štev. 170.
virim, v
, diM 20. julija 1914
DRUGA IZDAJA
Izhaja v*ak dao, tudi ob nedeljah In praznikih, ob b zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Urediuit**: Ulica Sv. ftan&fta Ati&cga S. 30, L mMt. — Vd (ispisi ruj pofiljajo medel tu Usta. Neirankirana pisma se m
rpft|ems|s In rokopisi se se vcaEafa. Lnl»5*Tcij tn odpovoort nrednlk Štefan Ondlna tdnflr fcmiaia J| n*t« .MaMd*. — TMt ttsfcane .EAnS', »plani zadrege s Mn^jCTta por nit w t Trste. flBca Sv. ftanOfta AaHcega £ ML Tetefrr areddltva in oprave 9m. 11-87.
Naročnina znala: Za cek> leto.......K 34 —
n pol lata ........ ......•• v
aa crf mesece ....... ..»••.•••p 0 1 ■
Za aedeljsko Izdaj« aa cel« leto........ 5*30
za osi leta .................
M n Primorsko
„K edinosti je moif
Posamezne itevllke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarter radar de Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v SI rok osti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . . . . mm po lOvin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................ po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst. ........K 6*_
vsaka nadaijna vrsta.............
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se po&ljajo upravi lista. Plataje se Izključno la
upravi .Edinosti". — Plača in toii se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek ae "-»»-J**- v ulici Sv. FrančUka Asllkegi tL 20. — Poštnohranllnl&il račun SL »41.652.
Brzojavna porotno.
Nadvojvoda Friderik v avdijeocL
ISL, 19. (Izv.) Cesar je sprejel danes dopoldne v već kakor enourni avdijenca nadvojvodo Friderika, ki bo v bodoče nadomeščal cesarja pri raznih alamoetih in reprezentativiiib sprejemih. Zatrjuje se, da se udeleži velikih nemških manevrov tudi prestolonaslednik, nadvojvoda Karel Franc Jožef. Kakor znano, se udeleii teh manevrov tndi Italijanski kralj Viktor E-maauel in baje je povabljen k njim tudi angleški kralj Jurij.
PolzknSeai atentat na bana Skerlecza.
ZAGREB, 19. (Izv.) Proces proti trgovskemu akademiku Seferfu m črkostavcu Hercigooji, ki sta nameravala dne 20. maj-nika t. 1. izvršiti povodom obiska nadvojvode Salvatorja v Zagrebu atentat na hrvatskega bana, barona Skerlecza, se prične dne 27. julija. Razprava bo tajna. Obtožnica zatrjuje, da je Sefer poskušal izvršiti dne 20. majnika zavratni umor bana Skerlecza, kar pa je k sreči preprečil policijski uradnik Ivan Bedeković. Hercigonji pa se očita, da je navajal Šefe rja k temu dejanju m to v svrfao. »da bi izzval na Hrvatskem anarhistično gibanje, ki naj bi btk> Srb0i v povod, da koraka na Hrvatsko.c Obtožnica dalje zatrjuje, da je fiercnfocja Že ianjston in pa letošnje leto razlagal rasnim osebam »tdeto združenja Hrvatske s Srbijo« in da Je propagiral organizacijo atentatov proti višjim osebam, ki naj bi pripravila ujedinjenje
vić in Ojurič, ki pa sta bila pridržana v
zaporu.
Potitična kriza
SOFIJA, 19. (Izv.) V sobranju je priSlo danes do novft velikanskih kravatov. O pozicijonalne stranke so energično prote stirale proti postopanja ministrskega predsednika Radoslavova. — Popoldne so imele opozicijonalne stranke shod, ki so ga pa hoteli pristaši sedanje vlade na vsak način razbiti. Morala je poseči vmes policija, ki je opozicijonalne pristaše šiloma razgnala. Pri tej priliki je bilo več zborov alcev ranjenih in mnogo tudi aretiranih.
Božo Markovič.
BELGRAD, 19. (Izv.) »Stampa« poroča, da je dobil vseučiliški profesor in podpredsednik »Slovanskega Juga« Božo Markovič dopust in je že odpotoval
v Francijo.
Nemški glas o narodnih prireditvah v Avstriji.
BERLIN, 19. (Izv.) Z ozirom na kričanje Nemcev, da avstrijska vlada zatira nemški element, in to predvsem na Češkem, kar naj bi dokazovali zlasti zadnji dogodki v Šleziji in na Moravskem, pri-občuje nemški oficftoeni list »Norddeu-tsehe Allgemeine Zeitunr« članek iz du uajskega »Fremdenblatta« o stališču av -strijske vlade napram raznim narodnim prireditvam in pristavlja k temu, da je avstrijska vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči in kar je bilo potrebno, da se zabran i jo resnejši izgredi povodom čeških, poljskih in nemških "narodnih slavnosti v
Hrvatske s Srtvo. Seferja se dolži nepo- §|eziji ^ Moravskem in v Galiciji. Zdi
srednje krivde, Hercigonjo pa sokrivde. Vrh tega je obtožen Hercigonja tudi radi ra^žalfenja Veličanstva. Stilizacija in vsebina obtožnice spominjata čisto na zloglasne obtožnice za časa vele izda jniške-ga procesa v Zarebu in Friedjungovega procesa na Dunaju.
Srbsko-avstrijska kriza
BFRLJN, 19. (I*vJ Oficijozna »Nord-deut^he Allgemeine Zeitung« poroča v svojem tedenskem pregledu o srbsko-av-strijski krizi sledeče: Pridružujemo se upanja, da bo Srbija sama s pravočasno u-klonitvijo preprečila izbruh resnih konfliktov med obema državama. Vsekakor zahteva danes celokupna Evropa, da se vzdrži in ohrani evropski mir in da se e-veatualne nevarnosti, ki bi zamogle nastati, strogo lokalizirajo.
Vprašanje orijentskih železnic.
BELGRAD, 19. (Izv.) Finančni minister Paču je na seji ministrskega sveta naznanil. da ima že na razpolago svoto 42 mirnih jooov in 700.000 kron, ki naj bi se izplavala orijentski družbi takoj, kakor hitro bo pogodba glede odkupa železnic od strani Srbije definitivno podpisana.
Aretacije v Zagrebu.
DUNAJ, 19. (Izv.) Neka tukajšnja korespondenca poroča, da sta bila včeraj a -remana v Zagrebu dijaka Dušan in Mi-
se, da je avstrijska vlada sama intervenirala v Berlinu, da pozove tako z nemškega oficijoznega mesta avstrijske Ne 1-ce k treznosti in pameti, ker so vsi opomini z Dunaja popolnoma zainan.
Hlgijeniški kongres v Lvovu.
LVOV, 19. (Izv.) Danes dopoldne se je pričel tu higijeniški kongres. Otvoritev kongresa so pozdravili zastopniki vseh kulturnih evropskih narodov.
Brodovna mobilizacija v Angliji.
LONDON, 19. (Izv.) Pred Portsmou-thonom se nahaja sedaj največje vojno brodovje, kar jih je kedaj videl svet Na Angleškem se danes sploh ne govori o ničemer drugem, kakor o tej brodovni mobilizaciji, ki šteje 20 dreadnouthov, 35 naddreadnoughtov in ostalih bojnih ladij, skupno 500 vojnih ladij. Nad tem velikanskim brodovjem bo plulo celokupno angleško zračno brodovje. Sedanja brodovna mobilizacija pomenja prvo poizkusno mobilizacijo vseh treh brodovij. Vpoklicanih je bilo 14.000 rezervistov. Kralj bo nadziral brodovje tri dni.
LONDON, 19. (Izv.) Kralj je odpotoval včeraj ob polštirih popoldne v Ports-rnouth. Ministrski predsednik Asquiith je bil pred kraljevim odhodom sprejet v slavnostni avdijenci. V Portsmouth je dospelo na tisoče ljudstva iz vseh krajev
lan Gregorič. Po izvršbi hišne preiskave j Angleške, da vidi naivečje brodovje, kar ta bila izgnana za eno leto iz Hrvatske. I jih je bilo kedaj zbranih v kakem kraju Dalje sta b la aretirana tudi dijaka Bače-I na svetu.
PODLISTEK
Rdeči ml In.
Rcman. - Spisal Xavier da Montepin.
;kr
»nke, bfede oderuhove ustnice so se 'iri/ile v smehljaj, pri čemur je človeku alo mraz postajati okoli srca.
Pomirite se, milostiva gospa marki--- je dejal nato, — milostiva tudi prej-: samo dvestotišoč liver. 'a ostali del one svote . . .? — je nato išala Pavlina. Ostali del svote tvore obresti, pre-in komisija. Vse skupaj je. kakor mi-, da mi priznate, računano zelo nizko. I milostiva gospa smatra mojo zah-za pretirano, pa prosim, da mi povej rito. i jkoj se umaknem in poprosim | stivo gospo markizo opn»ščenja, da jo motil zastonj.
ivlina je vzdittela. Čutila je, da bi bila Jjena, će bi Zid ^v odSel iz hotela He-
je
prišel.
j
spou. — ki bar
ait<
la kupčija, za-
^kliknila, — sajj za večjo ali t se — Prirav-
n<
nje vese-
eobčutlji-
vosti, je izvlekel iz žepa dve poli kofkova-nega papirja, potem črnilnik in gosje pero ter je začel pisati.
Uro pozneje je markiza d* Herouvillova podpisala svoje ime na obe listini in je sprejela od 2ida nakaznico na svoto dve-stotisoč liver, izplačljivo pri blagajni glavnih davčnih zakupnikov.
Pavlina je hitro skrila nakaznico v omarici, iz katere je prej vzela škatljice s svojim nakitom.
V tem pa je Samuel Love spravil dragocenosti v kovčeg, ki ga je imel z verigo navezanega na levi roki. Ko je opravil to delo, se je poslovil od markize z besedami:
— Danes teden, gospa markiza, mi bo v čast, da vam izročim tako popolne posnetke vaših demantov, da se boste motila sama in mislila, da so vaši pravi, pristni kamni vrinili v vašo shrambo . . .
Po teh besedah se je Samuel Love poklonil prav tako globoko, kakor ob svojem prihodu in je odšel nato z markizinim nakitom.
III.
Upanje.
Zvečer istega dne je porabila Pavlina
nekoliko pred deseto uro malenkosten izgovor, da je pustila svojo vnukinjo Matildo z grofom de Rieuxom sama v salonu.
Odšla je v svojo sobo, vteknila tamkaj nakaznico, ki jo je prijela popoldne od Žida Samuela Loveja, v njedra, si ogrnila plašč
Afera srbskega jpluaili (Bandevića.
DUNAJ, 19. (Izv.) Nasprotno vestem, da je uvedla vladi postopanje proti upravitelju svojega poslaništva v Carigradu, GJorgJevića, se v tukajšnjih dmlomatič-mh krogih zatrjuje, da je odšel Gjorgjević dva meseca na dopust, po katerem nastopi svoje novo mesto pri generalnem konzulatu na Dnoaia.
Vefitve v Galiciji
LVOV, 19. (Izv.) Rusofilska stranka bo kandidirala med drugimi sledeče znane o-sebe: dr. Markova, dr. Dudikijeviča, Gluckijeviča m Kuriloviča. Grko-katoliški ordinarijat je izdal naredbo, glasom katere smejo grško-katotiški duhovniki kandidirati le z dovoljenjem ordinarijata. Prekršitelji te naredbe bodo kaznovani s ka-noničnimi kaznimi.
Proces proti goepej Caillauz.
