398
Politični pregled.
Češko. — V liberskein obrtnem, muzeji je še vedno vse nemško uradovanje, če tudi so vzeli podporo, katero je bil deželni odbor dovolil s pogojem, da se pri tem zavodu spoštuje narodna jednakopravnost. Upamo, da bode deželni odbor že prisilil vodstvo   tega zavoda, da stori svojo dolžnost.
Poljski katoliški shod. — V Krakovem se delajo priprave, da se skliče katoliški shod. Osnoval se je že pripravljalni odbor 50 članov, kateremu je predsednik grof Andrej Potočki.
399
Dunaj. — Ker večina preveč prezira protisemite in jim župan krati govorniško svobodo, so protiseinitski otlborniki sklenili, da se ne bodo več udeleževali sej mestnega zbora. Ta sklep je liberalce malo neprijetno dirnol. Župan je pismeno opominjal že protisemitske odbornike na njih dolžnost, kar pa seveda ni nič pomagalo.
Ogersko. — Na Ogerskem si neki krogi prizadevajo, da bi napravili nekako sporazuinljenje mej vladno in narodno stranko, ker drugače novo ministerstvo ne bo moglo izvesti svojega programa.
Nemčija. — Zadnji čas se je dognalo, da je zadnjo francosko-nemško vojsko provzročil bivši kancelar Bismarck sam. Ponaredil je namreč v ta namen neko brzojavko. Ta vest vzbudila je povsod, posebno na Francoskem veliko razburjenje. Te dni je v državnem zboru sedanji kancelar Caprivi v namen, da bi Nemčijo te sramote pred svetom opral, trdil, da se do-tična brzojavka ni ponaredila. Ker je Bismarck nekako sam priznal, da je brzojavko popravil, se iz Caprivijega opravičevanja vsi listi le norčujejo. — V govoru, s katerim je Caprivi predložil zbornici vojaško predlogo se priznava, da je politična situvacija Nemčije zelo slaba, treba je torej pomnožiti vojsko v toliko, da se bo ž njo izravnala zmanjšana diplomatična moč. Rusija in Francija sta v diplomatičnem boju Nemčijo premagali. Vojne se sicer ni bati, ker imata obe napominani velevlasti miroljubne namene. — Caprivi si na vso moč prizadeva, da bi pripravil zbornico do tega, da bi vsprejela vojaško predlogo.
Francija. — Kakor znano, sklenila je zbornica, da ima posebna pailamentarna komisija preiskati panamsko afero, ker je tudi veliko poslancev zapletenih v to stvar. Vsi listi so ta sklep odobravali in sploh je vladalo mnenje, da je panamska afVra, kar se tiče ministerstva srečno rešena. Komaj pa je bilo razglašeno, da se bode vršila preiskava, umrje naenkrat nagle smrti neki baron Eeinach, ki je bil najbolj zapleten v celo panamsko afero. Moža so pokopali, ne da bi ga bili raztelesili in dognali, kaj je provzročilo njegovo smrt. Ta nebrižnost vlade, dala je povod interpelaciji, katero je stavil Brisson v zbornici. Ministrski predsednik Loubet mu je na kratko odgovarjal in svojem odgovoru stavil zaupno vprašanje ministerstva do zbornice. Zbornica pa je zaupanje ministerstvu odrekla s 304 proti 209 glasovom. Vsled tega nastala je ministerska kriza, Loubet izročil je Carnotu ostavko in ta jo je vsprejel. Ministerska kriza je torej prva žrtva panamske afere. Kdo bo Loubetov naslednik, se ne ve. Cele krize je kriv najbolj justični minister Eicard, ki se je mislil povspeti do ministerskega predsednika, pa mu bode najbrže spodletelo, kajti ravno njega kot najvišjega sodnika zadene največja krivda, da se Eeinachovo truplo ni raztelesilo. — Vsa ministerska kriza kaže velik poraz republikancev. — V Dahomeju v Afriki francoski četovodja Dodds zmagonosno prodira naprej.
Rusija in Nemčija. — Mej tema dvema državama pojavili so se zadnji čas jako prijazni odnošaji. Veleposlanikom na ruskem dvoru imenovan je general Werder, kateremu imenovanju pripisujejo veliko važnost, in sliši se, da prideta obe velevlasti glede trgovinskih pogodb do sporazumljenja.
Španija. — Ko je španska kraljica ogledavala zgodovinsko razstavo v Madridu, eksplodiralo je tik nje pet kapselnov neke dinamitne bombe. Kraljici se ni nič zgodilo, le neki general, ki je bil v njenem spremstvu, bil je poškodovan. Antentat provzročili so najbrž anarhisti, ki postajajo vedno bolj predrzni.
Anglija. — Vkljub temu, da irska stranka močno priganja Gladstonea, da naj predloži zbornici znano irsko home-rulo, se vendar temu s celo stvarjo nič kaj ne mudi. — Gladstone dela na to, da uresniči svoj program, ki se glasi: En mož — en glas. Dozdaj je lahko vsakdo, ki je v raznih krajih  davek  plačeval,   tudi v raznih   krajih   volil.    To  hoče
Gladstone odpraviti, kar pomenja približevanje demokratičnim načelom, kajti ravno tovarnaiji, ki imajo po več tovarn po različnih krajih, smeli so tudi večkrat voliti. Gladstone hoče tudi delavcem vpis v volilne listine olajšati in tako okrepiti liberalno stranko.