Delavski dom" v Trbovljah.
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi svoje člane na
občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani.
DNEVNI RED:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o prebitku.
4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil.
5. Volitev devetih članov v nadzorstvo in treh namestnikov.
6. Razno.
Trbovlje, dne 14. maj« 1913.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
“V
40 letni uspeli,
ki ga potrjujejo na tisoče priznanj.
Želodčna = tinktura
le|arnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
jema lekarna
G. PlCCOli, Ljubljana.
Naročajte se na Zarjo!
Edna posebnosti likerja je
Zdravnik želodca.
1
želodca" j
II
»Zdravnik
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
m
%
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sczija od 1. uiafa do 1. oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Topllce. Akratov vrelec 38«C , ki daje vsaki dan čez 30.000 hektolitrov radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem ; izredno uspešno proti putiki, revmi, ncuralgiji (trganju) ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektrotcrapija in masaža Ravnateljstvo' Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Izplačane škodi© eno. milijarda in slo milijonov kron
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
C. kr. Sf priv.
ustanovljena leta 1831.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra c. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, pO' škodbo zrcal in zvonov. — Na življenje In za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 191^ seje zavarovalo 21.380 oseb za kapital na 182 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačal^ za škode nad 1100 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 440 milijonov kron.
as
m
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno nanznanjam, da bom še nadalje vodila po rajnem soprogu
dimnikarsko obrt
po poslovanju svojega sina Mirko Stricel, ter se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje prav iskreno zahvaljujem in še nadalje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Antonija Stricel,
vdova dimnikarskega mojstra
Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI,	SZST.A'S^iJSSSS:
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri rjej. — BANKA ,SLAVJJA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljcnske police banke .Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem ln osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 58 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim čU.iom življen-skega oddelka K 2,733.740-70 Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 123,267695 77. Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. ■
,SLAVIJA4