tt t 6 Iab^Ja enkrat v * v.mesen. * ^ Za cerkev, Solo in dom. ti Velja po peM i fl. na leto. # m---- 15. aprila 1865. XlV.teČ8j. ____-j, ^Mž' ^ .1". t r« a V * ■■ ; ■'-- iii*«i!b,, r -tc i "h 1Pridiga za povelikonocno nedeljo. '""T (Starši naj bodo dobri pastirji svojih otrok in svoje družine; gov»M.T,) „Jaz tem dobri p»«tlr; dobri pastir da življenje irvqj« ovce.* Jan,.10, 11. •M t". :£t< i; „ „ J " ' .• ; "•' 8 .....V'" \ . v m..... "T t I t * . " , Jjj^relepa je podoba, v' kakorsni 9f s nam rinš ljubi Zrelidar ^.današnjem sv. evangelju prikazuje. Primerja "se i dobrim * pastirjem, ki svoje ovce prtzna, jih na dr bi bila še manj od živine v hlevu. Marsikleri oče ali mali preklinjata in zmerjala, phata in prelepavata svoje otroke do božjasti, še gerši, kakor neumno živino. Zjutraj, kedar vsta-neta, je na mesto molitve, očitanje, prepiri irt'*kletev, čez dan je zamera, in zvečer na mesto roženkranca zmerjanje in poboji. IJjlkje pri tacib ljudeh ljubezen dobrega pastirja? * Kje je tista krotkost, ktere je s Kristusovimi'Oveami potreba? Kaj si more Jezus, dobri pastir, misliti, ako vidi, da se ž njegovimi ovcami, ktere je ne z zlatom in srebrom, ampak, s ceno svoje kervi odkupil, tako po zverinsko ravna? Po tem takem naj vsak hišni oče, vsaka hišna mati preudarita, da se s kletvijo in zmerjanjem, s šibami in pobijanjem od Kristusa jim zrofeena čeda ne pase, ker s takim ravnanjem se čeda ne varuje, temuč tazkropljuje, ne vabi k sebi, temuč od sebe odganja; da se taki pastirji ne ljubijh, temuč sovražijo, io kolikor bolj se more, toliko dalje se od njih beži. Sirovo obnašanje in togota od-vrtčujela serca predpostavljenih in vse njihovo parjenje je glas vpijočega y puščavi. Ako torej hočeš dober pastir vsem tistim biti, za ktere te pred Bogom odgovor čaka, bodi po Kristusovem zgledu do vseh dobrotljiv, krotek, usmiljen, prijazen in ljubeznjiv. Saj' le lepa beseda, pravi pregovor, lepo mesto najde, fb dobra beseda, pravi sveto pismo, jezo potolaži, je Dober pastir mora 2. svojo čedo na dobre paše voditi; jih varovati pred strupenimi * zelišči in ismradljivih mlakužin, da mu ne zbol6. Ni gi^ pa bolj škodljivega zelišča, s kterim nedolžnim Ijjffetusbvim ovcam sirup večne smerti zadaja, kakor ifo nesramni, pohujšljivi pogovori, kakor fd raz-ujzdano življenje, ali gerdi zgledi predpostavljenih. „Gerdo govorjenje pači lepo vedenje", pravi apostel. Ako se hiš« oče, ali hišna mati prederzneta kaj nesramnega in nespodobnega govoriti, kmali se otroci in posli, še več prederznejo. Ena soma grintova ovca jo kriva, da Vsa čeda boleha, in to toliko bolj, če je ta ovca tista;* za čegar zvoncom vse druge hodijo. Vsakdanja skušnja spričuje, da ravno; tako, kakor ovce ta svojim pastirjem hodijo, tako otroci dobro; kakor hudo nad svojimi starši posnemajo.. Že nek star nemški pregovor pravi: »Kakoršen pastir, taka čeda." In po domače pravimo: „Ka- 10* koreni starši, taki otroci." Kakor gre čeda za pastirjem, kamor gre, tako gredo olroci za svojimi starši bodi si v cerkev ali v kerčmo, k spovednici ali na dobro voljo, k čednostim ali hudobijam, proti nebesom ali proti peklu, k Bogu ali hudiču. Ako je hišni oče sramožljiv v govorjenju in obnaši, če v svoji hiši nespodobnih besed ne terpi, če je miroljuben, bo-gaboječ in goreč v molitvah, dajo se tudi otroci že od njegovega zgleda k sramožljivosii, k miroljubnosti, pobožnosti"In gorečnosti v molitvah precej z mladega napeljevati. Zgled tega imamo v sv. evangeliju nad tistim kraljičem v Kafarnaumu, čegar sinu je Kristus ozdravil, ker je po tem čudežu ne le on sam, temuč tudi vsa njegova hiša v Kristusa verovala. Tako moč ima lep zgled od zgorej. Sv. evangelist Janez pripoveduje od Marije Magdalene, da je Jezusu, ko je bil šest dni pred velikonočjo v Betanijo prišel, libro dragega mazila v alabaslrovi pušici zlila na glavo, mu je z njim noge mazala, in je bila vsa hiša z duhom mazila napolnjena. Ravno tako močen, celo hišo prevzemajoč je zgled dobrega hišnega očeta, ali prave keršanske gospodinje. Ako otroci vidijo, da oče večkrat k Gospodovi mizi pristopa in se z angelskim kruhom poživlja; ako vidijo, da je božjo besede lačen in žejen, da mu je za pridige in keršanske nauke mar; ako.vidijo, da ne gre noben ubožec brez daru in tolažbe od hiše, vidijo, da nobenega dela brez molitve ne začenja in brez nje ne konT čuje; če te in enake zglede nad njim od dne do dne zapazijo, ali je mogoče, da bi ga olroci ne posnemali in v vsem tem njemu enako goreči ne postali? Da, tak zgled hišnega očeta mora^V lepimi dišavami napolniti vso hišo, da otroci in družina, hlapci in dekle od njega pravijo, kar je pisano: „VIecij me, za tebo hočemo hoditi, za dišavami tvojih mazil." — Temu nasprot pa, ako hišni oče že sam vse nesramnosti tje v en dan govori ali jih govoriti ne brani, če mu za sv. zakramente, za božjo besedo ali za molitev ni nič ali vsaj ne dosti mar; če z ženo in s sosedi v prepiru živi; ali se je čuditi, ako otroci njegov zgled posnemajo? saj kakoršni starši, taki otroci, jabelko namreč ne more pasti daleč od drevesa. Zato glejte, da svoje ovčice na dobro pašo vodite, da jim s svojim zgledom proti nebesom svetite. u 3. Poslednjič je dolžnost dobrega pastirja, da Svojo edo pred volkovi in druzimi divjimi zverinami va* nje. Tak pastir svoje cede je bil mladi David. Ko enkrat ieb medved eno njegovih ovec napade, v svoji serčnosti ga )avid zgrabi in pobije. Z enako in še v večo skerbjo mora eršanski hišni oče vse svoje pred zgrabljivimi volkovi varo-.atl? ki zalezujejo njih nedolžnost. Tak zalezovfcvec nedolžnosti ^ peklenska hudoba, ki po besedah sv. pisma, kakor rjoveč tv okoli hodi in išče, koga bi požerl. Taki zgrabljivi volkovi, zalezovavci in ubijavci nedolžnih so vsi tisti, ki nič drugega keršanskega nimajo nad sebo, kerstnega imena, njih življenje pa je hudobniše, kakor ivljenje nevernikov. Taki, ker sami nimajo nič vere, prizih-evajo si z besedo in z zgledom, ta dar še v sercih druzih utreti. Taki pa so z malo besedami vsi nesramni pogovori, ise zapeljive drušine in tovaršije, vse bližnje priložnosti v rreb i. t d. Pred vsemi temi in enakimi zgrabljivimi volkovi iora hišni oče svoje skerbno varovati, ter po noči in po nevu nanje paziti, da se kje skrive med nje ne priplazijo, i jih ne podavijo; zakaj „kdor nima skerbi za svoje, zlasti t domače, vero je zatajil, in je hujši od nevemika", piše sv. 