PARIZ, 19. (Izv.) Predsednik sodišča Albanel, je odredil za proces proti gospej Caillaux, soprogi bivšega finančnega ministra, ki je, kakor znano, ustrelila glavnega urednika »Figaroa« Calmetta, jako stroge odrebe glede pristopa občinstva za časa razprave. Ker se je priglasilo 142 časnikarjev, francoskih in inozemskih, je moralo sodišče še del prostora, ki je bil namenjen za občinstvo, prepustiti žurnali-stom. Radi tega bo pripuŠčeno k razpravi le malo število občinstva. Rad bosta vzdrževala republikanska garda in policija. Gospo Caillaux so že odpeljali iz zaporov Saint Lazare v zapore Concierge. Na razpravo ie povabljenih 54 prič, med njimi bivši finančni minister Caillaux in znani francoski dramatik Henry Bernstein. Zdravstveno stanje gospe Cai!laux ni ravno povoljno. Ima baje močne živčne napade.
Zasačen vohun.
BUDIMPEŠTA, 19. (Izv.) Iz Subotice se poroča, da je bil aretiran tamkaj včeraj neki vohun, ki je bil oblečen v žensko obleko. Vohun je hodil v okolici Subotice in izpraševal kmete, če je mogoče dobiti kje kako polje v najem. Odstavitev srbskega honorarnega konzula v Monakovem. BELGRAD, 19. (Izv.) Uradni list priob-čuje danes ukaz prestolonaslednika-regen-ta, s katerim se odstavlja srbski honorarni generalni konzul v Monakovem, Julij Au-spitzer. Kakor znano, je Auspitzer svoje-časno razširjal po dunajskih listih vest, da sam prostovoljno odlaga to častno mesto protest proti sarajevskemu atentatu.— Faktično pa se nahaja Auspitzer radi nekega zločina v kazenski preiskavi, ki se je končala s tem uspehom, da ga je Srbija odstavila kot honorarnega generalnega konzula.
Izpopolnitev turške mornarice. CARIGRAD. 19. (Izv.) Vlada je pred-ožila parlamentu predlogo glede naknadne dovolitve izrednega kredita, v znesku 84 milijonov kron, za izpopolnitev turške mornarice. Sestanek med Venizelosom in velikim vezirjem odložen. ATENE, 19. (Izv.) — Sestanek med grškim ministrskim predsednikom Venize-
s kapuco ter odšla na vrt, ne da bi bila o-pazila, da gre Jerica za njo.
Noč je bila ledeno mrzla m vladala je čr-la tema. Pavlina je krenila proti vrtnim ratom. Ko je dospela do njih, je obstala in akala vzlic mraz, ki jej je preletaval vse ude.
Na cerkvenih urah in samostanskhi stolpih Faubourg St. Germainskih so ure bile
deset.
Istočasno je nekdo trikrat v enakomernih prestankih potrkal na mala vratca.
Očivldno je bilo to dogovorjeno znamenje, s katerim je Roland de Lascars hotel napovedati svojo navzočnost.
—	Kdo je? — je vprašala markiza z glasom, ki se je tresel razburjenja.
Zunaj je odgovoril nekdo:
—	Achen in beli sokol.
Pavlina po teh besedah ni mogla več dvomiti v identiteti nočnega obiskovalca.
S tresočo roko je odpehnila zapah in obrnila zarjaveli ključ v ključalnici.
—	Tema je ta, kakor na dnu pekla, — je rekel baron de Lascars; — povejte mi, kje ste, gospa markiza, kajti drugače mi vas je nemogoče najti.
—	Tu sem, — je odgovorila Pavlina.
—	Prav je tako. Veseli me vaša točnost pri sestanku m mi dokazuje, da vas je danes dopoldne posetil Samuel Love.
—	Da, — je odgovorila Pavlina.
—	Ali mi blagovolite izročiti svoto? — je vprašal baron, trese Č se veselja.
losom m turškim velikim vezirjem, Halhn pašo, ki je bil določen za 24 t m. v Bruslju in na katerem naj bi se poravnale vse grško-turške diference, je bil na željo velikega vezirja odložen na nedoločen čas.
Ultimatum vstašev kneza Viljema.
DRAC, 19. (Izv.) Muslimanski vstaši so sedaj privolili, da prisostvujeta pogajanjem tudi avstrijski in nemški poslanik v Draču. Vstaši nameravajo predlaga ti nekak ultimatum knezu Viljemu. Glasom tega ultimata, ki se izroči albanski vladi dne 22. t. m„ se zahteva, naj odstopi knez Viljem tekom 72 ur, sicer bodo vstaši prisiljeni k najenergičnejšim korakom.
Knez in nizozemski častniki.
DRAC, 19, (Izv.) Knez Viljem je imel zadnje dni ostentativne konference z načelnikom avstrijskih prostovoljcev v Albaniji, znanim dunajskim kiparjem Gursch-nerjem. Posvetoval se je ž njim zlasti glede akcije artiljerije. Nizozemski častniki so se čutili radi tega razžaljene. Artilerijski častnik, stotnik Fabius, je že podal svojo demisijo in izjavil, da nameravajo nizozemski inštruktorji takoj odpotovati iz Albanije . Sploh vlada v zadnjem času med nizozemskimi častniki in knezom Viljemom precej huda napetost.
Boli pred Dračem.
DRAC, 19. (Izv.) Snoči, okoli poldvanaj-stih ponoči, so muslimanski vstaši nenadoma napadli razne utrdbe pred Dračem. Med njimi in vladnimi četami je prišlo do krvavega boja, ki je trajal več kakor eno uro, nakar so vstaši ustavili nadaljni boj. Danes, ob zgodnih jutranjih urah, so vstaši napad zopet obnovili in se po kratkem, a hudem streljanju zopet umaknili. V me stu samem se je radi nepričakovanih novih bojev polastila prebivalstva silna panika. Tujci so spravili svoje rodbine na mednarodne vojne ladje, ki so v svrho knezove palače in pa varstva poslaništev izkrcale močne mornariške oddelke. Pričakuje se da bodo vstaši danes obnovili napad n; Drač in da pride sedaj do odločilnih boje\ z vladnimi četami.
DNAJ, 19. (Kor.) Iz Drača se poroča: Nizozemski artiljerijski poveljnik, stotnik Fabius, je podal svojo demisijo. Čutil sc je razžaljenega, ker je knez Viljem, pri pregledovanju topovskih baterij, vprašal za nekatere nasvete avstrijskega prostovoljca, kiparja Gurschnerja. Okoli 11 po noči so se vstaši na vsej črti približali mestu in otvorili hud ogenj. Vladne čete st takoj energično odgovorile. V boj so posegli tudi topovi. Okoli ene ure ponoči je prenehalo streljanje.
Položaj pred Valono.
RIM, 19. (Izv.) »Agencija Štefani« poroča: Avstrijski stotnik v pok. Ghilardi je odšel z 800 prostovoljci in pa dvema mi-traljezama iz Valone, da zabrani nadaljne prodiranje vstašev, ki se nahajajo sedaj ob reki Viusi.
Huerta odpotoval iz Mehike.
MEHIKO, 19. (Izv.) Bivši predsednik mehikanske republike Huerta in pa bivši vojni minister Blanquet, sta danes na nemškem parniku »Dresden« odpotovala iz Mehike proti Evropi.
—	Tu je . . . — je prišepetala Pavlina, potegnila iz njedra dragoceni papir, ki je predstavljal svoto dvestotisoč liver in ga izročila Lascarsu.
Podlež je poželjivo-pograbil papir, ga skrbno zvil in ga potem vteknil v žep.
—	Gospa markiza, — je dejal potem, — vi ste zvesto izpolnila svojo obljubo in se smete tudi zanašati, da izpolnim tudi jaz svojo.
—	Ali se morem v resnici zanašati n\ to? — je vprašala Pavlina, ki se, kar je popolnoma umljivo, ni posebno zanašala na Lascarsove besede.
—	Ce bi vedel za prisego, ki bi vas mogla prepričati in pomiriti, bi vam jo tekaj prisegel, — je odgovoril Roland. — Po nesreči pa ni nobene take prisege in goljufal sem vas že tolikokrat, da mi ne verjamete več. To je popolnoma razumljivo. Toda dejstva bodo govorila zame in vrnila vaša duši mir. Od tega trenutka dalje ste svobodna. Na eksistiram več za vas in v nekaterih dneh bom že daleč od Pariza, daleč od Francoske, kamor se ne povrnem več.
—	Ce je tako, — je odgovorila Pavlina,
—	naj vas spremlja bog. On naj vas varuje in vam prav tako odpusti popolnoma, kakor vam odpuščam jaz, vse zlo, kar ste mi ga zadel.
—	Hvala, madame, — je rekel Lascars,
—	hvala in zbogom . . . Zbogom za ved-
Politična kriza na Bolgarskem.
Bolgarski ministrski predsednik Rado-slavov hoče postati menda na vsak način drugi Tisza. Dogodki, ki se odigravajo sedaj v bolgarskem sobranju, so na lik podobni dogodkom iz 1. 1912 v ogrskem parlamentu, kjer se je grof Tisza za uresničenje in ukrotitev opozicije posluževal vseh, samo ne postavnih parlamentarnih sredstev. Radoslavov hoče menda Tiszo še prekositi. Ker je vladna večina v sobranju jako neznatna, tako da opozicija, kadar to le hoče," prepreči redno delovanje sobranja, se je Radoslavov pričel posluževati nepostavnih in nasilnih sredstev in hoče uvesti na Bolgarskem nekako drugo izdajo zloglasnega štambu-lovističnega režima.
Politična kriza, ki jo preživlja Bolgarska še od prošle vojne, je stopila sedaj v najopasnejšo krizo. Strankarske strasti so razvnete do skrajnosti in vse kaže, da se Bolgarska po usodepolnih porazih ob Bregalnici še vedno ni streznila in da si vodilni politični krogi nikakor niso svesti svojih nalog in dolžnosti napram raz-orani domovini.
Sobranje je razpravljalo te dni o bolgarskem posojilu, sklenjenem v Nemčiji. Finančno vprašanje je tlačilo Bolgarsko že par mesecev kakor mora. Francoski denarni trgi, ti neizčrpni viri denarnih zakladov, so jim bili zaprti, kajti Francozi so bili pripravljeni privoliti v posojilo le pod pogojem, da opusti Bolgarska vsako misel na revanšo. A o tem trmasti bolgarski državniki niso hoteli ničesar slišati. Zakaj, to so že dobro vedeli. Zato so bili primorani, da so se obrnili v stiski za pomoč v Nemčijo in v tem stremljenju jih je še posebno podpiralo avstrijsko zunanje ministrstvo, ki mu je bilo silno mnogo ležeče na tem, da vzame Bolgarska posojilo v Nemčiji. Faktično se je lajetje posojila v Nemčiji, na pritisk avstrijskih merodajnih krogov, tudi posrečilo, toda pogoii so za Bolgarsko narav-lost sramotni. Že takoj po podpisu pogod-'e so se razširili glase>vi, da je s poso-ilom vred prevzela Bolgarska, ne glede ia to, da je bila gospodarsko močno o-kodovana, tudi razne politične obveznosti. Te vesti so naravno izzvale na Bolgarskem največje razburjenje in Radoslavov si je bil dobro v svesti, da bo nale-elo vprašanje posojila v sobranju na naj-ujši odpor in to tembolj, ker se je poja-ilo nezadovoljstvo celo v vladnih vrstah amih. In res! Kakor hitro je prišlo v sobranju na dnevni red vprašanje posojila, je posegla celokupna opozicija po ob-strukciji. Opozicijonalni govorniki so vehementno napadali vlado, da je sklenila posojilo v Nemčiji, četudi bi zamogla de>-biti v Franciji mnogo ugodnejše in cenejše posojilo in to vrh vsega še brez vsakih posebnih političnih koncesij. Se v večjo zadrego pa je prišel Radoslavov, ko so se mu začeli puntati celo člani vladne koalicije in to predvsem mladoturški poslanci iz novih pokrajin in pa Stambulo-/isti (skupina eks - ministra Genadijeva). Toda Radoslavovu se je posrečilo, da je nezadovoljstvo svojih pristašev udušil že v kali, četudi s popolnoma nezakonitim in nepostavnim sredstvom. Stambulovi-stom je dal garancije, da bo proces proti obtoženim njihovim pristašem - prvakom kratkomalo ustavljen. To se je tudi zgodilo. Sobranju je že predložen predlog, da se proces abolira. Ustavitev procesa radi ministrskih poneverjenj in vsakojakih drugih malverzacij je postala torej in to brez vsakega prikrivanja, predmet Čisto enostavne politične kupčije: obtoženci Geti adi je v in njegovi tovariši so oproščeni
no. Pozabite me, pozabite moje ime . . . nikdar več ga ne boste slišala.
Nato je baron zapustil vrt in izginil v temni ulici. Gospa d' Herouvillova je zaklenila za njim vratca in se vrnila v palačo, sama pri sebi govoreče v neskončnem veselju:
— Ali je vendar res resnica, da sem končno svobodna? Brez groze torej lahko gledam v bodočnost. Zadnjikrat sem videla tega človeka. Končno vendar pripadam edino le onim bitjem, ki jih ljubim na tem svetu, svojemu soprogu in svojima otrokoma.
Ko je markiza odšla zopet v svojo sobo, Jerica ni mirovala.
V svoji zlobni radovednosti je hotela vedeti, kdo je bil človek, ki mu je njena gospa po čudnem in zanjo nerazumljivem razgovoru izročila ogromno svoto dveh-stotisoč liver.
Kolikor mogoče hitro je zopet odprla mala vratca, ki jih je pravkar zakleuila Pavlina, in je skočila na ulico in potem za neznancem. Toda Lascars je bil že daleč pred njo, tako da je sobarica, ko je prišla do konca ulice, videla le še, kako je v kožuh ogrnjen človek stopil v kočijo, ki je čakala v bližini, in se takoj nato odpeljal v diru.
Da bi bila tekla za vozom, je bilo nemogoče, vsled česar se je Jerica vrnila, zeli) nejevoljna, da ni mogla odkriti ničesar.
(Dalje.)
Stran n.
»EDINOST« it 170.
V Trstu, dne 20. juHia 1914.
vsako krivd«, ker so njihovi pristaši glasovali v sobranju za posojilo. Torej či-
Sv duh« m smislu Staaibulovem. In
0 Je bilo to glasovanje. Par opozici)o-Balnih poslancev ftt bik> izključenih za par M, debata se sploh ni vršila, predloga ni bila niti pročitana, ampak sredi najtežih krava lov, ki so se razvili malo-4ane v pratep, kratkomalo sprejeta. Opo-gk*a tf radi tera očitnega *akonok>m-%tva Že vMlla l^jenergJčnejši protest m trozi z najostrejšlmi koosekveacami. Iz-pvila |e tudi, da zakonu o posojilu pod
Esenim pogojenj ne more priznati po-vne veflave. Ministrski predsednik Ra-ilavov le nato podal v svojem organu ■radno izjavo, da je bila zakonska osnova sprejeta popolnoma legalno in da ima jtio popolno zakonsko veljavo.
Kako se razvije položaj vnaprej, Je za ankrat še čisto nejasno. Radoslavov in Oenadijev sta sicer pokazala, da sta pripravljena na vse, a zdi se, da sta pričela Igrati precej nevarno igro. Jako značilno za režim, ki vlada sedaj na Bolgarskem, pa je dejstvo, da je ministrski predsednik Radoslavov v petek pozval k sebi vse voditelje vseh opozicijonalnih strank, jim povedal, da se pripravljajo na člane sedanje vlade atentati in da bodo morali Wti za eventualni teror odgovorni šefi strank sami. Radoslavov se je to kratkomalo izmislil, samo da bi se opozicija
C strašila in prenehala z obstrukcijo in etri proti sedanjemu nasilnemu režimu, <1 vzbuja v deželi splošno nezadovoljstvo. Za Bolgarsko take metode sicer nikakor niso nove, a se dosedaj še nikdar liso iakazale za uspešne. Dandanes, ko je bolgarski narod že dobro v svesti .vole lastne moči in vrednosti, kar so pokazale zlasti prve in druge volitve v sobranje pod Radoslavovim kabinetom, bolo slične, vse prej nego parlamentarno->olitične metode, končale še z veliko ve-
čjim fflaskom, kakor za časa Stambu-bva. Tudi Bolgarska se je začela bližati erif ko bo imel odločilni vpliv v deželi jarod sam, kakor je to v Srbiji, kar se ,e izvršilo po balkanskih vojnah tudi na Rumunskem, ne pa razni osebni koristo-lovci in politični špekulanti.
Dnevne vesti.
Srbija pred volitvami. Srbija se nahaja sedaj v znamenju predstojećih skupščinskih volitev. Vse stranke so že razvile po de-Jeli najživahnejšo agitacijo, predvsem pa opozicijonalne stranke, ki bi na vsak način rade strmoglavile Pašičev kabinet. Volflna oorba se vrti naravnost na brezobzirne na-Ine. Voditelji posameznih strank so že odšli v notranjost dežele, da agidrajo za svoje osebne in pa za kan<ttdature strankinih pristašev. Belgrad voli 4 poslance. >aroradikataia vladna stranka je postavila na kandidatsko listo na prvo mesto »eda-sjeg.i ministrskega predsednike Pašiča, na
Jrugo mesto pa strankinega podnačeloaka Harjanoviča. Izid volitev Je jako negotov. <$ub temu pa splošno prevladuje mnenje,
ia bo tudi v novi skup&ČHii razmerje med strankami v glavnem enako onemu v prej-lnii zbornici, tako da vlada tudi v nov* skupščin; ne dobi prave, zanesljive večine Zti slučaj, če se razmere v skupščini ne spremeni na korist vlade, bo skupščina ali sopet razpu&ćeua, aH pa se s pomočjo koalicije več strank in na podlagi novega delovnega premama sestavi nova vlada. Pašič upa, da dobi zanesljivo in zadostno ve-Vno.
Narodno gibanje med Flamci v Belgiji.
Belgijsko prebivalstvo obstoji, kakor znano, iz francoskega prebivalstva, ki je nemškega pokoljenja. Seveda prevladuje po vsej drŽavi, koje uradni jezik v vseh uradih Je francoski, francoski element, četudi
C v manjšini. Zlasti pokojni belgijski kralj eopoid je bil z dušo in telesom Francoz, \[ jih je protetiral povsod na škodo nemškemu flamskemu prebivalstvu. Za dobe sedanjega vladanja se je v Fiamcih silno <Jvigptfla narodna zavest, ki se ie razvila £e celo v »ovraitvo proti Francozom. — Flamci zahtevajo sedaj svoje vseučilišče ia so si Bbraii za to mesto Gent. kjer obstoji že francosko vseučilišče. Vlada jim k pripravljena ustanoviti lastno vseuči-fee. proti čemer tudi Francozi nimajo Otčeaar. a Fteincl nikakor niso s tem zado-%r4jni Oni kratkomalo zahtevalo, da se istočasno, ko dobe v Gentu svoje vseuči-Bftće zapre francosko. Res čisto po znanem načinu in vzoru nemških bratcev, ki stoje na stališču, da jim lastna pravica nikakor ne zadostuje, ampak hočejo, da se istočasno godi drugim krivica.
Kralj Peter ne prevzame već vlade. Iz krogov, ki se nahajajo v jako ozkih stikih z dvornimi krogi, se govori, da srbski kralj Peter ne prevzame več vladarsKa. Se-danii regent, prestolonaslednik Aleksander, ostane v tej funkciji še nekaj časa, nato pa se bo dal kronati za srbskega kralja. Kralj Peter odide še ta mesec iz Vranjske Banje v Ribarsko Banjo, kjer ostane par tednov. Odtod odpotuje najbrže v kopališče Aran g tlo v»č, ali pa, če bodo smatrali zdravniki to za potrebno, tudi v kako inozemsko ko-paliiče. Vsekakor se j- baje kralj Peter trdno odločil, da ne pievzame več vladar-stva, ampak se odpove prestolu na korist svojega sina. prestolonaslednika Aleksandra.
Grof Czernin o položaju na Rumunskem V soboto je sprejel ces^r v posebni avdijenci avstrijskega poslanika v Buka-reštu. grofa Czernina Kakor se poroča, je grof Czernin predvsem referiral cesarju, v koliko se mu je posrečilo izvršiti misijo, s katero je bil poslan v Bukarest. Zmno je, da je bil grof Cztrnin poslan v Bukarešt predvsem z-it->, da prouči, kako razpoloženje je nastalo po balkanskih krizah v Ru-muniji napram monarhiji. Misli se, da se Rum>;-ska ki<ub ne ^u prizadevanju Ru :
sije ne odloči tako hitro, ali naj stopi na stran tripleenteitfa, Mi pa ostane na sirani trozveze. Romunska čaka, da se položaj popolnoma razjasni, kar JI potem izbira med trosporaznmom in trozvezo nikakor ne bo tetka. Kakor se vkli, so menda na Dunaju glede Romunije fte vedno optimisti In to celo po carjevem obisku v Konitaoci.
Italijanski begml. Vest, da se pripravlja Italija na ekspedicijo v Albanijo, je vzbudila v Italiji, četudi je neresnična, prečcfiojo vznemirjenje. Pariški „Matin" poroča, da je iz strahu pred ekspedicijo v Albanijo pobegnilo v Švico te na stotine vojaških be guncev. Med begunci se nahajajo tudi ljudje iz najboljših italijanskih krogov. Ko se je dezerterjem pojasnilo, da nikakor ne ravnajo prav, ko zapuščajo svojo domovino, kamor se ne bodo smeli več vrniti, so odgovorili, da republikansko gibanje v Italiji tako silno napreduje, da pride te tekom 2—3 let do izpremembe režima in s tem seveda tudi — njihova amnestija.
Važen ruski ministrski svet V soboto se je vršila v Petrogradu seja ruskega ministrskega sveta, ki so se je udeležili ministrski predsednik Goremijskin, zunanji minister Sazonov, vsi ostali rusld ministri in več odličnih ruskih diplomatov. Veliko pozornost v političnih krogih Je vzbudilo zlasti dejstvo, da sta seji prisostvovala tudi ruska poslanika v Berlinu in Parizu. Govori se, da se je razpravljalo na seji o Jako važnih vprašanjih.
DomaČe vesti.
Smrtna kosa. V petek ponoči je umrl v Puli g. Rudolf Rabfeld, c. kr. profesor na državni hrvatski gimnaziji v Pazinu. Svetila mu večna luč!
Tekmovalna telovadba Tržaške sokolske župe se je včeraj zelo lepo izvršila na barkovljanskem letnem telovadišču. Tekmovalo je 47 bratov T. S. 2. Prvenstvo sta dosegla brata Miklavc France (Trst) in Sever Jakob (Trst), ki sta dosegla pri tekmi višjega oddelka od 80 dosegljivih točk po 67.5. Drugi pri tekmi za prvenstvo je bil br. Jezeršek Egon, (Sv. Jakob), ki je dosegel 67 točk, in tretji br. Buh Anton (Trst) s 57 točkami. — V srednjem oddelku je dosegel prvo mesto br. Furlan Boris (Trst) z 78 točkami od 80 dosegljivih, drugi je bil br. Breznikar Ignac (Sv. Jakob) s 55.5 točkami in tretji br. Žigon Štefan (Komen) s 50.75 točkami.