'avel Korinčanom. (I. 5, 8.) Da pa hišni oče tem svojim dolžnostim prav zadostaje, e sme nikdar spred oči spustili neprecenljive cene neumerjočih ktere so jim od Boga v skerb in v varstvo zročene. I kako draga je ena sama zmed njih, ker zavoljo nje je sin ožji zapustil sedež svojega veličaslva, kterega je imel pri (čelu, preden je svet bil, je podobo hlapca nase vzel, in lam v vsem, razun greha, enak postal. Celih 33 let je vse evo in nadloge človeškega življenja prenašal, vsemu terpljenja i preganjanju se podvergel, da bi nas zgubljene ovce iz žfela eklenskega volka otel, in nas v ovčnjak nebeškega Očeta (tipeljal. Zavoljo naših duš je najbritkejšo, najsramotnišo smert ■> križu prestal, svojo kri do zadnje kaplje prelil in še na irižu viseč klical: „Žejen sem", kakor bi hotel reči: Žeja me o zveličanju vaših duš 1 Kako draga mora lorej v božjeh oč<5h biti človeška duša, ker je s ceno Kristusove kervi odkupljena! Keršanski hišni oče! ali pa hočeš vedeti, čegava je ta, pekla i in pogubljenja tako drago odkupljena, duša? Poglej, duša je, tvojega sina, ali tvoje hčere, ki je meso iz tvojega mesa in kri iz tvoje kervi, za ktero, ako bodo pogubljeni, tirjal bo pravični Bog tvojo dušo. Ako lorej vidiš, da tvoja hči razujzdano živi . in se v nečimurnem oblačilu zapeljivem izpostavlja; ako vidiš, da se tvoj sin s slabimi tovarši peča, in slrahu božjega noče poznali; pokaži jima svojo pastirsko palico, svari, kregaj, Opominjaj hudobno ovco, da je po tvoji zanikernosti kak satanov služabnik ne ugrabi in ne pogubi, in se njena pogubljena duša ne bo tirjala iz tvojih rok. Sklep- ' Vidite, ljubi moji! to so ob kratkem tiste lastnosti, ki se zahtevajo od dobrega pastirja. On mora s svojimi ovcami biti krotek, dobrolljiv in ljubeznjiv, mora jih z lastnim zgledom na dobre pašnike voditi, in poslednjič od njih vse zgrabljive volkove odganjati. Zato vam k sklepu to-Ie na serce položim: Kakor je Bog v stari zavezi velikim duhovnom zapovedal, haj imajo Izraelove otroke vedno na persih zapisane, na ktere se imajo pri daritvah in v molitvah spominjati; tako tndi keršanski starši, gospodarji in gospodinje imena svojih otrok in svojih podložnih zmirej pred očmi imejte, nosite jih v sercu in v rokah, da nikoli nanje ne pozabite, da jim bote vseskozi dobri pastirji, in prepričali se bote, da vam bodo tudi oni dobre ovce. Amen. Pridiga za 3. povelikonočno nedeljo. (Vsak čas ima svoje posebne opravila; gov. L. F.) ge malo, in me ne bote vidili, in spet še malo, me bote spet vidili; ker grem k Očetu.« Joan. XVI. 16. V v o d. Kedar se kolo ali vreteno prav tiho verti, dozdeva se nam, da stoji. Tako naglo poteka tadi čas, tako hitro mine življenje, in mi zavolj velike hitrosti menimo, da se na pre>-mikoje, da nepremaknjeno stoji. Že modri starci v stari zaveti so spoznali to resnico in modri' Sirah opominja: »Ljubi Sin 1 modro potrebuj svoj čas." Veliko nas pa te resnice ne spozna, iirto je toliko pogubljenih. Te resnice Jezns v danešrtjem fcvart^ljo svoje učence opominja, ko pravi: »Še malo, in me rte bote vidili i. "t d." To malo časa je, kakor sv. Avguštin pravi, naše življenje." — V začetku, to je Jezus začel učiti^ bile so njegove besede močne, podučljive, velikokrat je grešnikom njih terdovralnost očital in spokorjene k sebi vabil. Pozneje, ko se njegovo prebivanje na svetu koncu bliža, bližej, ko mu bridka smert prihaja, milejši in skrivnejši postajajo njegove besede. ' Tako reče v današnjem evangelju: »Še malo in me ne bote vidili. Zaderžane so bile aposteljnom njih dušne oči, da niso videli, kaj pomenjajo te-Ie besede. Mi pa, ljubi posluša vci! sedaj lehko spoznamo, kaj meni Jezus s temi besedami : Njegove misli so že tje, kamor skorej ludi njegovo truplo pojde; ker gre k Očetu: še malo, in me bote spet vidili vnovič poterdi te besede in še pristavi: »Resnično, resnično vam povem, da bote žalovali in jokali, svet pa še bode veselil; vi bote žalovali, ali vaša žalost se bode v veselje spreobernila." V tem malem času jim oznannje žalost in veselje, jim oznanuje, da se bode njih žalost V veselje spremenila. Malo časa terpi človeško življenje, ali kolikrat se žalost v veselje, in veselje spet v žalost spreminja. Kratko je našo - m. življenje, pa vendar je Bog človeku več posebnih časov za posebne opravila odločil. Kaj jaz s temi besedami menim, hočem vam danes razlagati, zraven , pa vas napolovati, »kako naj človek od Boga odločene Čase upotrebuje, da tudi on pride k Očetu." Poslušajte! Razlaga. Modri kralj Salomon pravi v pridigarju: »Vse ima svoj čas, vse pod nebesom preteče v svojih mejah. En čas je, da se rodimo, en čas, da umerjemo, en čas za sjanje, en čas za žetev. En čas, da jokamo in žalujemo, in spet en čas, da se veselimo, en čas, da pridobivljamo, en čas, da zgubljamo. En čas za molčanje, en čas za govorjenje, en čas za boj, in en čas za mir." Tako govori Salomonova modrost, in razdeli celo življenje v posebno odločene čase. Sedaj ljubi verni kristjani! bole razumeli besede: »kratko je naše življenje, pa vendar je Bog več posebnih časov človeku odločil." Pri Salomonih besedah najte, da se danes zaderžimo (zamudimo) in le kratkQ premišljujemo le-te tri reči: „Vse ima svoj čas, en čas je za sjanje, en čas za žetev,—en čas za žalost in en čas za veselje, — en čas za molčanje in govorjenje. 1. Leto ima več časov, vsaki čas svoje opravila seboj nanaša. Pride čas za sjanje in spet čas za žetev. Kteri pa zamudi o pravem času sjati, o času žetve bode le z žalostnim in potvarjenim sercem gledal po praznem polju. Ako pa kdo svoje polje zanemarja, zastonj bode obilne žetve čakal. Kakor seješ, pravi stara resnica, tako boš žel. To bo, mislim, vsakdo spoznal in poterdil; zatorej bo pa tudi poterditi moral drugo resnico. _ , : Kakor v letu je tudi v našem življenju čas za sjanje in čas za žetev. Kar v mladosti seješ, boš na stare dni žel, kar pa celo življenje seješ, žel boš celo večnost. Dve resnici, ki se ne daste tajiti; k tirna še tretja pride: zgubljen in zamujen čas se ne da več nazaj poklicati. Pa kaj pomaga, samo resnico spoznati, treba je tudi po nji ravnati. En čas je v človeškem življenji za sjanje in ta čas, je mladost. V mladosti, o kristjan! je tvoje serce Bogu nar bližej, mlado serce je rahlo in pripravljeno za nar imenilnejše semena, za čednosti; ako se ta čas zamudi, serce s ternjem preobraste. V slarosti moraš »d nositi; kedar pa hočeš sad zavžiti, se ne smeš ustrašili troda i" Pola- Ako hoče vinogradnik viditi in uživljati jesen |adk° grozdje, se ne sme ustrašiti vigredi in po letu znoja in Lta čelu. Odkod pride, ljubi kristjani! toliko bridkega sadu [J0 stare dni. Vprašajte se sami, in odgovoriti