—	V nižjem oddelku je bilo dosegljivih 60 točk. Prvi je bil br. Paternost Ciril (Senožeče) z 58.75 točkami, drugi br. Ferjan-čič Fran (Rojan) z 52 točkami in tretji br. Cotič Fran (Komen) s 50.75 točkami.
Sv. Ivan nekdaj in danes. Prejeli smo: Će obiskuješ dandanes naš Sv. Ivan, odnašaš drugačne vtiske, nego si jih nekdaj. Na poti proti Sv. Ivanu te neprijetno izne-nadja italijanska govorica mnogih otrok, ki se igrajo po cestah, potem ti padajo v oči samoitalijanski napisi na trgovinah. Ce pomislimo, da je tudi v tem spodnjem delu Sv. Ivana skoraj izključno slovensko prebivalstvo, se moraš čuditi, kako da ti trgovci tako malo uvažujejo domači slovenski žlvelj! Ko si dospel do pekarne Mi-liča, se ti kažejo prvi hrvatsko-slovenski napisi, ki pa zopet izginjajo. Tovarna olja nima slovenskega napisa, a nasproti stoječa gostilna samoitalijanskega. Malo dalje se ti predstavlja stavba: italijanska šola tn vrtec za — slovenske otroke. Tu ti par slovenskih učnih moči vzgaja slovenske otroke v italijanskem jeziku! Slovenski učitelji na italijanski šoli? To zato, da v prvem in drugem razredu otrokom, ki niso vešči italijanščini, tolmačijo v slovenskem jeziku, kar so poprej povedali v italijanskem. Vidite, kako skrbi občina za nas! Pa naj si še kdo upa trditi nasprotno! Pa pojdimo naprej! Prihodnja tovarna, Ma-yereva, nikakega slovenskega napisa. — Od tu dalje stopamo po pravem sveto-ivanskem okraju. Se precej italijanskega na ulicah, slovensko-italijanskih napisov in celo tudi italijansko-slovenskih na trgovinah. V spodnjem Sv. Ivanu je morda
—	morda, pravim — še umesten sloven-sko-italijanski napis, tu gori pa nikakor ne. Nasi trgovci se pač malo preveč — boje! Italijanskim trgovcem v mestu ne prihaja na misel, da bi razobešali italijansko-slovenske napise, čeprav je Slovencev v mestu percentualno več nego Italijanov pri Sv. Ivanu. V okrožju »Narodnega doma« je celo trgovina brez — napisa. Morda se bo zdelo to komu — pametno. Meni pa se dozdeva, da to ni iz pametnih, ampak
—	drugih namenov. Tudi gostilna nasproti »Narodnega doma« je brez napisa. O narodnem čutu lastnikov bi si mogli misliti marsikaj. To ni lepo, gospod gospod, saj vendar živite od naroda. Mislim, da me razumejo tisti, ki jim gre. — Mesnice so vse v italijanskih rokah. Za pošten denar moraš italijansko zahtevati v okraju, ki se je nekdaj ponosno imenoval slovensko trdnjavo na slovenskem ozemlju. Žalostno je to in narod bi moral enkrat obračunati
z ljudmi, ki jih podpira. — Tja proti cerkvi^ iste razmere. Pri cerkvi je celo narodna gostilna po imenu, a notri moraš čitati po zidovih celo napise »Abbasso i s' ciavi!
Viva Trieste itaiiana!« Tu se ob nedeljah zabavajo italijanske družbe, ki izzivajo eventualne slovenske obiskovalce. Protestiramo dan na dan, na shodih, po listih, radi krivic, Id se mm gode — v lastni hiši pa vse toleriramo. — Od cerkve dalje vedno več italijanščine. Celo lekarna nima nikajcega slovenskega napisa in vrhu tega italijansko reklamno tablo na hiši nekega našega človeka! Moj bog, kako pohlevni smo! Začnimo enkrat temeljito Čistiti to našo »narodno trdnjavo«! Potem bomo lahko energično zahtevali od drugih, naj nas spoštujejo! Dalo bi se povedati še marsikaj o tem ali onem, ali za danes molčimo še. Vemo, da je med našimi trgovci eden, ki rad in veliko žrtvuje za narodno stvar, ali ne more nam zameriti, če se oglašamo za narodne pravice med nami samimi. Zato apeliram nanj z vsem tistim zaupanjem, ki ga imamo do njega, naj on začne prvi s samoslovensklm napisom! Ce mu potem drugi ne bodo sledili, bomo znali nastopati proti njim. — Več Sv. Ivančanov.
Nemci postajajo v zadnjem času v svojem strahu pred vsemogočimi .vseslovan-skimi invazijami" v nemške dežele, že naravnost smešni. Vsako, tudi najbolj nedolžno narodno slovansko prireditev v mešanih deželah, označujejo kot „Elnbruch" v nemški „Besitzstand* in vlado kar obaipuMo s svojimi protesti i Idid na pomoč. Kakor da bi vtada ne imela drugega dela, kakor da se peča samo z njihovimi pritožbami. Kak hrup h krik je vzdignilo v zadnjem času vse nemško časopisje brez izjeme, ko se je zaznalo, da je železniško ministrstvo v tajni okrožnici naznanilo kolodvorskim uradnikom na Koroškem, da morajo Izdajati vozne listke tudi — strah te groza — na slovensko zahtevo. Kdor količkaj posna razmere na Koroškem, ta se bi moral sploh čuditi, da je vlada šele sedaj prišla do ideje, da bile tozadevne slovenske zahteve vendarle
so
upravičene, ker je slovenščina na Koroškem uradno priznani deželni jezik. Nemške liste seveda to vse skupaj čisto nič ne briga. Oni so kratkomalo proglasili, da pomeni odredba železniškega ministrstva „nov korak k popolni slavizac ji Koroške". Kdo se ne bi smejal tej neumni, običajni nemški frazi. Kako smešni že postajajo Nemci v svojem sovraštvu proti Slovanom, priča tudi sledeči značilni dtgodek: V Briksnu na Tirolskem je nameravalo društvo za odkritje spomenika češkemu mislecu Havličku prirediti včeraj narodno slavnost. Več sto Cehov se je že priglasilo za zlet v Briksen. Kakor hitro so Tirolci izvedeli za nameravani Češki zlet v Briksen, ki se nhna niti najmanj bati kake slovanske povodnji ali nevarnosti, so seveda takoj protestirali pri tirolskem namestništvu proti češkemu izletu v Briksen, češ da bi tamošnji meščani smatrali Češki izlet za vpad v nemško posest in bi prišlo radi tega lahko do kakih izgredov. Briksen na Tirolskem pa strah pred slovanskimi vpadi sta res dva lepa pojma. Tffblca menda res srečuje pamet šele okoli 40. leta.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 8 in pol zvečer odborova seja.
Tatvina na ladji. Ko je parnik avstrijskega Lloyda „Africa" prispel v Sangaj na Kitajsko, so zapazili, da manjka v blagajni 150 K denaija. Tatvine je bil takoj osumljen natakar Mihael Girometta. Pri žepni preiskavi so našli pri njem še za 110 K drobiža, ostali denar je že porabil. Včeraj je prispel parnik v nase pristanišče, kjer je bi! Girometta vsled ovadbe na policiji takoj aretiran in izročen sodišču.
Aretiran radi goljufije. Včeraj je bil aretiran zasebni uradnik Vincencij Maurich, star 27 let in stanujoč v ulici Daviš Št. 45, radi raznih goljufij. Videlo bi ga namreč rado okrajno sodišče na Malem Lošinju.
Italijanska kultura. Včeraj, okoli '/* popoldne, se je nahajalo v kavarni Monce-nisio, več s'ovenskih delavcev, ki so, nič hudega sluteč, zapeli več slovenskih pesmi. To je italijanske goste, ki so sedeli pri sosednjih mizah, silno razjezilo. Takoj, kakor hitro zaznali, da se prepevajo slovenske pesmi, so skočili pokonci, napadli mirne Slovenske goste in ranili dva na glavi. Ranjenca sta odšla na rešilno postajo, kjer so ju obvezali. K sreči so bile poškodbe le lahke.	_
Darovi.
Gospa Frančiška Segulin daruje CMD 5 K, ker je njen sinko sposoben za višji razred ter v znak hvaležnosti do dobrot-nice CMD. Stariši posnemajte 1 Denar izročen rocol. podr.	_
Droč za Banjšice, Mar. Konig za Ćerniće; Roza Figel za Kojsko; Jožefa Kuntih za Osek; Alojzija Podbersček za Ozeljan; Er-nesta Blaiica v Rihenbergu za Sovodnje; Eliza Ličen v Ajdovščini za Šmarje.
Da ne bo v prihodnje tukajšnji poli« cijski oddelek v zadregi pri kateri prihodnjih hišnih preiskav, mu navedemo par društev, kjer se nahajajo važni predmeti. Predvsem si naj ogleda Narodni muzej. Tam so stare knjige, tudi iz protestantov -ske dobe, torej s heretično vsebino, potem velika zbirka denarja; kdo ve, če ni med njimi tudi kak srbski denar. Nemškim listom bi bila dana s tem prilika, da napišejo, da so zapečatili v Gorici kralja Petra! Važno prometno sredstvo je dalje tudi čisto navadno kolo. Zato bi morebiti tudi preiskava v kolesarskih društvih prinesla kaj važnih predmetov na dan. In koliko je še društev v Gorici, kako lepo torišče za moža, ki je kos svoji nalogi. Pa ne mislite, da imamo v mislih moža, čegar ime se ne sme imenovati, še manj pa napisati.
Danes meni, jutri tebi. — w ,
i «* * « " i 1 i. j t L**-
W	x	_	f —
M državljani sc oonmo za državljanske pravice. Kdor ima smisel za u-stavne pravice, ta mora biti z nami v tem delu našegaboja, ker: danes meni, jutri tebi.
Spoštuj zakon, ker zakon je podlaga države, tako ni pisano na pisalni mizi nekoga v Gorici.
Nekaj za c. kr. policijo. — Prav neusmiljeno trobijo vsak dan Mazzinijanci v svojih prostorih na vogalu Semeniške ulice. Ali res ni mogoče dobiti za naprijemo a-gilne trobentače primernega prostora kje Izven mesta. Prosimo, da se naša prošnja blagohotno uvažuje.
Deželno sodišče.
Dogodki 1. majnika.
Dodatno k včerajšnemu poročilu izpred deželnega sodišča pod „Dogodki prvega majnika pred sodniki" naj Še pripomnimo, da je oni na 5 K globe in 7 dni strogega zapora obsojeni Oskar Bandel sin slovenske matere — iz Bovca, katera seveda slovensko noče razumeti. Ta ogorčeni Oskar je bival do pred nekaj let v Bovcu in je tudi tam že kot fantič kazal z sličnimi psovkami svoje pristno italijanstvo.
Vse drugačen je bil pa njegov brat Adolf. Temu ni bilo mar ne za „ščave", ne za „patrijo". Pobegnil je kot vojak vojne mornarice v Afriko (Maroko) in tam vstopil najbrže v tujsko legijo.
Karakteristično je le to, da nas ti ne-odrešenci ob vsaki priliki tako nesramno obrekujejo, a poleti se pa prav radi prite-pejo kot letoviščarji — v soško dolino ali ,pa v Sežano.
Ml Iz Gorisiie.
Kline preiskave ? GoricL
Štanjel. Tukajšnja M. podružnica priredi veselico dne 9. avgusta t. I. Pri veselici bode sodelovalo dramatično društvo iz Trsta. Program se objavi pozneje. Toliko v znanje sosednim društvom, da bi ne prirejala veselic istega dne.
Učiteljske vesti. V seji c. kr. okr. šolskega sveta dne 16. t. m. so bila sklenjena naslednja definitivna nameščenja: Vladimir Koršič, doslej na Š. Dom v Gorici, je ime novan za učitelja na Banjšicah; Josip Bric v Rihenbergu za Dornberg; Mirko Perko za Dol pri Opatjemselu; Ivan Stepančič v Lokvah za Gabrije pri Rubijah; Franc Pav-letič, Pod sabotinom za Št. Ferjan; „ Leopold Poljk za Sv. Križ; Ciril Kofol v Cepovanu za Lokovec; Alojzij Urbančič na Vogerskem za Miren; Josip Berce za Osek; Viktor Zfionik v Štomažu za Skrilje; Viljem To--ednje-Kambreško; Vinko Bandei id Kanalom za Šmartno; Anton Arigler v Kojskem za Vrh nad Rubijami; Avgust Brezavščk v Lokvah za Kal ; Zofija
Razne vesti.
Iz trgovskega sela postal lord in milijonar. —Višji komisar Kandije, lord Strathe-rona, ki je v januarju v starosti 93. let umrl je zapustil 100 mil. frankov premoženja. Svojo karijero je pričel kot sel v neki trgovini. Dedinja je njegova edina hči.

Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalobtno vest, da je naša ljubljena hčerka
Andruana Simunič
v nežni starosti 5 let, nalahko v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage hčerke se bo vršil danes v ponedeljek, dne 20. t. m. ob 4 l/a pop. iz hiše žalosti, Vrdela Timinjan štev. 1631. Trst, 19. julija 1914.
Žalujoča obitelj.
Novo Pogrebno Podjetje, Trrt, Corso 47.
Uii« m «3
elekfrično
jako
svijeilo
>ts v
rUdtir oruniHir,
V Trstu, dne 20. julija 1914.
•EDINOST« it 170.
Stran UI.
Avtomobili v Ameriki Franc Oppenhei-mer je napravil Studijsko potovanje po A-meriki in poroča sedaj v «Vossische Zei-tnn?«, kako sikio da so razširjeni avtomo-M v Ameriki Prvi vtisk, tako piše, ki sem ga dobil od ameriškega narodnega gospodarstva, je bil ta. da je splošno blagostanje izredno široko m globoko in ki se lavlja v naravnost neverjetno razcveli in-dn^rifi avtomobilov. V novem Jorku oparimo neskončno vrsto trgovin, drugo poleg druge, neprimerno več kakor v Berlinu. Parizu, in Londonu, z avtomobili naj-raznovrsmejše izdelave in cene, ki jih razstavlja neštevilno tvrdk. Kjer je taka velikanska ponudba, tam mora biti tudi temu odgovarjajoče povpraševanje po tem izdelku in to kaže brezdvomno, da uporaba avtomobilov sega v večje kroge srednjih stanov kakor pri nas. Ta vtisk je postal še močnejši, ko sem se vozil v Chi-cagi po milje daleč mimo samih avtomobilskih trgovin. Tukaj imajo tudi boljši delavci avtomobile, čeprav seveda ne luk-surijoznih. K razširitvi avtomobilov pripomorejo mnogo tudi policijske odredbe, ki niso tako ozkosrčne, kakor pri nas. — Vsakdo dobi pravico, da vozi z avtomobilom. kdor priseže, da je prevozil sam ali pa da je prevozila sama z avtomobilom sto angleških milj. In tako vidimo na stotine žen, ki povsem hladnokrvno vozijo z avtomobili skozi največjo gnječo. Tako je napravil tudi tukaj avtomobil enako pot kakor nekdaj kolo luksurijozne naprave k splošni uporabi širokih ljudskih mas. — VeHca produkcija pocenjuje izdelke, to se kaže prav jasno v ameriški avtomobilski industriji. Slavnoznana tvrdka Ford, ki prodaja avtomobile po 550 dolarjev, ni izdelala n»č manje nego 28.400 avtomobilov, torej skoraj 1200 voz na dan, in upa, da izdela v letošnjem letu najmanj 350.000 avtomobilov. Letos je prišel na trg nov avtomobil za ceno 395 dolarjev. Elegantni seveda ti avtomobili niso, ampak nizka cena omogočuje nabavo srednjim stanovom in delavstvu in čim bolj se razširi uporaba avtomobilov med mnogoštevilnim slojem, tem cenejši postanejo. Ce upoštevamo, da so veljali prvi ameriški bicikli 125 dolarjev, med tem ko se dobijo danes dobra kolesa po 10 dolarjev, tedaj zremo razvoju avtomobitnih cen veseli nasproti.
Kako se sreča Igra z ljudmi. Neki tovarnar na Nemškem je igral 20 let v neki razredni loteriji s celo srečko, a zadeval je le malenkostne vsote. Njegovo podjetje je šlo rakovo pot in končno je prišel tako daleč, da je nekega dne tovarišu v gostilni prodal svojo srečko. Komaj je to storil, je zvedel, da je njegova srečka zadela glavni dobitek; moža je ta zahrbtnost sreče tako pretresla, da se je na mestu onesve-ščen zgrudil. Mož je od tega dne blazen in Mazmci preživlja svoje dni s štetjem medenih mark, o katerih meni, da so zlati po 20 mark.
Oropan postni sluga. Iz Solnograda poročajo: Pri Durnbergu pri Halleinu sta napadla dva roparja poštnega slueo Ivan-* Wallmana. NVallman je ustrelil na roparja enkrat s samokresom, ne da bi zadel. Roparja sta ga oklala z noži in sta mu vzela denarno torbico, v kateri je bilo okroglo 6000 kron. Uvedli so strogo preiskavo in pozvali policijskega psa iz Solnograda.
Drobne vesti. V četrtek se je končala na Dunaju obravnava proti zloglasnemu goljufu in tatu, ki je osleparil nekega dunajskega juveftrja za več dragocenih bri-ljantov, Karlu Schuhmacherju, ki je bil znan pod nadetim imenom ameriški doktor astronomije. Schuhmacher je bil obsojen na šest let težke ječe. — V Parizu so aretirali neko sumljivo Nemko, ki je živela precej razuzdano, kot nemško vohunko. Opazovali so jo že delj časa, zdela se je oblastim sumljiva, ker je potovala večkrat brez pravega vzroka na Nemško. — Dne 13. julija je odšel iz koče Gleiswitzer dunajski turist Henrik Praska z namenom, da gre na Visoki Ten. Ker se še ni vrnil, sumijo, da se je ponesrečil. Poslali so že več rešilnih ekspedicij, ki pa niso našle o izgubljenem Praski nobene sledi. — Pred kratkem smo poročali, da je dosegel te dni višinski rekord avijatik Oelerich, ki je dosegel višino 7500 m. Fizikalični institut univerze v Lipskem je dognal sedaj, da le dosegel Oelerich 8000 m višine. — V Pragi je skočila v vodo 181etna šivilja El-*a Veseiska. Zapustil jo je fant in prišla jc do prepričanja, da brez njega ne more živeti. Dekleta so pravočasno rešili in ga izročili materi. Po noči pa se je polotila deklice zopet huda žalost. Sklenila je, da se usmrti, tudi če se ji je enkrat ponesrečilo. Skočila je skozi okno prvega nadstropja na cesto in zbežala nato proti re-Ki. Domači, ki so pazili na dekleta, so jo opazili in so jo pravočasno vjeli in odpeljali nazaj domov. — V francoskem senatu je bil sprejet vsled posebnega prizadevanja ministra Thomsona in ministrskega predsednika Vivianija kredit za zvišanje stanarin poštnim uradnikom.
irih mej niti vinarja, a kaj še dinarje ali rublje 1 Mi smo navezani povsem le na svoje lastne moči in boriti se moramo ne le proti močnim nasprotnikom na severu in jugu, temveč tudi proti državnim in avtorjevim oblastnijam, ki nam delajo povsod in o vsaki priliki vse možne ovire. Saj je znano. n. pr., da družba C in M. ni mogla otvoriti v popolnem slovenskem kraju na Koroškem svoje šole, ker ni dobila stavbnega dovoljenja za gradnjo šolskega poslopja. A takih slučajev bi se moglo našteti neštevilo. Vse drugače je z nemškimi takozvanimi obrambnimi, a v resnici na-dalnimi organizacijami. Te organizacije imajo za seboj vso moralno in tudi materijalno podporo državnih in avtonomnih oblasti, so torej že v tem oziru v mnogo u-godnejšem položaju od naših organizacij, brez ozira na to, da imajo naše res le obrambni, dočim imaio one druge napadalen namen. Toda to še ne zadošča- Nam očitajo, da dobivamo denar iz inozemstva, a same delajo onoisto, kar prikazujejo pri nas kot veleizdajstvo. »Siidmark« ima svoje podružnice v Nemčiji in Švici.
Zdaj pa vzemimo slučaj, da bi začela naša družba sv. C. in M. snovati podružnice v Srbiji in Rusiji! To bi bil šum in hrup v gozdovju nemškega časopisja. To bi grmelo veleizdajnikov. Gotovo je, da družba ne bi več delovala niti 14 dni potem, ko bi osnovala prvo podružnico v Srbiji ali Rusiji. Prišli bi gospodje od vlade, vzeli seboj društvene knjige in zapečatili društvene prostore. Društveni odborniki bi mogli biti Še zadovoljni, ako bi jih ne zaprli in jim naprtili na vrat kakega veleiz-dajniškega procesa. Nemci dobivajo brez skrbi iz Nemčije in Švice pomoč za borbo proti nam Jugoslovanom. Pri tem ne pada nikomur niti na misel, da bi videl v tem kaj nekorektnega. Čuvaj pa je celo »Hrvatski straži« prepovedal pošiljati denar družbi sv. Cirila in Metoda za Istro. Se vidi pač tudi tu, kako smatrajo Nemce za bogove, a nas za — govedo! M. ta.
□□□□□IlOOnDnnnnDDDDDDDDDDDDDDDDDDDgDDDDDDDDD
Quod Hcet lovi
Mogli bi reči, da ga ni dneva, ko nebi v enem ali drugem nemškem listu nam Slovencem očitali, da dobivamo denar iz Rusije ali Srbije. Kadar našim so nemškim sosedom zmanjkali argumenti in že ne vedo več, s Čim bi pobijali naše, v državnih im, fvrjTi zakonih utemeljene zahteve, te-4>ri' ajajo prav gotovo na vrsto ruski mtut m srbski dinarji. Namen teh očitanji |e prozoren. To, da dobivamo za svoje obrambene organizacije in svoja narodna stremljenja podpore izven državnih mej, jai bi pokazalo merodajnim krogom, ki vodijo krmilo države 1 ako silno državi ■evarno je naše narou;iv, gibanje. In ven-iar je splošno znano, da mi za svoja obrambna društva, kakor sploh v svoje narodne namene, ne dobivamo izven držav-
F. L. TUMA.
S samotnega brejo.
Politična pisma lz Anglije.
Izseljenikl.
Zelo važen ekonomski problem je izse-IjeniŠko vprašanje.