si bote morali: Odtod pride, ker v mladosti nismo sjali in nar žlahtnejše nolje, na®e serce smo zanemarjali." Zato te prosim, ljuba ker-jjanSka mladina! ne spregleduj, ne preslišuj le resnice, modro npolrebljuj zlati čas svoje mladosti, sjej in obdeluj, dokler je čas,* da ne boš na stare dni stala, kakor posuščeno drevo, brez sadu in perja! . * , Spomnite se pa tudi, ljubi poslušavci! da je naše celo življenje čas sjanja za večnost, kar tukaj sejemo, bomo tamkej želi. »Kteri tukaj s trudom seje, bode tamkej z veseljem žel", pravi sv. Duh v sv. pismu, česa pa je pred vsem potreba? Edino le to, da prinesete in pripravile serce, v klerem božja beseda rodovitno zemljo najde. Le majheno je, kar tirjam od vas; ako bi le to edino prinesli, zagotovim vas, z božjo gnado bi skorej vidili nar lepši sad roditi. Prišel bo za vse čas, da bote po sadju gledali in iskali, ali, ah zastonj bo iskanje, ker se v mladosti niste potrudili in si prizadevali. Žalost bo objela vaše serca, kedar bote nazaj pogledali in vidili zgubljeni čas lepe mladosti; ja bridka žalost se bo vaših sere lotila, pa nikjer ga ne bo% ki bi vam žalost v veselje spreoberhil. Vživljali bote grenki sad na stare dni, in žalostni spomin na zgubljeni čas, bbife ga še več ogrenil. Sjanje je treba tudi opleti, ako hočemo, da bi lepši rastlo. Tudi v naših sercih je zmirej nekaj trebiti in oplevati. Ljulika zmiraj obilno poganja v sercih, in le prevečkrat zaduši vsako pridno in dobro seme. Tako, ljubi kristjani! upotrebujte svoj čas. Glejte, da v mladosti sejete za stare dni, in r celem življenju za večnost: »Kakor sejes, tako boš tudi žel." .' 2. Dalej pravi Salomon: „En čas je,?? da žalujemo in jokamo, in spet pride čas, da se veselimo." Suha zemlja rose in dežja potrebuje; človek pa solz. Nadloge in težave so človeku zdrava sol, ki ga trohljivosti varujejo na duši; zato je i sveti oče, ker ga Bog eno celo leto ni z nobeno nadlogo ■ * h "'i obiskal, tako-le prosil. »O Bog, zakaj si me zapustil, da me ne obiščeš." Kakor je dež zemlji potreben, tako so potrebne bridkosti kristjanu. Po dežju sonce veliko ljuhejši in milejši prisije in pO preslanih in prebitih nadlogah so zdravi in srečni dni človeku prijetniši. Nadloge in križi učijo človeka vrednost srečnih dni porajtali in zavživali. Kakor je deževno vreme v letu nar krajši, so ludi btidi dni v človeškem življenju nar redkejši. Ako mi vesele in srečne dni naproti postavimo žalostnim in nesrečnim brez svojega zadolženja, bomo lahko spoznali, da nam ljubi Bog veliko več veselja, kakor žalosti in bridkosti pošilja. Po dežju spet sonce sije, zatorej pravi Jezus v danešnjem evangelju: ^Resnično, resnično vam povem, vi bote jokali in žalovali, svet se bo pa vešelil, žalovali bote, pa vaša žalost se bode v veselje spreobernila." Vidite, kako lepo nam Jezus razlaga in poterduje Salomonove besede: »En čas je, da žalujemo in jokamo in spet pride čas, da se veselimo." Česa se pa moramo učiti iz besed modrega Salomona? Jaz pravim to, da moramo veselje in žalost voljno prevzeti, zato, ker oboje pride iz božjih rok. Težave in bridkosti so človeku zdrave in potrebne, kakor sol zdravju in dež polju in žitu. Dokler je za kristjana čas, se jokati, žalovati in spokoriti, tedaj se hudobni svet veseli, pa še malo, in spet pride čas, da bo kristjan gledal svojega stvarnika, ki mu bode žalost v veselje spremenil, kterega mu nihče ne bo mogel odvzeti, svet se bo tedaj jokal in žaloval, pa žalost bo zmirej veča. Zato le veseli se svet, mi pa hočemo tudi bridkost prevzeti in zavžiti. 3. Modri Salomon pravi: „En čas je za molčanje in en čas za govorjenje." Pa čas molčanja bi imel veliko veči biti, kakor čas govorjenja, ker nas že Jezus Sirah uči: »Naredi vrata in ključavnice pred svoje usta." Alj kako malo porajtajo tega nauka listi, kteri, kakor ojstra sablja celi ljubi dan režejo in sekajo po česti bližnjega. Molčanje je že veliko svetnikov storilo, veliko jih za nebesa pripravilo, alj ojsler jezik še ni nobenega svetnika storil, veliko pa grešnikov in pogubljenih. Kedar jezik molči, duh govori, alj velikokrat duh molči in se keržanska ljubezen bridko solzi, kedar jezik govori. Kteri ve 01) pravem času molčati in svoj jezik v berzdah imeti, razveva in priča veliko veče modrosti iti keršanskega duha, kakor tisti, kteremu od svita do mraka jezik ne počiva. Kteri veliko govori", pravi sv. Dub, „ veliko greši"; narveč e pa po jeziku greši. Pride pa tudi čas, da moramo govoriti, božjo voljo očitno povedati, grešnike svariti pa tudi svoje slabosti spoznati. Kdor se je učil molčati in potem govori, ne bo v besedi in v glasu slehernemu človeku podoben; kdor , ima svoj jezik v oblasti, ima tudi svoje serce, in, kedar govori, tudi serca tistih, ki ga poslušajo. Zatorej vas lepo prosim, pomnile si dans tudi to resnico. „Malo govorite, veliko poslušajte, pa le samo veliko pametnih, pobožnih reči", čas je najprej za molčanje, čas tudi za govorjenje. S k I el, Julijan pa je iil kakor hudobni Kajn, kteri je pozneje tudi sveto vero zatajil. Iz lega ledaj jasno vidimo in zastopimo, kar zavolj le prigodbe sveti Ciprijan piše. On pravi: »Bog ne gleda na dar, ampak na serce tistega, kteri daruje." če je serce lepo in čisto, tudi dar je Bogu dopadljiv; če je pa serce omade-iano, serce z napuhom, s sovrašlvom, z nečistostjo ali z dro^ gimi grehi napolnjeno: kako bi zamogel Bog molitev* prošnjo, ki iz takega serca pride, uslišati ? Grešnik je božji sovražnik, ki se je spnnlal zoper Svojega nar boljšega Očeta. Grešnik Boga veliko nečast dela, ker se Njegovi sveli volji zoperstavlja, ker Njegov® svete zapovedi zaveržuje in lomi, ker po besedah svetega aposteljna Pavla s svojimi grehi Jezasa, kolikor je na njem, vnovič križa, in Njegovo terpljenje ponavlja. Povejte mi tedaj, kako bi bilo nogoče, da bi Bog potem molitev takega hudobneža uslišati' zamogel? — Da vam to , v priliki pokažem! Postavim : Nek hudoben razbojnik bi se prederznil ..in bi kraljevega princa, ki ga oče toliko ljubi, tega ljubljenega kraljevega sina bi na-nagloma prijel, ga neusmiljeno raztepel in zadnjič tudi umoril. Zdaj bi pa ta strašni hudodelnik, namesto da bi bežal, bi pa še s kervavimi rokami pred kralja stopil in bi ga prosil, naj ga med svoje kraljeve imenitne služabnike vzame. Kdo bi se ne čudil nad prederzno prošnjo tega hudobneža ? — Kralj bi lega strašnega hudodelnika ne uslišal, ampak dal zvezali in hitro bi ga v zasluženo kazen tudi k smerti obsodil.— Glejte 1 ravno tako je tudi z vsakim velikim grešnikom. Grešnik je vbijavec kraljevega sina Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina božjega. Njegovi grehi so Jezusa na križ pribili in kolikor-" krat vnovič greši, tolikokrat tudi Jezusa — tako rekoč •—< vnovič križa in Njegovo terpljenje ponavlja. Njegov napah Jezusa vnovič s ternjem krona, njegova lakomnost Jezusa vnovič proda, njegova nečistost Jezusovo truplo vnovič neusmiljeno biča, njegova požrešnost in pijanost Jezusa vnovič z jesihom in žolčem napajal — Kako bi tedaj mogoče Juto* ' da bi Bog molitev in prošnjo takega hudobneža, ki Njegovega ljubega Sina toliko žali, da bi molitev takega hudodelnika uslišati zamogel ? — To ni mogoče I Gospod Bog je sam to govoril po svojem preroku je rekel : „Kedar bote svoje roke proti meni stegovali, bom jaz svoje oči od vas proč obernil,^ (Izaij. 1.) „Zakaj vaše roke so polne kervi." — Čegave kervi ? — Kervi Jezusove, ki so jo s svojimi grehi iz Njegovih svetih ran vnovič iztiskali. lločeš, nesrečni grešnik! Boga moliti, Njega prositi za to ali drugo reč, ne prikaži se pred Njegovim obličjem s kervavimi rokami, no prikaži se pred Njegovim tronom i omadeževanim sercoin : ampak pojdi poprej si svoje roke nrait, si svoje serce očistit! V zakramentu svete pokore najdeš tisli zveličanski studenec, v ktercm se lahko očistiš vsakega madeža, vseh svojih grehov; hiti, hiti k temu studencu, da tamkej svojo mertvo dušo oživiš, svoje serce očistiš in se Y število božjih otrok nazaj podaš 1 In dokler imaš priložnosti, svojih grehov se spovedati: zmiraj jih pa s pokornimi solzami, obudi popolnoma grevengo nad svojimi grehi; potem se le bode tvoja molitev Bogu dopadljiva, tvoja prošnja pred božijm i-nnom uslišana ! m- Ce~i, s* it *»< 2. Drugi vzrok, zakaj rfa Bog naše molitve mnogokrat ne usliši, je ta: ker prav ne molimo. Kedar je naša molitev mlačna, nestanovitna, z raztresenim dubom opravljena/ kako bi zamogel Bog tako slabo opravljeno molitev uslišati.?— jega vendar nobeden pameten človek tirjal ne bo. — Sveti Bernard je bil prednik ali opat nekega kloštra. Kedar so pa nekega dno menihi svoje navadne molitve v cerkvi opravljali, videl je sveti Bernard nad vsakim menihom na strani angela stati, kteri je vsako besedo pri molitvi v svoje bukve zapisoval« Pa vsak angel je drugače pisal. Eden je pisal z zlatimi čerkami, drugi s srebernimi, tretji pa s černo tinto — kakor so z večo alj manjšo pobožnostjD in gorečnostjo svoje molitve opravljali. Nekteri angelci so pisali s samo vodo, in to so bile molitve tistih menihov, kteri so slabo, zaspano . in ra*i treseno molili, ki so scer z jezikom molili, kakor drugi, ki so g truplom bili v,, cerkvi pričujoči, z duhom in z mislimi pa f}pg \6 kj® drugod. > Kakor je tedaj pri molitvi razloček, da jQ en« prav dobra, pobožna, — druga pa slaba in raztresena ; tako tudi Bog. razločno ravna. Dobro opravljpao, pobožno molitev rad in z veseljem uslišujej slabe, mlačne in raztresene molitve pa uslišal , nikdar ne bo. Alj ni 40 čiste po pravici ? — Zategadelj pravi sv. Ciprijan : »Kako bi bilo mogoče, da bi Bog Ivojo molitev uslišaj, ker »o sam sebe ne slišiš, in ne veš, kaj goyoriš?3 , Tako slabo tudi dandanešni nekteri kristjani molijo. Pridejo v cerkve, veržejo se pred altarjem na svoje kolena in prebirajo jagode na svojem roienkrancu." Po cele rožen-kranče z jezikom zmolijo, svoje misli, svoje serce pa doma, pri pohištvu, pri goricah, pri travnikih in njivah, ali 0og v& Kje drugod imajo! Kako bi taka raztresena, slaba molitev Mrtogla Bogu dopadljiva biti? — Namesto Bogi Častiti, še le žalijti* ga s takimi molitvami, ker do Njega,-"povsod pričujočega Gospoda hebes in zemlje tako malo sp^fevarija'in časti kažejo. Zoper take slabe molivce Bog š^^-dandartešni tako toži, khkor se je nekdaj pritožil zoper nehvaležne Izraelce, rekoč: n1 o ljudstvo me z jezikom časti, njib 4 serce je pa daleč od mene 1" -i RavnO tako tudi Bog tistega ne usliši, kteri v molitvi stanoviten ni. Nekteri kristjan, ki se v kaki Sili in nadlogi znajde, hitro teče v cerkev, se pred altarjem na kolena verže iti preserčno moli in prosi Boga, da bi ga rešil tega ali unega križa, ki ga tako silno teži. če ga pa hitro ne nsliši, če mu na enkrat ne pomaga, hitro je pa tudi že s svojo molitvo pri koncu. Namesto, da bi v molitvi stanoviten bil in v Boga nepremakljivo zaupanje stavil, pa začne hitro obupovati in rhefmrati zoper Božjo sveto previdnost. „Saj me Bog ne nsliši, zastonj molim, zastonj kličem za pomoč"; tako mnogoteri kristjan zdihuje. Tega pa ne pomisli, kaj je človek in kaj je Bog. človek — revni červ te zemlje — prederzne se tirjati, da bi ga vsegamogočni Bog, kralj in Gospod nebes in zemlje, flioral na enkrat ubogati, njegovim željam vstreči, njegovo nevredno molitev hitro uslišati. (Tak človek, ki tako pre-derzno prosi, ki tako nestanovitno moli, naj bere tisto pri-godbo, ki nam jo sveto evangelje pripoveduje. Bila je v Jeruzalemu kopel, ki se ji je reklo Betzajda. Okoli tiste kopeli je ležala velika množica bolnikov, slepih, kraljevih, suhoudnih, ki so čakali, da bi se voda skalila. Zakaj angel Gospodov je prišel ob časih v kopel,' in voda je začela plivkati. In kdor je po tem plivkanji pervi stopil v kopel, ozdravel je, naj je kterokoli bolezen imel. In med bolniki, ki so tamkej okoli kopeli ležali in na plivkanje vode čakali, bil je tudi posebno velik siromak. Čisto hrom je bil. Sam si ni mogel pomagali; pa (udi človeka ni imel, da bi ga bil takrat v kopel peljal, kedar je voda začela plivkati. In kaj mislile, kako dolgo je la siromak tukaj čakal, da bi mu kdo pomagal bil, da bi ga kdo v kopel zapeljal bil? — Glejte I celih 38 let je tamkaj ležal brez tolažbe, brez pomoči na svoji bolni postelji. Pretekel je dan za dnevom, mesec za mescom, leto za letom. In preteklo je na tako vižo celih 38 let. Vsak dan, ko je angel prišel in vodo skalil, moral je gledati, kako so drugi bolniki v kopel stopali in zdravje zadobili: le on — revež veliki — zmirom bolen ostane. Toliko slo in sto — toliko tavžent bolnikov je .zdravih in veselih kopel zapustilo, le on — vbogi siromak še zmirom bolen ostane, le njega še zmirom slara bolezen muči! Kolikokrat je Boga prosil za milost in pomoč, koliko tavžent serčnih etfiblejev je v tiebesa pošiljal, kako lepo je druge tovarse prosil, da bi tou pomagali in ga v kopel peljali; pa vse je bilo zastonjNjegova molitev, njegova prošnja tako dolgo dolgo ni bila uslišana. Ali je pa zategadelj nevoljen postal, ali g» j® »ategavolio poterpež|jivost zapustila, ali je zavot} tega na Boga svoje zaupanje zgubil, ali