Izselništvo more zadeti narod z dveh strani: kvantitativne, t. j. po množini izseljencev in kvalitativne, t. j. po njih zmožnosti. Jugoslovanske dežele zapuščajo neprestano velike trume. Najpodjetneji, naj-čvrsteji gredo iz dežele. Tisti, ki nam najbolj lahko koristijo, zapuščajo domovino.
Za pokrajine, kjer je premalo živeža in preveč delavcev, je izselništvo naravnost v prid javni blaginji, toda za nas Jugoslovane ne velja ne eno ie drugo.
Res je, da se jih precejšen odstotek vrača in da ves čas izselništva pošiljajo gotovino v svojo domačijo. To zlato more celo narodnim financam izdatno koristiti; kakor je pokazal slučaj v Italiji; ali kako mnogo Jugoslovanov ostaja onostran morja stalno! Cele občine in župnije tvorijo tamkaj ponekod sedč celo v občinskih zastopih mest.
Doma smo Jih vzgojili; šteli smo za njih vzgojo v gotovini kakor naturalijah in ravno, ko smo Jih pripravili do tega, da bi reprezentirali močno produktivno silo, tedaj nam odnašajo vse to premoženje s seboj. Nemški nacijonalni ekonom Schmol-ler, gotovo ena najodličnejših glav te generacije, sodi, da so oni Nemci, ki so se izselili iz Nemčije tekom minulega stoletja, torej 6—7 milijonov duš, odnesli takega narodu nepovmjenega premoženja v skupni svoti 6—8 milijard mark, kar ne moremo imenovati pretirano. Po tem celo nekoliko reduciranem merilu izgubimo Slovenci in ravno tako ostali naši južni bratje z vsakim tisočem svojih izseljencev, ki tvorijo stalne kolonije severne in južne Amerike, svoto enega milijona kron. — In zdaj seštejmo: koliko tisoč naših ljudij se ni nikdar vrnilo — toliko milijonov je šlo nepovrnjenih iz dežele in plačati so jih morali tisti, ki so ostali v domovini.
Vse te stvari so mednarodno ugotovljene in priznane in zato ni čuda, če si prizadevajo posamezne dežele na vse kriplje, kako bi zaustavile ta tok odvajanja najboljših delavskih sil in ogromnega kapitala.
Zaradi verskih preganjanj so se izselili I n. pr. puritanci. Obljudili so celo take pokrajine, kakor je vzhodna obal Amerike, ki je prej Angleži kar niso mogli naselili. Vsled verskega preganjanja proti reformacijske dobe so se izselile tudi iz naše Koroške nekatere kmetske občine. Po dolgih in nesrečnih Odisejadah preko Ogrske, Rumunske in Rusije so šli preko morja in tvorijo v Severni Ameriki par komunističnih občin.
Vojaška garnizija. naselitev Bele Krajine ob Kulpi, današnje srbske kompaktne mase v Banatu, emigracija dveh stotisoč Francozov iz Elzas-Lotringen po nemški okupaciji — to so nam nekateri izgledi, kjer je preseljevanje nastopilo zaradi političnih dogodkov.
Za nas Jugoslovane ne prihaja v današnjih dneh noben teh dveh povodov resno v poštev. Ogromna večina Jugoslovanov sili v Ameriko. Nemčijo in Egipt lz zgolj ekonomskih posledic.
To izseljevanje je začelo kot neposredna posledica prodiranja industrijalizacije v naše kraje. Kar je moral izgotvljati kmet poprej sam v svojem domačem gospodarstvu, kakor obleko, pohištvo, orodje itd., dobiva danes vse izgotovljeno na trgu. In-
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
Advokata
__ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DD
Dr. Josip lian > Dr. Mo H
naznanjata
preselitev pisarnice
v Vojašniško ulico (Via della Caserma), št. 13,
I. nadstropje.
V TRSTU, 16. 7. 1914.
Rudolf Schultze
A kaiKMfjemranl sobetohnlk ŠL 4, L nad. (vogal uHce stadion)
umetni zobje po vtalvtoveiii tehniki.
mm sa perfektno Izvršitev.
M«re manj pouednfolMi ■iojeif edldo 1 hodi
Prvovrstna tovarna z električnim obratom
testenin©
lz pristnih ja|c
G. ROSTUOLU, OL (L GolIiM fto. 4.
Dnevno izdelovanj« testenin iz aamih jajc. — Rezanci, obročki, makeroni itd.
- Specijaliteta: hlebčki. -
P. n. občinstvo je pri izdelovanju lahko navzoče da se prepriča o snagi.
, Zaloga dalmatinskem vina
I FILIP IVANISEVIĆ 8
8 lastnega pridelka iz Jesenic pri Omiša S ulica VaUiriva 17, tel. 1405. Prodala na drobno In na debelo. - tatBne: JUT Mrla44, nL llntm 13 In gosffinn-bafftt, Muza fito$ewiau štev. 7, v katerih tofl svoja vina prve vrste.
i
Dubrovačka plovidba.
(Akcijonanio društvo) Odhodi ia Trsta 3
Brza proga Trst-Grul-Barl:
Vsako sredo ob 8. uri pred poldne z dotikom: Pu e, Malega Lošinja, Zadra, Spljeta, Hvara, Korčule, G ruža. Bari.
Brza proga Trst-Spic: Vsaki petek ob 5. uri pop. z dotikom: Pule, Malega Lošinja, Zadra, Spljeta, Hvara, Korčule, Dubrovnika, Ercegnovega. T i vata, Kotora, Risana, Kamenari, Budve. Kaštel as t v a, Spica.
Brza proga Trst-Kotor: Vsako nedeljo ob 5. uri p- >pol. z dotikom : Pule, Malega Lošinja, Šibenika, Korčule, Trstenika, Dubrovnika, Cavtata, Pučanja, Kotora.
Trgovinska proga Trst-Kotor: Vsaki torek ob 5. uri pop. z dotik > m: Zadra, Šibenika, Spljeta, Dubrovnika, Ercegnovega, Tivata Ri^rina. Kotora.
Dr. PECNIK
Dr. PETSCHNIGO
TRST. VU l CATERMA STEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specialist za kožne In
vodne (spolne) bolezni: 11H—I in 7—7V>
8OO kostanjevih sodov
od vina enkrat rabljenih, doge 4 cm Jake, • Železnih obro-
tev (glavna obroča 7 cm) dva tesana obroča, teža sodov 105 - 120 kilogramov, količina 700 — 730 litrov, prodajna cena kron 34-—, pri nakupu 30 ali več sodov cena po dogovoru. Pisati na:
Rijeka KSS 43
TLE"JEVA
MOKA ZA OTROKE
Poskuse polile na zahtevo popolnoma zastonj.
Netile, Dunaj i Biuerstrasse 14 K.
i
i
Piva in edina pisarna = za vojnike stvari =
(koncesijonirana od c. k. namestnfStva).
TRST, j/ta d«Ha Caserma 5, H. a.
&m
Daje nasvete in Informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaike službe. Izdeluje In odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščen je od vaj, enoletno prostovoljstvo, ženitve, dosedanje zakonitih ugodnosti giede presenčne službe, vsprejetja v vojaške lole Itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševanja hitro la točno. — Uradne ure: Ob delavnikih od 9. predp. do 7. pop. Ob nedeljah in praznikih do 12. opold.
OS
SLOVENCI! Podpirajte družbo sv. Cirila in Hetodlla!!!!!!
Velikanska zslasa pohitijq In tapecaiU
Paolo Gastwlrth, Trst
□lica Stadion It 6 <nsa s'eđolltfa Fenlce). ncjtoll nađen ofr n nakazovanje bodisi Slede cen kakor tuđi kakovosti. Kolosalni IibDr. - TeteL 22 85
Nova pogrebno podietie Trst
flraeal Piana OoMaail - COKSO 47 - (TaMon it 14-02)
Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenostavnejših z enim
koajetn do najlnksurijoznejilh In pompoznih s Šestero konji. 'Prodala najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih sveč lastnega Izdelka. Najsolldnejša ta točna postrežba.
NajnovaJSa In moderna pogrebna oprava.'
Ho£a. uiofiU s. sorejem^o T l»toih prostorih zilog. podj^ja ^JeMJ^g1 l402'
Z^toJ^	predmetor: J. MRZEK. Opfine H MO; T. VITBZ
^^ " ^rUiiiTta* pri ri); A. JAMŠEK, pri Orehn (Kogi»r«>.

Zdravljenje krvi!
Čaj „Tisočeri cvet" (Milleflori).
Čisti kri ter la l**rstao sredstvo proti onim tlučajem, če pmle v tefodcu. kakor proti slabemu probavljanju tn hetnocofiaai. — Jeden oaot za rdravliejije stane 1 K ter h dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al due mori"
TRST (mestna htSa) - Telef. 377.
Poitne pobija:ve se izvršujejo takoj la (ranko ako *" kroo 1-ia
se dopoilje
čevlji brez Šivanja in žebljctf
iLvrŠuje edino le
Franjo Cink v Trstu
ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12.
Izvršuje tudi vsako drugo naroČilo točno in ceno, — Na zahtevo pride tudi po naročila izven mesta.
Mino „Pri .^žilici"
v TRSTU, ulica Belvetfere itv. 7
i i
■■i
Priznano najboljša in najcenejša kuhinja.
Pristna domaČa in tuja vina.
ima bbi
I i
IIIII
IUn JLI'DIIIKD POMPE!"!
I TRST, trg Carlo Goldoni H
^a^ofa „Kavarna Goldoni" I
se trplo priporoča slovenskema občinstvu «
obilen obisk. Fran Marinšek. H
III III
^ se trp I za obl
kan
FORD 16-20 HP
Novi modeli 1913
Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen.
4—5 sedežev K 4800; 2 sedeža K 4300 Landale s 6 (»edefcev 6300. - Popolna oprava Capote s stranskimi zavesami, steklo, pet troti!k, generator za acet>lenski plin, rog, kilomoterski Stevnik, liit omer. Oene veljajo za voze prosto voznine in eolnine v Trstu.
ANTON SKERL
sodmjaki isvedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: V!a del Bacchl 18. Telefon 2247.
Predmeti za planince!
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki.
Vsakovrstne obleke:
Sweaterf planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice.
Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice.
Za člane športnih in planinskih društev yf POSEBNE CENE.
Športna trgovino MM
ulica S. Antonio 12) nasproti Kred. poslopja)
H^llil^iilii
Ejg ^ Dobroznana mirodilnica :: S
11¥. Caitiau
j= sv. Ivan - Trst - blizu Kar. doma
1 Velik izbor barv = = povlak itd.
0 Zaloga za Trst in okolico redilnega
— ke^ in odrasle SLADBH I
to tafaree;! ajea ■ Mhh ptfti za linfi. - Telefon II
99
HELVET
VeHka utega gramofonov.
trst a
M, ri. tom Kotil Iti. H.
•n brni ptoK od K MO
m obroke-
Podpirajte Mo sv. Orila in NMija!
TDfinnrif RPKII Dro lz (kvas) iz odlikovane trgovine drot so dosege dosedol osepoosod nnflioljJl sloves. IKmUVUI PCM! m w tmi m m postreže po konknrenenlh cenah.	Apollonlo & fflanl, Trst.
Via Vasari lJJ Tel. Nro. 22-6"
»EDINOST« št 170.
V Trstu, dne 20. julija 1914.
ena u
•JLi I1J,
L* V
Ka,
d m o
in
Ti
f\:
ll.