je začel morebiti topef Božjo previdnost godernjati ? — O ne — tega on — ih storil. Poterpežljivo je čakal tistega časa, kedar se bo Bogo dopadlo, tudi njemu pomagati. Nepremakljivo zaupanje na Božjo milost in usmiljenje ga je v njegovih bolečina^ v njegovi dolgi bolezni tolažilo; ^dokler je usmiljeni Jezna do njega prišel in ga brez kopeli na čudno vižo hitro ozdravil. Glejte I ta bolnik nam je pač živ izgled poterpežljivosti, terdnega zaupanja na Božjo pomoč in pa prave, serčne, stanovitne molitve I X— Sveti Krizoslom ne more prehvaliti stanovitnosti in potrpežljivosti tega 38letnega bolnika; le čuditi se mora nad njim. Potem pa nas nestanovitne, nepoterpeiljive kristjane tako-le posvari, rekoč: »Sram nas naj bodi, če mi samo deset dni k Bogu za kako dobroto in pomOč kličemo, in kedar nas Bog hitro ne usliši, pa na enkrat vso gorečnost* vse zaupanje in polerpežljivost zgubimo." — In kristjani Cinoji 1 kedar se v kaki nadlogi znajdete in poti&rio* in serčno Boga za pomoč in tolažbo prosite, premišljujte tudi, da se ne spodobi, da bi si čas odločili, kdaj vam Bog pomagali, kdaj vaše prošnje uslišati mora. To moramo le Njemu prepustiti, kteri naj boljši ve, kaj je za nas dobro. To je vendar resnica, da nas Bog neskončno bolj ljubi, kakor se mi dami sebe ljubimo. In če nas Bog vselej in hitro ne telSi, se to gotovo le iz dobrega namena, z dobrega cilj. ki konca godi; godi se, ker nam ravno to k zveličanju sloil; ■godi se, da bi živo vero v Njega v nas izbudil, da bi naše zaupanje polerdil, da bi v naših sercih veeo in bolj gorečo ljubezen do Njega vžgal, da bi nas v molitvi stanovitne storil, in še iz več drugih vzrokov, klerih ' naša kratka pamet za-popasti ne more. — Te dve si .torej dobro zapomnite ; kedar molite in svoje prošnje pred Boga pošiljate, naj ne bo vaša molitev samo z jezikom opravljena, ampak ludi vaše serce, vaše misli naj bojo pri Bogu; ne pa pri dragih opravilih. Kedar je sv. Bernard v cerkev(; iel. Boga molit, obstal je pri cerkvenih vratih in je rekel k svojim opravilom in posvetnim skerbem : »Tukaj počakajte zunej cerkve, dokler svojo pobožnost odpravim,, potem vas hočem zopet na svoje rame zadeti." Tako storimo tudi mi. Kedar molimo in Boga za kako pomoč in dobroto prosimo, bdllimo tudi stanovitni v svoji molitvi, nikdar ne zgubimo na Božjo milost terdnega »aupanja. Zapišimo si besede kralja Davida v svoje, serca, kteri je tako-le govoril, rekoč: »Naše oči naj bojo zmirom proti Bogu obernjene." In kako dolgo? — ali samo en dan, ali eno ali dve, tri leta? — »Dokler se nas Bog usmilil bo". (Psalm 122.) Ja tako dolgo kličimo in prosimo za pomoč. In gotovo nas bo uslišal, kedar bomo pobožno, preserčno in stanovitno molili, pa se tudi Njegove milosti in pomoči bolj yredne skazali 1 \ Tretj' vzrok.pa, zakaj Bog naše prošnje večkrat ne »sliši, je tista reč, za ktero prosimo. Ako namreč za kaj takega prosimo, kar nam ni koristno, ampak škodljivo, kar nam ne služi k zveličanju, ampak k pogubljenja, takrat nam se ve da — neskončno modri in 4 dobrotljivi Bog naše molitve, naše prošnje uslišal ne bo. — V naših prošnjah smo večkrat malim otrokom podobni, ki očeta prosijo za kako škodljivo reč, ki hočejo včasi ojster nož v roke dobili. V*.jaših prošnjah smo večkrat bolniku podobni, ki se mu vse sorte jedi zljubijo, ktere bi mu pa še bolezen shujšale, ako bi se mu želje spolnile. Kakor pa moder oče svojemu otroku ojslrega noža v roko ne da, naj še toliko po njem kriči; kakor pameten zdravnik bolniku tega ne privoli, kar s tolikim poželenjem imeti hoče; tako tudi nebeški Oče z nami dela. On nam lega ne da, kar vidi, da bi nam k zveličanju ne pomagalo, kar bi nas morebiti ravno v večno pogubo spravili vtegnilo. Bere se, da je mati dveh Cebedejevih sinov k Jezusu pristopila in ga prosila: Naj bi storil, da njuna dva sina v njegovem kraljestvu pri Njem sedita, eden ob desnici, dragi ob levici. Jezus pa.reče; „Vi ne veste, za kaj prosite!" in te prošnje uslišal ni. Desnica in levica — to pomenja dobro in hudo; * Ob desnici Jezusovi bodo enkrat, kedar sodil pride is oblakov neba, Njegovi izvoljeni se iznašli; ob Njegovi levici pa pogubljeni. Ako tedaj mati za svoja-dva sina prosi, da bi eden ob Njegovi desnici, uni pa ob Njegovi levici sedel, tako bi se to po razlaganju Kornelija a Lapide zastopilo, kakor dn bi mati prosila zato: da bi eden njenih sinov zveličan, ^ uni pa pogubljen bil. To bi bila velika nesreča za njo Ht-m njenega sina; zategadelj je todi Jezus uslišal ni. m : Pa kakor mati Cebedejevih sinov, tako tudi še dadanešni prosijo nekteri kristjani za lake reči, ki bi jih, ako bi uslišani bili, iz pola čednosti na pot pogubljenja spravile. Eden "prOSi j Boga za srečo, za veliko premoženja; pa Bog mu ga ne ker previdi, da bi človek, ako bi človek prav bogat bil, svojo dušo pogubil, kakor Jezus govori, „da je bogastvo za zvett^ čanje duše prav nevarno. — Drugi prosi za kako imenttnO,^^ ^ dobro službo; pa Bog mu je ne dd — ker previdi, da je ta človeka boljši in bolj varno, ako v nizkem stanu živi, kakor j pa v visoki časti in imenitni službi, v kteri se človek lahko prevfcame in svojo dušo pogubi, —Tretji prosi Boga za zdrtvje^^.^ in dolgo življenje; pa Bog ga ne usliši, ker vidi, da bi bolnik, - ^p**^ ako bi spet ozdravel, svoje zdravje le v hudo obračal, v gt^BO^^V^ življenje spet se pogreznilf »ategavoljo ga rajši bolezea^terwsti posti, da se človek na tem svetu spokori in po x terpljenji večno krono v nebesih zadobi. — Glejte! Bako ^ dobrotijivje tedaj nebeški Oče do nas, ako nam vselej tega*#*^ ne da, za kar ga po naši slabi, kralki pameti večkrat prosimo! ^T**^, In on na9 zategadelj vselej ne uslišuje, ker nas ljubi, Irer .