de;
►Vil
»rtirai
lil
juai. v
III CrvUIi
: Carey. jc ucjai ^sportira svojo zem-»nčno prisiljena, eks-tem leži mnogo res-
5>KC
Ner
torej preprečiti ta odtok? Iz nem-ii>tike je razvidno, da so poslali z
Vil
mš^^a pred 25 leti vsako leto več ne-i 5<J oJsto. t. j. od 40 na 63 milijonov, jih laja povprečno zadnjih dvajset let sapo 10.000 na leto iz dežele. Nemci ni-imeli nobenega zakona proti izseljeva-— taki izjemni zakoni niso satno po- j :no, ampak tudi ekonomski reakcijonar-1 v praksi pomenjajo samo kapljo v inor-— a svoje ogromno izseljevanje so usta-s tem. da so povišali obrtno produkci-j ;voje dežele. V tem leži jedro tega pro- j
Delovanje proti umrljivosti.
'akor delamo na eni strani v pozitiv-[i zmislu za pmnnožitev naroda s tem, stremimo po čim višjem številu vsako-tiii porodov, delamo vr negativnem zmi-s tem. da zmanjšujemo njeno umrlji-
Anton Breščak
coriH - Gosposko nI (S CortfnccD 14. g lastni HUi
Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = V ziilosi Ing vteno nad 50 utfemlli W * m sp lini* sob.
Cene od 300 do 3000 K soba. i Edina slovenska delavnica tapatarij. s
Velika Iztero slik, stoik kak« tnal tikvm pmffiio.
Sprejema naročila za opreme II, hotelov I. t- d.
h«
tena Ivan Pete M
1 a ne;
čna opazovanja so dokazala čr-ern, da g!a\ ni vzrok visoki umrli v ljudski bedi, v pomanjkanju j ;a in dovolj krepkega živeža. Iz i r statistike umrljivosti, ki je bi-'se priporoča cenj. občinstvu o temu tukaj javno razstavljena, ] obisk. — Prodaja se žganje rl-i ip> umrljivost v revnih
izan
Run skri
za^
j<je
Leisi
nen Gol
je i gar
ne > pod* sala
Rol raz nes ga
Mal poni nt kakor
istočas
a je umrljivost v mt-ta po trikrat in večkrat višja, ne-i enih. i jer vlada boljše blagostanje, »vani kažemo večjo plodovitost odi Ulov in Nemcev. Toda v čem tiči' nost. da se Nemci še vedno relativnoj množe, dasi je število njih porodov lo padati?
icniti moram tukaj poleg splošnega j rovanja, ki v Avstriji ni v naših ro-1 liti za naše dežele, ker ne tvorimo j lastne upravne celote — samo dve| i, kjer deluje lahko vsak najj>ripro-
človek z največjim vspehom. klovitost človeškega rodu je zme-lekaterim ljudem ves zdrav razum. V izmed prvih statističnih del >Die iche Ordnung in den Veranderun-les mei -chlichen Geschlechtes (1742 pisal Ciottlieb Sasmilch, vojni pridi-riderika Velikega, da je po božji vo-3 pomira toliko otrok v najnežnejŠi čt% kje bi vzeli drugače toliko hra-:n alle Jie Mauler zu stopfen«. Ali ni ?no pruski »Kreuzzeitung«, ki je pi-j ; 60tih letih o nižjih slojih ljudstva ka-j »scrofuldses Gesindel«? ogo resneje ie razpravljal o tem j rt Malthus. Njegova, leta I8TI3 izišla i ava o človečki plodovitosti je še da-' tr!o zanimiva m študija vredna knji-(i Javita točka mal tuzi janskega nau-trJi\ te. da leži po naravnem zakonu veku tendenca, da se množi v večji ne^o odgovarja istočasnim gospo-im razmeram.
thus je trdil, da se človeštvo skuša )žiti v geometrični progresiji, tore;
ulica Stadion 29
za obilen vseh vrst
Cene zmerne.
Postrežba točna.
:: HAU OGLASI ::
□□
□o □□
■s računajo po 4 stnt. besedo-Mutno li kane besede m rate n»jo ea krat vet. — Naj deluj j z pnatojbuu znafta 40 sU&nk. :
□□
□D □□
Uaa se priden in pošten mesarski pomočnik za UUS takojftnji nastop. Plaće po dogovoru. Po nuube p»<»i»>*-oo eiinstmeno v trgorini slanine. Trst ulica Ugo Foneolo M 1.	828
Prozna
soba z vporabo kuhinje se odda takoj t najem. V Co merci«ie p< itličje. (801
Slovenci! u: Slovani!
Priporoča se Vam slovenski krojač
Fran Hupnik
Trst ul. Geppa 10,1. n.
ki izdeluje obleke iz finega in navadnega sukna po zmernih cenah. Uzorci na razpolago. Obleke na ogled. Solidno delo.
r Izdelujesennfforme vseh vrst i
Priporoča se sL občinstvu za obilen obisk.
MIIHMBMII IH
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila |e pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst ulica Sv. Frančiška št 2%
■Ml III
B||||2 proda zaradi vojedčine ladjo (Topo) no^o Rllllt 7 V4 metrov d- lg« brez uzroka za vsak lov. Dolenc, kavaraa .Oummercio- popoldne. 812
SklaU
Ed no-ti
pniaerno za prodajalno se odda takoj. Naslov pove inseratni odde ek
816
Krasno posestvo
ležeče v ravnini tik kolodvora Podravlje na Koroškem ob-Coj. te iz več maojftih :n večjih poseat-ev v obsegu 125 oralov semljiAČa, gostilno, kovačn-co, dravskim moHtom itd se % vsem ži ■ im in mrtvim inven arjem vred pod vlo ng dnimi^platilnimi pogoj i za ceno 21« >.»»00 K se takoj proda. Nadaijna i>ojasaila dua samo resnim kupcem edino-le na licu mesta doeedanji i o^estnik 1. Vorpern k, Po-dravlje Karafto	794
HMtff«| za M0* K ali v ugrm m odda za rniUU 4«0 K lepa hite, ob c*«ti in 10 minut oddaljeua o*1 partij« ' uto Ije-Skopo. Več -e izve pn Josipa iivim* vatepo -estaik v »kopo št. 21 (728
•oba in sobica meblirane s hrano. Ulica ^Mcbetto it 40, n 2.	900
HeMimn
Punn-ibe eaa • pad .Čisto Trst.
vho-takoj — potno 1• ieče,
791
2:8: 16: 32 a živež se pomnožuje no kvečemu v aritmetični progresiji, torej kakor 4: 6: 8: 10 itd. Priporočal je sek^ialno vzdržnost.
Ta strah je seveda popolnoma prazen in prizadevanje narodov — razen tako de-z ranih, kakor je francoski — gre danes samo za tem. da ohranijo čim več drtieiTcev pri življenju. V Parizu so resno misleče ženske osnovale društvo, ki oskr-b^ie dojence z dobrim mlekom in daje njih materam tudi denarne podpore; v Italiji in drugod hočejo uvesti izdatno materinsko zavarovanje; občina angleškega mesta Rochester si je nabavila celo lastne krave, ker prej ni bilo mogoče dobiti zanesljivo čistega mleka za male otroke. Največjo skrb za dojence in male otroke sploh sem videl na Nemškem. Žena nekega pastirja mi ie dejala brez vsakega ponosa in samozavesti, ampak kot nekaj obsebi umljive-ga: 'Naša človeška in narodna dolžnost je, da ohranimo po možnosti vsakega do-jenca pri življenju«. Ko je porodila žena revnega vrtnarja, so ji nosili ljudje iz soseščine juho, meso. perilo, denarja itd.
Da si ohrani samo tiste otreke, ki nam pomirajo v prvih mesecih po rojstvu zaradi nepravilne hrane, bi znašal ta nara-rastek vsako leto nekaj tisoč! Zdravniki, učitleji in duhovniki morajo biti naši prvi pionirji na tem polju.
Enako važno se mi vidi resen boj proti jetiki. Studiji na Nemškem in Angliji kažejo v tem oziru naravnost presenetljiv rezu'-tat. Ce se ustanovi pri nas tako društvo, hitro mu postavijo na glavo veliko socijalno kapaciteto, ki je navadno brez vsake potrebne teoretične in praktične naobrazbe za tako delo. In naravno je, da je tudi uspeh takega društva zelo minimalen. To nikakor ni stvar o kateri naj se razpravlja v salonu, ampak prodreti mora v sredo ljudstva, v cent rum politike.
Javne zavarovalnice v Nemčiji žrtvujejo vsako leto mnogo stotisoč za vzdrževanje tuberkoloznih hospitalov, ker se je izkazalo na podlagi statistike, da so s temi sredstvi ali tuberkulozo odpravili, ali vsaj znatno omejili njeno prenašanje na druge, tako, da prihranijo zavodi s tem več, nego če morajo podpirati nato obolele.
Iz raznih publikacij društva The Edin-burgh Anti-Tuberculosis Scheme, opremljenih z mnogoterimi slikami, statističnimi podatki itd. se jasno razvndi velikanski vspeh tega dela. Povsodi, kamor seže in je seglo to delovanje, je umrljivost pričela takoj padati. S prav jekleno angleško vztrajnostjo obiskujejo zdravniki in usmiljen-ke vsak dan vsak dom, kier se je pojavil slučaj kake bolezni itd.; pacijenta pa zdravijo v hospitahii, ki so jih sezidali po nemških izgledih.
Ivan de Lorenzo
ZALOGA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV TRST, UL. SAN MAURIZIO 9.
Uellko iztera sonastm pefl
v vsaki velikosti in barvi. Lastna delavnica štedHntov. — Izberi plošč za stene a. pr. kuhinje, kopelji itd. lzvrioje In popravlja vsakovrstna dela te stroke. Na-ročbe se izvršujejo točno. Sprejema io se naročita tudi na dežno.
vDC
Izredna prilika
TREVISAN, TRST
CORSO STEV. 30
se vdobl VELIK IZBOR ŽEPNIH IN STENSKIH UR. — Prodaja se. kupuje ta menjaje dragocene moderne ali stare predmete. Velik Izbor predmetov lz am. dobi« zlata, kakor tmH UR ZA BIRMO. — Srebrne are z dvojnim pokro-od kroa 1040 naprej.
■ J
Mehanična delavnica
F. Miheućić & F.Venutti
Trst, Campo Belvedere *L 4
Popravlja in parne motorja, Induatri jalne Btiakalniee in kamnja, delovanje
Otfko4 lz Trsta
Nedelj«; 5HM (Dub.)
10 06 (L.) B. Ponrdeljek : v 0 (L.)
5rQ0 (D )
Vezni red parnfkev
v Dalmacijo.
Nedelja: Ponedeljek:
To«<ek; Sreda:
Četrtek: Petek:
Sekati
(L) B. 8 00 (Dub.)
iS* <L>
(D.) 8-00 (L.) R 5-00 (D)
(Dub.) 5TO (IX)
1757 (U) B. Opazke; L. iu8
Torek: Sreda:
Četrtek
Petek:
Sobota:
Prihod v Trst 10-30 (L.) 4^00 (Dub ' 6:<0 D.) 4-00 (L.) B 600 (D.) 6 00 (L-) 4-« (Dub t 6 »
4-00 (L) B
■no (Ltah.i »» <m
H» (U) II
— Dub. Dubrovačka pkiTttba
D. Dalmatia — B. brat parnik. — T.'oy<!ov« brrop.mffei (P ^Mu^ja 4o Kotora od pomola Sv. Karla nr4rtj*ki (|t. url zvečer do rfa (Cortu); »ctaK od pomola Ohis- pplna. Urniki d<-wM* „l;almatlr* potujejo do Metkovića, oštrom* Korću'e od parna*■ Saaiti. — ParnikJ druitte JJubrovadka »lovilba" pomjaja do Dubrovnika od pomola Saaiti.