< nam dobro želi! c- t ^ c, Sklep. * Kristjani moji! slišali ste danes tri poglavitne vzroke, zavolj kterih Bog naših molitev, naših prošinj vselej ne usliši, naj bi ga še tako lepo prosili. Bog nas ne usliši, ker smo morebiti v smertnem grebu; Bog nas ne nšIfŠi, ker prav he molimo, ker smo pri molitvi mlačni, raztreseni in nestanovitni; Bog nas ne usliši, ker ga večkrat za take reči prosimo, ktere bi nam škodljive bile in nas v večno nesrečo lahko spravile. — Zategadelj, bratje in sestre v Kristusu! Molite radi; pa skerbite nar prej 7,a to, da bote v gnadi Božji. Zakaj )e takrat, kedar bote molili s čistim sercem, kedar bote čiste serca, čiste roke proti nebesom povzdigovali, ? le takrat vas bode nebeški Oče uslišal; kakor nas Jezus zagotovija, rekoč: »Prosite in bote prejeli." Molite, radi; pa molite prav; molite s pobožnim sercem, z zbranim duhom, stanovitno in s terdnim zaupanjem na božjo milost, na Jezusovo neskončno zasluženje. Zakaj le takrat, kedar bote prav, preserčno in s terdnim zaupanjem molili, bole pri nebeškem Očetu uslišani; kakor nas Jezus zagotovija rekoč: »Iščite in bole našli." — Molite radi; pa molite vselej s podanjem v božjo sveto voljo; le za take reči prosite, ki služijo k časti božji, vam pa k zveličanju. Zakaj le takrat bote prejeli, za kar bole prosili Očeta nebeškega; kakor nas Jezus sam zagotovija, rekoč: »Terkajte, in se vam bo odperlo 1" Amen. Pridiga z.a god vnebohoda Jezusa Kristusa. (Vnebohod Jezusa je Njemu na čast, nam pa na veselje; gov. L. F.) „Jexns je bil v nebo viet in sedi ob desnici boiji." Mark. 14, 19. V v o d. f/ Kedar^V-jssni—.noči—se~po—n«b«su~~ogledujemo, vidimo • nektere zvezdice z močno in svitlo lučjo svetiti, druge le slabo berleti; dernice pa se le nagloma vzamejo in ravno tako naglo svoj tek dokončajo in zibnejo. Pa tudi veče in svitlejše zvezde imajo svoj čas, o kterem se nam prikažejo, in spet za delj časa zibnejo. Ravno tako je z nami ljudmi; tudi mi pridemo na svet, svoj kratek pot skorej dopolnimo, in spet nos mine. Naj pa že bodo ljudje vsakdanji, ki nobene posebne luči od sebe ne dajejo; alj pa naj bodo sloveči in imenitni, kterih luč se daleč okrog sveti, vsi imajo vendar le svoj konec in vsi v noči temnega groba zibnejo, in se med živimi več ne prikažejo. Eden pa se je rn^ kterega svitloba' je svitlejšn, kakor vse nebeške luči, kteri je s sončno močjo ljudi razsvitloval in oživljal, kteri se je kakor sonce zakril, pa tudi s soncem vred prikazal. In ta je Jezus Kristus, kterega častitljiv vnebohod dans obhajamo. Štiri prigodbe so v Kristusovem življenju posebno znamenitne. 1. Ko je kakor revno, siromašno dete prišel 27~n]egova^bridkosFlrT • ialost na oljskjgorLin&ramotna smert na križu, ali njegovo nar bujse ponižanje, 3. vstajenje, ko se je v svoji nar veči moči pokazal, da je premagovavec smerti- in pekla, —4. njegov častitljiv vnebohod, ko se je v svoji nar reči nebeški časti prikazal, kakor kralj nebeški. S prostimi besedami nam sveto evangelje to veselo prigodbo pripoveduje, pa vendar že is prostih besed se sviti veličastvo. Kristusov vnebohod bodemo danes premišljevali in videli, »kako je Jezusov vnejiohod Častitljiv zaOdrešgjuka in kako veseljsa nasodrešene." — Jez397"kT~ii vesel v nebesa šel, pomagaj nam! I n 1111. * ' 1. Kakor jeJfezus na ta svet prišel,...še noben pred njim in za njim ni prišel; kakor je Jezus živel, še ni noben živel; kar je on terpel, še noben živih ni terpel, kakor je Jezus umeri in iz svoje lastne moči od mertvih vstal, £e noben ni umeri in se spet iz groba vzdignul; zategavoljo pa tudi še ni noben se tako iz tega sveta ločil, kakor Jezus. Nikar jaz temnč eden tistib učencev, pred kterimi se je Jezus z oljske gore v nebesa vzdignul, bi imel vam povedati, kako častitljira in veličastna je vesela prigodba Kristusovega vneboheda. Pa oni sami so ostali vsi osupnjeni in so gledali za njim, - ki-g* je oblak vzel spred njih oči, da sta dva moža v belih oblačilih, angela iz nebes poslana, njih opomnila: »Možje Galilejski, kaj stojite in gledate v nebo. Ta Jezus, kakor ste ga vidili iti v nebo, prišel bo tako, kakor ste ga - vidili iti v nebo." Oblak je Jezusa vzel spred njih oči, pa nobena lepota in čast na svetu se še od daleč ne sme primeriti čestitljivosti, ktera je Kristusa v nebesih čakala. flje.wuvoM, kterega ljudje ali živina vlečejo, ne na "gorečem vozu, ki je preroka Elija odpeljal, ne na rokab angelov, ki so pravične stare zaveze nosili v Abrahamovo krilo, temuč iz lastne moči, kakor je iz groba vstal, pogzdignil se je tudi v nebesa. * In kdo gre-.za njim, za častitljivim premagovavcem šmertl in pekla? Ža njim. gre nesošteta truma pravičnilrstnre zaveže* kteri so v predpeklu čakali njegov prihod in vnebohod. Med njimi stari očaki, kterim je bil že zdavno obljubljen in oznanjen; tudi sveti preroki, ki so polni gorečnosti in serčnoSti božjo voljo oznanovali in za božjo čast se potegovali, kralji, ki so se zoper njegove sovražnike vojskovali, in mučenci, ki so za postavo kri prelili, vsi ti so šli za njim, so prepevali hvalne in častne pesmi. David je že v duhu razodeto gledal, kako častitljiv da bo vnebohod Jezusa Kristusa, zatorej v svojih psalmih pravi: „Odprite se vrata nebeške, kralj časti, Gospod vojsknih trum bode noter šel. Kdo je pa ta kralj časti ? Večni je, gospod sveta in mogočni." In odperle so se vrata nebeške, ves nebeški zbor je pozdravil mogočnega. Vsi zveličani duhovi, angelji in arhangelji, kerubimi in serafimi pred njim na kolena padejo, ga častijo in molijo: pred njegovim imenom se priklanjajo vse kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo. Vsi ga spoznajo za svojega kralja in prepevajo: „Temu, ki na tronu sedi in jagnjetu bodi slava, čast in veli-easjvo od vekomej do vekomej." / O kako neizrečeno lep in častitljiv je Kristusov vnebohod, VakšnCT je veselje zveličanih duhov! Sv. Bonaventura pravi:: „Ni bilo veselejšega dneva v nebeškem stanovju, kakor tedaj, ko je bil Odrešenik sveta v nebesa vzet", in sv. Krizostom govori: „Ako se v nebesih vsi veselijo zavolj spokorjenega grešnika, kakšno veselje je moralo tedaj biti, ko so vidili v Kristusovem rojstvu Bogu hvalo in čast prepevali; kako so ste pa tedaj mogli veseliti, ko so vidili delo že dopolnjeno in kralja v čast in svoje kraljestvo nazaj priti?" Kakšna čast mn je bila od Očeta pripravljena! „Sedi ob mojo desnico, za tvojo čast se hočem potegniti, in sovražniKe~ tVOje* ponižali, iz nebeških višav bodeš svetu postavo dajal." Pa kako bi mogel vredno popisati Gospodov vnebohod; kdo bi zamogel zapopasti njegove časti? Noben jezik ne more izreči, in nobena živa stvar zapopasti. O nebeški kralj! k tej časti je prišla tvoja človeška nabira po potu križa, tako se je tvoje terpljenje pla- m * fcalo, kje so zdaj Ivoji sovražniki? Ti si jim zdaj sodnik in prejeli so zasluženo plačilo! , Ai 2. častitljiv je ta dan vnebohoda za Kristusa Odrešenika, //esel je o^irešeTtteV"* Ti dan "nas spominja in Dam poterduje dve nar slajše resnici keršanske vere, kterih nas 8v. apostel Pavi uči s temi le besedami: _aj^or„jal£mtua- od mertvib vstal, bomo zbujeni, kakor je bil Kristus pri Svojem vnebohodu počeščen in poveličan, bomo poveličani tadi mi.a To ste dve imenitne in nar, veselejše resnici, ktere nam poveste, kaj imamo po smerti pričakovati. Te resnici^bi', nas imele s takošnim veseljem