V Istro. V PuQ (in nazaj): Od bod: 7-00 - 719 (B) - 3-00 (B). Prtbod : 10» (B) — 2*30 TS (B).
Opazke i B. bral paniki kat rt odpotnjrj<> vukl dan rjirn v petek In pristajajo v sladeflb lukah: Piran, forec. Ro-
■arnik o-t pluje vsikt dan
Ki)
vlfj la Brioni. - Povtnt _____ _ r	__
(orfp. 7a0 prtp. 140). — PrstiUjo: bola. Strunjaa. Ptran. Portoraue, Salvon, Umag, Ci t aaova. Ponj, Vrsar, Rovinj. Falaoa in Bi ioni. — Pomol: rcachafla (ItfNJtig).
V Umag (in nazaj): Odhod: U-Ot — S4S - 7-30* Prihod : M0 — 793
• Samo ob oodetjah in prazolkib. Parnlki odpokijejo vaaM dan ia pristajajo v Piranu. Porteeeoe iu Salvore. Pomol Peacbcrl«.
V Piran (in nazaj):
Odhod : HKJ0* — H5" 7-38 Prihod : 7-»S —	3-301
8-3» f
• in Poot- roie; sam ob sadeljah in praznikih; f ob delav-niMh in praznifclb. — Pomol Peucbcria (v—M dan)-_
V Koper (in nazaj): — uoo —
Odhod: 7 45 - — 11 Č)U — 12-K) -	S-30* — 3-00" -»00»
5-30 — 7-30 — S'80»*	- -
Odbod: 573 — TT5' — 5TS" — ii-is —	i-ao* — ms** — mi
6*28** — 7-13 — 8-15*	- -
* tamo ob delavnikih. — Pomol:
" samo ob oedclfah Riva M^ndraccbio.
In paznikih.
Odhod:
V Milje (in nazaj):
10-*^ 12fO*" — 12*151 — 2-201 2-JP» — -2 — 5*45o —TTSPt —
800
2*401 — Z
Prihod: — 9*30 — 1115 — 2*00 — 3*351 i-' 3*45+ — 3-3So _S-S01 — 7-00 £ — 8-00	- -
+ značl:
t M
O „
samo ob nedeljah lo praznikih, samo ■ b delavnikih.
ob nedeljah in praznikih od 5. majnika. ob nedeljah in praznikih do 5. majnika. ob delavnikih do 5- majnika. cmnl: Riva Mandraccblo.
Tržaško obrežje. V Grijan-Mira mar in nazaj. — Parnik „VidaM. —
Odhod nasproti Velikemu trpi. Odbod lz Trata: 8.15 — 2.45 — 4.15* — f Odhod Iz O rij ona : 12.15 — 3J0* — 5.45* — (JI f
t snaći: ob sobotah, nedel ah ia praznikih ob lepem vremenu * . ob nedeljah In praznikih	„	„
V Tržič (Monfalcone), Sesijan (Sistlana) In nazal:
Odhod: 600* — 1000 — 12-301 — 3-80» — 3-tO* — O-OOfl —
8-00.
Prihod: T9) ft — 1-30» — 2*30 — 7-15* — 10*30 f — 11*80*
a -
: ob nedeljah In praznikih — f znači: aamo od nedeljah; samo v četrtek. — Pomol Sv. Karla.
V Oradež (Grado) in nazaj; Odhod: »00» — 1000 — 11-001 — >00* — frOOf
Prihod t 7-00 — >30» — 3*4Sf —	_
* zaafi: ob nedeljah in pran. — t znafi: samo oh delavni!^
Pomol Paoeheria.
V Italijo.
V Benetke:
Odhod la Trata: (ParnHd paopl. dmfbe Tripcovtch - .Venezla* (Pomol S. Karta) In .Oraf Wt»rmhrand-) vaafcl *am »h 8 zlatrati (p j ml k .Veacata") vaako «oboto oa 2 pop. ia vsako oedeljo oh i pmp. (paratb . O Wormbraad-> (Para I ki uustr. Ltoy«U . Ataristt" la .Metcovtch") vaahl dou o yal»otl.
T Trakt (hnkl pasopt dralbe Tripcovkh) vsaki dan ob 8-40 pop. ia vsako nedeljo v majnika oh loCTv JonMn ob 11-40 po no«. Pmflu aaatr. Llojrda: vsaU d>a ob 6 zjutraj. (Ob nadeljak la praznikih po ebnl Izleti.)
V Jakin (Ancona).
Odhod la Trata: L (Paraik O. Wnrmhraad dntlhe Trtpcovfcft) vsaki torek oh 9 zvečer (Pomol S. Karta).
IL r Parnik Cyc»eps druibe Tripcovlch) vsako soboto oh 4 pop. (Prosta luka).
Prihod v Trat i L vsako sredo ob 0 sj.
IL vsaki torek oh 0 zj.
Avtomobilu« zvoio
Trot—Bazovica—Lokev la Trata 1 7-14* — 0-1S — t-30* — 10-^ — 2*80* — 3-00 —
—1*40 —3-15- —
4-18* — 7*10* — 0-30 —
Odhod Iz Lokev i 000 — 8 J0* - laLS— 1	_
6-iS* - T-40 — 8-45*
• zna« ob praznikih. Rizun tefa hod« vozil ob praznikih po po potrebi ie en avtomobil tafcej aapooredoo za tem, ta dcer ia do Bazovice, oziroma do Lipice.
Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in zalotil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1-60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Torgjenjev. Poslovenil dr. Oustav Oregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
& »JURK1CA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. OreL Cena K 2.—.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tomić Poslovenil Štefan KlavS. Cena K 1.60.
10.	JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Posloveni! H. V. Cena K 3.—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE fflSE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
fcdfedl&da d LL dfc d ud
Odhajanje in prihajanje vlakov
od 1. majnika naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropbkem Času.
C. kr. državna železniea
Odhod Iz Trsta (Campo Marzlo).
5.00	B Herpdfe. Pula io med postaje.
5.40	O do Gorice ia medpostajc (Ajdovščina). 5.50 M do Poreča ia medpostaje.
7.30 O Her pefJe-Di va£a-L j ubijan a- Dunaj in medp
7.35	B Gorica. (AjdovttinaJ leseaice - Celovec -
DunaJ-Praca-Deči»-Benak-Berifn-Moaakovo in medpoataic.
8.41	B Gorica, Dunaj. Praga. Berolin.
9.05 O Gorica-Jesenice-Ceiovec-Trbii-Ljnbljana-
Beljak-Dunai in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovial). Pula in medpostaje.
9.15	M le do Buj in medpostaje.
11,05 B Gorica, Celovec, Solno grad. Pariz. 12.48 0 Gorica (AjdovSCina) Jesenice-Trbtf-Ljub. Ijana-Celjak-CeJovec in medpostaje.
2.40	M do Poreča in medpostaje.
3.56 O Gorica-Jesenice-Trbi£-Ljubljana-Beljak> Celovec-Dunaj.
4.42	O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Rovlnj) Pula In in medpostaje.
5.30 E (TurSki ekspr.) Gorica-Jesenice-Ljubljana-
Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7^4 M le do Buj in medpostaje. 7.50 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8^4 O Herpelje (Divača-Ljubijana-Dunaj) Pula in medpostaje.
8^0 B Gorica-Je«enice-Beljak-(Monakovo-Đertin)
Cetovec-Dunaj-Linec-Prata-Dečln. 10.30 O Gorica. Jesenice, Beljak. Inomost, Mona-kova
Zabavni vladi od nedeljah In praznikih. 9.10 O Herpelje-Divača. 2.25 O Herpelje-Divača. 229 O v Oorico.
Prihod v Trst.
6.25 O Iz Dunaja. Solnocrada. Celovca. Mona-kova, Inomosta. Bolcana. Beljaka. Ljubljane Jesenic. Qorica. 7.10 O lz Dimaja (čez Dlvačo-Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje).
9.01	B lz Berolina. Draždan, Linca. Dunaja, Celovca. Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine).
9.37 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 C (Turški ekspres) lz Pariza-Monakovo-Ce-
lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12.40 M lz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca. Trbiža. Ljubljane. Gorice, (Ajdovščine). Berlina. Draždan. Praae Dunaja.
3.47 O Iz Pule, (Rovinja). HerpelJ In medpostaj.
4.32 M Iz Buj In medpostaj.
7.00 O lz Dnnaja. Celovca, Beljaka, Trbiža.
Ljubljane, Jesenic. Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj. Herpelje. Divača. Dunaj.
7.41	B Iz Berolina. Draždan, Praee, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta. Beljaka, Jesenic, Oorlce, (Ajdovščine).
9.45 O Iz Poreča. Buj in medpostaj.
8.16	B Iz Berollna-Monakovo-Solnograd-aorice. 10.24 B Iz Pule (Rovinja). Dunaja (čez Divačo. 11.37 O Iz Dunaja. Celovca. Beljaka. Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih:
9.36	O Iz Oorice.
9.41 O Iz Divače, HerpelJ.
Dr. Alfred Serko
V.CL
2. (Piana OokMH
Odhajanje in prihajanje ulakou
Južna železnico.
Odhod Iz Trsta (Piazza delta Stazlooe)
5.40 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, MIlan, Videm. Pontebo, Gcdad in B do Kormi-na (Cormons) preko Nabrežine. 6.00 O (Izključno nedelja) v Trbii. 6.35 O do Gorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, DnaaJ. Reko Zagreb, Budimpešto.
8.20 E v Tržič, Gorico, Kormin, Videm, Benetke
Milan, Pariz, London. 8.35 B preko Nabrežine v Kormin, Videm. Milan Rim.
9.00 O preko K.ormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano. Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 12.30 O v Kormin in Videm. 1.10 O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Dunaj (Reko, Budimpešto) Osteado. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim
preko Kormina v Videm. 8.10 B v Kormin in Italijo. 8^5 B v Ljubljano. Dunaj. Zagreb, Budimpešto 9.43 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11-50 O v Ljubljano, Dunaj. Zagreb. Budimpešta Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: £45 O v Gorico. 3.55 O do Nabrežine.
Prihod v Trst.
6-15	O z Dunaja, Budimpešte.
6.25 z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.35 O iz Kormin in Cervinjana preko Bi vi a. 8.50 B iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 9.15 B z DuctAja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.30 O z D ena* Ljubljane in Reke.
10.40 B ir. KortMta preko Bfvia in B tz Italije pre-
kf Cervtajaaa. 11.48 G Iz Italije preko Kormma in Nabrežine. 2.15 O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba. Reke. 2.35 O iz Italije preko Cervinjana. 4.10 O iz Vidma, Budimpešte. Reke. Zagreba. 535 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine. 5-50 O (Izključne nedelje) iz Konntaa. 6.55 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
7-45	O iz Italije preko Kormina
8*42 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.00 E iz Londona. Pariza, Milana, Benetk Vidma in Kormina. 9110 B z Dunaja in Budimpešte. 11.M O te Vidma preko Kormina In Btrta in Iz Italije preko Cerviafcuta. Zabavni vlaki ob nedeljah lo praznikih: 7-30 O iz Nabrežine. IM O \x Nabrežine. I1J7 O iz Gorice.
OPAZKE. Mastne številke značilo popoldne E =s Ekspres, O = oseb al vlak. B = brarrlafc. M = J meiaaec.
KLAVIRJI
Bosendorfer, GUbr&dcr Stingl, Kook & Koreelt, Wirht itd. se proda|aio im thjejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor todi na obroke.
Ni
Zavod Klavirji Zumoiti
Piazza S. Glacomo 2.1!.. Cono. TELEF. 2-5