navdajati, dLeslOLji.QČm-hQditi. »a - teboj po poti, ' ki ga nanr-ti kažeš. Naj bo že pot križa in terpljenja, kterega si ti bodil, saj vemo, da le po terpljenji v zveliča nje priti moremo. Nič nas ne sme ločiti od tvoje ljubezni. O vse časli vredni poglavar vojskovavne cerkve, sprejmi nas po smerti v zveličavno cerkev, klero si danes v nebesih postavil. Spomni se nas dedščine in čede svoje, ne naj je priti v žrelo derečim volkom. Ti nas blagruj, ti nas tolaži in poterduj, da bomo poterpežljivo živeli in veselo umerli. Tebe pa vsemogočni Bog, prosimo, dodeli nam, da bomo že tukaj s sercem v nebesih prebivali, kamor je tvoj edinorojeni Sin, naš Odre-šenik bil vzet 1 Amen. • Pridiga za god znajdenja sv. Križa. (Prigodba tega praznika in kaj pomenja sv. Križ; gov. M. T.) .Kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora povišan biti Sin človekov," , Jan. 3, 14. ; ' Y v o d. Kedarkoli po božjih čudovitih in nezvedljivih namerljejih čas svojega življenja hodimo, vedno nam ostane v veselem spomina domača dežela, zlasti tisti prijazni in tihomimi kraj, kjer smo luč sveta zagledali; kraj, kjer je tekla zibelka naša, in kjer živč prijatli in znanci naše perve, rožne mladosti; kraj, kjer sp6 po grobe h starši naši. Drag« in ljuba nam je hiša očetovska, kjer smo v naročji svoje matere bres vseh skerbi živeli; drag nam je vertec, kjer smo otroci veselo igrali. Drago nam je vsako drevo, s kterega smo sadje tergali. Drag nam je potok na ledini, krog kterega smo pisanih rožic iskali in si jih v vence spletali. Ljube so nam steze, ki so ubs vodile v hladno senco košatega gojzda; drag nam je pot do očetovske njive; draga steza, ki nas je k službi božji do farne cerkve spremljevala; ljubo in milo zvonenje, rki nas je vabilo k počitku ali na delo, klicalo V Gospodove veže. Da, česar nam le na misel pride, vse jo tako rekoč v spominih prepreženo, nad kterimi se naš duh vselej z nekim milim, rajskim veseljem raduje. Kakor se pa tacih stvari iz življenja svoje mladosti ■ veseljem spominjamo, tako se imamo kakor kristjanje s hvaležnostjo in z veseljem spominjali posebnih prigodb iz življenja svojega, P^rešjpnika. Na eno tacih prigodb nas sveta cerkev ravao=danes opominja, ko obhaja praznik znajdenja sv. Križa, lesa, po klerem je rešenje in zveličanje došlo vsema grešnemu svetu. Da vam bo pa prigodba tega praznika bolj v spominu ostala, vam jo hočem danes ob kratkem povedali in vam razlagali, kaj pomenja sv. Križ? Poslušajte! Razlaga. Znajdenje sv. Križa, na kterem je naš Zveličar Jezus Krislns umeri in s svojo zdničljivo smerljo vesoljni dvči odrešil, primerilo se je tako-le: Sveta cesarica Helena, mati cesarja Konšlantina Velikega, je silno želela, kak^r je sama kristjana bila, tudi svojega nekeršanskega sina k pravi veri spreobernili. Rad je sicer Konstantin nauke in opominovanja svoje skerbne matere poslušal, vendar je kerst le še od časa do' časa odkladal. Ravno se je imel zoper grozovitnega Maksencija vojskovati, kteri se je zoper njega cesarja v Rimu postavil. Že gre skozi Francosko na Italijansko nadnj. Ko pa vidi, da je Maksencijeva armada veliko močnejša, kakor njegova, oberne se ponižno k Bogu kristjanov za pomoč, k Bogu, od kterega mu je pobožna mati tolikrat pripovedovala. Kmali na to on sam z vso svojo armado vred pri belem dnevu zagleda na nebu svite! križ z napisom: „V tem znamnju boš zmagal." Drugo noč se mu Jezus sam s tem znamnjem prikaže in'mu veleva, naj si križ za svoje bandero pripravi. Na lo d 6 Konstantin velik križ za vojsko narediti, in tudi Sebi druzega majhnega na čelado skovati. Tako. oborožen svojega sovražnika na Italijanskem napade, in nar poprej tri njegove vodje, poslednjič pa tudi Maksencija samega premaga, ter gre po slovesni zmagi naravnost proti Rimu. Tje pridši je ukazal, na vseh svojih vojsknih banderih namesto rimskega orla znanfnje sv. križa postaviti, in je prepovedal, naj se noben budodelnik več ne križa. Tudi je vsem svojim podložnim dovolil, ker-šansko vero sprejeti, in zapovedal, molikovavske tempeljne podirati in namesto njih keršanske cerkve zidati in zalo lepšati. Na zadnje se d ti kerstiti. ' " ; • : -i Njega, kakor njegovo mater Heleno, so serčne želje obhajale, pravi križ Jezusa Kristusa najti in častiti. V spanji Od Boga opominjana se sv. Helena že okoli 80 let stara v , Jeruzalem poda, iskat Kristusovega Križa. Skerbno si je prizadela in na vse kraje okoli Jeruzalema iskala, kjer je bilo upati, sv. Križ najti. Upraševala je po njem kristjane, kteri so v Jeruzalemu prebivali; pa oni jej niso vedeli od njega1 kaj povedati, ker je od Jezusove smerti ne le že tri sto let preteklo, ampak so še ceio ne verniki iz hndobije in sovraštva lo znamnje pred kristjani skrival^ in kraj, kjer je stalo, Vsega razdjali. Judje so sicer Jezusov križ precej .»raven njegovega groba zakopali; toda grob so bili ne verniki t Bperstjo zasuli in rerh njega v gnjusobo kristjanom molikovavski. tempelj nesramne boginje sozidali. Tudi *erb hriba, kjer »ji* Jezna umeri, postavili so molika, da br ni& več kristjani gori ne bodiii, Jezusa molil. ; Mhž&fii oe al rftefcišl* S^pit . Sveta cesarica ukaie torej moliklf podreti in ondi globoko kopati. Po dolgem kopanji se ji primeri, da najde nar poprej grob JlzusovJ Od veselja veli okoli groba kopati še dalje, in najde tri križe, namreč Jezusovega in dveb razbojnikov, .vše tri si popolnoma podobne in enako velike; >n ker je riapft z žeblji vred od križev nekoliko odločen ležal, niso vedel!', kteri bi bil križ Jezusov. Sv. Makari,-takrat škof Jeruzalemski, prosil je goreče Boga, naj bi jim s čudUem pokazalpravt križ. Svetuje torej cesarici in dražim kristjanom, naf 69 t* vsemi tremi križi, kterega bolnika dotaknejo, 5 ker je terdno zatrpal, da ga bo Bog uslišal. Na njegov svet nesejo križe k neki bolni gospej. Pritaknejo se je s pervim in z družim križem, pa nič jej ni bolje; Ko so se je pa s tretjim pritaknili, beri, ko. bi trenil, ozdra-vela je in pričo škofa,-^cesarice in mnogo ljudstva si vstala. Tndi dva draga, ki sta malo poprej ' nmeda,\ do križa, in komej se ju s sv. križem dotaknejo, pn tej priči oživita. fi, i s Ker so tako. očitno sveti Križ spoznali, pokleknejo vsi pričujoči na svoje kolena, ter Jezusa hvaležno molijo, in sv. križ, na kterem je umeri, počasti. Sv. Helena je bila te znajdbe bolj vesela, kakor ko bi bil ves svet v njeni oblast Tam, kjer so sv. Križ našli, ukazala je prav lepo ceriter sozidati, in vanjo polovico sv. Križa, predrago s" srebrom ozaljšanega, shraniti; drago polovico ga je pa svojemOsina Konstantinu poslala, kteri ga je ravno tako prelepi cerkvi, ki jo je v Rimu sozidai, z veliko častjo liraniL To Se jo zgodilo v letu 335 po Kristusovem rojstva. vo.»: Od tega časa se je po celem kerša irskem sveta svetemu Križu spodobna čast skazovala, in na vse kraje so kosčike Slov. Prijatel. 12 od njega po deželah razpošiljali. > Pri vsem tem pa se, kakor #v. Ciril, ki je bil 20 let poznejše škof v Jeruzalemu, terdi, «v. Križ čisto nič ni zmanjšal. — To je v kratkem prigodba nnajdenja sv. Križa. 1 ; '-.j.« Odkar je pa cesar Konštantin po tej zmagi znamnje SV. Križa spoštovati začel, postal je sv. Križ kosali ne samo lepota ubožniših keršanskih družin, ampak tudi lepota v po-» slopjih visocih in po kraljevih dvoranah. Ta lepa in-hvate vredna navada se je ohranila do današnjih časov. Koderkoli po keršanskih deželah popotujemo, povsod nahajamo znamnj£ «v. Križa na turtiih^stotpihf^in oltarjih, v hišah in ob potih* % njimi se £8znamova kristjan, kedar se k jedi usede in kedar od jedi , vstane, ž njimi se prekriža, kedar se spat poda, in spet, kedar s spanja vstane. Prenaša se pri procesijah, vidimo ga zlasti na grobeh v Gospoda spijočih. česa nas ioui ta lepa navada opominjati? Opominjati nas ima naše največe sreče, ktera nam je po Jezusovi smerti došla, našega odrešenja. Opominjati, da, kar-* koli začnemo, začnemo y Jezusovem imenu in v Jezusovem imenu tudi končamo. Že od sv. Pavla besedno izročilo pripoveduje, da je vsako jed poprej prekrižal, preden jo je vžii: To nam bodi v poduk, da se te keršanske navade, pred jedjo in po jedi se prekrižati, vedno dersimo in se je nikar ne sramujemo, če tudi med take kdaj pridemo, kterim je po be-pedah sv. Pavla križ v zasmehovanje in zasramovanje. Kedar vidimo križ ob potu, odkrimo in priklonimo se prednjim, polni hvaležnega spominja, da je križ znamnje našega odrešenja. Zraven tega se spomnimo, da je tudi pot našega življenja poln križev, in nikar ne hrepenimo po rožicah, kjer nam le bodeče ternje raste. Ne hodimo za Jezusom samo takrat, kedar nam kruh delit, ampak tudi: tisti čas, kedar nam i« kozarca britkosti piti ponuja; zakaj pot križev je pot za Kristusom. — Pisavec Suetoni nam povd, da je star vojščak Cčzarja prosil, naj bi mu v neki pravdi pomagal. Ko se Cezar brani ga zagovarjati in mu hoče namesto sebe enega svojih služabnikov za pomoč dati, pokaže mu vojščak golo persi in pravi: „Ko si bil ti, o Cezar, v boji in nevarnosti, nisem jaz drugega nujel, da bi se bil zate bojeval, ampaK sam sem se za te boril. Poglej na mojih persih znamnja ran, ki sem jih za tvoje življenje prejel.* Tako nam tudi 36tm * križa kaže svoje rane, in nam pravi: Bi li vi za-me ne botli ničesa storiti, ko vam vendar moje rane kažejo, koliko sem jaz za vas storil? ■■■■»' ■■« : - Kedar gremo memo cerkve, in se nam s visokega tarna pozlačeni križ zasveti7~sp0mtltBro se, da »e bo sodnji dan še neskončno svitlejši križ znarf oblakov prikazal, ki bo v nei*~ rekljivo veselje pravičnim, in kakor ognjena strela zaverženim, Kedar stopimo v veže božje, in ga spet zagledamo na Gospodovih oltarjih, vedimo, da ima daritev svete maše, kakor Vedni spomin njegove kervave daritve svojo moc v sadobljenje brezštevilnih gnad le zavoljo Kristusove smerti. Tega naj Mi opominja mašnikovo priklanjanje s glavo, kedar na sredo oltarja pride, ali iz srede gre, ali se proti ljudstvu oberne, ali Jezusovo imd izreče. . Kedar vidimo križ pri procesijah* in se krog njega, kakor vojščaki krog svojegfi bandera zbiramo, spomnimo se, da smo le po Jeznsu spet vsi ena družina in otroci nebeškega Očeta postali, kterega po Jezusovem povelji vsi z enim glasom prosimo: Daj nam — kruh! Spomnimo se, da smo pri svetem kerstu pod to bandero, ki je smert in pekel premagalo, prisegli, in ostanimo do smerti zvesti vojščaki svojega nebeškega vojskovodja Kristusa Jezusa! — Kedar-molimo Homa, okrnimo se v, kot, kjer ..v^sfcdi podob ' svwbifcpv - visi hritba martra. Spomnimo se nezapopadljivih skrivnost Kristusovega včlove-čenja, rojstva in njegove smerti, po kteri nam ves hišni blagoslov doteka. Vse razžaljenje, ki bi se bilo čez dan primerilo, naj bo pozabljeno pri pogledu visečega, ki po apo-stoljovih besedah „ni psov al, ko so njega psovali, in ni žugal, ko je terpel, ampak prosil: Oče! odpusti jim, saj ne tfedd,-kaj delajo". - * - " Poslednjič nahajamo križ pri križu na pokopališčih in na njih razne podobe. Veliko pomenljiva je podoba zlomljene in ugasnjene sveče, ker ravno tako dokončano in ugasnjeno je telesno življenje rajnega. Lepa je tudi podoba ptiča Feniksa, ki se sem ter tje vidi, pa nje pomen le premalo spoznava. Ta ptič, ko se^inu konec življenja približa, naredi ~ i-52 - si posodo it kadila, mire in druzih stvari, ter gre notri i j pogine, čez nekaj časa postane i» tega pepela červič, pero mu začn<5 spet - rasli, in lako se sčasoma h svojega iastneg pepela v poprejšnjega ptiča prerodi. Ta podoba nas tor< opominja, da bomo tudi mi iz svojega lastnega pepela enkrs k novemu življenju vstali. In križ .nas opominja, da nam ji to vstajenje k novemu življenju le .Kristus s svojo smertjo ns križu pridobil. Blagor torej mertvim, smemo % besedami • sv. pisma reči, ki v Gospodu umerjo. Sklep. Poglejte, koliko križev, pa vsak nas kaj dragega uči ! Zalo nam bodi sv. Križ v poduk v življenji, in bodi tudi studenec gnade na smerlno nro, da s sv. Benicijem porečemo: „Da, to so moje najljubše bukve; po njih hočem zadnje sporočilo narediti, in s tem sklenem svoje življenje." Amen. V.' -l_■.'•» • .*. , ' ..»'Vi Duhovske zadeve. Od več strani se nam je želja izrekla, naj duhovske zadeve tudi zanaprej naznanjamo; evo jih! t Eerška Škofija. Če. gg. TavŠic Jož. in Kernjak Andr. menjata svoji mesti, in pervi grd na faro Obilje, drugi pa na faro Borijani; 5. g. Hobel Ant. je dobil faro Knezovo. 6. g. Einšpieler Jan. je dobit*fart> Šent-Marjeto pri BajtiSah. Lavantinska Škofija. - *■ "> V pokoj gred6 župniki: ČČ. gg. Lapuh, Vraz Val. in Tratnik Valentin. ''i U; ljubljanska Škofija. G. g. Meja S Ant.,' lokalist na .Vojskem, dobil je faro Šmibelj pri Novem mestu. ' ••K TerŽdSka Škofija. * ...t Č. g. Janez Jelene, fcoperator in šolski učenik v Novakab, pride za koper. in šolskega uČenika v Draguč; Č. g. And. Pahor, bivši koperator v Buzetu, pride v Novake, za koper. in Solsk. učenika; 2. g. Matevž Dekole, bivši kaplan in Šolski učenik v Petrovji, pride za koperatorja in korvikarja v stolno cerkev sv. Justa v Terstu. Odgovorni izdaj, in vred. AndrTEinspi eleh— NaBšnii J.A F. Leon v Celovcn.